Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — CeJje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.		Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo maša mesečno 10 Din, ra inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu1 stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popuet. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev.	88.	Sreda, 2. novembra 1932.	Leto VII.
Ej, vseh mrtvih dan!
Star običaj! En dan v letu je posvečen umrlim. Tisoče in tisoče ljudi obiskuje ta dan grobove svojih sorodnikov, prijateljev in znancev. Spominjamo se smrti, dasi je smrt nekaj vsakdanjega, nekaj povsem naravnega. ' Mnogo sočutja, mnogo tuge, a tudi mnogo mode in baharije vidimo na pokopališčih.
Človek se danes joče, jutri se smeje in pozablja na človeško misijo v življenju.
Smrt je zakon narave. To bi morali vedeti vsi, ki obiskujejo pokopališča. Ne samo obiskovalci grobov bi morali to vedeti. Tudi vsi drugi. Toda ne vedo. Le poglejmo v praktično življenje! Komaj teden dni pred tem spominskim dnevom so priredili v Italiji velike militaristično-fašistič-ne slavnosti. Morilni fašizem, je rekel tudi nek profesor, bo rešitelj sveta. Povsod postavljajo spomenike v svetovni vojni padlim vojakom in se navdušujejo za novo vojno. Vrši se debata o razorožitvi, a vzgaja se povsod militaristični duh.
Človek, ali ne veš, odkod je prišla vojna in zakaj je bila mogoča? Ali na tak način sočustvuješ z vojnimi žrtvami? Ali res hočeš, da je spomenik ubogim žrtvam vojne le — moda? Ne, ljudje žive in žive, da ustvarjajo blagostanje na zemlji. V ta namen pa je potreba duha miru, duha življenja.
V	vojni so padale žrtve na fronti in za fronto. Padale so in groza te je bila; danes pa vse to pozabljaš. Tvoja groza je bila le moda, hinavska gesta tvojih lic.
Danes ni vojne. Tako pravimo. Kljub temu je vojna, in sicer grozovita socialna vojna, v kateri umirajo delavci v tovarnah in delavnicah, a skoraj 30 milijonov jih polagoma umira od gladu in bolezni, ki jih povzroča beda za fronto, to je za gospodarsko fronto, ker sa kot nezaposleni izključeni iz gospodarstva.
Človek, ali kaj misliš na te junake? Ali boš tem tudi postavljal spomenike? Tudi te žrtve so žrtve vojne in celo večje in številnejše žrtve, kakor one v svetovni vojni. Tudi na te žrtve se spomni, ko obiščeš grobove. Vedi obenem, da so vsi ti žrtve vojne.
Na grobu.
Spomin na pokojnike je opomin. Tvoj sklep mora biti ta teden: proč z vsem, kar navaja k moritvi, proč z vsem, kar povzroča moritev direktno ali indirektno. To bodi ideal bodočega človeka. Navadi se ceniti življenje svoje in sočloveka.
Sramuj se pa — mode, ki te ponižuje do živali.
Prva socialistična dijaška balkanska konferenca.
Dočim je v srednjeevropskih in zahodnoevropskih državah obstojal dijaški socialistični pokret že pred vojno, se je globlje ukoreninil na Balkanu šele v zadnjih desetih letih. Ta pokret je sedaj vsekakor najmočnejši v Bolgariji. Mednarodna dijaška socialistična internacionala je sklenila, da osnuje balkansko tajništvo. Med prvimi akcijami tega tajništva, ki ga vodi sodrug Has na Dunaju, je bila organizacija socialistične dijaške konference v Bolgariji. Konferenca se je vršila od dne 20. do 24. avgusta t. 1.; na konferenci so bili delegati iz Avstrije, Nemčije, Čehoslovaške in Madžarske. Predavalo se je na
Ali v Italiji res ni razrednega
boja?
Dejstva govore drugače.
Nacionalni socialisti in tudi kapitalistični krogi jako radi trdijo, da v Italiji razrednega boja sploh ne poznajo, ker strokovne organizacije nimajo druge naloge, kakor da čuvajo nad »svetim mirom« v delovnem razmerju.
Kooperativno državo, stanovsko državo! V njej ne sme biti več bojev med delavci in delodajalci! Razredov ni več, marveč samo poklicne skupine so, v katerih delodajalci in delavci zastopajo iste interese.
Pa si oglejmo to lepo harmonijo! »Carta di lavoro«, italijanski zakon o delu določa sedem poklicnih zvez za vso državo. V teh zvezah naj bi bili po polovici zastopani delodajalci in delavci. Toda delavskih zastopnikov ne pošiljajo vanje delavci, marveč jih imenujejo po ovinkih fašističnih sindikatov vlada sama. Kako »dobro« je ta načrt zamišljen, kaže to, da teh sedem poklicnih zvez sploh še niti ustanoviti niso mogli. Izvedba se jim je posrečila samo pri enem poklicu, to je, v gledališkem poklicu, ki pa
tvori samo del skupine po omenjenem načrtu. Poklicnih organizacij v ftaliji skoraj sploh ni, razen tajnih.
O nezaposlenosti delavcev v Italiji tudi jako malo vemo. Mussolini pravi, da je Italija raj. Italija ima malo industrije, pa je le število nezaposlenih veliko. Konec januarja 1932 je bilo javljenih 1,051.321 nezaposlenih, konec februarja pa je naraslo število na 1,147.945. Lani ob tem času je bilo še samo 765.325 nezaposlenih. Od sedanjih nezaposlenih 1,147.945 jih dobiva podporo le 303.000. To je raj!
Te številke so iz fašističnih uradnih podatkov in jim težko popolnoma zaupamo.
Italija občuti enako svetovno krizo kakor druge države, da, morda še bolj, ker je Italija siromašna in odvisna od pridelkov in zaslužkov drugih dežel. Kooperativna država in stanovski sistem ran ni mogel zaceliti in niti ne ohladiti. Umetno siljenje k sodelovanju v prilog izkoriščanja pa je razredno nasprotstvo in tudi razliko še povečalo.
Socialisti in volitve v Zedinjenih državah.
Socialistična stranka v Zedinjenih državah vodi borbo za volitve predsednika Zedinjenih držav z velikim navdušenjem in z vsemi svojimi silami. Stranki gre za to, da dobi čim več glasov ter da se doseže znatno povečanje socialistične organizacije. Socialističnega predsedniškega šena poročila o uspehih strankine akcije. Sociailističnega predsedniškega kandidata Normana Tomasa pozdravljajo na vseh shodih najiskreneje. Na zborovanju v newyorški dvorani, ki je po velikosti druga v mestu, bilo je zasedenih vseh 10.000 prostorov in
še pred dvorano je poslušalo njegov govor po zvočniku 6000 ljudi, ki niso imeli prostora v dvorani.
Razen tega je socialistična stranka tudi sklenila, da se bo potegovala za mesto župana v New-Yorku, kjer se bodo tudi vršile volitve. Za županskega kandidata je določen Moris Hilkit, predsednik stranke in kandidat za župana že leta 1917, ko je dobila socialistična stranka 25% oddanih glasov. (Sedanja volitev newyorškega župana je samo dopolnilna volitev za nepoteklo poslovno dobo).
Burna seja bolgarskega parlamenta.
Pretepi med kraljevim govorom.
Bolgarsko sobranje je bilo otvor-jeno v petek, dne 28. t. m. Kralj je čital prestolni govor in takoj izpočet-ka so pričeli komunisti (31 poslancev) kričati: »Proč s fašistično vlado!« V dvorani in na odru je nastala silna zmešnjava. Ostali poslanci so obmetavali komuniste z raznimi predmeti ter jih končno izrinili iz dvorane.
Kraljev prestolni govor je naznanil štednjo, znižanje najemnin, obrestne mere za kmetijstvo. Povedal je tudi, da država ne more plačevati vseh dolgov. O zunanji politiki pravi prestolni govor, da želi mir, dobre odnošaje s — sosedi in velesilami.
