TOVARISICI ZDENKI KIDRIC BEOGRAD Vse ljubljanske študente je globoko pretresla ža. ostna vest, da je umrl Vaš soprog, veliki revolucionar n naš vzornik tovariš Boris Kidrič. Sprejmite, prosimo, izraze našega najglobljega soču-stvovanja. Naj Vam lajša bolečino zavest, da z Vami ialujejo vsi jugoslovanski narodi, ki bodo ohranili tovsu riša Borisa v večnem spominu! Komite ZKJ in UO Zveze študentov ljubljanske Univerze in Visokih Sol CENTRALNEMU KOMITEJU ZKJ BEOGRAD Neizmerna žalost je navdaia vse ljubljanske Studente, ko smo izvedeli, da je umrl prvoborec jugoslovanskih aarodov, veliki revoiucionar, teoretik in mislec tovariš Boris Kidrič. Zavedamo se, da smo z njim izgubili nanadomest-jivega, velikega človeka. Njegova borba za pravice de-tovnega ljudstva in neumorno delo nam bosta postala svetal vzgled, kako se služi človeštvu. Izrekamo Vam naše najgloblje sožalje. Komite ZKJ in UO Zveze študcntov Jugoslavije ljubljanske Univerze in Visokib šol lmenovan žalni odbor Na predlog Predsedstva Zve- V odbor 50 bili imenovani: re študentov in sekretarja Uni- Vlado Beznik, Drago Drušiko- verzitetnega komiteja Zveze ko- vič, Maks Golubič, Savica Ho- ifmnistov na ljubljanski Univer- čevar, Stanka Kranjc, Jože Le- 2i je bil ob vesti, da je umrl gan, Boris Mikoš, Just Miklavc, tov. Kidrič, imenovan poseben Vitja Rode, Rino Simoneti, Ja- odbor z nalogo, da vodi ude- nez Sinkovec, Ančka Teršavec, ležbo študentov Ijubljanske Uni- Hinko Urbanc in Djuro Vrbo- verze in visokih šol pri žalnih vac. svečanostih za velikim pokoj-nikom. Želimo, da naša Univerza nosi ime Borisa Kidriča Komemoracije po vseh fakulteiah — Žalna seja Univerzitet-nega komiteja ZK J iti Odbora ZŠ J — Študenii na častni straži Težko Je Se karkoll povedati po vsem tem kar so v zadnjib dneh globoke žalosti povedaii naJbolJSi ljudje naSe domovine in najbližji prijatelji velikega pokojnika. Studente je vest o njegovi prerani smrti zadela močno in globoko. Cim bližje nam je prihajal in čim bolj se J« bližal dan njegovega pogreba tem huje nam je bilo in tem bolj smo razumeU vso veliko izgubo, ki nas Jc doleteda z njegovo smrtjo. Boris Kidrič Je bil pred leti Student naš€ Univerze. Studiral Je kemijo, a najve« se Jc ukvar-jal z revolucionarnim delom. NJegovi tedanji tovariSi vcdo povedati, kako so se vselej vaje iz kemije spremenile v Studij marksizma, kadar je utegnil priti na vatfe tudi Boris Kidrič. Odkrito In glasno je vedno gd-voril o krivicah, ki )ih doživlja delovno Ijudstvo. To ga Je tudi pripeljalo prvič v zapor in p*» zneje v emigracijo in trdo živ-Ijenje komunista — revolucio-narja. Revolucionarno gibanj?, kate-rega je snoval na naši Univerzi tudi pokojmi Boris Kidrič, je v času naše narodno osvobodilne borbc dokazalo svojo vrednost, ko je bila slovenska Umiverza ena najmočnejših trdnjav osvo-boddlnega gibanja v Ljubljani. Po vojni pa so študentje-parti-zani ustvarili napredno jedro na naši Univerzi. Danes je to Jedro postalo široko in sloven-ska Univerza daje ved.ro vet socializmu predanih izobražen-cev. Ideja velikega pokojnika je postala last študentov IJub-Ijanske Univerze. bb vesti, da je naS učitelj ln prijatelj mrtev Je na naši Un.1-verzi zavladalo bolestno razpo-ioženje. Clani Univerzitetnega Komiteja Zveze komunistov in Člani Univerzitetnega odbora Zveze študentov so se zbrali na žaini seji. O delu in živJjenju ter liku Borisa Kidriča je go-varil tov. Rino Simoneti. Oba foruma sta soglasno spre-Jela sklep, da bosta po&redovala Izvršnemu svetu LR Slovenije željo ljubljanskih itudentov, da v bodoče nosi slovenska Univer-za ime velikega revolucionarja in enega največjih sinov naše ožje domovine tovariša Borisa Kidriča. Olani Univerzitetnega komi-teja in Univerzitetnega odbora so bili ca častni straži ob krsti pokojnega. V knjigo žalosti pa sta oba naša foruma vpisala skupno posvetilo. Pogrebnih sve^amosti so se udeležile tudi delegacije Studen-tov iz ostalib republik, ki so položile vence ob katafalku v dvorani Ljudske skupščine. V pogrebni sprevod Je ljub-Ijanska Univerza poslaHa skupno delegacijo, ki so jo sestavljale skupine sestavljene na posamez-uih Ztfruienjih. Zalni odbor j€ dobro uredil in pripravil sode-lovanle študentov pri pogrebnih svečamostih. Studeniti ekonomske fakultete so skupno s profesorskim zbo-rom te fakultete sprejeli sklep, da bodo v avli zgradbe vzidali spominsko ploščo pokojnemu Borisu Kidriču, ki se je ranogo zavzcmal za vzpostavitev te fakultete in njen razvoj. Skoraj vsa Združenja so imela na svojih fakultetah komemo-racijc. Posebno lepe so bile ko-memoracije na Filozofski fakul-teti, na Medicinski visoki Soii ic na Višii pedagoški šoli. Na ne-katerih fakultetah pripravljalc predavanja o delu in življenju tovariša Borisa Kidriča kot re-volucionarja in kot študenta ljubljanske Univerze. Studenti ljubljanske Univerze žclimo, da bi naša Univerza da-jala vedno več rmladih inteli-gentov, ki bi sledili velikemu vzgledu Borisa Kidriča, ki bi piav tako nesebično razdali $voje znanje stvari socializma in svojemu I>udstvu. To nam je ctlj in svetla naloga. Boris Kidri* se je kot mlad revolucionar bori] za samostoj-no slovensko Univerzo. Za n|o se je boriil kot revolucionar emigrant, kot borec in kot pred-sednik Gospodarskega sveta. Njemu gre velika zasluga za razvoj slovenske Univerze v novi Jugoslaviji. Zaradi tega in mnogega drugega žeJimo, da bi siovenska Univerza no&ila nje-govo ime. • Spomin na pokojnika Borisa Kidriča Je in bo ostal živ med naml. Govorimo v imenu razvoja slovenske univerze Oradbenika ne najdemo raBumevanja prl svojih profesorjih — Ha naši fskulteti je treba temeljito spremeniti študijski načri — Plaj cfevlada mo 50 predmetov? — Ali smo gradbeniki res duševeio zaostali ? — Komisija ZŠJ ni opravila ničesar — Šfudijski režim je neskU&den iit poln protislcvij Ze dalj časa se na fakulte-tah Tehnične visoke šole v Ljubljaru vodijo obširne deba-te med študenti in učnim zbo. rom o vprašanju študijskega režima in programa. Povsod pri nas se v povojni dobi po-javljajo problemi v zvezi s študijem, ki so bolj ali manj važni za splošen razvoj naših visokih šol. Menimo, da pred-stavlja gradbena fakulteta ene-ga izmed najbolj perečih pro-blemov, ki jih je treba vk bliž-nji bodočnosti brezpogojno re-siti. V zvezi s tem je treba pou-dariti, da bi si morali biti naši prosvetni forumi in še posebno profesorski zbor na fakulteti povsem na jasnem,. da. je reši-tev teh problemov nujna in si ne bi smeli zakrivati oči m ušes pred vsemi predlogi, ki izhajajo iz vrst študentov. Ta-ko pa je resnica, da traja pri njih načelno posvetovanje o študijskih vprašanjih že nekaj let in bo lahko pri sedanjem načinu prepočasnega dela osta-lo nerešeno tudi za naprej. V čem je torej ves preoblem? Dejstvo je, da je na gradbenl fakulteti celotna študijska do-ba, potrebna za dosego diplo-me, v primerjavi z drugimi fakultetami izredno dolga in traja povprečno sedem let in pol. Ako primerjamo dolžino študija na filozofski fakuiteti 4 ali 5 let, ali na večini teh-nisie.h faikultet 5 do ti iet, na medicini 6 let, končno na gradbenih fakultetah v Beogra-du in Zagrebu 6 let ali v ino-z< nstvu celo 5 in pol. let, po-tem predstavlja študij na ljub-Ijanski gradbeni poleg elektro. tehniške precejšnje nesoraz-merje. In prav ta doba je vzrok za debato In upravičeno ilegodovanje študentov, če iz-vzamemo začudenje v gradbe-nih podjetjih, ki potrebujejo novih kadrov, teh pa ni m ni. V naslednjem skužamo poda-ti nekaj osnovnih vzrokov, ki vplivajo na vse večjo težavnost satnega problema. Celotni redni študij na grad-beni fakulteti obsega 10 se. meštrov, t. j. 5 let, nakar na-stopi doba takozvanega absolu-torija, ki pri veliki večini itudentov traja še dve leti in pol. Na prvi pogled bi se lah-ko zdelo (tako gledanje smo žal opažili celo na prosvetnih forumih), da bi slovenski grad-benik mogel in moral končati Studij v 5 letih, če je normalno nadarjen in s primerno prid-nostjo. Ker pa je večini odgo-vornih ljudi znano, da se to v vsej povojni zgouovini gradbe-nikov še ni prirherito, nas ima-jo enostavno za lenuhe in du. ševno zaostale, kar smo imeli priliko sliiati celo od predava-teljskega osebja. Pri tem pa ravno oni nočejo videti, da je večji del krivde v njih samih, ne pa v študentih, kar bomo niže še podrobneje obrazložili. Oglejmo si sedaj nekaj sta_ tističnih podatkov, ki bodo po-kazali jasnejšo sliko naših te-žav. V sploinem ima celotni pro. gram ca. 50 izpitov. Ako vza. memo, da je za en izpit in pri-padajoče obširno grafično delo (program) potrebno povprečno 1 mesec 8—10-urnega dcla, do-bimo torej 4 leta in 2 meseca. S 3 do 4 mesečnim diplomskim delom se zavleče doba na 4,5 lgt. Vzemimo, da opravi koli-kor toliko vreden in marljiv študent v času predavanj, tj. v prvih petih letih okoli 20 izpi-tov in nam ostane še vedno 30 XNadaljeva«ijie na 2. straat) BORIS KIDRIČ Vse naše ljudstvo je navdala z neizmerno tugo vest, ki se je v soboto popoidne kot bljsk razsirila po našem mestu. Prenehalo je biti plemenito srce enemu največjih sinov jugoslovanskih narodov, velikemu revolucionarju, teoretiku in mislecu — umrl je tovariš Boris Kidrič. Ljubljana je onemela ob težki izgubi in se odela v črnino. V tej neizmerni žalosti, ko nara je unirl tako velik človek in nenadomestljiv tovariš ne najdcm besed, da izrazim žalost, kj je prevzela vse naše študente. Zivljenje tovariša Kidriča je bilo tako veliko, njegovo delo tako plocino in uspešno, da ga ni mogoče niti v kratkem orisati v enem govoru. Cetrt stoletja najusodncjse in najslavnejše zgodovine slovenskega na-roda je nerazdružno povezano z njegovo osebnostjo. To je zgodovina boja proti fašističnemu režimu v bivsi Jugoslaviji, za nacionalno enakopravnost, za na novih temeljih zgrajen pravičnejši družbeni red. za osvobocUtev Jugoslavije izpod jarma fašističnih osvajalcev v pretekli vojni in za oblast delovnega Ijudstva. Neprecenljiv je doprinos tovariša Kidriča pri organiziranju in vodenju narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveni.ii ter za razrast in uspeine boje slovenske narodne osvobodilne vojske. Po vojni je ta neumorni revolucionar in brezkompromisni komunist z velikim znanjem in energijo nadsljeval z delom za otuvanje in nadaljnji razvoj priborjene ljudske oblasti. Le taka celovita osebnost, v kateri je bila zdru-žena volja in znanje ter brezmejna vdanost ciljem delov-nega ljudstva in napredku človeštva je lahko opravila to mo?očno deio-. Koncno mu je bilo zaupano vodstvo jugo-slovanskega gospodarstva. Njegovo teoretsko dzii&Bstvenih zaključkov v vsskdanji praksi ter iskanje nove in samostojne, edinstvene poti v sociali-zem nima primera v zgodovini socialisti-nih gibanj. Tovariš Kidrič j^ bil eden prvih jugoslovanskih komuni-stov, ki je analizira! vzroke sovjetskega revizionizma. Odkril je korenine birokratizma in kot odličen poznavalec jugoslovanskega gospodarslva z delavskim upravljanjem postavil temelj in matjrialno bazo naše socialistične demokracije. V času bolezni smo bridko občutili poraanj-kanje njegovih globokih analiz gospodarskega položaja, s katerlrai nas je v preteklosti presenečal. S tem delom in osebnim likom si je pridobil vi?oko sno^tovanje, zaupanje in Ijubezen vseh jugoslovanskih narodov. Redko v zgodovini se v eni osebi združi toliko znanja, globokih misli, izredne duševne sposobnosti in velikanske revolucionarne energije za praktično borbo. Tovarišu Kidriču js bilo tuje vsako teoretiziranje, ki ni bilo pogojeno iz življenjskih tal. Pri teoretskem delu ga je vedno vodila konkretna analiza položaja in v tem je bila osnova za dra?ocenost njegovih napotkov. V praksi je pnmerjal svoje vse obsegajoče znanje. Znano je, da mu ni ostalo nepoznano nobeno važnejše področje človekovega udejstvovanja. Nikdar pa ni ostajal pri poznavanju, ampak je kct mislec-revoiucionar deloval za preoblikovanje in razvoj vHjih oblik človeškega sožitja. Njegovo življenje, tovariši, je covezano z bojem naprednih študentov na naši Univerzi. Ko se mi danes borimo za lik socialističnega študenta moramo imeti pred seboj svetal vzor tovariša Kidriča. Imejmo pred seboj tega neustrašnega borca, ki se ni bal nobene osebne žrtve, saj je znano, da je delal ogromno in brez počitka, neredko preko noči do pozne jutranje ure. Imel je necmajno za-upanje v delovno Ijudstvo, bil plemenit tovariš, a neiz-prosen vsemu, kar bi namerno škodovalo razvoju socializ-ma, katerega je tolikanj ljubil. Tovariš Kidrič nam Je vzgled človeka, ki se je povzpel daleč nad povprerje svojega časa. Pokloai-mo se tovariši njegovemu spominu z obljubo, da bodo naše študentske organizacije trajno stremele, da bi posnemale njegov lik. Sporain nanj pa ne more usasniti nikdar. VECNA SLAVA TOVARISU BORISU KIDRICU Dva neizrabljena laboratorija Tudi na strojiti fakulteii poirebujemo praktično utemelji-tev teorije — Kdaj bodo