— 194 — Slavia Centralis 1/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports predvsem za identifikacijo krajevnih imen, hkrati pa omogoča povezovanje s podatkovnimi korpusi sorodnih ved, kot so jezikoslovje, umetnostna zgo- dovina in arheologija. Avtor v sklepu omenja dolgoročni načrt, ki vključuje pripravo historičnih topografij tudi za preostale slovenske pokrajine. Znanstvenim sestavkom so dodani trije krajši zapisi. V prvem se avtor Martin Dušič iz Društva za varo- vanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maksa Pleteršnika Pišece uvodoma dotakne sodelovanja z Zinko Zorko, ki je »prehodila vse pišeške hribe« (Dušič 2022: 267), na - to pa njej v spomin predstavi projekt Vsaka vas ima svoj glas tudi v Občini Brežice. Kratek zapis je dodal tudi Ivan Molan, župan Občine Brežice, ki izpostavlja zavedanje o pomenu je- zika kot gradnika slovenske kulturne in narodne zavesti ter izreka podporo raziskovanju in ohranjanju slovenšči - ne. Tretji zapis je prispevala Lilijana Zorko, hči Zinke Zorko, ki je svoje spomine sklenila z zahvalo za sodelo- vanje in počastitev materinega imena ter dela. Sledita izseka iz obeh recenzij, ki sta jih pripravili Andreja Žele in Natalia Kaloh Vid, ter povzetek mo- nografije v slovenščini in angleščini. Ob koncu je dodan pregled izdanih monografij v zbirki Zora od leta 1998 do 2022. Platnico krasi slika Mirka Rajnarja z naslovom Up (olje na plat nu, 2016), na zavihkih platnic pa najdemo odlomek iz zanimivega zapisa Marka Jesenška, objavljenega v Zinkinem zborniku (2020), v katerem profesorico in vrhunsko znanstvenico Zinko Zorko imenuje »dobra vila slo - venskega jezikoslovja«. Monografija Narečno besedje slo- venskega jezika prinaša zanimive in aktualne prispevke, ki osvetljujejo sodobno dialektološko raziskovanje in njegove rezultate ter predstavlja- jo najnovejše projektne aktivnosti in nastanek digitaliziranih podatkovnih zbirk. Verjamem, da bo v prihodnje v spomin na akademikinjo Zinko Zorko in njeno narečjeslovno delovanje na - stalo še veliko odmevnih objav. Natalija Ulčnik Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, natalija.ulcnik@um.si Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju. Ur. Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes. Maribor: Univerzitetna založba, Univerza v Mariboru. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 149). 371 str. Decembra 2022 je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru v sklopu Mednarodne knjižne zbirke Zora pod uredništvom Simone Pulko in Melite Zemljak Jontes izšla nova znanstvena monografija z naslovom Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju. Monografija je nastala kot rezultat 3. mednarodne znanstvene konference Slavistični znanstveni premisleki v soorganizaciji Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fa - kultete Univerze v Mariboru ter Sla- vističnega društva Maribor. V njej je zbranih triindvajset recenziranih raz- prav, ki se z različnih vidikov dotikajo — 195 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports področja poučevanja slovenščine kot drugega in tujega jezika. 3 Avtorice in avtorji prispevkov delujejo na različ - nih slovenskih, avstrijskih, hrvaških, madžarskih, čeških in ukrajinskih institucijah. Urednici monografije v uvodni be- sedi omenjata zakonodajo, ki zajema člene o učenkah priseljenkah in učen - cih priseljencih, s posebnim ozirom na Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju (2011). Uvodni del zaključujeta z na - vedbo tematskih področij, s katerih so razprave v zborniku, in zahvalo recenzentkama ter finančnim podpor - nikom izida monografije. Marija Bajzek Lukač z Univerze Eötvösa