Zaupnica Herriotu.
V	francoski zbornici je predsednik vlade Herriot razvil program o razorožitvi. Herriot je v zaključku svojega govora povdaril, da je spričo novih težkoč treba novih naporov za organizacijo miru.
Pri glasovanju o zaupnici je glasovalo za zaupnico 425 poslancev, proti pa 25. Zbornična resolucija zahteva točno izvedbo pakta o Društvu narodov, znižanje oborožitve pod nadzorstvom Društva narodov, enako varnost za vse države, odpravo privatne orožne industrije in nadziranje trgovine z orožjem. — Za resolucijo so glasovali tudi socialisti.
njej o politiki, o visokošolski politiki v srednji Evropi in na Balkanu ter o agrarni krizi na Balkanu. Inozemski delegati so se na povratku domov ustavili tudi nekaj ur v Beogradu.
Rusija se ne bo udeleževala raz-orožitvene konference, dokler ne bo sodelovala Nemčija. Tako je sporočil Litvinov predsedništvu razorožit -vene konference. Če je to poročilo res nično, potem se moramo le čuditi, kako more Rusija vzeti v obrambo nemško baronovsko vlado. Razumeli bi stališče Litvina, če bi trdil, da je razorožitvena konferenca komedija kapitalističnih velesil, ki na resno razorožitev sploh ne mislijo. Tako pa nam ni jasno, kako naj bi bil povod reakcionarno stališče nemške vlade, ki zahteva oborožitev, za rusko sovjetsko vlado, da se izreka solidarno z Nemčijo. Ali je za vsem tem zopet »tajna diplomacija«, o kateri pa evropsko časopisje noče poročati?
Bolgarski Macedonci napovedujejo nove atentate v — Beogradu. Celo nad parlament se mislijo spraviti. Slabost bolgarske vlade izziva nove konflikte na Balkanu.
Oda Olberg:	j
Pohod na Rim.
28. oktobra t. 1. bo preteklo deset let, odkar so fašisti izvedli svoj zgodovinski pohod na Rim. Dovolj časa bi bilo, da bi se stvorila okrog tega dejstva majhna plast legend, ali pohod na Rim ni spočetja legend prepustil letom; ali celo desetletjem: prišel je kar takoj na svet pobarven že s plastjo legend. »Legenda« se pravi doslovno: »ono, kar se mora brati.« Kako je to treba čitati, s tem se je fašizem pečal v veliki meri že od pričetka, kajti njega vodja je bil vendar časnikar in je prav dobro poznal vrednost olepševanja (deko-rative) in krilatic. On je bil in je mojster v na živo telo prikrojeni le* gendi, ki jo po domače imenujejo »bluff«.
Kako pa naj vendar govorimo o bluffu vpričo dogodka, čigar učipki in posledice delujejo Š,e po deseti# letih neprekinjeno naprej?- 'Ali ni mar pohod na Rim rojstna-, ura vladanega fašizma? J)a, seveda, rojstna listina je prava beseda. Otrok živi tudi brez rojstnega lista. Vpis v seznam prebivalstva je samo nekaka formalnost, nekakšna ceremonija, in nič drugega tudi ni bil pohod na Rim1. Bluff obstoji v tem, če bi se hotelo ta pohod prikazati kakor dokaz ali razvoj moči, ki jo je nova vladna tvorba dosegla ali izvojeva-la. Kajti fašizem ni imel take moči, ki bi lahko dosegla kaj proti italijanski vojski in italijanski policiji. Vsa njegova moč je bila stokanje in pobeg vladajočega sloja izpred praporov, ki mu je bilo zaupano varstvo zakonitosti.
Fašisti so imeli v oktobru 1922 v zbornici 30 mandatov. Umetni prijem pohoda na Rim naj bi napravil to neznatno manjšino za zmožno vladanja. Zaradi tega so se morali fašisti delati tako, kakor da bi bili zmožni, da si lahko vlado vzamejo v svoje roke s silo, in imejitelji državne oblasti so morali storiti tako, kakor da bi jim to verjeli. Tako je nekaj desettisočev črnih srajc dvignilo prah mnogih deželnih cest, in kar je bilo posledica tega, je bila ministrska sprememba. In pri tem je šlo za ministrsko predsedstvo, ki so ga ponujali tako kakor kislo pivo. Saj je bil parlamentarni položaj Italije tedaj vendar lirom in okrnjen, ker tedanji dve številčno najmočnejši stranki, to je socialistična in katoliška stranka, nista hoteli niti sami prevzeti vlade, niti nista dopustili, da bi jo izvajal kdo drugi.
26. oktobra je odstopilo drugo ministrstvo. Od polnoči k 28. oktobru so mobilizirali pa fašisti. »Ura odločilne bitke je odbila,« je rečeno v bombastičnem oklicu izpod Mussolinijevega peresa. 28. oktobra zjutraj stoji kakih 6000 črnili srajc pred Rimom, ob 10.20 uri je proglašeno nad Rimom obsedno stanje, dve uri pozneje je preklicano, popoldne 29. oktobra je pa poverjena Mussoliniju, ki je čakal v Milanu, v bližini švicarske meje na potek stvari, sestava novega ministrstva in 30. oktobra dopoldne prispe Mussolini z brzovlakom v glavno mesto, nakar se ta slavna »epopeja« zaključi s poklonitvijo pred kraljevskim gradonr. Od 28. do 31. oktobra t. 1. je trajal dohod črnih srajc, ki so našle odprta vrata in od začudenja odprte gobce, če že ne tudi roke. To je bil ves pohod na Rim1.
Da, ali pa se je vse to izteklo kar tako brez motenj in spopadov? No,
nekaj mrtvih je že bilo. Dan na dan so pobirali ljudje vsako jutro ustreljene ali zaklane delavce, ki so ležali po cestah Rima. V mestnem delu Pratti so našli neko povsem zvezano in strašno zdelano truplo. Črne srajce so zavohale z jutranjo zarjo svobodo kaznovanja. Ali v glavnem so se zatekli in zgrnili ti junaki pohoda na Rim v beznice in v druge lokale nočnih zabav. Svetovna zgodovina je dišala bolj po neplačanem zapitku kakor pa po krvi. Inozemstvu je sporočal dopisni urad »Stefani«, da je dospel Mussolini v Rim v letalu, in meščanski tisk je videl v tem »visok simbol«. Simboli te vrste tvorijo odtlej zelo priljubljen izvozni predmet fašistične Italije.
(Konec prihodnjič.)
Vsa pota vodijo na svetovno gospodarsko konferenco!
(Konec.)
Stresa. Konferenca v Stresi je imela namen, da izven Društva narodov zopet oživi evropsko komisijo Društva narodov oficielno. Nje naloga je bila prav tako enostavna kakor jasna. Imela je namen kmetiške dežele bližnjega vzhoda, ki se nahajajo deloma pred polomom pa so bile obenem pred bogato žetvijo, katere tržna vrednost znaša komaj eno tretjino pridelovalnih stroškov, rešiti. Sklenila je v ta namen kakor tudi v svrho splošne sanacije teh dežel načrt. Od enaindvajsetih govornikov,
so pozneje v evropski komisiji k temu vprašanju povedali svoje mnenje, pa ni prijavilo nič manj kakor petnajst svojih pridržkov. Revalorizacijski sklad za kmetijske pridelke, ki bi bil moral že za časa konference v Stresi pričeti poslovati, je kljub svojim skromnim prispevkom (2 šv. franka za cent žita!), še danes nerešen problem. Financijska komisija konference v Stresi je, ko je uvidela, da je nemogoče napraviti program, ki bi ga lahko priporočala vsem udeležencem v izvedbo, sklenila le splošna načela, Oficijelno se je ugotovilo, da je srednjo in vzhodno Evropo mogoče rešiti le, če se reši cela Evropa in ves svet: To je torej zopet inicija-tiva za svetovno gospodarsko konferenco!