zgrajeni tuHieinštituta? Ali je strojna fakulteta res tako malo povezana s podjeiji, da bi io ne hotela pomagati pri opretni inštitutov, kjer študirajo bcKtoči strokovnjaki? Pri Studiju na Tehniki velja pravilo, da je sama teorija mno-go premalo, da je znanje trdnej-še in boljše, če ima študent mož-nost podkrepiti svoj študij s praktičnirni vajami, z ogledom že ustvarjenih objektov ter z zasledbvanjem njih delovar.ja v obratu. To velja prav posebno za nas strojnike. Student mora vi-deti izdelan predmet, pa naj je to preprost strojni elemerit ali zapleten sestav elementov — strojna naprava. Z dvigom kval. študija je torej tesno povezano izpopolnjevanje naših laboratori-jev in praktičnih vaj, kjer to že obstoja in z njih uv^dbo tam, kjer še manjkajo. Kako je s tem na naši fakul-teti? Ni namen tega članka po-dajati splošen pregled in naka-zovati splošne potrebe. Prikazati hočemo le nekaj problemov, ki jih je mogoče rešiti. Na strojnem inštitutu razpola-ga Inštitut za mehansko tehnolo-gijo z dobro urejenimi strojnimi napravaml (obdelovalni stroji, merilni instrumenti itd.). To je pa tudi v glavnem vse ali bolje vse, kar služi svojemti namenu in je polno izkoriščeno. Imamo namreč tudi dva lepa prostorna laboratorija katedre za parne pogonske slroje, ki nam pa z vsem svojim številnim inventar-jem le delno služita. Njuna korist je le tolika, da si študentje lah-ko ogledamo elemente teh stroj-nih napra«, vidimo, 1 akšna je turbina itd. Ne trd-mo. da že to ni veliko; a je vseeno premalo, kar bi nam ts ocsK/jeca sreostva lah;ko nu-dila, ko bi bil dograjen parr.i ko-tel z vsemi potrebnimi naprava-mi in zgrajeno parno razdelilno omxežje. Kako dragocene bi bile šele vaje na obratujočih strojih, ko bj žtudentje lahko zasledovali delovanje strojev. Izvrševali bi l*hko kontrolne meritve, zasle-dovali regulacijo, na razpolago bi bila visokotlačna para za ne-šteto poizkusov itd. Skratka, vrednost vseh teh strojev, ki da-nes stoje mrtvi v svetlih dvora-nah, bi Se postoterila. Za nas štu-dente bi predstavljalo vse to ne-nadoinestljiv študijski pripomo-ček, za profesorje in asiste&te pa dragoceno sredstvo za znanstve-no delo. Ceprav bi že sama pedagoška vrednost obratujočih toplotnih strojev odtehtala potrebne izdat-ke za pogon, so laboratoriji ure-jeni tako, da bi obratujoči stroji istočasno gnali električne gene-ratorje, ki bi dajali koristno moč za lastne ootrebe. Odvišno elek-trično energijo pa bi odvajali v mestno omrežje. S tem bi se iz-datki obratovanja občutno zni-žali. Obstoječi nedograjeni parr.i kotel je najmodernejše izvedbe in najprimernejši za te namene (tipa La Mont, kotel s prisilnim obtokom vode, produkcija: 1 to-no pare na uro). Njegov izkori-stek bi bil cca 79%. PoLeg tega, da bi dajal visokotlačno paro za turbine, bi z uspehom v zim-(Nadaljevanje na 6. strani) Tov. VIDA TOMŠIČ je predavala štu-dcntom filo»ofi*e 2. aprila je priredilo Združenje študentov filozofske fakultete predavanje tov. Vide Tomšičeve, članice Izvršr.ega sveta LS LRS, ki je govorila o »Vt.sih iz Indije«. Zveza študsntov za posojiio ILO Univerzitetni odbor ZSJ je sklenil, ds skupno z Združenji Zveze študenUvv na fakulteiah podipre akcijo Mestnega ljudske-ga odbora Ljubljane za vpis po-sojila. Univerzitetni odbor bo vpisal 10.000 din, odbori Zdru-ženj pa najmanj po 1000 din, vsak po svo|iii finančnih mož-nostih. S to akcijo se tudi Zveza študentav priključuje vpisu po-sojila. S svojim skromnira pri-spevkom bodo tudi študentje ijubljanskih visokih šol scdilo-vaii pri tej važni akciji. Nesmisel bi bil, da bi pri po-sameznih študentih pričakovali vpis posojila, ko je velik del vi-sokošolcev potr&ben učinkovite pomcči v obliki štipendij, pod-por itd. Zato bo organizacija ZSJ kot celota preko Univerzi-tetnega odbora in odfoorov Zdniženj simbolično podprla poso|ilo MLO. Obveznice poso-Jila bodo Univerzitetai odbor in odbori Združeiij poklonili Stu« dentski Samcip^omoči. Pismo naše rcda^kcije tov. Zdanki Ki&rlc Spoštovana tovarišica Kidri« čeva! Ob usodni nesreči, ki je za-dela Vas in Vašo diružino, do« volite, da Vam člani Ureini-štva Tribune, glasila ljubljan*. skih študentov, izrazimo svoje globoiko in iskreao sožalje. S tovarišem Kidričem smo vsi iz-gubili velikega in dragocenega človeka. Pridružujemo se Vain v Vaši veliki žalosii, ker vemo, da nas je zapustil mož in prijatelj, ki je s svojo predanostjo revoluciji odpn tudi nam študentom pot k svetlejši usodi. Njegova siltua revolucioaarna osebno&t bo nain mlatiim vseiej zgled. Clani uredništva Tribun« STttAN 1_______________________________________________________________rt-. »TRIBTINA« ~ Govorimo v imenu razvoja slovenske univerze '(Nsdaljevanje s 1. streni) HB _ __ M| _ gg iSlTSIB jbSL BlJff IBv ^K^^v ^^&^h. i?^b ^HTsa. ^B^^v HJB- J^B..hh jsL j^Uf B^^^> Kffl. ^E? m IBiS čas predavanj 4,5 let flBOSr flB ^jgj^F Vv ^V^ flBlHI B^Br Mh&B ^B^ ^pflBaB^DflB Vy ^H^^HB jBgM ^B^f „ za ostale izpite 2,5 „ „ „ diplomsko delo 0,3 „ Skupaj 7,3 leta Pri tem smo zanemarili vsako. letne delovne akcije, obvezno počitniško prakso in potreben oddih, ko študent prekine redno dobo na fakulteti in s tem izgu-bi precej efekt. časa. Vzeti pa je treba v obzir da študent prvega letnika še ne more opravljati izpitov, ker predmete šele po-sluša, poleg tega pa bo marljiv študent posegel poleg svojih skript po primerni literaturi, kar spet lahko podaljša dobo študija. Iz teh skopih podalkov }e razvidno, da se zgoraj navede-jia doba pri sedanjem sistemu, iki vlada . na fakulteti, ne da zrnanjšati brez temeljite revi-zije učnega programa s strani prosvetnih oblasti in profesor. skega zbora.. Ozrimo se še na momente, ki fci ob dobri volji profesorjev kljub vsemu le utegnili skraj-šati študijsko dobo. Predvsem bi poudarili da je izmed zgoraj navedenih 50 izpitov nekaj po-vsem odvečnih, ki vplivajo samo jia razširjenje programa, med-tem ko za študij sam nikakor niso potrebni. Večino teh pred-metov bi Dilo mogoče brez ško. de močno skrčiti ln priključiti k okvirnim predmetom, pri slednjih pa prav tako odpraviti nepotrebno navlako. (N. pr. Mehanika III, splošno stroje-slovje, mehanska tehnologija, specialne železnice itd.). Teža-va pa jp v tem, da lmamo na fakulteti predavatelje, ki sicer predavajo manjše predmete ali pa tudi okvirne, ki pa jih iz leta v leto razširjajo in skušajo podati študentom prav vse, kar so si sami v letih pridobili. S tem skušajo dokazati pred štu-denti in višjimi forumi, da je njihov predmet med najvažnej. šimi in da bodo študenti brez znanja njihovih detajlov nespo-sobni za praktično delo. Vpra-šanje je, ali je ta način kori-sten študentom ali predavate-ljem? Ako bi bila to pra.ksa vsega učnega osebja, tedaj bi študij lahko trajal 10 let. Me-nimo pa, da mladi inženir ne more obvladati prav vsega, kar spada v gradbeno stroko, kajti v poznejii praksi se bo itak srečal z raznimi problemi, ki jih bo moral še posebej pre-študirati. Zato naj mu fakulte-ta da samo osnove, ki so po. trebne za nadaljnje utrjevanje strokovnega znanja. Dalje zapažamo pri raznih strokovno sorodnih predmetih, da različm predavateljj preda-vajo snov, ki so jo že drugi tudi po večkrat obdelali. To dokazuje, da med njimi ni globlje koordinacije učne sno-vi. Kljub našim opozorilom se to stanje še vedno ni občutno zboljšalo. Močen zaviralni moment pred-stavljajo tudi izpitni roki, ki kljub dogovoru med študentj in učnim zborom nnso povsod red-no mesečni, ampak se dogaja, da mora študent čakati tudi po 14 dni od napovedanega roka do dejanskega. Kaj taka orilaganja pomenijo pri 50 izpitih, ako bi bili povsod taki primeri, je vsa-komur jasno! Zelo pereče je tudi vprašanje sknpt, staro že nekaj let. Skrip-ta so brez dvoma nujen pripo-moček za temeljit študij, poseb-no zato, ker današnji študent žal ne zmore nabave inozemske lite-rature, medtem ko je te v knjiž- KBuis za sociaBno medicino V okv.ru Zriruženja študentov medicine je ustanovljen klub za soc-alno medicino, ki bo med dru-gim sodeloval tudi pri akcijah higieuskega zavoda LRS. nicah bore malo. Pri vsem tem pa se vprašamo, xakaj naši pro-fesorjj ne izdajajo svojih znan-stvenih del v obliki knjig, kar se na naši fakulteti razen red-kih izjem Še ni zgodilo. V tem primeru bi odpadlo večno tarna-nje glede pomanjkanja primer-nih skript; znanstvena dela pa ne bi bila samo afirmacija av-torja, temveč bi bila tudi odli-čen pripomoček za vse naie strokovnjake. Vse te težave so nas prisilile, da smo že v preteklemleta osnovali lastno študijsko komi-si 10 on ZSJ. ki ie ustrvi in pismeno načenjala naš problem pred prvim odločujočim foru-mom — profesorskim zborom, kjer pa smo dosegli zelo malo pomembne uspehe, ki stvari v bistvu niso spremenili. Profe-sorsfci zbor nam je sicer zatrje-val ,da razume naše težave in do bo čimprej skušal zaključiti z dolsotrajnimi debatami o re-organizaciji študija. 2al pa še danes ni ničesar rešenega, med-tem ko se položaj študentov slabša iz leta v leto. Ker torej ivsmo uspeli v oŽ-jem krogu .postavljamo vso stvar pred šir?o javnost z name-nom, da raztolmačimo tudi de-lovnim ljudem. zakaj študiramo gradbeniki celo večnost. Pomi-slitj je treba, da lahko v bliž-nji bo^očnosti nastopi možnost premajhnega vpisa v prvi let-n>ik, kajti malo bo takih matu-rantov, ki bi rade volje študi-rali v nedo-vimo, da potrebuje večina slu. šateljev za dokončanje svojega študija približno 7 let in pol na oddelku za jaki in približno 7 let za šibki tok. Da verjetno niso vzrok temu le povojne raz-mere, kakor se včasih poskuša ta doba študija razložiti, nam lahko pokažejo razmere v d/a-našnjih nižjih letnikih, pri ka- EBektrotehnlki morajo doseči boljše štu-dijske pogoje — V višjili lefnikih je mateHalni paloiaj študentov zelo resen — Z izboijšanjem štucjijskega načria hočemo doseči skrajšanje študija Problemi, ki nastajajo, niso novi; če smo odkritit obstajajo že vsa povojna leta in vsaj ne-lcatere od njih smo že javno obravnavali, vendar brez po. sebnega uspeha, predvsem za-to, ker nam ni uspelo vzbuditi širšega zanimanja za naše pro. bleme. Danes, ob široki demo. kratizaciji našega celotnegadruž-benega življenja, pričenj^mo, čeprav časih nerodno, nastopati študentje tudi v javnosti. Pri-pravlja se zakon o visokem šol-stvu, katerega prvi osnutek je sprožil zelo živahne diskusije. Javnost se vedno bolj zanima za vsa področja družbene de-javnosti, kar dokazujejo vedno pogostejše polemike v našem časopisju. V tem ?asu tnramo tudi Studenti naše fakultefe za potrebno, da zopet poživimo terih ni stanje nič boljše. V tretjem in četrtem letniku so celo primeri, da je komaj 50% vpisanih slušateljev takih, ki redno prvič vpisujejo ustreza. joči letnik, medtem ko so vsi ostali repetenti, ki so se vpi-sali prvič v letih 1943/1948, oz. so prišli iz drugih fakultet (Za. greb, Beograd). Jasno je, da tudi za te slušatelje študij ni-kakor ne bo krajši od prej ome-njene dobe. Ce primerjamo to dobo z do. bo študija na drugih fakultetah, vidimo, da je izredno dolga. Na univerzi je precejšen odstotek študentov, ki dokončajo svoj študij v rednem predvidenem roku, pa tudi na tehniki se štu. dij z izjemo gradbene fakultete le redkokdaj zavleče preko 6 let. V inozemstvu dokončajo tudi elektrotehniki svoj študij navadno v predvidenih 4—5 le-tih. Zaradi te dolge dobe študija se znajde absolvent elektrofa-kultete pred kopico problemov: štipendij, zlasti za absolvente skoraj ni več; otroško doklado izgubi študent. če že pxej ni ¦ prekoračil stirostne meje, po 5 in pol letih. Kot smo videli, pa v tem času tudi najboljši študent elektrotehnike ni mogel diplomirati. Po novi uredbi o odložitvi služenja vojaškega ro. ka (Ur. list FLRJ 16. julija 1952) je ta rok možno odložiti le do 2 let po absolutoriju, tj. do 7 let, tiko, da večino štu. dentov ta uredba zadene ravno v času opravljanja zadnjih iz-pitov. Glavni problem pa je, od čes-i naj živi vesten študemt še tisti dve leti absolutorija, ki jih potrebuje do diplome. Ali naj si poišče službo in s tem dostikrat v nedogled podaljša čas svojega študija? Ali naj jemlje posojilo? Pri današnjih denarnih razme. rah in upoštevanju začetne pla-če inženirja bo to posojilo Iah-ko odplačeval preko 10 let. Prav v zvezi s tem se moramo, če-prav gremo s tem nekoliko pre-ko okvira teme, dotakniti seda-njega sistema dodeljevanja otro. ških doklad študentom. Znova moramo poudariti, da je ta si-stem v nasprotju z načelom so-cialistične visoke šole, po kate-rem naj študirajo najsposob-nejši, ne pa le otroci staršev, ki jim zaradi svojih dohodkov to lahko omogočijo. Otroška do. klada v sedanjem načinu vest. nim študentom ne omogoča do-vršitev študija, slabim študen-tom pa vsaj jiekaj let nudi možnost cenenega izkoriščanja skupnosti. S tem v zvezi se pri. klju^ujemo predlogu, ki so ga že podali zastopniki študentov v zveznem merilu, da se otro-ške doklade študentom sploh