Loránda (ELTE) v Budim- pešti v prispevku Dvojezični slovarji pri poučevanju slovenščine kot tujega jezika ugotavlja, da so bili madžar - sko-slovenski in slovensko-madžar - ski slovarji ter priročniki, namenjeni učenkam in učencem slovenščine in madžarščine, dolgo dostopni v omeje - nih količinah, besedje in vsebine, ki so jih zajemali, pa že zastarele. To je bil povod za pripravo Velikega madžar- sko-slovenskega spletnega slovarja, nastalega v okviru sodelovanja med založbo Akadémiai Kiadó in ELTE. Slovar ponuja 74.000 slovarskih iz- točnic, ki mdr. upoštevajo tudi po - trebe učenk in učencev slovenskega jezika ter izkušnje profesoric in pro- fesorjev, pridobljenih pri poučevanju slovenskega jezika na slovenistiki v Budimpešti. Spletni slovar je že od 2019 brezplačno dostopen na spletni strani www.szotar.net in obstaja tudi v obliki mobilne aplikacije. M. Baj- zek Lukač se nadeja, da bo priročnik 3 V nadaljevanju uporabljam krajšavo SDTJ. uporaben za vse, ki se učijo slovenšči - no in madžarščino. Prispevek Silvije Borovnik, na- slovljen Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izbranih literarnih delih ne- katerih priseljencev in priseljenk v Slovenijo, se osredinja na obravnavo vloge SDTJ v delih Erice Johnson De - beljak (Tujka v hiši domačinov, 1999), Simone Lečnik (Slovenština in jaz, 2003) in Josipa Ostija ( Kraški nar- cis, 1999; Veronikin prt, 2002; Vse ljubezni so nenavadne, 2006; Učitelj ljubezni, 2004). Povzema osebne iz- kušnje Američanke, ki je v Sloveniji našla svojo ljubezen, vojne begunke iz Bosne in bosanskega pesnika, ki je pri petdesetih letih začel pisati v slo - venščini. Vsa obravnavana dela, kot ugotavlja Borovnik, povezuje proble- matika prestopanja v slovenščino kot jezik okolja, deli Erice Johnson De - beljak in Simone Lečnik pa sta hkrati pričevanje o nestrpnosti Slovencev do priseljencev ter opozorilo za prihod- nje snovalce slovenske integracijske politike, ki bi morala ljudi osveščati, »da je sobivanje z različnimi kultura - mi in jeziki prednost in ne slabost«. Blanka Bošnjak v svojem pri- spevku preučuje pripovedne prvine v učnem priročniku Blaže in Nežica v nedeljski šoli (1842, 1848, 1857) An- tona Martina Slomška. Po predsta- vitvi sociolingvističnih okoliščin ob izidu priročnika, ki v bistvu nikoli ni bil potrjen kot šolska knjiga, njegove namembnosti in zatem vsebinskem opisu se avtorica usmeri k ubesedit - venim načinom ter ugotovitvi zvrst - ne hibridnosti Slomškovega dela. V sklepu podaja zanimiv predlog, da je — 196 — Slavia Centralis 1/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports lahko Slomškov pedagoški priročnik kot primer časovno odmaknjenega besedila tudi gradivo za poučevanje SDTJ. Prispevek Jožice Čeh Steger na- slavlja problematiko izseljevanja kot pomembno literarno temo na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Avtorica razpravlja o Simčičevi povesti Trije muzikantje ali Povratek Lepe Vide (1994), za ka - tero meni, da učenkam in učencem omogoča spoznavanje slovenskega na - cionalnega mita o Lepi Vidi, saj tema- tizira migracijsko izkušnjo, slovensko odhajanje na tuje in hrepenenje po do- mu. Zaključuje, da je pisateljeva zgod - ba o odhodu iz domovine parabolična in da opozarja »na globlje, eksistenci - alne razloge izseljevanja Slovencev in Slovenk v tujino«. Renata Debeljak nas seznanja z zglednim učnim pristopom, ki ga je ubrala pri obravnavi Klopčičeve do - movinske pesmi Mary se predstavi v sedmem razredu. Pesem tematizira izseljevanje Slovenk in Slovencev v tujino, zato je njena obravnava dobra priložnost za aktivno vključevanje otrok priseljencev v pouk književno - sti, ozaveščanje o pomenu medkultur - nosti