Študijska komisija za javna dela:
Ta odbor je na svoji seji dne 7. septembra pregledal dopolnjujoče in dopolnilne projekte, ki so jih iznova predložile zopet le finančno slabe dežele bližnjega vzhoda. Odbor je izjavil, da je le tehnično in gospodarsko vrednost del preizkusil. Primerno bi torej bilo, da se predlože načrti nadaljnjemu obravnavanju gospodarski in finančni konferenci, to je, svetovni gospodarski konferenci!
Ob tem ne prav ljubeznjivem opisovanju naporov izven Društva naro-
dov bo utegnil kdo ugovarjati, češ, kaj hočete, saj tudi Društvo narodov nima beležiti uspehov. Prav! Društvo narodov pa žal ni opravičeno in nima moči, da bi svoje sklepe in odloke samo tudi izvedlo, če njega sklepe vlade ignorirajo. Nasprotno pa je Društvo narodov od vsega po-četka pokazalo pravo pot; Društvo narodov je ona trgovsko-politična stremljenja, ki tirajo svet v vedno večjo bedo, konsekventno odklanjalo ter se vedno odločno upiralo neuspešnim delnim rešitvam, bodisi v valutnih ali trgovsko-političnih vprašanjih.
Če je poročevalec na nedavno se vršeči skupščini Društva narodov bolj zmerno govoril, je to storil z ozirom na bodočo svetovno gospodarsko konferenco. Poročevalec je celo — na čigav pritisk? — povdaril, »da svetovna gospodarska konferenca nikakor ni vezana na priporočila skupščine Društva narodov.«
To pomeni: Vso iniciativo in vso odgovornost ima svetovna gospodarska konferenca!
Še enkrat moramo povdariti: 1. da se v Londonu snidejo resnični mogotci državnih in gospodarskih vodstev, da poiščejo pozitivne in praktične rešitve v svrho odprave svetovne krize in sklepe izvedejo; 2. da imajo ti odgovorni voditelji v to potrebno moč in sredstva, zlasti pa še, ker store to po laistni želji in ob popolni svobodi, ali kakor pravijo, ne da bi je oviral ženevski aparat ali priporočilo Društva narodov, in morejo zato skleniti, kar in kakor hočejo.
Nobenih izgovorov ni več. Pot do sklepov in ukrepov je svobodna. Če bi pa utegnil v Londonu končno nastati zopet le nerazrešljiv klopčič problemov, bo svet vedel, kdo je temu vzrok in kdo je za vse to odgovoren!
Velik shod društva stanovanjskih najemnikov v Ljubljani.
Velika dvorana »Uniona« skoraj nabito polna. — Nad 2000 udeležencev. — Veiika živahnost in ogorčenje med zborovalci. — Obsodba razbijačev akcije.
V	nedeljo, dne 30. oktobra t. 1., ob 10. uri dopoldne so se zbrali v Unionski dvorani v Ljubljani ljubljanski stanovanjski najemniki, organizirani v novo ustanovljenem društvu stanovanjskih najemnikov za dravsko banovino.
Dvorana se je napolnila že pred 10. uro. Balkon in galerija okrog in okrog sta bila natlačeno polna. Ogromna dvorana, iz katere so bili odstranjeni vsi sedeži, je bila skoraj polna. Torej nad 2000 do 3000 ljudi.
Shod je otvoril predsednik g. Ceferin, ki je podal besedo tajniku g. J. Ermanu, ki je v kratkih besedah jedrnato povedal, zakaj smo se zbrali in kaj hočemo. V dvorani je zavladalo na mah živahno razpoloženje.
Glavni govornik, g. Kuzelac iz Zagreba, je pozdravil ljubljanske stanovanjske najemnike v imenu zagrebških in beograjskih stanovanjskih najemnikov. Njegova izvajanja so žela burna odobravanja in pri-trjevalne medklice. Orisal je položaj delavstva, nameščenstva, obrtništva in malih trgovcev v živih besedah. Privatna lastnina ni tukaj zato, da bi se je dandanes pp-služevali, kakor bi kdo hotel. Čas gre naprej in sodoben položaj gospodarstva omejuje razmah privatne lastnine. Če delaves ali nameščenec vloži svoj prihranjen denat v banko, v hranilnico... bi moral razpolagati z njim po svoji volji. Ker je njegott Ker je njegova privatna lastnina. Ali, kar kor veste, banke in hranilnice ne dajo der narja nazaj, če ga hočeš dvigniti. Samo gotovo vsoto... na obroke ga vračajo. Ali ni to groba kršitev privatne lastnine? In tudi v vseh drugih slučajih se omejuje privatna lastnina. V vseh ... samo v enemi ne. Hišni posestnik si ne pusti omejevati te lastnine.
Zimsko blago
kupite najbolje in poceni samo v
J. Trpinovem bazarju
Kje je tu doslednost?
Burni protestni klici.
Govornik je nadaljeval in poudarjal, da društvo stanovanjskih najemnikov ni nič drugega, nego organizacija vseh prizadetih, ne glede na svetovno naziranje, stanovsko pripadnost itd. Zato ne more razumeti incidenta, ki se je zgodil in Jci kričeče priča, da so skupine, v katerih ni iskrenosti nego samo zahrbtni manevri.
Prečital je iz sobotnega »Jutra« izjavo, kjer organizacije: Izvrševalni odbor Narodne strokovne zveze v Ljubljani, Juvan in Kravos, ter društvo vpokojencev in vpo-kojenk, M. Lilleg, in JUU; sekcija Ljubljana, tajnik Iv, Kobai, izjavljajo in ogorčeno ugotavljajo, da nimajo nič skupnega s tem sliodom stanovanjskih najemnikov, ker imajo baje že svoj akcijski odbor.
Med poslušalci zavlada ogorčenje. G<v vornik pa nadaljuje:
»Nočem kritizirati. To je njihova stvar in njihova taktika, ki jim je gotovo za nekaj potrebna. Rečem pa samo eno:	Tako
Se ne dela!«
Za hip je nastala grobna tišina. Nato pa je zaorilo ogorčeno klicanje:
»Ali je to narodnost? Nacionalizem? Sami so si pisali svojo sodbo!«
»Tako je!«
»Govorili smo!... Izbrisali smo jih, narodne organizacije. Naj izginejo!«
Vseh medklicev, ki so utonili v protestu tisočev, niti navesti ni mogoče.
Gromoviti aplavz in pritrjevanje. Shod se je spremenil v kipečo valovanje triti-sočere množice.
V	imenu svobodnih strokovnih organizacij, včlanjenih pri Strokovni komisiji za Slovenijo, je govoril s. Svetek. Pokazal je, kako so hišni posestniki složni in da si ta primer morajo vzeti tudi stanovanjski najemniki za vzgled. Svobodne strokovne organizacije so že večkrat postavile zahteve glede predragih najemnin in organizirano delajo za rešitev tega problema. Zato naj stanovanjski najemniki tudi delajo organizirano z močjo organizacije in svobodne strokovne organizacije jim bodo vedno stale ob strani... Pokazal je na stanovanjsko politiko na Dunaju in kaj se vse lahko naredi, če so složni vsi, ki so prizadeti. Pri znižanju plač in mezd, pri brezposelnosti, se morajo znižati tudi najemnine. Ako to ne bo, potem sta v državi tudi na tem po-
All sl 2e poravnal naroi* nino? Ako še ne, stori takoj svo]o dolžnosti
jju dva razreda, velika večma najemnikov proti manjšini hišnih posestnikov, ki pa vkljub manjšini diktirajo svoje cene.
Izvajanjem s. Svetka, ki se je tudi dotaknil takozvane privatne lastnine in pokazal nekaj primerov, kjer se jo krši, če je v škodo delavstvu (znižanje mezd, ki so zaslužene, neizplačilo naložb prihrankov iz bank in hranilnic, pa četudi gre za plačilo najemnine). Če je pa v škodo kapitalistu, v danem slučaju hišnemu posestniku, pa se jo strogo čuva.