ukinejo, tisti denarni fond pa se uporabi za dodeljevanje šti-pendij, s čimer bi se lahko re-guliralo podpiranje le vestnih študentov. V zgornjem smo obmvnavali samo nekatere izmed proble-mov, ki so vzrok izrednemu za-vlačevanju študija na elektro-tehniški fakulteti. Debatni ve-čer, ki bo 23. aprila 1953 v elek. troseminarju, bo nedvomno v živi diskusiji prikazal še ostale probleme, saj bodo tam sodelo. vali študentje, profesorji in in-žcnirji iz operative. Ta majhen odlomek naj služi le kot prispe-vek k diskusiji o problemih študij^i r.a naši Univerzi in Vi-sokih šolah. -el. Kam z geologi po diplomi? Na sretfnjih solah nameravajo ukiniti geologijo kot samostojen predmct. Geo-loški zavod LRS potrebuje satno pet geologov. Na fakultetah nas je po planu predvidenih 5000, potrebnih pa je Soo geologov, Katn bonio šli ostali? izobrazbe, res najmanj potreb-no tisto minimalno znanje o nastanku, razvoju in sestavi naše Zemlje? Na ta način naj dijak z veliko maturo ne spo-zna najosnovnejših problemov geologije in mineralogije? Razlog, zakaj bo prav ta, po našem mnenju prepotrebni predmet brisan, je ta, da ne morejo nastavljati na gimnazi-jah profesorjev, ki so imeli pod A-skupino vpisan predmet, ki ga morajo predavati le štiri ure tedensko. Premislite, če je to zadosten vzrok za odpravo važ-nega predmeta. Zakaj je na našem oddelku letos sploh uvedena skupina geologije s kemijo? Vzemimo, da se ta stvar i za dijake i za študente po pametnem premi-sleku odgovornih činiteljev ugodno reši. Pred študente geo-logije in mineralogije pa se postavljajo težave, ki nas še mnogo bolj prizadenejo. Okrog 40 nas vpisuje geologijo in mi-neralogijo z upanjem, da bomo po končanem študiju zaposleni na terenu kot praktični geolo-gi in le dva ali trije bi bili pripravljeni iti tudi na gimna-zije. Geološki zavod ima pro-stih še največ pet mest, ki jih bodo lahko zasedli le absolven-ti, tako da od teh 40 ne pride niti eden v poštev in to kljub temu, da nam je direktor Geo-loškega zavoda lani zagotavljal, da bo za geologe vedno dovolj dela. To mu prav radi verja-memo, saj to celo sami vemo, a kaj nam pomaga, če za vsa ta dela ni denarja. Prav dobro vemo, da bi vsak večji rudnik potreboval enega geologa, prav tako gradbena podjetja, toda kaj moremo, če uprave rudni-kov raje nastavljajo rudarske-ga Inženirja, ki ima nekoliko vpogleda v geologijo in poleg tega še potrebno tehnično zna-nje, česar mi nimamo. Saj po-slušamo na primer tri leta spe-cialno zoologijo, medtem ko geofizike in osnov geodezije sploh nimamo v učnem načrtu. Po planu je bila predvidena potreba po 5000 geologih za vso Jugoslavijo. Temu primerna je bila tudi agitacija in usmerja-nje v ta poklic po gimnazijah. Danes so se potrebe zmanjšale na 500, od tega jih okrog 300 že dela. Teh dvesto mest pa bodo lahko napolnili letošnji ab.solven.ti, medtem ko jih V Tako se danes sprašujemo študenti geologije in sproti se porajajo še druga vprašanja. Koliko je pametno reiormira-nje poučevanja v srednji šoli? Kako more trditi Geološki za-vod Slovenije, da za geologe so in bodo možnosti zaposlitve, medtem ko je na drugi strani pripravljen nastaviti največ pet diplomiranih geologov? Ali de-kanat naše fakultete kaj raz-mišlja o tem, da je na fakulteti oddelek in celo inštitut, kjer so praktično resnično potrebni le tnje ljudje (predstojnik inšti. tuta, njegov asistent in labo-rant), ne pa poleg teh še okrog 50 študentov, med katere je na-enkrat kot strela z jasnega tre-ščilo spoznanje, da zapravljajo s študijem čas in denar, ker bodo po nekaj letih dipiomirani geologi — brez zaposlitve. Med prosvetnimi delavci se dokaj razpravtja o novem učnem načrtu za gimnazije, po katerem bi se število tedenskih ur zmanjšalo. Pri tem bi geo. logija kot predmet popolnoma odpadla. Ali je srednješolcu, ki naj dobi neke osnove splolne vsej Jugoslaviji študira še ved-no okrog 1000. Vprašamo se tudi, kako gle-da dekanat naše fakultete na to superprodukcijo geologov? Tovariši profesorji so nam na-svetovali, naj vsak študira še en predmet vzporedno. To je preprosto v 1. in še 2. letniku, večji problem pa nastane v 3, in 4. letniku. Pri tem se seveda zopet ne morejo vpjsati na ke-mijo, zato moramo doseči spre-membo učnega načrta v toliko, da se priznajo kot B skupina še: matematika, fizika, biologi. ja in geografija, če pri tern sploh ne upoštevam, da neka-teri naših študentov za pedago-ško delo nimajo niti smisla niti veselja. Pa vzemimo drugo možnost: prepišem se na rudarstvo ali metalurgijo. Priznano mi je eno leto, torej še pet let! Na geo-logiji sem n. pr. dovršil tri letnike, tedaj skupaj osem let, Otroške doklade pa dobivam le do 24. leta, če bi jih sploh do. bil, ker sem prestopil na dru-go fakulteto. Za nas je stanje dokaj kntično! Mi študenti gledsmo stvarnO' sti v oči, zato pozivamo vse zainteresirane in odgovorne: premislite in ukrepajte! Studenti geologijc in mineralogije ..T R I B U N A" GLASILO LJUBLJANSKIH STUDENTOV Odgovorni urednik: Boris Mikoš, abs. tehn. (Jrednik: Primož Kozak, abs. liL * Kulturno rubriko ureja: Marinka Golouh, stud. Akad. za lgr. umet. Mcdnarodno rubriko ureja: Stanka Kranjc, stud. med. • Sportno rubriko ureja: Vlado 2Lajpah, stud. fil. Tehnični urednlk: Drago Kralj, stud. fil. Upravnik: Karel Kuhar, «tud. «kon. • Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Tt? revolucije št. 11/1, telefon 21-571 — L«tna naroinlna 200 din, pol-letna 10S din, četrtletna 55 din — Izhaja 3. in 18. v mesecu — Tisk Tiskarne Slovenskega poročevalca — Rokopisov n« vračarrw) — Naročnino nakazujte na tek. raiun KB 6O6-T-841 članki, ohjarlj«Tii r listn, lahko /;astopa]o moen]©, ki ni inden-tičon • »tališčem Zvez« JtudentoT Jug»slavije Studentska poi.klinika v Beogradu. Stavba je obsežna in sodobno opremljena. Ima tudi rontgerj inpostelje za rekonvalescente. V sklopu te poliklinike imajo beograjski kolegi še nekaj manjših sanatorijev za tuberkulozne, in to na Avali, Zlatiboru, Budvi in Mojstrani. Vsak študent vplača za zdravstveni fond ob v.pisu 200 dimarjev. Ceprav je poslovanje poliklinike deloma precej birokratsko so študenti zadovoljni z njo. Vlada LR Srbije podpi-ra to študentsko ustanovo, pred kratk.m so ji nakazali vsoto 10 milijonov dinarjev. Še o zbiranju finančnih sredstev 26. novembra 1952 je Univer-zitetni odbor ZSJ sprejel sfclep, naj Združenja na fakultetah ne zbirajo finančnih sredstev pri podjetjih brez vednosti in odo-britve UO ZSJ. Ta sklep Je bil sprejet zato, da bi se sredstva, ki jih prejcmia Zvpza študentov od delovnih kolektivov, razde-Ijevala z ozirom na realne, naj-nujnejše potrebe Združenj in klubov na fakultetah. Toda kljub temu upravičene-mu ukrepu Univerzitetnega od-bora so nekatera združenja ii-vedla nabiralno denarno akcijo prj podjetjih v svrho ekskur-zij, ne da bi se prej o njihovi upravičenosti posvetovala z UnJ-verzitetnim odborora,. ki skuša razdeljevati sredstva s širšega vidika potreb celotne Zveze štu-dentov, ne pa z ozkega lokal-nega stališča, na kakršno se po-stavljajo nckatera Združenja. Izhajajoč iz tega stališča, ^e Univerzitetni odbor na zadnji seji grajal odbor Združenja ekonomske fakultete, ki je pre-kršil ta sklep UO ZSJ. Enaka graja je bila izrečena tudi od-borom rudarsko-raetalurške in elektro fakultete. V bodoče bodo na taik načln pridobljena sredstva dana v po- sebni fond pii UO ZSJ, ki bo dodelil denar tistim združenjem, katera nimajo finamčnih tnožno-sti, da organizirajo najnujnejše ekskurzije. Sicer pa Je Univer-zitetni odbor mnenja, da je na-loga dekanatov lakultet — usta-novitev ekskurzijskih fondov, ker so strokovne ekskurzije na nekaterih lakultetah sestavni del študijskega programa. —č Gradbenikoifi-kon* siruktivcem je klub v pomoč pri študiju Konstruktivci IV. letnika na gradbeni fakulteti so že v zim-skem semestru ustanovili svoj klub s konkretnimi nalogami, k\ so si jih člani zadali. Konstruk-tivci — člani kluba so razumeli svoj klub kot organizacijo, ki naj jim pomaga pri študiju, ji™ nPiovo delo tehnično olajšuje ter jim omogoča temeljitejšo praktično izobrazbo. V tem smi-slu so organizirili v klubu pre-pisovanje in razmnoževanje raz-nih &'udiiskiVi pripomočfcov, ob-enem pa so priredili ogled obratov v Litostroju. V načrtu imajo obširnejšo ekskurzijo na naša važnejša gradibišža. Medfakultetna konferenca pravniških združenj 4. in 5. aprila je bila v Zagrebu lnterfakultetna konferenca štu-dentov prava, ki je obravnavala dejavnost združenj in študijske probleme. Pri pregledu dela združenj so delegati ugotovili, da je v letoš-njem letu ZSJ na vseh pravnih fakuJtetah napravila ogromen korak naprej. Po vseh fakultetah obstoje klubi, sekcije in krožki, ki vključujejo študente z ozirom na njih zanimanje. Mnogo dalj pa so prišli kolegi iz Skoplja in Sarajeva, delno tudi iz Beograda, ki aktivno posegajo v javnost s povezovanjem s kmečkimi delov-nimi zadrugami in delovnimi ko-lekt.vi. Go.ienje družabr.ega živ-ljenja na teh fakultetah je mnogo lažje kot pri nas, saj imajo fa-kultete svoje lastne klubske pro-store ali pa skupaj z ekonomisti. Ce primerjamo to s stanjem pri nas bomo neprijetno presenečeni. Saj imamo v Ljubljani za Uni-verzo in vse visoke šole majhno zgradbo na Miklošičevi cesti, k. jo formalno imer.ujemo klub, v resnici pa je to »prostor trenin-gov, vaj in uradnih prostorov sekcij«." Predvsem moramo ugo-toviti^ da je pri nas o razn.h vprašanjih preveliko mrtvilo. Ko-legi iz bratskih republik so ne-primerno bolj živahni in se po-tegujejo za svoje pravice mnogo odločneje. Mi pa smo često mne-nja, da se nam bo vse spremenilo, če bomo napisali v javno časo-pisje članke »stritarjanskega« sti-la, pa še pri tem večkrat pre-mišljamo, ali vsebina ne bo koga preveč prizadela in prešla krog, ki je uprav.čen^ da ve za skriv-nosti na ljubljanski univerzi v soglasju s parolo — bcg pred jav-nostjo. Diskusija na konferenci je pokazala, da je bilo do sedaj premalo stikov med pravnimi fa-kultetami. Le na ta način s; lahko tolmačimo presenetljive razlike v pogledu študija, družabnega in političnega življenja. Da se to stanje izboljša, je konferenca formirala Medfakultetni odbor, ki naj bi skrbel za izmenjavo iz-kušenj, bil nekako koordinacij-sko telo in tudi predstavljal prav-nike Jugoslavije. Za delo združenj je bilo spre-jeto več sklepov, ki naj bi pri-vedli do boljših st.kov. Tako na primer organiziranje partizan-skega marša študentov prava Ju-goslavije (ali bomo slovenski štu-der.ti pozabili na štafeto za rojst-ni dan maršala T.ta?), letni fiz-kulturni dan pravnikov, izme-njava izletov in obiskov, formi-ranje skupne delovne brigade za gradnje v Vinodolu, redno se-znanjanje drugih fakultet s nvo-blemi, organiziranje osrednjesa nagrajevanja najboljših del štu-dentov iz pravne stroke itd. Prl obravnavanju študijskih problemov so prišli do presenet- (Nadaljevanje na 6. strani) Kaj je z zdravstveno uredbo? Kljub vsem obljubam uredba o student-ski polikliniki še vedno ni sprejeta! Ze pred nekaj meseci, celo ve<5, že na naši univerzitetni skupščini je bilo govora o tem, da bo v kratkem sprejeta Ured-ba o zdravstvenem varstvu študentov. Toda, kakor je videti, iz vsega ni bilo nič. Kako je to im>O'goče? Kje so vzroki za ta zastoj ? Beograjska in zagrebšika Uni-verza imata to vprašanje že davno rešeno in danes naši to- Novi sekrctar UK ZKS je tov. Vlado Beznik Na zadnji seji Univerzitetnega komiteja ZKS je bil izvoljen za novega sekretarja UK ZKS tov. Vladio Beznik, študent metalur-gije na TVS. Dosedanji sekretar tov. Rino Simoneti, ki je nastopil službeno mesto ne more več vršiti dolžnosti sekretarja UK ZKS in p.odpredsedmlka UO ZSj. Tov. Beznik je bil na zadnji seji UO ZSJ izvoljen tudi v pred-sedstvo UO ZSJ. variši na teh dveh univerzah prejemajo visoke dotacij« od države, ki v celoti zadoščajo njihovi zdravstveni sluibi j.n omogočajo celo izplačevanje raz-nih podpor do katerih pri nas študenti sploh nimajo pravice. Beograjska Univerza vzdržuje stalni dom za tuberkulozne štu-dente s pomočjo države. Kje so vzroki, da naša Univerza nima enakih možnosti? Celo mlada sa-rajevska Univerza ima danes svojo lastno polikliniko, ki vodi vso zdravstveno službo pa tudi zdravstveno kontrolo nad štu-denti v svojem umiverzitetnem centru. Ker nimamo lastne poliklinike in se celo naše majhne in skroon-ne ambulante stiskajo v vse prej kakor primernih prostorih, seve-da ni mogoče, da bi naš Zdrav-stv«ni fond obremenjevali z raz-nimi pregledi, ki niso nadvse nujni. Tako iz leta v leto dovo ljujemo, da se v naše domove vseljujejo ljudje, ki zdravstveno sploh niso pregledani, po nekaj mesecih pa ugotovimo, da mo-ramo tega in tega tovariša po-slati na zdravljenje tuberkuloze v kakšno zdravilišče. Niso redki primeri, ko tako obolenje posta-ne nevarno tudi za sostanovalce. Naši domovi so zelo redko pregledani od zdravstvene služ-b« pa tudi fluorografiranje