ter obogatitev učnega procesa. Avtorica meni, da lahko pravilna stra- tegija poudarjanja drugačnosti učenk in učencev prispeva k razvijanju višjih miselnih procesov, vrednotenja, kri- tičnega presojanja in izražanja oseb - nih stališč. Dragica Haramija se v prispev- ku Vloga mladinske književnosti pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika osredinja na izbiro ustrez nega bralnega gradiva pri otro- cih in mladostnikih, katerih materni jezik ni slovenščina. Ugotavlja, da so takoj po prihodu otroka v ciljno državo bolj kot leposlovje primerna preprosta, vsakdanja besedila, dobro- došla pa so tudi dvo- ali večjezična besedila. Meni, da je pri izbiri literar- nih del treba upoštevati starost otroka priseljenca in tematiko, ki ga zanima. Tina Jugović, M a t e j K l e m e n , Magda Lojk in Mateja Lutar pred- stavljajo didaktično igro Klanec, ki je bila zasnovana, da bi v učečih se odgnala negativen in odklonilen od- nos do del Ivana Cankarja ter razširila znanje o njegovem življenju in delu ter socialnih, kulturnih in družbenopoli - tičnih razmerah v času Cankarjevega življenja. Avtorice in avtor zagovar - jajo stališče, da družabne igre pope - strijo učni proces in so uporabne tudi pri tujejezikovnem pouku, saj lahko izboljšajo komunikacijske zmožnosti pri učečih se slovenščine. Priporočajo, da nematerni govorci in govorke slo- venščine, ki igrajo igro Klanec, dose- gajo vsaj stopnjo B1, saj so tako lahko pri igri karseda samostojni in je tudi potek igre dovolj dinamičen. Matej Klemen v prispevku Lite- rarni klasiki pri pouku slovenščine kot tujega jezika: na primeru besedil Iva- na Cankarja razpravlja o možnostih vključitve klasičnih literarnih besedil v pouk slovenščine kot tujega jezika. Z vidika oblikovanja učnega proce - sa analizira odlomka iz Cankarjevih Skodelice kave in Lepe Vide v učbeni - kih za SDTJ, v nadaljevanju pa pred - stavi možnosti za delo z odlomkom iz romana Na klancu. Pri tem vključuje vse sporazumevalne dejavnosti: go- vorjenje, poslušanje, branje in pisanje, obenem pa dejavnosti oblikuje tako, da učečim se omogoča estetsko uži - vati v literaturi. — 197 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports Prispevek doktoranda Jerneja Ključevška se osredinja na pri- kaz samostalniških in pridevniških sklonov v učbenikih za poučevanje SDTJ do ravni B1, ki se uporabljajo na dodiplomskem študiju slovenščine na Univerzi na Dunaju. Predstavlja tri dejavnosti za utrjevanje sklonskih končnic pri študentkah in študentih, ki temeljijo na medsebojni komunikaciji in so se v praksi izkazale kot učin - kovite. Seznanja nas tudi s potekom empiričnega dela v okviru nastajajoče doktorske disertacije. Mihaela Koletnik v prispevku Primerjalni narečni živalski frazemi na stičišču kultur primerja slovenske knjižne, narečne prekmurske in hr - vaške živalske frazeme. Frazemsko gradivo za prekmursko narečje je s pomočjo treh študentk pridobila v krajih, kjer se govori ravensko in go- ričko podnarečje. Avtorica ugotavlja, da se slovenske in hrvaške predstave o primerljivosti človeka in živali raz- likujejo, kar je lahko za nematerne go- vorce in govorke slovenščine težavno. Meni, da je smiselno, da frazemov ne spoznavajo v slovarski obliki, temveč v sobesedilu. Prispevek Mire Krajnc Ivič obravnava horoskop in vremensko napoved kot besedilni vrsti, ki sta »zaradi neobsežnosti, vsebinske in oblikovne ustaljenosti, vizualne pre- glednosti in (medijske) razširjenosti« primerni za obravnavo pri poučevanju SDTJ. Ocenjuje, da lahko nematerni govorci in govorke slovenščine skozi ti dve vrsti spoznavajo značilno besedje (npr. poimenovanja mesecev, živali, nebesnih teles, vremenskih pojavov, dni