Dvorana je bučala medklicev in pritrjevanja.
Nato je tajnik g. Erman prečital resolucijo, ki se je poslala v Beograd ministru socialne politike in narodnega zdravja, predsedstvu vlade in Narodni skupščini, ki je bila soglasno in z odobravanjem sprejeta.
Pravičnost?
Vsi branitelji današnjega kapitalističnega svetovnega in gospodarskega reda pravijo, da je ta red najboljši ter da si boljšega ni mogoče zamisliti.
O tem redu je slavni francoski pisatelj Anatole France napisal za te branitelje naslednje besede, v katerih se jako odločno glosira:
»Videz je, kakor bi res imeli prav, zakaj priznati moramo, da prav tako kaznujejo	milijonarja, če ukrade
kruh, kakor berača, ter, da je milijonarju prav tako prepovedano se naseliti pod mostom kakor potepuhu.«
Zasmehovanje današnjega reda v teh besedah je dovolj jasno samo zase, Niso merodajni za red zakoni sami obsebi, marveč položaj, v katerem se kdo nahaja, Milijonar ima denar; zato ne bo kradel kruha; ima hišo, vilo, zato ne bo šel pod most ali v kanal stanovat. Ni jim treba kršiti zakonov. Da so pa razmere take in da se zlasti zadnja leta hudo poslabšujejo, je pa krivo izkoriščanje, izžemanje naroda.
Balkanska konferenca je končala s povoljnim uspehom, dasi so jo bolgarski delegati zapustili, ker odklanjajo načrt predloženega balkanskega pakta. Prihodnja balkanska konferenca se bo vršila v Beogradu meseca oktobra bodočega leta.
Akademija
I delavskih kulturnih društev v Mariboru se bo vršila v soboto, dne 12. novembra t. I. ob 20. uri v veliki dvorani M Union".
Opozarjamo na to prireditev vse delavce in nameščence ter prijatelje del. | kulturnega gibanja!
Iv. I/uk:
ete*ne*di
0<z HoicUhiU zapiskov	ujetnika)
V	tisti mrzli svetlobi pojemajočega zadnjega četrt je bilo videti tiste tisoče glav in nad njimi tisoče majhnih cevi kakor iz satanskega zverinjaka izpuščene pošasti brez oblike, podobne samo kratkim bucikam z okornimi glavicami, pritrjene na sirovo iztesane ročaje.
Ustavili smo se v vasi. Po deseturnem pohodu, po cesti, do členkov gazeč po pesku in smo legli v vasi. Hiše so bile vse z deščicami obložene.
Moja četa je zavzela gumno!?
»Na ogenj pazite,« je prosila kmetica, ženica žuljavih rok in zdelanega obraza. In njene prijazne oči so prosile lepše, kakor usta. »Letošnji pridelek je spravljen in če bi bil požar, bi zgorelo vse.«
»A če se tu pri vas spoprimemo z Nepoznanim, kamor nas ženejo,« je rekel nekdo. »Kako bo potem? ... Kdo bo gasil?«
Prekrižala se je in v njenih očeh sem videl obup. Tresoč je bil glas, s silo zadržan, da je bil miren:
»Bog se nas usmili in daj, da ne bo tu.«
Jaz pa sem rekel:
»Pazili bomo mamica!«
Videl sem, kako jo je vzradostila tista beseda.
»Dva sina imam. Sta tudi morala iti.«
In njene oči so se ovlažile.
»Čuvaj jih sveta Porodica,« je vzdihnila. »Moja sta in nikomur nista nič žalega storila.«
Vsi smo bili naenkrat nežni.
»Če hočete, zmlatili vam bomo. Čas imamo.«
Z glavo je zmajala. Smehljaj je bil na njenih ustah, ves v grenkobi napojen,
»Nimate časa . .. Strašni so časi. Še sonce se joče. Zakriva si obraz in joče ..,«
»Podkova?! Eh, to pomeni srečo,« je vzkliknil nekdo iz čete. »Nisem kavalerist, a imam podkovo. Našel sem jo. Na gumni je ležala.«
»Ali rastejo, mamica, pri vas podkove,« se je smejal tisti, ki je želel biti bog, da zagrne sonce. »Pri nas jih sami kujemo.«
Kmetica je počasi pokimala.
»Kozaškega konja je,« je djala. »Bili so tu pred nekaj dnevi. Tudi so hoteli kakor vi, pomagati mlatiti. Pa ni bilo časa.«
»Kozaki?«
»Da.«
Tiho je nastalo za trenotek kakor v cerkvi pred povzdigovanjem.
Mlada Židovka je točila pivo. Gnetli smo se okrog sodčka in naročali. Zakaj denarja smo imeli veliko. Bojne doklade poleg navadne soldnine. Mleko je bil njen obraz in cvet breskve njena
lica. Dva hribčka sta napenjala bluzo na prsih in vsi smo gledali na tista hribčka. Zakaj bili smo oblečeni v enako obleko in vsi smo bili opasani z noži. Kako bi ne imeli istih želja in istih občutkov?!
Mlada Židovka pa je pokazala bele zobe na desno, meč svojih oči na levo, in je točila pivo spretno, da se je lahko vsak dotaknil njenih prstov.
In ker smo že izvoljeni in ker smo že obsojeni, da bomo darovani in da darujemo, kako more ženska med nami vihteti svoje orožje brez odpora?
Pa se je zgodilo, da smo kričali orožje. In bila je zmagovalka mlada Židovka in še druge, ki jih nismo poznali dosedaj in da smo bili zmagovalci mi. Zakaj denar je bil velesila in blagor tistemu in tisti, ki ni brez njega.
Samo ponoči je tam v kotu gumne nekdo tiho spregovoril:
»Ženo imam in fantka in hčerko. . . Nisem •grešil.«
In kakor da se je dotaknilo tisto vseh, na gumni spečih, so zamrmrali besede, ki so bile nerazumljive, a so pomenile isto.
»V sanjah je njih kes,« je rekel zraven mene ležeči.
Pogledal sem mu v oči in zdelo se mi je, da trepeče v moji roki roka dekleta iz tistih dni, ko mi je bilo štiriindvajset let...
Noč je bila. Brez lune so bile zvezde na nebu.
Tih je bil naš korak. Zakaj sovražnik je blizu.
Doma in
Ali bo ali ne bo žigosanje? Nedavno so vsi dnevni listi objavili enaka poročila, da se namerava izvesti pri nas žigosanje bankovcev z namenom, da se vrne denar v denarne zavode in se napravi konec tezavri-ranju, to je spravljanju in skrivanju gotovega denarja doma. To skrivanje je privedlo marsikje, pa tudi pri nas do navala na denarne zavode, povzročilo je pomanjkanje gotovine, otežkočilo je nakup in prodajo, ustavilo je vse nove kredite, ker imajo denarni zavodi večji odtok kakor pa dotok denarja in je s tem — obstoječo krizo le poslabšalo. Delno so zaradi tega porasle cene blaga, dalje se je povečala brezposelnost, ker ni bilo mogočih nobenih investicij itd. In tako so pravzaprav taki ljudje, ki jemljejo denar iz prometa, ne samo lastni škodljivci (ker si sami kradejo obresti itd.) nego tudi škodljivci gospodarskega in socialnega položaja v državi. Kljub vsemu jih ni uverilo prav nič, da bi spravili denar nazaj v promet, in marsikdo ga drži že leto dni po nogavicah, skrinjah itd. Znano je, da imajo pri nas na Gorenjskem, pa tudi drugje, nekateri kmetje po sto, tristo, sedemsto tisoč in še več stotisočev dinarjev doma, drugje ga pa manjka. Ko je prišla objava v listih, so ti ljudje trepetali od bojazni, da bodo izgubili 20%, za celoletne obresti pa jim ni bilo žal... Sedaj pa se ta poročila ž merodajnega mesta dementirajo.