pljuc in srca, ki se je po vojni že zsželo tako sistematično razvi-jati na naši Univerzi in je obe-talo lepe uspehe, smo morali odložiti za nekaj časa. Kaj je torej z Uredibo? Prosimo odgo-vora in to ne samo od naše zdravstverre Uprave, ainpak tudi od merodajmih oblastnih foru-mov, ki so odločilni za sprejetje po'trebne uredbe. Opomba uredniitva: Kakor nam je pojasnila Uprava ZF, je osfiutek uredbe že predložeu v ra^ziprtvo Izvršinemu svetu. POCITNISKA ZVEZA SLOVENIJE PREDSEDNISKI SVET Predsedniški svet je dobil prostore v sobi odbora ZSJ pravne fakultete (poleg kve-sture n.a Univerzi). Redno de-žuz-stvo je upeljano ob sredah med 12. in 13. uro. Za vse in-formacije in dopise se v času dežurstva obračajte izključno na Predsedniški svet, ker Uni-verzitetni odbor Zveze študen-tov ni dolžan, da daje infor-macije. Seja UO ZsJ preložena Seja UO ZSJ se bo namesto 16. t. m. vršila 23. t. m. ob 19.30. Dnevni red: Studijski načrti ia režimi ter slučajnosti. Osnirtnica Zveza študentOT elektroteh.nl-ke obvešča vse 3voje člame ter ostalc študente, da je po krabkj bolezni umrl TONIC HERMAN študent III. letnika fakultete z? elektrotehni;ko (šibki tok). Po greb je bil 1. ap>rila 1953. Tmvariša bomo ohranili v traj-nem spaminu. Odbor Združenja elektrotehnikov Naši ekonomisti sprejeti V MEDNARODNO ORGANIZACIJO ŠTUDENTOV EKOMOMIJE sklenili osnovati-AIESEC dentskih orgar.izacij BeJgi4&rPan>-ske, Finske, Francije, Nizozemske, JNorveške in Svedske * eta 1949 so delegati 16 štu (Mednarodno združenje za izme-njavo študentov ekonom.je na p raksah). Število članov se je večalo iz leta v leto in danes šte je organizacija že 71 šol — članic v 15 evropskih državah (med kat erimi pa ni niti ene vzhodno-«vropske. S porastom organizacijž je po-rasla tudi njena aktivnost. Za ilustracijo, kako nagel in uspešen je njen razvoj, bo dovolj, če na-vedem nekaj številk o izmenjavi študentov praktikantov: 1949 89 1950 169 1951 167 1952 418 1953 približno 900. Pomembno vlogo v življenju organ.zacije imajo kongresi, ki so vsako leto v drugi državi. Kon-gres AIESEC voli predsedniško državo za naslednje leto (do se-daj so se vrstile sledeče: Svedska, Francija, Danska, Nemčija in kot letošnja predsedniška država Finska), razpravlja o programu dela, sklepa o sodelovanju z osta-lirru mednarodnimi organizacija-mi. Poleg tega pa se tu zamenja-vajo praktikantska mesta med državami. Kongres v Ntirnbsrgu je bil V. po vrsti in prvi, na katerem smo sodelovali jugoslovanski delega- ¦ ti. Udeležilo se ga je preko 70 delegatov 14 evropskih držav. Z deom je pr.čel 15. marca 1953. Istega dne popoldne je bila prva (informativna) plenarna seja kongresa, na kateri je preds;d-nik AIESEC g. Kaltenthaler po-dal kratko poročilo o delu orga-nizaeije v preteklem letu. Poleg tega sta bila izvoljena dva delov-na predsednika ter potrjen sestav komisij kongresa. Na tej seji je jugoslovanski delegat tov. Jam-nišek Srečko imel kratek govor, v katerem je poudarjl r.ašo pri-pravljenost pristopiti v članstvo organizacije in delovati v smislu njenega statuta. Nadaljnje delo kongresa je bilo razdeljeno na delo štirih komisij in plenarne seje. Ker sta bila iz Jugoslavije navzoča samo 2 za-stopnika, sta sodelovaia večino-ma samo v komisiji I in komi-siji II. Prva komisija je raz.pravljala predvsem o zamenjavi prakti-kantov. V ta namen je bilo .zdano poročilo o predvid-nem številu praktikantov, o njihovem špreje-mu s strani organizacije AIESEC v državi, kamor pridejo na prak-so, o zavarovar.ju praktikantov in splošn.h pogojih njihovega življenja v sprejemni državi. Osnovna težnja, ki je prevlado-vala v tej kom.siji, je bila, da se praktikantom omogoči čim bolj-še spoznavanje življenjsk:h po-gojev in države same, v kateri prakticirajo. V komisiji II pa so govorili o spremembi oz. dopolnitvah sta-tuta AIESEC in o sprejemu novih članov. V statutu AIESEC se niso izvr-šile velike izpremembe in je ple-narna seja potrdila bolj splošno formulacijo o značaju včlanjenih ekonomskih šol5 tako rla je to vprašanje ostalo še nadalje ne-rešeno. Druga r.ovost je uvediba eno-Ietne kandidature za članstvo, ki ga bodo rrurrale od sedaj naprej prestat; vse šole, ki žele postati članice AIESEC. Sprejem jugoslovanskih fakul-tet v AIESEC je komisija skleni-la .po daljši diskusiji. Na plenarni seji je za naš sprejem glasovalo 11 delegacij — držav, a 1 se je glasovanja vzdržala. Poleg nas je bilo sprejet.h v članstvo še 9 nemških, 1 francoska, 10 italijan-skih in 1 nizozemska ekonomska -nruqeEg a B[o§ aa; bios bjjosia kenu. veški, Vel. Britaniji, a za Italijo upamo, da bomo dobili prakt^-kantska mesta naknadno). K te-mu uspehu je v veliki meri pri-pomoglo zanimanje, ki ga kažejo ^vse države do ^pigostovanskifr problemov in predvsem do naše notranje gospodarske politike, ter v splošnem dober vtis, ki so ga odnesli lanskoletni nemški praktikanti v Jugoslaviji. Za Slo-venijo je trenutno predvidenih osem praktikantskih mest. RazdeLtev mest med fakulte-tami bo izvršena po odobritvi mest s strani Uprave za ekonom-sko pomoč v Beogradu in na osnovi dogovora predstavnikov v&eh fakultet. Pogled v dvorano, kjcr se je vrSila konferenca Komisija III je razpravljala o študijskih potovanjih .n izmenja-vi študijskih programov. O odnosu do ostalih mednarod-nih organizacij je razpravljala IV. komisija. Iz priporočJ, ki jih je ta komisija predložila kongre-su je razvidno, da se sodelovanje z mednarodno trgovinsko zbor-nico razvija zelo ugodno in bo r.jenemu kongresu maja na Du-naju prisostvoval tudi predstav-n.k AIESEC. V teku so pogovori z UNESCO o priznanju AIESEC s strani te organizacije, ravno tako pa se proučuje možnost so-delovanja z oddelkom za vzgojo Evropske posvetovalne skupšči-ne. Zadnji dan kongreSa je bila s tajnim glasovanjem izvoljena za predsedniško državo v letu 1953 Finska. Kot mesto naslednjega kongresa je bilo določeno me-sto Helsinki. Udeležba na petem kongresu AIESEC je bila prvi poseg na-ših ekonom. fakultet v medna-rodna dogajanja. Nezadostno po-znavanje organizacije same, nje-nih načel in sistema dela kongre-sa, kakor tudi delna neizkušenost je povzroč.la, da naši zastopniki niso mogli biti aktivnejši še v večji meri. Uspehi dela naše de-legacije se kažejo predvsem v uspeli ;zmenjavi praktikantov za leto 1953 in v stiku, ki so ga do-bili z ostalimi delegacijami. Ceprav nekatere države niso bile pred kongresom seznanjene z namero Jugoslavije, da želi še letos izmenjati praktikante, smo naš Ietošr.ji program zamenjav popolnoma uresničili. Na kongre-su samem smo zamenjali preko 50 praktikantskih mest s skoraj vsemi ostalimi državarni člani-cami (uspeli nismo edino v Nor- Stiki z ostalimi delegati na kongresu so se razv.jali v duhu tovarištva in medsebojnega ra-zumevanja. K poglobitvi medse-bojnih odnosov je pripomoglo ve-liko zanimanje tujih delegatov za Jugoslavijo. Opazili smo, da ve-čina nj.h stalno zasleduje razvoj Jugoslavije in da se zelo zanima-jo predvsern za naše ekonomske probleme in razvoj. Stalno so se ponavljala vprašanja o liberali-zaciji našega gospodarstva, o na-ši kmečki politik;, plar.skem go-spodarstvu, zunanje ekonomskih odnosih itd. V središču pozorno-sti je bil tudi obisk tov. Tita v Angl.ji ter naši odnosi z Italijo. Zal nismo imeli s seboj nikakega propagandnega materiala, niti turističnih prospektov. Nadaljnji razvoj naših odnosov z drugimi državami preko AIESEC lahko mnogo prispeva k pojasnjevanju naše gospodarske jn splošne po-litike. Najti bo treba le ustrezne oblike. Orgar.izacija kongresa je bila v rokah nemškega kom.teja AIESEC, ki je imel svoj sedež v Nlirnbergu. Zahvaliti se moram nemškim kolegom za njihovo ve-liko gostoljubnost kakor tudi za prizadevnost in organizacijsko sposobnost, ki so jo pokazali, saj je bilo delo kongresa brezhibno. K temu je veliko pripomoglo to, da je bil ves potrebni material pravočasno razmnožen in razde-ljen delegatom. Tudi neuradni del kongresa je bil pester in za-n.miv. Napravili smo dva izleta z avtobusi v okolico Niirnberga, imeli smo možnost obiskati oper-no predstavo, organiziran je bil obisk tovarne MAN ir.' Siemens-Schukert. Lahko zatrdlm, da smo Ntirnberg zapustili z najboljšim vtisom. Zattvalno pismo bcJ-gijskih študentov Centralni odtbor Zveze *tuden-tov je prejel od Nacionaln« Unije belgijs>kih študentov za-hvalen odgovor na piamo, ki ga je poslal ot> ne*reči v Bel-giji. Pona-tiskuj«mo pismo NUS Belgije: Dragi prijatelji! Globoko na« je ganilo VaSe Uubezmivo pisrao, ki >e dokaz Ijubez-ni dežele, katcra sama z velikimi napori popravlja ško-d»o, ki jo je povzročila vojna in druge nezgode. Poleg hva-ležinosti, ki jo to pismo skuia izraziti zelo šibko, žellmo po-sebno poudariti, da je to pri-jateljstvo predvsera čustvo med-narodme solidarnosti ob kata-strofi, ki nas Je zadela. Dragi prijatelji, sprejmite iskreno zahvalo in globoko spo-štovanje ____ Naclonalne unije belgijskih študentov Kotigres francoske študentske unije Na kongresu Francoske štu-dentske Unije v Rouenu so razpravljali v prisotnosti naših zastopnikov o stikih francoskih študentov z Medsnarodno štu-dentsko Unijo (kominformistič-no). Francoski študenti so skle. nili, da bodo na kongres Med-narodne študentske Unije v Varšavi poslali svoje opazoval-ce in to pod pogojem, ako bo vodstvo Unije povabilo na Kon. gres tudi jugoslovanske študen. te, ki jih je Mednarodna štu. dentska Unija izključila po resolucijl Informbiroja. Fran. coski študenti so s tem svojim stališčem že enkrat potrdili svojo trdno politiko solid^rno-sti z jugoslovanskimi študenti, V skupnosti je tnoč Sekretariat za tisk pri Nacio-nalni Un.ji študentov Nizozem-ske je podal poročilo o pomoči, ki so jo nudile ob povodnji po-samezne nizozemske univerze. Vsa univerzitetr.a mesta, ki leže v bližim prizadetih pokrajin so posiala močne študentske kolek-tive na kraje nesreče. V oddalje-nih mestih so študenti pomagali Rdečemu križu pri zbiranju in sortiranju obleke, ostali pa so pr.rejali glasbene in dramske ve-čere za fond »Nacionalna kata-strofa«. V tem času je 25 belgijskih študentov obiskalo Univerzo Leiden in izročilo 3000 guldenov. Univerza v Pisi je ponudila pomoč 4 pnzadetim nizozemskim študentom v obliki štipendije za študij na tamkajšnji univer/i. Svedski študenti Univerze Up^ sala so zbrali 25.000 kron. Stu-denti lz Toronta med seboj k?r tekmujejp. Doslej so zbrali skup-no 1200 dolarjev, tehniki sami pa menijo, da bodo uspeli zbrati 1000 dolarjev. ftledicittiski seminar za tuje študente Medicinci beograjske fakultete pripravljajo v juliju 14-dnevni seminar za 2'5 medicincev. Pre-davanja bodo v francoš<5ini. Ra-zen predavanj in diskusij bodo tudi demonstracije in ogled kli-nik in inštitutov. Po seminarju bo organiziran tudi ogled zdrav-stvenih ustanov ob Jadranu. Konferenea tehnikov vM ii nchenu Zadnje dni aprila bo v Miin-chenu n.a Bavarskem konferen. ca, ki jo prirejajo študenti teh. nike vseh tehniških vrsokih šol Nemčije. K sodelovanju so po-vabili študente tehnike ostalih evropskih držav. Zastopana bo tudi naša Univerz.a. Predsedstvo Univerzitetnega odbora je od-ločilo, da bosta našo Univerzo na tej konferenci zastopala dvi tovariša. Na univerzi za tujce v Perugii Palača Gallenga iz XVIII. sto-letja v Perugii je sedež Univerze za tujce, ki je bila ustanovljena v letih po prvi svetovni vojni. Njen namen je, da posreduje tujcem splošno italijansko kultu-ro, poleg tega pa, da nudi začet-nikom najosnovnejše znanje je-zika. Studij se deli na tri trome-sečja v letu, od katerih je vsako zase zaključena celota. Najbolj je obiskano tromesečje julij — september, ko več.na tujrh štu-dentov izrabi premor na svojih univerzah za obisk v Italiji. Uni-verza deli vsako tromesečje na tri tečaje: pripravljalnega, sred-njega in višjega. Za zadnjega se zahteva končana srednja šola, uspešno opravljen lzpit pa daje pravico do poučevanja italijan-ščine v tujini. Iz Jugoslavije sem bil v letu 1952 prvi, zasledil pa sem na gra-fikonu, ki kaže obisk \z posamez-nih držav, da je od ustanovitve univerze bilo tu že 181 Jugoslo-vanov. U5ni načrt je, kot na filozofskih fakultetah po vsej Italiji, zasno-van zelo široko, saj se dot.ka vseh področij. Poslušali smo zgo-dovino Italije, zemljepis Italije, zgodovinski razvoj italijanskega jezika, pregled italijanske knji-ževnosti, izbrana poglavja iz zgo-dovine umetnosti jn glasbe. Zlastj zanimiva je bila vsakodnevna ura iz zgodovine italijanske umetno-sti, kjer se je profesor omejil na kratko razlago projiciranih slik. Tisti mesec je bila v načrtu pred-renesančna doba in tako sem imel priliko, da sem v»del vsa ohra- njena dela florentinskega slikar-ja Giotta (1267—1337) še enkrat v projekcjjah, potem ko sem si v Padovi in Florenci ogledal ori-ginale. Najbolj zanimiva so bila zame predavanja iz književnosti: tri tedenske ure so bile posvečene čitanju in tolmačenju Danteja, tri pa