v tednu) in slovnično-strukturne značilnosti (npr. sklanjatev števnikov, raba glagolskih časov, izražanje ve - lelnika, elipsa povedka), z uporabo zemljevidov ob analizi vremenske napovedi pa razvijajo tudi orientacijo in spoznavajo značilnosti Slovenije. Grégoire Labbé s Karlove uni- verze v Pragi v svojem prispevku osvetljuje inovativen pristop za učenje medjezikovnega sporazumevanja med sorodnimi jeziki po metodologiji Eu- rom 5. Na primeru češkega besedila predstavi uporabo te metode za uče - nje štirih slovanskih jezikov (češčine, poljščine, slovaščine in hrvaščine) pri govorcih in govorkah slovenskega je- zika. Metodo ocenjuje kot učinkovito in meni, da ima veliko več prednosti kot učenje jezika »korak za korakom«. Mateja Lutar nas seznanja z učbeniško produkcijo za poučevanje SDTJ, ki jo zagotavlja Center za slo - venščino kot drugi in tuji jezik. Uč - beniki, kot piše avtorica, upoštevajo opisnike Skupnega evropskega jezi- kovnega okvira (SEJO), njihovi pona - tisi pa imajo po novem na naslovnicah tudi oznake, ki uporabnika informi- rajo, za katero raven znanja sloven- ščine so primerni. Avtorica izrazi, da si CSDTJ v prihodnje želi ponudbo obstoječih učbenikov še dopolniti in tako zagotoviti sodobna in zgledna učna gradiva. Mladen Pavičič z budimpeške univerze v prispevku Slovenščina, madžarščina in slovnični spoli pona- zarja težave, ki jih imajo rojeni govor - ci in govorke madžarskega jezika pri učenju slovenščine, in težave maternih govorcev in govork slovenskega jezika pri učenju madžarščine. Ugotavlja, da se jim težavna zdi zlasti kategorija spola, ki je madžarščina ne pozna. Na - vaja tudi zagate slovenskih prevajalk — 198 — Slavia Centralis 1/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports in prevajalcev madžarskih literarnih del, vezane na umanjkanje kategorije spola: madžarščina namreč nima ek - vivalentov za osebne zaimke on, ona, ono (zgolj ő) ter ločenih moških in ženskih glagolskih deležnikov, zato v leposlovju težje prepoznajo spol, če ta ni eksplicitno naveden. Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes v prispevku najprej obravna- vata zakonodajo, vezano na izobraže - vanje otrok priseljencev, v osrednjem delu pa analizirata prisotnost temat- skega sklopa Lepo vedênje v različ- nih vsakdanjih (govornih) situacijah v učnih načrtih za poučevanje SDTJ učencev in učenk prvega in druge - ga vzgojno-izobraževalnega obdo - bja. Predstavljata tudi projekt DEAL, v okviru katerega je nastala Zbirka primerov dobre prakse: Razvoj pisme- nosti in učenje jezika za mlajše učence v jezikovno manj ugodnih okoliščinah . Prispevek Irene Stramljič Brez- nik se dotika besedotvorja pri pouče - vanju in učenju SDTJ kot pomembnega načina za širjenje besedišča. Opozar - ja, da morajo učiteljice in učitelji pri poučevanju besedotvorja upošteva - ti materni jezik tujejezičnih govork in govorcev, njihovo raven znanja in tematske sklope, ki so primerni za prikaz ustaljenih tvorbenih shem. Av- torica nagovarja k bolj sistematične - mu raziskovanju besedotvornih napak in težav pri nematernih govorkah in govorcih slovenščine, saj bo šele to omogočilo določitev dobrih smernic za poučevanje besedotvorja. Tamara Turza-Bogdan in Li- dija Cvikić z zagrebške univerze predstav ljata zanimivosti pri pouku slovenščine v osnovnih šolah v Va - raždinski in Međimurski županiji, od koder prihaja največ prebivalcev Re - publike Hrvaške, ki se opredeljujejo za Slovence. To dejstvo avtorici ute- meljujeta z zgodovinsko, geografsko, ekonomsko, socialno in kulturno po- vezanostjo obeh narodov. Kot ugota- vljata, ima slovenski jezik v hrvaškem izobraževalnem sistemu status manj - šinskega jezika (model C) in tujega je- zika v obliki dejavnosti izven pouka. Prispevek Natalije Ulčnik in Gjoka Nikolovskega prinaša razi- skavo o zapisovalnih težavah govork in govorcev južnoslovanskih jezikov pri učenju SDTJ v okviru predmeta Lektorat slovenščine za tujce 1, ki ga izvaja Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Avtorica in avtor ugotavljata, da največ težav iz- haja iz morfonološkega pravopisnega principa, ki ga (vsi) južnoslovanski jeziki ne poznajo. Tujejezični študenti in študentke tovrstne težave v dru - gem letniku študija vendarle poveči - ni odpravijo, kar avtorja pripisujeta njihovi vsakodnevni izpostavljenosti slovenščini in visoki motiviranosti za njeno učenje. Angleški prispevek Li u dm y le Va- sylyeve z Nacionalne univerze Ivan Franko v Lvovu predstavlja načela pri sestavljanju sodobnih ukrajinsko-juž - noslovanskih dvojezičnih slovarjev, ki lahko služijo kot priročniki pri uče - nju tujih jezikov. Seznanja nas tudi z zaključenim projektom sestavljanja ukrajinsko-slovenskega slovarja, ki vsebuje približno 10.000 besed in be - sednih zvez, nanašajočih se na najpo - gostejše govorne položaje, zajema pa tudi strokovno izrazje. Marijanca Ajša Vižintin v svo- jem prispevku osvetljuje napredek pri — 199 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports vključevanju otrok priseljencev v slo - venski izobraževalni sistem, ki se je zgodil v obdobju 2015–2020. Ta teme- lji na sistematičnem izvajanju inten - zivnega začetnega tečaja slovenščine, kakovostnih in cenovno dostopnih gradivih za poučevanje SDTJ ter ce - lostni podpori otrok priseljencev. Av- torica vidi na tem področju še veliko odprtih vprašanj in izzivov. Z njimi bi se morali spopadati na vseh stopnjah izobraževanja, reševati pa bi jih bilo treba tudi na zakonodajni ravni. Večjo vlogo pri vključevanju otrok priseljen - cev bi po njenem mnenju morale imeti tudi lokalne organizacije. Bernarda Volavšek Kurasch s Pedagoške visoke šole na Koroškem (Avstrija) predstavlja izsledke, ki te- meljijo na njenem doktorskem delu in so vezani na področje poučevanja slovenščine na novih srednjih šolah na avstrijskem Koroškem, kjer ima slovenščina status drugega uradnega jezika. Slovenščino ponuja v izobra - ževalnem programu le 19 od 71 koro - ških novih srednjih šol, vpis k pouku slovenščine pa je minoren (9 % učenk in učencev). Avtorica izraža dvom o smiselnosti načina izvajanja pouka in podaja različne predloge za izboljšavo trenutnega stanja: dodatno usposablja- nje učiteljic in učiteljev za integrativni pouk; izdelava primernejših gradiv za integrativne predmete s pomočjo stro - kovnjakinj in strokovnjakov; podpora odgovornih institucij, ki bi poskrbele za ustrezno prenovo aktualnih učnih načrtov. Ines Voršič v prispevku analizira prehransko besedje, ki se pojavlja v gradivih za učenje SDTJ. Osredotoča se na nabor besednih enot s tematske- ga polja hrana in pijača ter slovnične zakonitosti, ki jih tujejezični učenci in učenke ob tem naboru usvajajo. Ugo - tavlja, da gradiva za učenje SDTJ na osnovni ravni znanja zajemajo zgolj poimenovanja osnovnih živil in jedi, ob katerih učenke in učenci spoznava - jo temeljne slovnične zakonitosti (npr. mesto naglasa, lastnostni in vrstni pri- devnik, zanikanje glagolov). To zna- nje postopoma nadgrajujejo, dokler v gradivih za izpopolnjevalno stopnjo ne spoznajo tudi slovenske prehran- ske dediščine in posežejo na področje frazeologije in paremiologije. Barbara Zorman, Martina Me- jak in Polona Mihalič Birsa v pri- spevku opozarjajo na kompleksnost leposlovnih del, predpisanih v Učnem načrtu za slovenščino kot drugi jezik (2011), ki jo mdr. pogojuje arhaičnost besedišča in skladnje