Državne doklade za državne vpokojence. Ministrstvo financ pojasnjuje, da se v zvezi z izpremem-bami predpisov o draginjskih dokladah za državne vpokojence pokojnine ne bodo zvišale, ker se sklepi ministrskega sveta tičejo samo nekaterih razčiščenj na podlagi pritožb.	(	,
Predstavnik omladinske socialistične internacionale Kos Foring se je zglasil 19. oktobra, ko je potoval v Bolgarijo, v Beogradu. Beograjski sodrugi so mu priredili v domu Delavske zbornice ha čajanki lep sprejem. Navzočih je bilo okoli 200 so-drugov. Dragi gost je bil očaran nad lepim obiskom ter izjavil, da je prepričan, da se bo pokret najlepše razvil, čim bodo prilike dopuščale. Zvečer je imel sestanek z omladinci.
Zopet ponarejajo denar. V Ljubljani in okolici so se pojavili ponarejeni novci po 10 in 20 dinarjev. Težji so in tudi zvene slabše. Ponarejevalce so izsledili v Moravčah in je pet oseb že v zaporu. Preiskava seveda še ni končana.
*	j	'4£'
Visokošolska politika. Ne visokošolska politika, ampak zmote visokošolske mladine, ki bi rada politizirala. Tako moramo imenovati izgrede dunajskih fašističnih visoko-šolcev, ki so vprizorili na Dunaju (pa tudi drugod) krvavo gonjo proti tujim študentoim Visokošolsko mladino se lahko pridobi za lepe in kulturne stvari. Vsekakor pa pri svojih dejanjih študenti nimajo hudobnega namena, marveč bolj v svojem idealizmu pričenjajo razne akcije, čeprav so morda povsem napačne. Krivda na takih dogodkih ni v mladini, marveč v slabi vzgoji, ki je po vojni tako bohotna kakor da bi nikdar ne bilo svetovne vojne. Ob splošni propagandi za mir, ob splošni propagandi za sporazum in sodelovanje med narodi vendar vceplja zli duh mladini vso ono vzgojo, ves oni šovinizem in surovo frazerstvo, ki je vojno povzročilo in ki naj bi onemogočilo lepe ideale, potrebne predpogoje za zdrav kulturni in socialni razvoj človeške družbe. Ta vzgoja je zločin nad bodočnostjo človeštva.
Lov za marksističnim orožjem. Na Dunaju je policija v več lokalih, kjer se shaja republikanski Schutz-bund, uvedla hišne preiskave za orožjem. Vendar pa niso nikjer orož-
po svetu.
ja našli. Meščanski listi trde, da so marksisti pravočasno spravili orožje na varno.
Sporazum med čehoslovaškimi strankami giede sestave nove vlade. Vladna kriza na Cehoslovaškem je rešena s sporazumom1 med strankami. Sestavo vlade je zopet prevzel predsednik poslanske zbornice Ma-lypetr.
Čehoslovaška je letos narodni praznik dne 28. oktobra na slovesen način praznovala. Vsa slavnost se je vršila obenem v znamenju mednarodnega sporazuma in sodelovanja, kar je zlasti poudaril predsednik republike T. G. Masaryk.
Zmede v Prusiji. Razsodba državnega sodišča je deloma potrdila izpremembo v Prusiji. Odobrila je komisarja, ni pa odrekla odstavljeni vladi političnih pravic. Dr. Braun je sklical sejo vlade ter se bodo vršili o tem vprašanju razgovori z državno vlado in Hindenburgom'. Fašistični predsednik pruskega deželnega zbora Kerrl pa je zahteval, da naj se z zasilno odredbo izpremeni volilni red za volitev pruskega predsednika vlade. Sedaj je namreč potrebnih za to volitev tri četrtine glasov. Kerrl bi pa rad imel določbo, ki zahteva samo absolutno večino.
V Nemčiji se ne sme proslavljati revolucije. Bivši predsednik nemškega parlamenta, soc. dem. dr. Loebe, je hotel ob obletnici nemške revolucije dne 9. novembra govoriti slavnostni govor po radiju. Radijska stanica v Berlinu je pa prošnjo prosvetne zveze odklonila, češ, da bi tako predavanje poostrilo notranji politični položaj.
Predsednik Hindenburg je izjavil, ko mu je kancler baron Papen poročal o razsodbi državnega sodišča v Lipskem, da sedanja vlada še vedno uživa njegovo zaupanje. Hindenburg torej čaka, kako se bo razvil politični položaj.
21 kandidatnih list imajo v Nemčiji za državnozborske volitve. Štiri liste je državni volilni odbor zavrnil. Borba bo torej precej huda. Za državno vlado so se izrekle doslej štiri stranke, in sicer, nemška nacionalna, nemška ljudska, bavarska kmečka zveza in končno gospodarska stranka. Kaže, da v rezultatu volitev ne bo velikih izprememb.
Pohod brezposelnih v London je
očividno bil dobro pripravljen. Iz vseh krajev države prihajajo v glavno mesto dolge kolone lačnih. V četrtek se je vršil v londonskem Hajd-parku velik shod brezposelnih, na katerem' je govorilo 30 govornikov. Pri tem je prišo do pretepov med mobilizirano policijo in demonstranti, ki so jo obmetavali s kamenjem. Londonsko delavstvo, ki simpatizira z brezposelnimi, je organiziralo zanje prehranjevalno akcijo. Tudi di-jaštvo je organiziralo prehranjevalne kolone. V London še vedno prihajajo nove kolone. Tudi v Glas-gowu, Birminghamu in Manchestru so se vršile demonstracije brezposelnih.
Ljubljana.
REPERTOAR
Delavskega odra »Svobode« — dvorana »Delavske zbornice«.
Nedelja, 6. novembra. Zaprto. (Zasedena dvorana).
Nedelja, 13. novembra ob Vzburi Magda, (premijera).
Nedelja, 20. novembra ob Vzburi Karijera Možine.
Nedelja, 27. novembra ob Vzburi Ptički brez gnezda.
Delavski oder »Svobode« v Ljubljani, ki je letos začela prvo redno sezono, je namenjen predvsem našemu delavstvu in njegovim 'prijateljem, zato je tudi repertoar delavskega odra 'sestavljen iz najboljših domačih in tujih del socijalne literature. Igralci delavskega odra so delavci, ki so se združili v igralsko edinico z enim samim ciljem:	Z	odra govoriti delavstvu, seznaniti
ga s perečimi socijalnimi vprašanji in kazati mu pot v lepše dneve. — Dosedaj je »Delavski oder« vprizoril »Hlapca Jerneja«, ki je žel triumfe v Ljubljani, Zagrebu, Mariboru, Celju in Ptuju; »Dobrega vojaka Švej-ka«, duhovito satiro militarizma; »Ptičke brez gnezda«, dramo, ki ji ni podobne v svetovni dramski literaturi. Vsa kritika, naša in meščanska, pozdravlja »Delavski oder«, kot najzmožnejši in umetniško najvišje stoječi ljudski oder v Sloveniji. Zato je naša dolžnost, da posečamo stalno predstave »Delavskega odra«, da za »Delavski oder» agitiramo povsod in za vsako predstavo. 'Ne »Delavski oder«, delavsko občinstvo bo oder obdržalo — ali pa (če bo kazalo premalo zanimanja zanj) zavrnilo. Delavci, delavke! 'Posečajte naše gledališče, agitirajte za vaše gledališče, zavedajte se: gledališče 'bo — dokler 'boste vi za njim. — Naše geslo mora biti: Vsak delavec mora biti stalen posetnik »Delavskega odra«!
Dr. Konrad Vodušek, odvetnik v Ljubljani, je v petek umrl v Ljubljani. Vodušek je bil nekoč tajnik na-rodno-napredne stranke in nekaj let gospodar »Slov. Naroda«. Pozneje se je pa sporekel s svojo stranko in se posvetil advokaturi.
Maribor.