pesnikom XIX. stol. Vsa predavanja so bila na višini in za kritičnost r.aj navedem majh-no podrobnost: proiesor je začel govoriti o D'Annunziju poudar-jajoč, da bo skušal podati vse tisto, kar je v njegovih delih res poezija, ter se izogniti tistemu, kar ima morda svoj pomen v do-ločeni dobi (»arhangel vojne« je bil D'Annunzijev vzdevek), ni-ma pa s poezijo njčesar skupne-ga. Mesec dni bivanja v Perugii je kaj hitro potekel; ob nedeljah smo si navadno privoščili kak krajši izlet, kopanje v Tiberi al; pa smo si ogledali mesta v Um-briji. Za nekaj dni je prijela mesto volilna vročica (pri občin-skih volitvah je odločr.o zmagala kominform.stična stranka), ob kongresu za pospeševanje zna-nosti pa je mesto obiskal pred-sednik republike Einaudi. Za razgibanost skrbe tudi študentje sami: en večer v tednu je bila navadno zabava, katere prvi del je bil posvečen kaki resnejH teml iz italijanskega življenja ali kul-turnim vprašanjem, drugi del pa Ing. Loskov&fc Dr»go rtd. ptal. TV5 Cilj je poglobitev želežniških prog v Ljubljani V eLjuftLjcttti naiboljša In naicenejša rešitev Čelni kolodvor — stara in opuščena #«- niisel — Poglobitev je draga, vendar cenejša od ostalih rešitev pokazem račune izpred minule mesto sedanjih zastarelih kurilnic, vojne, kj morajo biti v okviiMi ccga pisec ^lanka skromno samo »po- proiekta rcšeni. Ampak dkvir sam in ¦ - - •• 1 daljsanje proge proti Trstu dclno na Gorenjsko«. Tale z neka>j besedami priznana slaba stran pa se pri malo bolj podrobnem štu-diju razraste v tako ogromno, abjsolutno nesprejemljivo oviro, ki vse navidezno dobre strani po-polnoma zaisenči. Poglejte s- skico, ki je ista, kakor ]t bila zadnjič priobčena, samo spopolnjena je jc preštadiran in postavljen tako, da odgovarja spredaj omeajenijra osnovnim prometno-obra^tnim prin-cipom in urbanističnim načelom. Naj nekatere navedem: 1) Če gre proga skozi mesto in je tudi glavni koladvor v mestu in če je ta kolodvor preho-dni ko-lodvor, ga ne gre odstranjevati iz mesta, ampak abdržati ga v mestu zaradi lažjc razumljivc>sti z vnsa- ifl -^^ ,tak da n" bo ov:,ral nimi k:!ometn. Proga Trst - Ljub- ° ljana, po kateri vozijo tudi inter-nacionalni pkspresni vlaJti in kjer se bo promet ie bolj razril, bi se podaljšala za celih 12,5 km, z ozi-rom na to pa, da bi $e zaradi terena v trasi obvozne proge mo-rala dvigniti skoro za 15 m, ki bi tvorill zgublijeno visino, bi bil vinuelni podaljšek skoro 13,$ km. Rad bi poznaJ ždczniško upravo, cestnega prometa in razvoja mesu. 2) Ne podaljšavati prog brez skrajno nujne potrebe, ker to po-dražuje investicije, še bolj pa dnevno obratovanjc in po nepo-trebnem jetnlje čas potni.kom. 3. Nc graditi čelnih kolodvorov, ampak prchodne, ker čelni kolo-dvori zavzemajo \ti prostora in občutno podražujajo obratovanje. Zato je sedaj povsod tendenca ki bi iprejel* to podaljlinie - za :niati če!ne kolodvore v pre-prazen nic! 1 udi gorenjska proga i i ' i- __? ..-.im.:l :___.:,::_ bi $t podaljlala za 5,7 km ali vir- h:>dne tu-di pri veliikih investicij-skih S'troSkih. 4) Pri resevanju železnižko- ur-baniitičnih nalog je nujno potreb-no sodelovanjje prametnili in ur-banističnih inženirjev. In še eno nann mora bki jasno, da nanvreč poglobljenih ptog_ ali, ce hočete, tirov v suhi strugi ne smemo smatrati za ov:to razvoju mesta. Alj je Ljubljanica ovira? Mislim, da so 20 do 30 m dolgi mostovi čez Ljubijanico, ali stotine metrov dolg- mostovi Čez velike rdse ve^ja ovira ka.kor bi bili 10 ra danji niTeleti in ker so zgTajeni večji del na nasipih, nam to nu
  • je na resirev žfleznilkega vpraianja v Ljublja-n:. 2elezniča.r ne sme ozkosrčno g-ledati samo na interese železniške uprave, ravno tako pa urbanist in cestni inženir ne smeta reševati svojih prablemov brez sodelova-nja železnižkih strokovnjakov. Tako knenovani poglobitvcni projekt ni nov. 2e pred votjno «c je začel temcijiteje obravnavati. del p-roge, ki ga pusti člankar v Da je vseskozi realen, naj bo — tiiivoju, to je vzhodno od Miklo- mislim, da dosti tefoten — dokaz to, da so se zanj izra.z;li na zna- mcniti anketi š:<čeve ceste, ta je največja ovira, kar se vidi iz tega, da se 6everno od kolodvora ravno na tem delu ni nič gradilo. Da bi se kjerkodi na tein delu lahiko napravilo po-Ijubno Število podvozov, je tudi precej smela trdkev. Miilim, d* bo v*aikemu — razen zakrknjene-mu železniiarju — ljubži prchod v sedanjem nivoju ltx poglobljeno progo ali čez poglobljeni kolo-dvor, ka«kor pa s*ozi dolgo luknjo pod kalodvorom, ki tudi zaradi dovoznih cest neprijmeno več stane kakor pa most čez poglobljeno progo. Kogar zanima, mu lahko mestni posveto-valnici dne 22. VI. 1937 zastop-niki 12 gospodarskih, tehničnih in kulturnih ins-titucij s tehniško fa-kulteto in tehničnim oddelkam bivše banske uprave na Čelu in da ga je vzelo mestno poglavarstvo kot osnovo zi regulacijski namo vsi zavzeti za že dognane in sprejete akvirne rešitve ter zahtevati, da se tako-j ustanovi tebnični biro, ki bo vse šc nerešene probleme v okviru poglobitvenega načrta preštudiral in izdelal po-drobne projekte. Kajti iz satnega besedičenja, anketiranja in zfboro-vanja se ne rodijo za izvedbo sposobni projekti. In vcčmilijard-nih del se ne smemo lotiti brez detaijino izvedenih načrtov, pro-računov in delovnega programa, Za tak način dela nismo dovolj bogati. TovariJu M. G. nisem hotel s svojimi besedaimi vzeti poguma, ampak sem hotel njega in vse dru-ge, ki se mogoče zaniimajo za ti problem — in želeti bi b;lo, da bi se mnogi zanimali — osmeriti na tisto pot, ki nas bo po mojem mnenju na)prej pripeljala do ure-sničenja te lepe in velike zamisli, da bo Ljubljana tako uredila svoje kolodvore in proge, da bod9 ne samo železničarp zadovoljni z njimi, ampak da bodo s svojim tihim in mirnlm elektrificiiranim obratovanjefn v poglobljenih stru-gah zadovoljile tudi vse sedanje in prihodnje stanovalce Velike Ljubljane. Študenti pa, naj bodo to prihodnji gradbeni inženirji vseh treh strok ali pa bodoči ar-hkekti, naj $e s solidnim študijem pripravljajo na to, da bodo lalvko s svojinii mlaidimi siiamni sodelo-vaJi pri uresničevanju tega veliko-poteznega prpjekta. Pri tem nas mora voditi prepričanje in samo zavest, da nobeno večje rehnično delo ne more biti pripravljeno in izvršeno brez temeljitega sodclo-vanja inženirjev. V Palazzo Galenga v Perugii, kjer Je univerza za tujce kramljanju In plesu. Zlastl so nas navdušili zastopniki Južne Amerike, k so sami priredili večer svojih folklornih plesov. Potovanje v deželo, katere jezik Studiramo je skorajda nuj- nost, če naj bomo v svoji stroki res doma; le tako se moremo do-volj približati duhu naroda, le tako moremo docela dojeti nje-govo kulturo. S. M. Problemi medicincev Medtem ko pri nas odločba 6 dvoletnem stažu po zaključenih študijah na medicinski fakulte-ti ni naletela pri študentih na odpor, so v zapadr.i Nemčiji sklenili voditelji vseh medicin-skih študentskih organizacij, da se bodo uprii novi uredbi, ki to predvideva. Nova uredba o dvo letnem stažu se šele pripravlja. Medicinci protestirajo proti stažu zato, ker je brezplačen. Tudi na-ši zdravniki, ki so končali pred vojno, včasih pripovedujejo o svojih ekonomskih težavah, ki so jih imeh kot neplačani stažisti. Medicinci Italije so se januar-ja sestali na medfakultetnem kongresu v Ferari, na katerem so ugotovili, da se morajo štu-denti boriti, da se bodo študij-ski načrti posameznih fakultet vsaj v glavnem ujemali, sicer lahko prjde do nepravičnih po» stookov. GLEDALIŠČE GIACOMO PUCCINI IN "Madame Butterfly" Radi bi izvedeli za vaše mne-nje o slovenskem filmu. 1. Ali se vam zcL, cia nam je Siovencem poleg gledališea, fil-harmonije, radia in drugih kul-turn.h ustanov potrebr.a tudi lastna filmska proizvodnja? Za-kaj? Nagradna anketa 12. Vidite v naši filmski pro- »Tribuna« bo petim udeležen- 2. Slovenska fiimska proizvod- izvodnji (igranih in dokumentar- cem ankete, ki bodo poslali naj- Za Verdijem je najpomermb-nejši komipn.nist svetovne oper-ne literature Giacomo Puccini. Ni opere na svetu, ki bi ne ime-la vsaj nefeaj njegovih dei na svojsim repertoarju. Po stilu Pucckii nsdaJjuje tradicijo veri-stov^ pozmeje pa preide v svoj-sko neorcmantiko. To je glas-beinik, ki je v svojih delih naj-lepša in najfoolj subtilno opisal v$e lepcte in gorje, ki jih v člo. veiku vztouja najelementarnejše čustvo: ljubeze-n. Cista in vroča ljubezen je doiminantna vsobi-na vseh njegnvih del. ITckož je Puccini oiznačil svo-jo biografijo takole: »Rodii sem s'e v Lucci (1858 leta). V druži-ni nas je bilo 7 nebog]jenih otrok, ki smo kot dostojni po- no zavladala svetu. Pisca To&ce, Bohema in Butterfly pozna vos svet in o imieniu Puccini v kul-turnem svetu ni potre ie posvetil izrazito opsrni kompo-zieiji in je umri v bruxehe&u 29. IX. 1924. Nastanek opere Ko je bil Puccinj nekoč v v Londonu je gledal dramo But-terfly, ki sta 'm napisala John L. Long in David Belasco in či-sta ter nesrečna ljubezen male Co Co San ga je tako gan.Ua, da se je odločil napisati opero. Libreto sta mu napisala njego tomci svojih muzikalnih predni-kov, po ves dan prepevali in žvižgali v največjo grozo svojih staršev in sosedov. Prvi pouk v glasbi mi je dal oče. Na konser-vatoriju sem bil večji bohean ka-kor Schomnard in n.isem videl bč.nk(rvca za 100 iir pred mspeš-no predstavo svojih Villi. Po-zneje se nii je nasmehnila sre-ča. Vstajaim dn>volj zgodaj, po-tem pa hodim na lov in, kadar se vrnem, jem in spim, zvečer in r^nočj pa delam.« Te njegove besede>že sarns kartikterizirajo življensko pot velikega komponista, ki je pre-hodil pot od največjega trpljen-ja do največjega &ijaja in boga-stva. Ob priliki njegove premi-ere Fanciulla del Vest v New Yorku miu je znaini milijarder Vanderviet priredil čarobno noč p0 vzoru Tismi in ene ncči, ki se je je udeležila vsa teda-nja aristokTacija uma in denar-ja. Pucckii je pnzneje rekel: )> 'dio bi mogel sploh pomisliti, da je bilo vss to prirejeno v po-častitev siromašnega orgamisla iz Lucce ...« Njegovj pTnifeisorji so bili Bszzini, glasoviti glastoonl peda-gog \kom-poniral nekaj mest, ki so bila podobna Bmhemu, razdelil ope-ro v III dejanja naimesto dose-da,njih dveh yn dodal tenorsko arijo v tretjem dejan,iu. Ta>ko O'bn;ivljenn But*erily je 28. V. 1904 v Teatro grande v Brescii doživela ogri).nien uspeh in da-nes pTedstavlia standardno delo operne literature. Delo je po mmziiki in po vse-bini sre^na komibinacija ekso-tičnega orietnta in evropske puc-cinijevsike melodike. Intenziteta čustva ter enntnost glasbe in drarnsike fa'bule je ustvarjena ta-ko močno, da se vsaka predsta-va konča z globokim usmilje-njsm in solzarni zaradi tragične usode male Jaipoinke, ki razoča-rama v ljub-ezini odide v smrt, rekoč: »Bolje je častno umreti, ka;kor nečaistino živeti«. Ljubljanska predstava Režiser Ciril Debevec se ni spustil v globlje slikanje likov, temveo je vse narejeno v sploš-nih črtah brez mnogih detailov. Kc^ncepcija se giblje v akviru tradicije. Morda je težišče prevei na zuina^njih efektih. Dekoracija scenč je malo prenatrpana s C'a'r*ii1 dtpvpč ie svpt'r>:bir!ih efektov, ki motijo igralca, Impro-viznano pucje peije pa t>i buo troba izvajati iz večje daljave, čeprav Puccini tega efekta v glasbi nj naznsčil, kajti glasba in svetlntoa- sami dovolj relief-no predstavljata jutro. Umira-n.ie Butterfly v tretjem dejanju je predis'tav]jemr> preveč na bale-ten n&čin in deluie simbolično, mnogo prepričljivešie pa bi bi-lo, ko bi bi!a ta žena tik pred smrtjo izdeiana bolj reali?tična Prihod Pinkertona ng sceno po njeni smrti je nepo^treben, kajti te tragediie ne more ublažiti nobeno sočutje, potreben ji ni nik^^Hp^ kn^mentar. Muzikalno je predstavo pri-p-ravii AaGo bunornu. i\a piuini-eri je težil bolj k ritmični p^re. ciznosti, medtem ko so agogične in dinamione iinese, ki so bi-stvene za Puccinijevo gla&bo, bile nekoliko zapostavljene. Na reprizi, posebno pa na predsta-vi ko je gostovala Sumahara^ je orkester neprimepno bolje zve-nel ia muziciral. To pomeni, da muziciranje v*rrwŽT!ih linijah na premieri ni rezultat pomanjklji-vega študija ali napaka dirigem-ta, temveč izvira iz razrahljane konceiitracije orkestra. Japomiko so žeL&li slišatj vsi in orkester je v.dinamiki povsem nasproto-val dirigeniu ter se pi>dred'ii življenju na &ceni in to je bilo zelo dobro. Tako koncentracijo in izvajanje bi želeli slišati tud'i na ostalih predslavah, kajti operna umetnost je najbolj ko-lektivn.a umetnost in samo v primeru, ko vsak poedinec ena-ko trepeta za uspeh predstave, more biti uispe1!! velik in popoln. Nasloivino partijo sta izvajali Vilma Bukovičeva in Vanda Gcrlovičeva. Obe naši zinani pevki sta gigants.ko vlr>gn inter---pretirali z iskre>no milino. V mimikj in gesti bi mnralj najti več iines, ki bi iimele mainj skupniih črt z njunimi doseda. njimi kreacijami. Suzuiki Sonje Drakslerjeve je bila pevsko na višini. Lepa pev-ska linija, svež glasovni materi-al in suibtilno doživijanje so odliko-vale njene kreacije. Ze-leli bi ediino nekoliko boljšo v-oikalizacijo. Drakslerjeva je pokazala dober igralski napire-d©k. Vanda Ziheler kot Suzuki je bila igralsko nesproščena, njen glasovni material pa ni zadoščal, posebno ne v dramat-skih momentih. V njenih pre-hcdnih tmnih in gornjem regi-stru je čutiti pomainjkanje ko-vinsike barve. Piikerton Rudolfa Franclja sodi v vrsto njegovih najbolj-ših stvaritev, ki je dosegla vrhunsko kvaliteto ob gostova. n.ju Japonke. Potrebno bi bilo, da bi rrnu režija dala v prvem dejanju več moške agresivnosti in gledalec bj moral vsaj malo zaslediti avanturista. Mislim, da je zgrešeno začenjati intirmni ljutoavni duet v situaciji, kjer Pinkertoin stoji pri mostu, na nasprotni stratii hiše, pred ka-tero stoji Bojtterfly. ' Pinkerto-nova eksctična zvedavost in agresivnost zahteva večjo bli. žino. PinikeTton Mira Brajnika GIACOMO PUCCINI je bil kot pojava in pevsko iz-vrsten. To je pevec, pri kate-rem je videti trajen napredek. ».Cmnzul S. Smecrkolja je ele-ganteai, glasovno svež, medtem ko je Dolnicarjev nekoliko tež-ji. Težko soglaša s tem, da kon-zul v prvem dejanju poljubi msli Jaipomki roko^ kajti to pre-poveduje že določena rasna su-perioTiiost. Strokijev Goro je med njego-vimi bojjšimi stvaritvarni. Bo-nec Friderika Lupše je bil po-dan preveč nervozmo i-n gro-teskno in se ja Damilo Merlak bolj približal naturi eksotiene. ga svečenika. Dober je bil tudi Jamadoiri Andrejsva. Debut ba_ sista Kovača v vlogi komisarja nja si je pndobila temeljne o&no-ve za nadaljnje delo. Ali naj Tri-glav iiim razv.ja slovensko fiim-sko umetnost m kulturo, ali pa naj bi se vs^ jugoslovanske na-cionalne filmske proizvodnje cen-traiiziraleV Zakaj? 