v besedilih, na - stalih pred letom 1930. Na podlagi strukturiranih intervjujev za učenke in učence višjih razredov osnovnih šol, ki jim je slovenščina drugi ali tuji jezik, ter za učiteljice in učitelje slovenščine, ki poučujejo na osnov - nih šolah s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, so avtorice ugotovile težave z razumevanjem leposlovnih besedil, v katerih so starinski izra- zi, besede s prenesenim pomenom in večpomenke. Predlagajo prilagoditev učnih gradiv za obravnavo slovenskih kanonskih besedil, kar bi učenkam in učencem omogočilo bolj komplek - sno razumevanje le-teh ter razvija- nje pozitivnega odnosa do slovenske kulture. Monografijo vidim kot pomem- ben doprinos k področju poučevanja nematernih govork in govorcev slo- venščine, saj razprave, ki jih vklju - čuje, prinašajo mnogo predlogov, — 200 — Slavia Centralis 1/2023 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports zanimivih izkušenj in ponazoritev sodobnih učnih pristopov ter metod pri poučevanju SDTJ. Avtorji in av - torice prispevkov delijo mnenje, da je treba vključevanju otrok priseljencev posvetiti več pozornosti, posebno po - zornost pa nameniti dodatnemu izo- braževanju učiteljic in učiteljev SDTJ. Vedno več strokovnih in znanstvenih raziskav ter organiziranih srečanj 4 na temo SDTJ v izobraževanju kaže potrebo po nadgrajevanju didaktič - nih metod za poučevanje otrok prise - ljencev in razvijanju dodatnih učnih gradiv zanje, izraža pa tudi zahtevo po sistemski rešitvi vprašanja izobra- ževanja ter vključevanja otrok begun - cev in priseljencev, ki je predvsem v sodobnem času izredno pereče. Z ustreznimi rešitvami na zakonodajni ravni, s posodobitvijo učnih načrtov in gradiv bo tudi slovenščina v za - mejstvu dobila primerno mesto in večji ugled, generacije otrok, ki so soodgovorne za obstoj slovenščine na avstrijskem Koroškem in na območjih slovenske manjšine, pa se bodo z večjo motivacijo odločale za obiskovanje slovenskega pouka. Nina Zver Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, nina.zver@um.si 4 Npr. Obdobja 41 (Na stičišču svetov: slovenščina kot drugi in tuji jezik, 16.–18. novem- ber 2022); Slavistični znanstveni premisleki 3 ( Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju, 20. 11. 2019); vključevanje tovrstne problematike v vsakoletni program Slovenskega slavističnega kongresa. Martina POTISK, 2022: Medkulturnost in sodobni slovenski roman. Maribor: Kulturni center. (Zbirka Znanstvene monografije). 217 str. Martina Potisk, doktorica literarnih ved, literarna kritičarka in prejemnica Stritarjeve nagrade za literarno kriti- ko za leto 2019, je pri mariborskem Kulturnem centru v Zbirki Znan- stvena monografija objavila knjigo z naslovom Medkulturnost in sodobni slovenski roman (2022). Recenziji sta prispevali izr. prof. dr. Blanka Bo- šnjak in red. prof. dr. Katja Mihurko Poniž. Avtorica v uvodu omeni, da dose- danja preučevanja medkulturnih stanj in pojavnosti v okvirih slovenskih li- terarnih besedil temeljijo predvsem na enoplastnih obravnavah, medtem ko kompleksnejša sistematizacija izvir- nih avtorskih inscenacij oziroma kon- kretizacij medkulturnosti v sloven- ski književnosti še ni bila izvedena. Martina Potisk si prizadeva zapolniti to vrzel in se s tem namenom loteva preučevanja sodobnega slovenskega romana po letu 1991 ter vidikov med - kulturnosti v njem. V tem časovnem obdobju naj bi roman postajal osrednja literarna vrsta, romaneskna proza pa je po avtoričinem mnenju že zaradi razslojenega notranjega ustroja in ši- rokega obsega še posebej primerna za podrobnejše raziskovanje literarnih inscenacij medkulturnosti; monogra- fija se torej nagiba k preciznejšemu