Iz znane barake v Kralj. Marka ul.
nameravajo preseliti stanovalce v železniške vagone. Tako so že pred časom poročali mariborski dnevniki. Nesrečnim stanovalcem s tem gotovo ne bo pomagano, kajti prišli bodo iz dežja pod kap. Kedaj se bo ta preselitev izvršila, še tudi ni znano. Bržčas se bo to zgodilo v sredi najhujše zime ...
»Delavstvo in leto 1848« je predmet predavanja s. prof. Stupana, ki ga priredi »Svoboda« v sredo, dne 2. nov. ob 20. uri v predavalnici Delavske zbornice, Sodna ul. 9-II. Pridite polnoštevilno.
Shod stanovanjskih najemnikov. Minulo nedeljo se je vršil v dvorani Narodnega doma shod stanovanjskih najemnikov, ki ga je sklicalo društveno vodstvo. Za svobodne strokovne organizacije je na shodu govoril s. Karner, ki je zlasti navajal postopanje železniške uprave, ki je za stanovanja v železniški koloniji zvišala najemnino kar za 100%. Čudno, da tega ni preprečila nacijonalna strokovna organizacija železničarjev, ki trdi, da ima 30.000 organiziranih člo-nov. Op. ur.) Istotako je ožigosal postopanje mestne občine v pogledu najemnin ter pisanje nekega časopisa, ki je pred volitvami grmel proti odiranju stanovanjskih najemnikov, sedaj pa piše, da se stanovanjsko vprašanje pri nas samo rešuje. Zborovalci so sprejeli dve resoluciji, ki bosta ■predloženi na merodajnih mestih.
Lep sestanek Splošne delavske zveze se je vršil minulo nedeljo dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Sestanku je predsedoval s. Karner, referiral pa je s. Eržen. Navzoči so pazno sledili in pritrjevali izvajanjem referenta, ki je razpravljal o zahtevi delavstva, da se uvede 40-urni delovnik, zakonita zaščita stanovanjskih najemnikov i. t. d. Soglasno so se zborovalci pridružili tozadevnim zahtevam »Glavne delavske zveze v Beogradu.«
Razprava Štefin—Tumpejj preložena. V
soboto bi se imela vršiti razprava v zasebni tožbi postajenačelnika g. Karla Šte-fina, šefa mariborske stanice, proti uradniku žel. materijalnega skladišča, občinskemu svetniku Rudolfu Tumpeju, radi žaljenja časti. Ko pa je sodnik oklical razpravo, je bilo sicer v razpravni dvorani polno železničarjev, ki jih zadeva ob sebi umljivo silno zanima, ni pa bilo obdolženca g. Tum-peja. Prišel je le njegov zastopnik odvetnik g- dr. Žnuderl. Sodnik g. Štukelj je nato stranki najprej vprašal, če se poravnata. Zastopnik dr. Žnuderl je izjavil, da je itak že pisal tožiteljevemu zastopniku in ponudil poravnavo s tem, da g. Tumpej prekliče in obžaluje inkriminirane trditve ter plača tudi stroške, čeprav se ni izrazil v tem smislu, kakor je toženo. Tožitelja g. načelnika Štefina je kot substitut dr. Muleja zastopal odvetnik dr. Reisman, ki je na to ponudbo izjavil, da tožitelj odločno odklanja vsako poravnavo in vztraja pri svojem predlogu na obsodbo. Po tej izjavi se je Tumpejev zastopnik g. dr. Žnuderl dvignil in zapustil sodno dvorano. Izkazalo se je potem, da pri aktu še ni povratnice vabila obdolženca k razpravi. Ker se sodnik radi tega ni mogel prepričati, če je bilo g. Tumpeju vabilo k razpravi dostavljeno ali ne, se razprava ni mogla vršiti, ampak je preložena na d?n 10. novembra ob ‘/412. uro na št. 15 okrajnega sodišča.
Udeležencem jesenske prireditve »Mariborskega tedna« je dovoljena četrtinska vožnja po železnici.
Mestna policija je s pomočjo okoliškega orožništva te dni aretirala večjo vlomilsko tolpo.
Proslava češkoslovaškega narodnega praznika, ki se je vršila minulo nedeljo v veliki dvorani pivovarne »Union«, je bila rekordno obiskana. Na proslavi je govoril prof. Falkuka iz Brna in dr. Reisman, sodelovala je tudi vojaška godba.
Ljudska samopomoč v Mariboru, Grajski trg 7, naznanja cenj. članom, kakor tudi vsemu občinstvu, da prejmejo društveni poverjeniki s 1. novembrom 1932 novo pooblastilo s fotografijo, in so torej stara pooblastila neveljavna. Poverjeniki, ki nimajo novih pooblastil, niso upravičeni nabirati nove člane. Ugledne osebe se sprejmejo kot poverjeniki za vsak kraj Jugoslavije.
Ljubitelji fotografske umetnosti, obiščite prvo razstavo Fotokluba Ljubljana v kazinski dvorani. Nad 200 izbranih del. Vstopnina nizka, za šolske skupine samo 1 Din na osebo. Razstavljene slike so po zmernih cenah na prodaj.
2a Šolska deta kuftufe U pci nas na SfonuHtwe*n tcgu Si. 6, kywina J^udsUe tiskovne- d. U.
Težkoče z repatriira-nimi izseljenci.
Jesenice, dne 20. oktobra 1932.
Nekatere pokrajine naše države so 'bile že od nekdaj pasivne. Domača gruda je težko preživljala celo dede in očete, ali kjer je bila malo večja rodbina, so morali vsi otroci razen enega, dveh, po svetu s trebuhom za kruhom. Nekateri so dobili delo sicer doma v okrilju meja ožje domovine, pri tvoraicah, v teh ali onih službah, vendar industrije je bilo malo pri nas, in še danes je ni preveč, celo dovolj je ni. Tako je dala naša zemlja mnogo izseljencev. Iz vseh krajev Slovenije, iz Like, Dalmacije, iz Bosne in Hercegovine, iz Črne gore in iz Srbije, so se izseljevali naši ljudje. Severna Amerika in Južna Amerika, potem Westfalska, Francija, Belgija, Porenje, tpa celo Avstralija so bile njih cilj. Skratka: ni skoraj kraja Jugoslavije, ki bi ne .dal izseljenca in ni skoraj države na svetu, kamor bi ta izseljenec ne iprišel. -Izseljenci -so na tujem garali, stradali, odtrg.vali so si od ust in seveda varčevali; mnogo dolarjev, frankov, mark itd. je prihajalo v našo državo in marsikatero kmečko domačijo so že rešili naši Izseljenci s svojim pristradanim denarjem, ko SO se vrnili domov na rodno grudo. Denar naših izseljencev, v tej ali oni obliki je precej pripomogel k izboljšanju našega narodnega gospodarstva in tudi k izboljšanjem valutnih razmer. Tako je bilo do nastanka gospodarske krize.
Od tedaj pa je pri nas slabo, zunaj še slabše. Dela nič, podpore nič ali male, obstanka ni. In tuje države so se spravile pri obrambi svojega domačega delavca najprej na tujega: -on je najprej izgubil delo, tak delavec je najprej izgubil ipodporo, če jo je sploh kdaj imel in takega delavca so najprej — če že ni šel Sam — poslali domačini čez mejo oz. domov. Začela se je 'pristna repatriacija naših izseljencev, pospešena in povzročena od gospodarske ikrize in njenih posledic. Oibmejne postaje so vsakdanje priče te repatriacije. Koliko izseljencev se vrača vsak dan, teden in mesec iz tujine domov. Iz vseh krajev so: iz USA, iz Kanade, Francije, Nemčije, Belgije, Luksemburške itd. In Jesenice so menda ena izmed onih postaj, skozi katere prihaja največ teh vračajočih se izseljencev.
Ti izseljenci imajo karto večinoma samo do jugoslovanske meje in pridejo na mejo oz. na prvo obmejno postajo večinoma brez sredstev.