3. Letos so pr cele v naših film-skih študijih izdelovati filme tu-jezemske tilmske skupine. Ali je po vašem mnenju ta nač.n dela — v obliki tako imenovane ko-produkcije — koristen ali škod-ljiv 2a razvoj naše lzvirne film-ske ustvarjalnost.? Zakaj? 4. Kakšne teme naj bi po va-šem mnenju obravnaval sloven-ski igrani lilm? 5. Po katerih slovenskih lite-rarr.ih delih naj bi snemah fil-me? 6. Kako sodite o sodelovanju gledaii.ških delavcev pri filmu? 7. Katere slovenske umetniške igrane filme ste v.deli doslej, 8. In dokumentarne, oziroma druge? 9. Kateri od teh vam je naj-bolj ugajal? Zakaj? 10. Kaj sodite o scenaristih, nih fiimov) kak napredek in v čem? Za premišljene odgovore se Vam zahvaljujemo, ker v dimo v boljše odgovore, podelila denar-ne nagrade, in sicer: 1. nagrada: dir. 2000.—; 2.—5. nagrada: po din 500.—\ je uspel. Vsa svatbeaa scena s režiserjih. snemalcih, igralc-h, ustvarjalnosti. komisarjeTn na če!u monu.mentp.lnost in stvo. Zbor je solidno pripraviJ Jože Kanc. V deiikatnem mr-mrajf>čem aboru v fmalu dru-gega dejenja je čutiti ob koncu poudarek na nižinah, toda žen-ski zboir popoLnoma prekrije barvo ten.orjev. V zvezi z zbo-rom mislim ,da v prvem deja-nju ni potreben nastop celega žemskega zibora, ker je scena prenatrpaina z ljudmi. ie dihala glasbenikih in scer.ografih, ki so . riostoiain doslej ustvarjali slovenske filme? ta vprašanja. Dobrodošla nam je " 11. Kaj sod t.e o slovenski film- tudi vsaka vaša misel o sloven- ski publicistiki? skem Llmu izven njih. Frizor iz filma »Na svoji zemlji« njih Vaše zanimanje za' nadalj- Odgovore pošljite na naslov: nji razvoj slovenske filmske Uredn.štvo »Tribune«, Ljubljana, Trg revbluciie 1-1., ali pa oddajte Niste pa, seveda vezani le na pri vratarju Univerze. V odgovorih navedite tudi fa-kulteto in oddelek, starost in po-klic staršev. K O N Z U L Glasbena drama J. K. Metiottija, na heograjskem odru »Prišel je čas, ko moraš je več ljudi, ki prav tako upajo, Toda ta sekretarka je neizpros- 1. jn 2. maja bo v Ljubljani I. festival študer.tov ekonomskih fakultet iz Beograda^ Zagreba, Sarajeva, Skoplja in Ljubljane.-Na festivalu bodo kulturno umet-.-n.ške prireditve, fizkulturna tek-movanja in šahovsko prvenstvo ekonomistov. Organizacijo festi-vala je prevzelo Združenje štu-dentov ekonomske fskultete v Ljubljani ob pomoči dekanata in UO ZSJ. Prireditelii imajo v na-črtu tudi 2 izleta za udeležence ;z drugih r:publik na Gorenjsko in Postojno. zdaj odlod. Cvet ohrani po. letje v svojeia zimskem snu in morje hrani lunin svit, tudi moje srce bo vedelo za Ijubezen in ta čas ... naj naša srca oliranijo skrivnost in naše borbe cilj, življenja jutrl bo srečnoJn tako nekako se glasi arija-mo- nolog Johna Sorela, ko se po- slavlja od žene Magde in beži preko meje. Mora bežati, ker ga zasleduje policija. Fravkar so bi]i agenti v stanovanju in zasliševali ženo in mater ... * Magda odhaja po navodilu mo-ža takoj drugi dan na tuj konzu-lat, kjer naj bi ji pomagali. Tu da jih bo ta konzulat rešil te-rorja v tej deželi . . . izpolnju. jejo formularje in čakajo, ča. kajo . . in se klanjajo birokrat-ski sekretarki Tudi Magda So-rel mora izpolniti formularje in čakati, kajti konzul je zavzet in ja ne more sprejeti. Nič ne pomaga, č.e je njen primer nu-jen, zalo nujen — birokracija je nei?prosna. . Magda doma utrujena zaspi in v snu prideta v sobo njen mož in sekretarka s konzuiata. Dogodki brze mimo. .. mož ji sporoča, da čaka blizu meje, da ona dobi potni list ... Agenti prihajajo in jo zaslišujejo. .. ma!i sinko umira v zibelki ... Its alhuma naših mladih umetnikov na. Magda je obtožuje, Magda obtožuje birokratizem . . . »Moj odgovor: Moje ime: jaz sem že-ns. Starost: še miat?a. Earva las: siva. Oči: solzne. Poklic: čaka-nje, čakanje. O, prišel bo dan, vem, ko plamen srca sežgal bo te snope papirja ...« Končno je konzul prost in jo bo sprejel, toda ... iz njegova sobe stopa agent, ki jo je prej zasliševal. Magda se zruši. * Noč je že. Sekretarka ne mo-re spraviti Magde iz urada. Prijatelj ji sporoča, da je mož neučakan in da se lahko vsak hip pojavi tu. To bi pomenilo konec ... Magda odide domov vsa obupana. Sekretarka ostane sama. Uga. ša luč. V pošastnem roganju vstanejo pred njo vse zavrnje-ne stranke, John priteče v pi-sarno in takoj za njim policija. LJklenejo ga in odpeljejo na strelišče ... M.agdp.. 5preJ je....zlpmijena, toda odločna. Zastrupi se s pli-nom. V agoniji se pojavi pred njo J->hn in mati v poročni obleki Ljudje, ki jih je srečala na konzulatu, plešejo mrtvaški ples... »Nasleduji! Naslednji! ...Cuj, mrtvaške trorabe nas kličejo na pot! Magda, le z i?a-mi! Maeda, vsi mrtvi so tu. Brez strahu sieo, vse je v redu, vsi dokumanti so tu... vrzite jih v ogenj.H Telefon zvoni. Magda ve: te-lefonira sekretarka s konzula-ta. Ma*gda ve: njen potni list je odobren! Toda ona nima več moči, da bi dvignila slušalko ... * Nikjer straže, nikjer zla, šir-na so obzorja, zgoreli so vsi dokumenti na zadnjem potova-nju preko obmejne zapornice iz »neke« dežele. Letos ali lani — vseeno — dandanes ... Vaše ime: Magda Sorel... starost: Triintri-deset... Katera je ta država? Kdo so ti ljudje? Avtor pravi v naslovu, da je čas sedanji in da se dogaja ne-kje v Evropi. Vsi kritiki se strinjajo v teitt, da izvedba te drame pomeni enega največjih dogodkov v gledališkem življenju Beograda po vojni. Nihče ne postavlja vprašanja: kje? kdo? — Vsi razumejo. kd V zadnji š:evilki Tribune je bil pod tem naslovoon objavJjen kratek članek, ki je po proble-matiki, s katero je zvezan, zelo 2animiv. Res je, da se o vpraša-nju žene pri nas premalo raz-pravlja, čeprav scproblemi ved-no bolj zaostrujejo in vedno nuj-n^je zahtevajo rešitve. Ce hočpmo bolje razumeti današnji poiožaj žene, moramo pogledati nekoliko nazaj v zgodovino. Tako vidimo, da se je položaj žene močno spreminjal in sicer v veliki meri pod vplivom tipa produkcije nekega raz-reda in iz ntega izvirajočega celotnega od-nosa do sveta. Fevdalna aristo-kracija n. pr. kot celoten razred ni bila sama produktivna, ali, če hočemo, sta bila zato v tera rszredu enako produktivna oba, mož in žena. Ker ni bilo nepo-srednega boja za materialni ob-stoj in neposrednega opravka s produkcijo svoje materialne baze, so v zavesti tega razreda vladali mnogo idealnejši pojmi o sebi in svetu: telesni užitki so bili pobarvani estetsko, vse obvladujoče merilo je bila čast. Ta idealni odnos do sveta se je refleiktiral >tudi v odnosu do žene, ki je bila povzdignjena v predmet čaiščenja, spošit.ovanja in ji je bila v družbi priznana •icer drugačna, a vendar rnošk©- m,- r-ikovredna samostojnost. Z nastankom meščanstva pa se je stvar temeljito spremen'1!. Materialna neposredna borba za obstoj in lov na denar, sta ustvarila nov družbeni tip, tip pridobitnika meščana, ki je ves svet meril le po tem, koliko stane ali koliko dobička se lahko iztisne iz njega. Tak pogled na svet je popolnoma zbanaliziral tudi odnos do žene, ki je po-stala blago, stroj za produkcijo otrok in pripravljanje udobja, lepa lutka, ki je služila hiši za okras — in nič več. Skratlca — postala je moževa lastnina, uklenjena v moralistični, sveto-hlinski in ozkosrčni meščanski zakon. Zena j« bila ponižana s prejš-njega visokega piedestala in je to tudi temeljito občutila. Jasno je, da se je začela boriti zase in izrabljati vse rnožnosti za svojo rešitev zlasti zato, ker so obstajale te možnosti že v okvi-ru meščanskega razreda samega. Pogled tega razreda na svet se ni pustil streti od stvarnosti in njene pogojenosti, t^mveč je hotel preko nje doseči idealno stanje zase; veroval je v neome-jeno moč razuma, ki lahko v osnovi spremeni svet. Meščanski pravni zakon je proglašal ena-kost vseh lipudi, tako moških kot žensk, čeprav je stvarnost pri-čala drugače. In tako je ta ideja o enakopravnosti žena šla svojo pot, se razvijala in se bo prej ali slej morala realizirati v vseh naprednih državah. Poglejmo zdaj, kako je s to stvarjo pri nas. Naša ustava je z zakonom o enakopravnosti žena izvršila nalogo, ki bi jo moral izvršiti žekapitalizem, pa je bil za to preslaboten. S tem zakonom je dana idealna prav-na možnost za vse reiitve, ki jih bo praksa zabtevala. Ce pa pogledamo konkretno, je v pre-hodnem štadiju, v katerem se nahajarno, položaj žene v nekem smislu zelo težak. Enakoprav-nost, tako kot je konkretizirana danes, pomeni zanjo v nasprotju z idealno možnostjo veliko bre-me. Prej je imela žena dolžnost skrbeti za otroke in gospodinj-stvo in je v izpolnjeva.nju te dolžnosti potrošila vse svoje sile — ne pozaibimo tega! Kulturno se je izživljala le v dobrodelnih društvih, opravlja.nju in obreko-vaotiju. Zdaj pa je tudi žena za-htevala rešitve iz omejenega in morečega vzdušja katoliške na-cistične morale K-K-K (Kinder, Kiiche, Kirche, t. j. otroci, ku-hinja in cerkev), začutila je potrebo izživeti se tudi duhovno, intelektualno. Zahtevala je mož-nost lastne izobrazbe in svoj pokhc, v katerem bi se uvelja-vila im izživela — in je to 'tudi dobila. Do tu je vse v redu, težave povzroča 1« to, da je bila sicer ideja — lepa iu človeška ideja — tu, vseh prepotrebnih pogojev zanjo pa ne. Kajti žena za to novo nalogo, ki jo je prevzela, nima moči. Ali opravlja svojo troj.no dolžnost površno in je potemtakem bolje, da je sploh n" opravlja, ali pa je treba ženo razbremeniti. Jasno je, da prva rešitev ne pride v poštev, kajti žena, ki se je enkrat materialno \n duhovno osamosvojila, ne more teč nazaj v obojestransko odvisnost. Preogtane nam torej le druga rešitev — razbremeniti žene. Toda kako? Najidealnejša bi bila po eni strani popolna mehainizacija go-* spodinjstva, kaikor je to storjeno v deželah z visokim standardom, po drugi strani pa skrajšanje delovnega časa. Ker pa vemo, da to pri nas za zdaj še ni mo-goče iz objektivnih razlogov in-dustrijsko zaostale dežele, ki mora najprej vzpostaviti svoje-mu standardu potrebno material-ho bazo, moramo poiskati sred-stva, ki so nam dosegljiva. Najslabša rešitev, s katero si »poimaga« vedno ve'5 žena, pa je rešitev v popolni zunanji istosti z moškim. Zena, ki si na zunsj prisvaja vse moške lastnosti in stremi za tem, da je čimibolj surova in robata, še zdaleč ni enakopravna. Povsem zgrešeno je pojmovati einakopravnost žene taiko, da bi bila žena isto kot mož. Ne, žena mora biti nekaj povsem drugega, čeprav enako- vrednega, nekaj, kar moža do-polnjuje in zahteva dopolnitve tudi od njega. To »nekaj« je bistvo ženske — njena nežnost. Zena je že po svoji bio-fiziolo-ški strukturi določena za po-slanstvo, ki se mu ne sme izne-verrti, — da rodi in vzgaja otroke. To je njeno bistvo, pre-ko katerega ne sme in ne more. Ce pa že gre zoper sebe, plača ¦to svoj nenormalni korak, čim se osvesti, s psihičnimi okvara-mj in razn.imi oblikam: nevroz. Torej tudi ta rešitev ni možna, oziroma to sploh ni rešitev; pomagati si moramo na drug način. Eden izmed teh načinov, ki je itak nujen, je temeljita spre-meimiba naše miseLnosti, temeljita prevzgoja žena, zlasti pa še mož, kajti možje š'S zdaj ne gledajo na ženo kot na človeka, ki mu je enakovreden tovariš. Vzemi-mo komkreten primer: mož in žena sta profesorja z enakim številom učnih ur in z enako pla-co. Ko prideta oba v istem ča-su utrujena iz službe domov, s kakšno pravico se bo mož udobno zleknil in čital čaisopis (in tako dela večina mož!), žena pa se bo lotila pospravlja-nja, šivanja in drugih dolžnosti, ki jih je treba izipolniti? Kajti večina naših tovarišev moškega sipola je na žalost taka, da po-kaže najočitnejše znake neugod-ja in odločnega odpora, čs jih prezaposlena fnati ali ž&na po-prosi, da bi — pomili posodo! Dolžnosti je treba razdeliti, kolikor se to da! Mož naj ne pomaga ženi v njenih gospodinj-skih opravilih le v »medenih« tednih. Ne, mož naj se zave, da je to njegova dolžnost, ne glede na svoja čustva do žene, prav tako kot je njegova dolžnost. da je ob 7. uri zjutraj v službi. Ni prav, da moški zaradi lastne udobnosti odrivajo ženi vsa bre-mena vsakdanjega življenja, ki so dovolj težka. Zato ni čudno, da nekatera dekleta obupujejo, češ saj sploh nima smisla, da študiram. Z univerzitetmo izo-brazbo ne bom prav nič bolje prala pleaic in pomivala loncev. Vidimo torej, da viprašanje enakopravnositi le n.i taiko eno-stavno, kakor se zdi na prvi pogled. Naša naloga je, da to protislovje med realnimi mož-nosbmi in zavestno nujnostjo, ki hoče dalj kakor možnosti puste, če že ne odpravimo, pa vsaj omilimo. Pri tem pa naj ne so-delujejo le študentke, temveč vse žene, pa tudi možje, saj je re5itev teh problemov tudi y njihovem interesu! -nia ŽENA-DOM-POKLIC Počitniški delovni tabori po Evropi NacionaLne Zrvetovo vsakega člana ZJS za-nima ali p>ripravija CO udelež-bo v'teh akcijah. Ali ne bi bilo korlstno, če bi se naš Odtbor za medinarodine zvez€ sam pozani-mal, 6e mu je to mogoče. Spomnimo se naših brigadir-jev. Koliko naših študentov je žrtvovelo počitnice leto Za 1©-tom^ ko je bila potreba Po krep-kih,'mladih rokah. Kaj je lepsa nagrada, kot omogočiti nekate-rim izimed njih, da gredo nekam v mednairodino študentsko briga-do. Možnosti za to je dovolj in izkoristijo se lahko, če se to re-sno želi. V infoitnacijo samo nekaj pri-merov: 1. Arheoložika izkopavania na Damskem v Habu in. Bouholmu v juliju 1n aivgustu; 2. arheolaška iz;kopavanja na Sardinijl; 3. taborišče Svartov na Nor-veškem; 4. švicarskii gituidentje priprav-ljajo tri tabore v šivicarskih Alipah. Od tod bodo orgamizirane ekskurzije. 5. Gozdna in zidarska dela v Westfaliji. Pogoji so ponekod bolj ugod^ ni, drugod ma.nj. V glaivmem pa je treba plačaiti neko minimalno pTijavrtino. Preskrba je zagotov ljena, razen te pa še nekaj dro-biža. Glavni problem pri nas je gotovo vožnja do tja. Jas-no pa je, da se da tudi to prepreko premagati, če je zato dovolj imi-ciative jn želje. V lansikih počit-nicah je »Jugolimija« prepeljala na svoiih parnikih lepo število študentov v Anglijo, Fraincijo 4ix Nemčijo za miaiimaino ceno: 300 din na dan za hrano. Ce je znal zagTdbški delavski tehniku-m organizirati krožno potovanje Za 30 ljudi od Reke do Hamburga in nazaj^ bi go^tovo tudi mi to zmogli, če bi stvar pravilnt> pri-jeli. Poizfcusiti je pač treiba! Zdi se mi pa, dia se te reči ne opraivijo po telefonu in pošti, temveč le z osebnim stikom. Ne morem verjeti, da bj Ju-goslovanska linijska plovba ra Reki odvmila nekoga od nas, če bi prišel s seznamom naših naj-boljših brigadirjev in povedal, da bi jim radi nudili nekaj le-pega v pohvalo in nagrado. To je ena možnost, ki je prav gotovo izvedijivi. Da se pa -dejo ie številne druge, če se do-bro razmišlja^ to smo pač št denti že dostikrat dokazali. S. Studentska nogoimetna repre-zentanca je gostovala v Rouenu, kjer je šgrala povratno nogou metno tekmo z ekipo francoskih študeintov. Kot je zinaoo, so Francazi na svojem gostovanju v Beogradiu doživeli poraz in. so zapiustili igrišče s^ tremi goli v mreži. Povratna tekma se je končala z rezultatom 2:2. Z re-zultatorn niso zadovolj^ni niti francaski n'iti naši študentje, ker so ta-ko prvi kot drugi pri-čak-ovali zmago svojega moštva. Tekmi je prisostvovalo okrog 8000 gledalcev, ki s0 bili z igro obeh moštev zadovoljni, saj je bila tekma zelo živa, borbema, a tudi zelo fair. Začetek je pri- padal naži ekipi, k»i ie tudii dala prvi gcl. Po lepj ko-mbinaciji našega n,apada je potresel fran-cosko mirežo Lipušinovič že v 15. iwiin» Toda že dve mirmti ka-sneje je kri]0 francoske ekipe — Mineau izenačil. Kmahi nato je OgnjanoviČ dosegel najleipiši Seja Akademskega športnege odbora Pred dm.evi se je sestal športmi od'x>r ljubljanskih študentov, kj je razpravljal o orgainizaciji od» bojkarskega prvenstva, ki bo v dneh 16.t 17. in 18. t. m. Poleg tega so se odločili tudi za razpis košarkarskega im nogcnmetnega prvenstva. Našim smučarjem Pre«torju, Bizjaku, Derniču in Biziakovi so odobrili potovanje v Avstrijo^ kjer bodo na teikmovanju zast<> pali našo Unaverzo, gol tekrne. V 25. min. je z ostrk strelom iz daljave kakih. 25 r presenetil dnimačega vratarja. ^ 37. min. so po napaiki naše ob raimbe dalj Francozi drugi go Naši študentje so preikaša! Francoze po tehničnem znanji Domaičiini s0 se predstavili kc solidno mcštvo, ki je igralo vs tekimo z velikim poletom 6 močni podlpori navzočih gleda] cev. TJsneh Akademshe strelske družine: Moštvo Akademske strelsk družine je v tekmovainju z zraortnega živ-ljenja na Univerzi. Menim, da prav te konstruktivnosti v član-ku pogrešamo. Vsi vemo, da se študentski klu-bi borijo z velikimi težavami. Vodstvom vseh teh klubov gre nedvomno veliko priznanje za njihovo delo. Naj pride pisec članka enkrat na trer.ing ASK-a( ju-do kluba itd., pa bo jasno vi-del sledeče: 6 moštev ASK-a ali preko 150 članov na enem igri-šču, preko 100 članov ju-do kluba v mali telovadnici na Taboru, turnirji LUSK-a brez inventarja itd., itd. Kljub temu vabijo naši klubi vsakega študenta, ki jim bo konstruktivno pomagal, vabijo pa tudi nove člane v svoje vrste. športno stran zadnje Tribune in bo lahko čital: kor.čano šahov-sko prvenstvo Univerze, prese-netljiv uspeh ASD, ASK sa pri-pravlja na ligaško tekmovanje, visokogorski smučarski tečaj, razpis medfakultetnega prven-stva v odbojki — poleg tega pa njegov članek »Na mrtvi točki«, ki je v takem protislovju tudi na mrtvi točki ostal. Se nekaj o delu športnega od-bora! Akademski športni odibor je bil izvoijer v ianskim letu z značajem koordinacijskega telesa med posameznimi študentskimi klubi. Neke večje operat.ve od-bor ni imel, ker so bili pogoji dela taki, da je bilo težišče deia na klubih. Odbor se je vseskozi boril v glavnem za 2 stvari: 1. za uvedbo splošne telesne vzgo-je na Un.verzi in visokih šolah ini 2. za samostojno študentsko športno društvo. Prvi prediog čaka že več kot leto na sejo od-bora za visoke šole LRS in je res na mrtvi točki, medtem ko se drugi predlog vzporedno s kre-pitvijo materialne osnove( od ka-tere je v prvi vrsti odvisen, j. dneva v dan bolj realizira. Na novo je bil ustanovljen ju-do klub, sabljaška sekcija, namizno-teniški klub in odbojkarski klub. Sportni odbor se stalno bon za zboljšanje materialnih pogojev v študentskem športu. Poleg te-ga je športni odbor organiziral smučarsko prvenstvo FLRJ, raz-pisano je odbojkarsko in košar-kaško prvenstvo Univerze, dva-krat tedensko je bila na razpo-lago študentom telovadnica na Taboru, študentskemu naselju ie bila dana materialna pomoč v znesku 20.000 d.narjev. To je de- 10, ki ustreza značaju ASO, ne pa organizacija tekem med na-seljem in kolegijem (kot to na-vaja pisec), ker je to stvar štu-dentov v obeh domovih. Brez dvoma gre piscu članka najbolj v nos odhod naše smu-čarske reprezentance v St. Mo-ritz in bližnji odhod ASK-a v Italijo, saj drugih potovaij v ino zemstvo itak ni bilo. Smučar-ska reprezentar.ca je odšla na 11. prvenstvo FlSU-ja kot držav-na reprezentanca FLRJ in je o njenem odhodu sklepal CO ZSJ, ne pa ASO. Vendar ne gre za to! Vsak naš študent, zlasti pa štu-dent športn.k je lahko ponosen na ime Gorišek, Svet, Dobrin, Hladnik, Dernič, Prestor itd., saj so s svojimi rezultati dosegli to, da r.as imajo tudi v mozemstvu za najboljšo univerzo v smučar-skem športu. Mislira, da ni bilo študenta, ki se ne bi razveseiil Goriškovega prvega mesta, če se pa pisec članka s tem ne str.nja in postavlja naš= uspehe še celo v narekovaje, pa je tako deja-nje vsakega obsojar.ja vredno. Poleg tega potovanja v ino-zemstvo pa je ASO odobril ASK turnejo v Italijo. Naš košarka-ški klub je trenutno na 5. mestu v državi in je razmerje gosto-vanj v inozemstvu med Zvezdo in Partizanom nasproti ASK-u 100:2. Komentar ni potreben! ASK-u želimo na turneji obilo uspeha, r.jihovi uspshi pa bodo tudi uspehi študentskega šport-nega življenja pri nas. Na koncu še to. Zelimo k&n-strukt.vnih predlogov, želimo več sodelovanja vseh študentov v naših klubih, odklanjamo pa vsako neupravičeno in demago-ško klevetanje naših uspehov! Vlado Mikuiž Opomba uredništva: Ponovno vabimo vse športnike in vse pri-jatelje športa na naši Univerzi, da se o športnih problemih ogla-šajo v našem glasilu — samo morda na malo manj jedek na-čin. ^aš novi šps^iiii klub 9. aprila je bil na naši Unl-verzi občni zbor odbojkarekega kluba ljuibljanskih študentov. Občnega zbora se je udeležilo nad 40 odfcojkarjev, ki so zelo živahno razpravljali o bodočem delu tega kluba. Ime kluba je Akademski odbojkarski klub — AOK. K temu klubu so pristo-pili igralci odbojkarsikega kluba l.Crim kj bodo tvorili osnovo novo us*anovljensga kluba. V ta klub bodo poleg študentov sku-šali vključiti tudi sredinješolce. Prva naloga AOK ba izvedba medfakultetnega prvenstva ljub-ljamske Umverze v odbojki. Zmagsa AŠEC V prvi tekmi na prostem sta se pcmerili kcšarkarski ekipi ljuibljainiskih študentov in mari-borskega Brein-ika. Zma^al j§ ASK z 59:47. V ekipi ASK se jo tudi to pot odlikoval Skrjanc, ki je sam dosegel 19 točk za svoj'* ekipo. Tudi v tej igri je dokazal, da bi upravičeno spadal med kandidate za državno reprezen-tanco. Kristančič v tej tekmi nj nastopil. ASK je preizkusil ne-kaj novih mladih moči, ki so sa prav dobro obnesle. Ta prva tekma nam daje upan.je, da nas bodo naši študemtje tudi v letoš-nji sezoni dobro zastopali. Univcrzitetna prvcn-stva v Meogradu Letos se vrše medfakultetna prvenstva beograjske Univerze v naslednjih panogah: v šahu, stre-ljanju, namiznem tenisu} košar-ki, odbojki, rokometu in r.ogo-' metu. Za nogomet je prijavljenih 16 moštev, za namizni tsnis 20, za koš2rko 9 itd. V vseh discipli-nah razen v atletiki in streljanju, bodo tekmovali po ligaškera si-stemu. Razpis Jtošarharshe' ga prvenstva univer&e Košarkarski klub ASK prireja v dneh 24., 25. in 26. aprila 1953 prvo medfakultetno prvenstvo v košarki. Vse tekme bodo na igri-ščih pod Cekinovim gradom. Fa-kultete naj prijavijo svoje ekipe do 19. t. m. na Univerzitetnem odboru ZSJ ali na finalu odboj-karskega prvenstva. Moštvo, ki bo zmagalo, bo dobilo prehodni pokal. Vse informacije se dobijo na igriščih pod Cekinovim gra-dom vsako popoldne. Tudi naše dame dobro mečejo v koš Alpinistični tečaj srbskih šttulentov Planinska zveza Srbije je or-» ganizirala tečaj za člane študent* skih planinskih društev v Beo-gradu. Namen tečaja je posredo-vati osnovno znanje alpinizinuii. , VEČNA RIVALA NA TEMZI 99. srečanje osmercev univerz Oxforda in Cambridgea * Vsako leto meseca marca se na Temzi vrši tekma, k. pritegne ves angleški narod. To je sreča-nje dveh najboljših osmercev univerz Oxforda in Carnbridgea. Naj bo Anglež med letom vnet pristaš Arsenala ali kakega dru-gega, največkrat nogometnega kiuba, ko sta na startu osmerca obeh univerz, je le za Cambrid-ge ali Oxford in n^č več. Zani-manje za to vsakoletno srečanje pa je že davno prekoračilo me-je Anglije in lahko rečemo, da se danes ves športni svet zanima za rezullat obeh »večnih riva. lov«. Angleži na dan tekmovanja dobesedno zagrnejo obalo Temze že več ur pred pričetkom. Vsi nosijo svetlo ali temnomodre znake, da bi pokazali, čigavi pri-staši so. Res ima to tekmova-nje že dolgo stoletno tradicijo. Prvo srečanje se je vršilo namreč pred polnimi 124 leti. Proga je bila dolga le 3600 met-rov in tekmovanju je prisostvo-valo 20.000 gledalcev. Moštvo osmerca univerze Oxiord je ve- slalo v črnih slamnatih klobu-kih( temnoprogastih majcah in hlačah iz debelega platna, med-tem ko so veslači Cambridgea nosili bele srajce in modre tra-kove okoli pasu. Od tega leta dalje so bila srečanja skoraj vsa-ko leto. Na marsikaterem je pri-šlo do zanimivih dogodkov in pr.petljajev, ki se še danes pri-povedujejo med ljudstvom. Tako se je na tekmi leta 1843 tik pred začetkom zaradi izčrpanosti v predtekmovanju onesvestil neki veslač Oxforda. Cambridge je nato velikodušno podudil, da tudi on nastopi brez enega veslača, kar pa je moštvo Oxforda odklo-nilo ter nato okrnjeno v izredni borbi tudi zmagalo. Mogoče je največje razburjenje povzročila