-Zdaj se pričnejo težave. Obmejni komi-sarijat ima zelo malo sredstev za vozne listke teh izseljencev, ki pridejo cesto s celimi velikimi 'družinami domov. Samo 2000 Din nudi naša Banska uprava mesečno za vozne listke tem revežem. To -pa je izčrpano navadno že d-o 10. v mesecu. Kaj potem? Po izgonu jih je treba prepeljati domov. In če napravijo kaj takega na račun domovinske -oz. pristojne občine, navadno spremljajo delavce in njih rodbine uniformirani orožniki... Kako je to prijetno, si Lahko- predstavlja vsakdo. Kaj si mislijo ljudje o tej nedolžni rodbini, oz. o takem nedolžnem delavcu, ki je izgubil v tujini delo in zaslužek, pa ga sedaj orožniki spremljajo domov, ker nima sredstev niti -priložnosti ,za zaslužek ... Seveda je menda zakon tak, ali ta zakon je proti človečnosti..,
Zaradi tega apeliramo na bansko upravo, na izseljeniški komisarijat v Ljubljani in v Zagrebu ter sploh na vse merodajne čini-telje: Preskrbite potrebnih sredstev za voznino izseljencev od’ meje do domačega kra-
ja, preskrbite jim vsaj neunifermirano spremstvo, če je to sploh potrebno. Vedite, da so to ljudje, ki so brez svoje krivde prišli tako daleč, iki to današnje stanje in svoj položaj že tako in tako težko občutijo in ki jih je treba imeti tudi za ljudi. Res je sicer, da taki repatriiranci zdaj samo večajo bedo pri nas, da samo večajo armado brezposelnih, vendar s tem je treba računati in to razmerje je treba urediti doma in zaiposliti te kakor ostale delavce,
Z izseljenci oz. z vračajočimi se delavci ne smemo postopati kot z državljani druge vrste in strogo ravnanje po §§ tu nikakor ni na mestu. To so ljudje, ki so izgubili vse, ni jim pa treba izgnati še duha in čustev. Tudi prvega vtisa ob prihodu v domovino ni treba pokvariti.
Švedija meri 448.000 kvadratnih kilometrov ter je skoraj tako velika kakor Nemčija, a ima komaj desetino prebivalstva v primeri z Nemčijo. Na kvadratni kilometer pride le 14 prebivalcev. Toda vendar je teh šest in pol milijona ljudi napravilo iz svoje dežele vrt. Švedi so kultivirali deželo, prepregli jo s prometnimi po-močki tako, da je drugi narodi lahko zavidajo. Železniška proga meri 2166 kilometrov ter teče od Tralle-borga ob Vzhodnem morju tja gori do Riksgransena do Laponcev po najrodovitnejših pokrajinah Schonen in Smaland, potem preko obsežnih ravnin Vesterbotten, dokler se ne izgubi v divjo naravo Laponcev, ki prebivajo že onkraj polarnega tečajnika, koder so železniške postaje oddaljene druga od druge 30 kilometrov. Poleg te glavne proge je še mnogo postranskih prog, s severa proti jugu, od vzhoda proti zahodu vse navzkrižema. Deloma obratujejo železnice tudi na elektriko; povsod pa vlada najlepši red in snažnost.
Tudi spadajo švedske ceste med najlepše evropske ceste, ki omogočajo izredno živahen promet. Istota-ko je uveden živahen promet z avtomobili, ki ga ne porablja samo buržuazija, ampak tudi delavstvo in nameščenci, ki ne žive v najslabših razmerah. To potrjujejo zlasti lična stanovanja, ki presenečajo. Okolica Stockholma je kar
posejana z enorodbinskimi hišicami,
v katerih stanujejo skoraj samo delavci in nameščenci. Občina, ki jo upravljajo socialni demokrati, je pokupila mnogo sveta v okolici mesta, ter ga po najugodnejših pogojih oddaja, financira gradbo hišic ter zahteva jako zmerne obroke za plačevanje stavbnih stroškov. V mestu samem je le malo stanovanjskih kasarn velemest, marveč tu so zračne zadružne hiše s širokim sončnim pro-čenjem s sončnimi dvorišči. Na kmetih so hišice večinoma lesene, okusno in praktično zgrajene, vsaka z vrtom, ki je jako lepo urejen. Skoro
Uredite tako, da bo prav in da bodo repatriiranci lahko ohranili svoj človeški ponos.
V prid bo to vsem!	Cv. K.
Konec stanovanjske krize v Švici? V Curihu je bilo ob koncu septembra praznih 2182 stanovanj ali dobre 3 odstotke. Toda to so predvsem večja stanovanja. Kar pa zadeva malih 1 do 2 sobnih stanovanj, pa jih je komaj 1 odstotek prostih., Koliko ljudi pa mora stanovati tudi v Curihu v nezdravih stanovanjih, pa meščanski časopisi ne poročajo.
vsaka hiša ima tudi telefon, ker so pristojbine zanj minimalne. Mnogo delavcev ima ob vodnih rokavih mesta Stockholma ali ob Melarskem jezeru ter na raznih otokih v bližini svoje poletne hišice, h katerim se vozijo pogostoma s svojimi čolni, kjer prebivajo tudi njih rodbine vse poletje.
Mezde in plače so precej boljše kakor v državah na evropski celini,
razen v Švici in na Nizozemskem, ter, dasi se pojavlja tudi tam kriza, vendar nje posledic nihče ne občuti tako kakor v srednji Evropi, kjer smo se jim takorekoč že privadili. In čeprav še ni uvedeno državno skrbstvo za nezaposlene, naletiš tam le redko na berača, ker občine z državnimi prispevki še vedno lahko skrbe za nezaposlene s tem, da jim preskrbe delo ali pa jim dodeljujejo denarno podporo.
Švedski kapital deluje danes po mnogih deželah; to je prebitek vrednosti lastnega izvršenega dela, ki se sedaj uveljavlja v drugih deželah. Švedske tovarne za ležiščne krogle, električne delavnice, tovarne pri-moževih kuhalnikov so svetovna podjetja. Tudi švedske užigalice so industrija, ki je z lahkoto prenesla Kreu-gcrjev polom. Skoraj 150 milijonov švedskih kron je morala država žrtvovati, da ni prišlo do poloma te farme. Rešitev se je posrečila in danes ne čuti nihče več posledic katastrofe, razen nekaterih političarjev. Gr^di se dalje velika centralna palača! v Stockholmu za vse združene koncerne, ki jo je pričel že Kreuger graditi, pa ni doživel nje dovršitve. Nekoliko se je streslo po Kreugerjevem polomu gospodarstvo, a se že zopet mirno razvija dalje.
Sedaj si pa oglejte Nemčijo, oglejte si razdrapano srednjo Evropo, oglejte si zmagovalko Francijo, ponosno Anglijo! Od povsod prihajajo hiobove vesti o naraščajoči bedi in obupu ljudskih množic, o siromaštvu brez primere in naraščajoči anarhiji.
Odkod ta razlika?
Odgovor je prav preprost. Med tem, ko so se evropski narodi med seboj mesarili, so Švedi delali in tako ravnajo že mnogo desetletij. Namesto, da bi se oboroževali, grade lepa javna poslopja, ki so ponos dežele in pričajo o blagostanju prebivalstva. Namesto da bi zapravljali denar za militarizem, so elektrificirali svoje železnice in izgradili prometne ceste. Ker jim med vojno nista hoteli Nemčija in Anglija prodajati premoga, je Švedska izrabila svoje bogate vodne sile ter gradila ogromne elektrarne. Nemška in angleška premogovna industrija je zaradi vojne izgubila znatnega kupca premoga, Švedija pa je pridobila, ker je izrabila svoje narodno gospodarstvo in je postala neodvisna od inozemskega vira, energije ali delovne sile. In čeprav kapitalistični sistem delavca tukaj rav-notako izkorišča, kakor po drugih deželah, pa je razlika v rezultatu gospodarstva vendar očividna. Vidi se torej, da si delavski razred svojo usodo lahko prav znatno olajša, če se mu posreči, odvrniti gospodujoči razred od vojnih pustolovščin ter obstoječe sile naroda porabiti za pozitivno družabno delo.
Tako nam je Švedija poučen zgled, ki ga ne smemo prezreti. Kaže nam, kako bi utegnilo biti, če ne bi bil svet v letih 1914 do 1918 sam drl v najbolj strahovito katastrofo. Tudi pri nas bi lahko bilo povsod blagostanje, razvijalo bi se javno življenje povsem drugače, delavskega razreda bi ne mogel ovirati fašizem, če bi bili imeli moč in odločnosti, da bi bili ustavili grozečo vojno furijo. Učimo se iz tega vsaj za bodočnost ter se z vsemi močmi borimo proti ošabnemu šovinizmu in militarizmu, ki pripravlja samo bedo in siromaštvo narodom.
Dne 18. novembra so bile volitve v švedski državni zbor, v katerih so dosegli socialni demokrati lepo zmago. Od 230 poslancev so dobili socialni demokrati 104, to je, pridobili so 14 mandatov, ker so jih imeli prej 90. Poleg tega so dobili samostojni komunisti 6, moskovski pa 2 mandata. Delavskih poslancev je v državnem zboru 112, meščanskih pa 118. Glasov so prejeli v majhni Švediji socialni demokrati nad en milijon, pri prejšnjih volitvah pa 874.000. Konservativci so izgubili 15 mandatov in imajo sedaj še 58 mandatov. Svo-bodomiselci so izgubili 8 mandatov ter imajo še 20 poslancev. Liberalci so ohranili svoje 4 mandate; pridobila je tudi kmetiška stranka k dosedanjim 25 mandatov še 9 mandatov.
Novo vlado je sestavil predsednik socialnodemokratične stranke s. P. A. Hansson, predsednik švedske kovinarske zveze s. Ekman pa je prevzel trgovinsko ministrstvo.
Švedski sodrugi prevzemajo s tem sicer težko nalogo. V njih programu je predvsem uvedba obveznega zavarovanja za bolezen in nezaposlenost, dalje skrajšanje delovnega časa, v zunanji politiki pa politika sporazuma in razorožitve.
Usnjate rokavice v veliki izbiri
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
Knji2evnost.
Kako vzgojim svojo depo? Za meščanske, kmečke in proletarske matere sestavila Milica Stupanova. Založba revije »Žena in dom« v Ljubljani.
Moderna vzgojna praksa je nastala kot protiutež zastarelih vzgojnih oblik. V teoriji pa so utrli smer novi pedagogiki, in sicer že Rousseau, Pestalozzi, Komenski, Tolstoj itd. Vzgoja samostojne osebnosti je bila v stari šoli, ob starih žandarskih metodah nemogoča. In iz istih korenin je navadno izhajala ‘trudi domača vzgoja. Zato je umevno, da so veliki psihokiško-socialni preobrati izpodkopali stara vzgojna načela, ki so po vojni popolnoma odpovedala. Tudi pri nas so napredni vzgojitelji spoznali, da tako ne more iti dalje. Toda razen par častnih izjem, ostali so le pri spoznanju. Delovna šola, o kateri se veliko govori in piše, je postala privlačna le vsled modernosti in ne toliko radi nujnosti. Veliko navdušenje in veliko besed,, a dejanja so ostala stara. Zakaj? Ker ni vzgojitelj prilagodil svoje duševno obzorje gospodarskim, socialnim in kulturnim razmeram svoje okolice, v sedanjosti ne more biti uspehov. Otrok raste v milieju svoje okolice, v družbi, ki je polna nasprotij. Na eni strani beda ljudstva, na drugi razkošje. Socialni moment rodi psiho otroka in ta je osnova vse vzgoje.
Poljudnih spisov, ki bi se pečali z moderno vzgojo, imamo pri nas malo. Razen par izjem so bili večinoma le poizkusi in tipanja.
Vzgojna sestava M. Stupanove izhaja predvsem iz otrokove okolice. Pravilno je, da se poda otrokov milije, da se najdejo vse vezi, .ki ga vežejo na dom, šolo itd. Vendar je zelo nevarno, da zaide taka smer vzgoje v tesne oblike, če vzgojitelj ne zna pravilno rešiti svoje naloge. Saj je avtorica že v naslovu namignila mogoče hote, mogoče nehote, da meščan vzgaja meščansko, kmet kmetiško, a ti proletarec po svoje in problem vzgoje bo kmalu rešen. Smisel vzgoje je, človeku pomagati v bodočnosti, napraviti ga polnovrednega člana človeške družbe. To pa je mogoče doseči le s splošno enako vzgojo potom samodajavnosti v za-jednici in z medsebojnim uveljavljanjem. V tej smeri pa domača vzgoja ne more dati veliko. Vzgajati s stališča enega ali drugega razreda pomeni uvajati v družbo privilegije v korist gospodarsko močnejšim.
Avtorica zastopa v svojem delu mnogo-pravilnih misli in kaže, da dobro pozna smisel moderne Vzgoje. Vendar prihaja s svojimi načeli marsikje v navskrižje. Pravilno in naravno vzgojstvo je realno-. Otroka uvaja v resničen svet, stavi ga pred resnična življenjska dejstva, da mu utira pot v realno, vsakdanje borbeno življenje. Kar je izven našega sveta, ne spada v vzgojo. Še absurdnejše je vtepati v glave namišljene verske resnice, ki jih ni mogoče doumeti. To pomeni odvajati človeka od življenjskih resnic in naravnih zakonov. Ne samo tol Avtorica se postavlja še v gorostasnejšo pozo z besedami: »Le vzgojni nauki krščanstva kažejo človeku pravilno življenjsko pot,« in »ker bo tisti, ki se bo ravnal po načelih naše vere, vedno našel pravo mesto v življenju.« Obsojeni ste vsi nekristjani, zakaj ne boste našli prave poti niti pravega mesta! Kaj takega bi ne smeli pričakovati niti od laika kaj šele od pedagoga. Osebno prepričanje je eno, a drugo je splošna trditev, ki hoče ovreči na tako gorostasen način naravna dejstva. iPrvo lahko priznavamo, drugega ne. Sploh so nekateri pojmi avtorice svojevrstni. Trdi: proletarec je vsak, ki služi kruh s telesnim delom, a si vsled premajhnega zaslužka ne more nabaviti vsega, kar potrebuje za telesni in duševni prospeh sebe in svojcev. Čuden pojem. Ti ubogi uradnik, nameščenec in pomočnik, nisi proletarec, ker si lahko nabaviš vsega, česar si poželiš za duševni in telesni prospeh sebe in družine.
Kljub vsem nedostatkom pa se knjiga prijetno čita in je v njej mnogo koristnega.
—a—
Vsi letni naročniki dobe tSiO
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalluno pen
ali pa KUrschnerJev roCnl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Admlnlstration der „Radio-welt" Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, Interesantne slike In Ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Eksportna hiša >Luna<
Maribor, Aleksandrova cesta št. 19
Otroški jopiči od ....... Din 19-— naprej
ženske jopice  ...............„	50	—
moški jopiči...................  70	—
vsi izdelki iz lastne pletarne!
Perje za blazine..........kg	po	15	do	25	Din
belo gosje perje...........  „	55	„
belo polpuhasto gosje perje ,	„	90	„
la belo puhasto perje . . . *	„	220	„
El El EMME
nempgiiipji
kupujte svoje potrebščine pri naših 1 inseren-tih.
Švedija dežela miru,
O gospodarskih in socialnih prilikah.
KS tlalasfljte svoje prihranke ■	inai s ■	Vloie obrestujemo po 67A
v Štajerski hranilnici In posojilnici 1 v Mariboru, SlontSkov trg Stev. 6. IDI		
		
Titka:	Ljudska	tiskarna,	d.	<L	▼	Mariboru,	predstavitelj	Josip	Ošlak	v	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaja	in	urejuj«	Viktor	Eržen	v	Maribora