neodločena tekma leta 1877. Osmerec Oxforda je odločno vo-dil skoraj do samega cilja, ko se je nekemu veslaču zlomilo veslo. Cambridge se je pričel hitro pri-bliževati, vendar niso hoteli ve-slači Oxforda nikdar verjeti, da jih je Cambridge dohitel prav na cilju. Marca 1912 je na dan tekmovanja pihal močan veter in sta se oba čolna potopila. Ce- prav je Oxford izvlekel svoj čoln in prispel na cilj, so vendar sklenili, da se tekmovanje pono-vi. Dva dni kasneje je moštvo Oxforda ob enakem Vremenu srečno prispelo na cilj, ker je svoj čoln obložilo z napihnjeni-mi mehurji. medtem ko se je osmerec Cambridgea zopet poto-pil. Po drugi svetovni vojni je v prvem srečanju leta 1946 zopet zmagal Oxford, nato pa je vsako leto spravilo zmago moštvo uni-verze Cambridge. Sele lansko leto je Oxfordu uspelo, da reši svojo čast. Lansko tekmovanje se je pričelo mrzlem in megle-nem vremenu. Vzdolž vse proge se je vršila srdita borba med obema moštvoma, ki sta se stal-no menjavala v vodstvu. Noben čoln ni zaostal več kot za polo-vico svoje dolžir.e. Malo pred ci-ljem sta čolna vozila popolnoma vzporedno, zadnje metre pa je Oxfordu uspejo, da je za nekaj centimetrov prehitel svojega na-sprotnika in tako zmagal. Zato je za letošnje srečanje vladalo tem večje zanimanje. Vendar se je večina prognoz glasila: Oxford bo po enakovredni tekmi zmagal! Presenečenje je bilo zato tem večje, ker je Oxford doživel ka-tastrofalen poraz( saj je zaostal za osmercem Cambridgea za ce-lih osem dolžin čolna. Zmaga Cambridgea ni bila dvomljiva niti za trenutek, saj je slednji takoj prevzel vodstvo in večal razliko vse do cilja. Vsi napori Oxforda, da bi ujeli svojega na-sprotnika, so bili brezuspešni, in tako je Oxford doživel naj-težji poraz v vsej zgodovini sre-čanj. Pravijo, da niso veslači Oxforda še nikdar s tako kisli-mi obrazi čestitali svojim na-sprotikom k zmagi. Skupno je do danes unlverza v Cambridgu od-nesla od 99 srečanj 54 zmag, Ox-ford 44, eno pa se je končalo neodločeno. M. J. , KAJ JE-KAJ BO z našim pBatiinskim drustvom? Po uspelern visokogorskem smučarskem tečaju pri Triglav. skih jezerih, s katerim je dru. štvo zaključilo zimsko sezono, so se začele priprave za čim-bolj uspešno delo v poletnih mesecih. Posebno AO, ki je zad- nji dve leti bolj »životaril«, ima dokaj zahteven program. Po ostavki tov. Miha Verovška je mesto načelnika AO jn podpred-sednika društva prevzel tovariš Antonov Kolja, ki je z marlju vim delom v odboru pokazal, da bo sposoben popraviti stanje v odseku. Res, več kot potrebna je močna roka, da bo odsek do. segel raven izpred leta 1950, po katerem je aktivnost in kvali-teta zaradi malomarnosti in nezainteresiranosti odgovornih funkcionarjev močno padla. Ta. ko n. pr. že skoraj leto dni ni bilo rednega sestanka. Na se-stankih AO Ljubljana.matica pa je videti člane univerzitetnega AO in to še celo bivšega načel. nika. Kakšne koristi so vodile znane alpiniste, da so prestopili v druga društva in odseke ali da še igrajo dvostransko vlogo, je vsakomur jasno! Vsekakor bo AO moral temeljito razčistiti svoj položaj. Da pa si bo pomnožil vrste aktivnih alpinistov, se je odlor čil ustanoviti plezalno šolo, ki bo na Turncu pod Smarno goro in v Iškem Vintgarju. Poleg praktičnega dela bo tudi teore-tičen pouk. Po končani šoli, ki bo v aprilu in v začetku maja, se bo vršil izlet v Kamniške Alp©, kjer bodo ndeleženci šole preizkusili svoje sposobnosti in znanje. Clani AO se bodo ude-ležili tudi alpinističnega tabora na Okrešlju, ki ga pripravlja PZS in kjer bodo nekateri pri-pravniki delali izpite. Kaj pa PD? Sodeč po do sedaj vplačani članarini (ca 400), se je v letu 1953. število članstva zopet zmanjšalo. N.ajveč članov je bilo v letih 1949—50 (ca 2000), nato se je začelo število nižati. Vzrokov za to je več. Najteht. nejši je gotovo dražja voznina in bivanje v gorah. V nasprotju z leti pred 1950, ko je lepo šte. vilo študentov planincev skoraj vsako nedeljo obiskovalo gore, se danes večina odpravlja tja le nekajkrat na leto in to za več dni skupaj, kar precej zrnanjša stroške. Drugi vzrok je ta, da imajo ugodnost popusta pri vožnji tudi druge organizacije in dru- štva (ZSJ, Počitniška zveza itd) Tako so odpadli tudi taki, ki sc bili včlanjeni samo zaradi te ugodnosti. Da bi društvo povečalo šte-vilo aktivnih članov, je posku. šalo organizirati krožke po fa. kultetah, vendar se je ta poiz. kus izjalovil. Videti je, da U oblika dela ni primerna. Trebč bo najti drugo — mogoče v obliki skupinskih izletov v ok. viru celotnega društva. Odboi pripravlja tak izlet pod Jalovec 4. maja t. 1., ki bo združen j žalno svečanostjo v spomir študentom, žrtvam neurja \ steni Jalovca. Važen dogodek bo tudi od. prava v inozemstvo. AlpLnisti se bodo v ta namen vključili za začetek v plezalno šolo, ko pa bo čas za vzpone v Alpah, bo-do tam nadaljevali s treningom Odpravi se bo pridružilo tudi nekaj planincev. -iv- Uspeh, ki bi bil lahko še večji Šahovski šesteroboj v počastitev VI. kongresa SZDL Osrednji dogodek v šahovskem življenju Ljubljane je bil v zadnjem časa šesteroboj moštev v počastitev VI. kongresa SZDL. Vsak klub je zastopalo 30 igral-cev, tako da se je skupaj 180 šahistov borilo za uspeh svojega raošiva. Favorita tekmovanja sta bila člana prve državne lige Krim in LUSK. Oba kluba sta se srečala šele v zadnjem kolu. V začetku so vodiii šiudentje s 6:2, potem pa so igralci Krima izenačIH in prešli celo V vcdstvo. Po štirih urah igranja je bil rezultat 15:13 za Krim, dve partiji pa sta bili prekinjeni. Zanimivo je, da je na prvih desetih deskah moštvo LUSK občutno porazilo Krim. Krim si je s tejp zajotovil pr-vo mesto s 1C<5 in pol toike (2) pred LUSK s 101 točko (2). 7-njlma so Trifilav, TeJinilc, JLA in Zelezničar. Uspeh LUSK bi bil nedvomnc še večji, če bj v njegovih vrsiat igrali vsi tisti šahisti študienje ki so igrali za druge klube. stu dentje moramo združiti svoj< moči in uspehi ne bodo izostali Zdravko Gabrovšek Šahovsko prvenstvo beograjskih fakultei Po IV. kolu tega prvenstva j« še vedno na čelu tabele MVS, če-prav je zgubila tekmo s študenti tehnike. Samo pol točke za medi-cinci je ekipa filozofske fakultete Za prvo mesto se borijo tudi pravniki in tehniki, medtem kc so ostale ekipe precej zaostale. Vrstni red ekip je naslednji: MVS 26, Filozofija 25 in pol Pravna 23 in pol, TVS 22 in po] itd. MORILCI SO MED NAMI o bo film o zaljublje-nem študentu, ki si iz-poaodi kravaio, ko gre prvič na sestanek. Ali ni tra-gično ...? Dregnil me je, da sem se čisto predramil. Zagle-dal sera pred seboj medle rde-če luči in silhuete v toplem nihanju tanga. Plesat si pri-šel! je butniio od nekod vame. Kaj tu sediš in spiš? — Toda to je šele začetek, ves pro-blera je čisto drugje... je na-daljeual vztrajni, monotoni glas. — Šele začetek, praviš? (nekaj pač moraš reči). Ple-sat grem, oprosti. Hotel sem vstati, pa me je zadržal in mi pripovedoval dalje, dokler me ni čez čas spet dregnil, da sem se prebudil (na srečo je medtem že »razviU pred me-noj ves scenarij). Ti je všeč? je vprašal s takim glasom in izrazom obraza, da si nisem mogel kaj, da se ne bi zlagal in mu dejal, da zelo! Se vso pot do doma in v ECZ se mi je nesramno zde-haio zaradi tega »velikega« scenarija o zaljubljenem Študeniu, ki si ni znal krava,-te zavezovati ali kaj — nekaj je bilo s kravato v zvezi. Tra-gično. Dramatično. Servus, od kod pa ti? je kriknil ve-seli glas iz galerije obrazov v tramvajski gneči. Kje si bil? Plesal sem — sem lagal. In ti? Na študijski kinopredsta-vi. Danes v soboto? Da, za ožji krog? Ali se tako dobro poznaš tam? Nisem vedel. Voznik je zavrl in zaneslo me je malo naprej, medtem ko je moj kolega zaostal med dve-ma nevitkima damama. Toda s suojimi dolgirai rokami si je znal pomagati in takoj je pri-plaval za menoj. Veš, pišem scenarij, pa so mi dovolili, da lahko obiskujem študijske predstave. Aaaaa... sem zi-nil... uuuh ... in zazdehal. A scenarij? Da, zelo zanimiv bo... Sedemkrat sem pogledal na uro. Mencal sern, delal korake v stran in zopet nazaj, kimal in pritrjeval, hvalil in prehva-lil vso zelo »napeto« zgodbo o nesrečni deklici, Jci 30 je uso-da zanesla — kaj vem kam, nekam v mesto, kjer so se shajali »levi« iz vse države, kar je bila velika nevarnost za njeno nedolžnost in... spo- minjam se le še konca: prišel je tiho (po prstih in v svilenih copatah) in jo poljubil... — zastor! Da ti sedaj še povem, kako sem si zamislil tehnic.no izvedbo ... najprej bo ... Ali si videl utrinek, stm pripom-nil... dogodek tik pred kon-cem ... Kdaj pa vstajaš ob nedeljah?... bo na začetku filma in ... Ob nedeljah je tako — go-tovo srečaš koga, če ne drug-je, pa pred pošto. Živio! Ka-ko pa kaj ti? O, servus, še kar gre, tako kot drugi hočejo! Kam pa dopoldne? JVa nogo-metno tekmo. Jaz pa v kino. Kaj pa greš gledat? »Eva po-deduje raj«. Saj si že videl?? Ze, toda zanima me film čisto strokovno, namreč ... sam pi-šem scenarij za podoben jilm, ne tak, čisto za druge stvari gre... v tem trenutku sem videl dva miličnika sredi ce-ste in tramvaj številka 7 je iztiril in zapeljal po stopni-cah v poslopje PTT ... Popoldne sem bil na tekmi. Neznanec se je zapletel med »odmorom« z menoj v razgo-vor. Zaupal mi je — dejal je, da take stvari zaupa samo neznanim osebam — da piše scenarij za film iz športnega življenja ... pripovedoval mi je tudi vsebino, pa ga nisem dobro razumel, ker so navija-či preveč vpili. Zvečer sem bil v pivski druzbi. Sele, ko je tninita pol-noč in smo skozi alkohclne pare zagledali snažilko, Jci je prišla na nočni »šiht«, smo se prav razživeli in izvedel sim, da tudi dva od navzočih br°.z-žičnih elektrotehnikov pišeta scenarije ... prave, pravcate scenarije za celovečerni film. In tu se niti ne konča se-znam vseh scenaristov ali »scenaristov«, ki jih samo jaz poznam, ker sem jih imel čast srečati po svoji ničvred- ZASLUŽEK 5000 do 10.000 din Studentsika Semapomoč nudi vsem štuidemtom in študentikam zaposlitev pri zbiranju članov Prešemove družbe. Provizija je 10 •/•. Vsi, ki žeie zaslužek, imj se javijo na Studentski Samopo-moči vsaik torek in četrtek od 12,30 do 14 v Tomšičevi ulici Stev. 13-IV. Gbveščamo vss tiste, ki so doslej prejemali pomoč, da iz-koristijo priložnost zaslužka, ker bamo morali za meseca maj in junij skrčiti pomoč na mi-nimum ter večini ne bomo mo-gli več nuditi pomoči. Društvo gozdarjev dopolnilo štisdija? ni »časnikarski liniji«. Nekdo, na srečo je že v letih in nx bojazni, da bi preveč »ustva-ril«, piše scenarij za film, ki bo najboljši na svetu, ki bo spet združil narode in jih po-vezal v mogočno enoto... (brez šale!). Drugi, neki večni bruc, piše scenarij za barvni film, ki bo bolj turističnega značaja, vendar bo tudi vanj vpletena neka Ijubezenska zgodba. Baje bo prečudovito: sončni vzhodi in zahodi na vrhu Triglava, ples vil na Sle-menu okrog Jalovca in potap-Ijanje nimf v premrzlih Tri-glavskih jezerih. Slovenski narod je lahko ponosen, da so se v njegovi sredi rodili Ijudje, ki... saj ne najdem superlativov, s ka-terimi se bi edino dalo pove-dati vse, kar čutim. In končno, da vam priznam: predvčerajšnjim ob 00.37 sem končal svoj sinopsis. Da, oku-žil sem se — in jutri pričnem pisati scenarij!; to bo velik scenarij za velik film in z njim moram uspeti ter postati velika osebnost v naši mladi — še v povojih — filmski umetnosti. To bo scenarij o piscih scenarijev in naslov bo: »Morilci so med nami«! ~Baragovo semenišče ali Akademski kolegij? V vseh reklamah za kino SO-CA je omenjeno, da se ta kino nahaja v Bairagovem semeni-šou. Stanovailci Akademskega kolegija so se primerno začu-dili, da njihovo domovanje spet tako imenujejo, pa čeprav z do-datkom »bivši«. Torej: Akadem-ski kolegij v vsakem primeru! Že leto in pol deluje na goz-«da.rakem oddelku agronomsko-goz-darske fakultere strotkovno štu-dentsko gozdar&ko druitvo, a le malakateri študent izvcn gozdar-stva zanj ve. Moilčali smo zavest-no, ker &mo že na ustanovnem obč-nem zboru pou-darili, da naj naj-prej dosežemo dolocene uspehe in nato šele povemo, kdo smo. Drugi občni zbor, 24. marca le-tos, je pokazal, da se je družtvo trdno u&idralo med študentj goz-darstva. Danes lahko trdimo, da smo uspeli in dosegli, da je samo članstvo društva cisto, ki mu je najbolj do obstoja in delovanja društva. Poudariti moramo naj-važnejše, da ni le formalnih ila-nov, ampak so vs^j res delovni in pozrtvovalni. Drustvo prireja redna predava-nja, ki člane seznanjajo s sodob-nimi vprašanji našega gozdarstva in lesne industrije kakor tudi z razirmi novimi gospodarskimi ukrepi v gozdarstvu. V ca namen 6e je društvo tesno povezalo z drustvom inženirjev in tehnikov gozdarstva, ki vedno rado ustr^ že z dobrimi strokovnjaki, preda-vatelji iz operative in vabi nale č!ane na strokovne ekskurzije. Lani je društvo imelo 14 *akšnih predavanj, kj so nas seznanila tudi z gozdarskimi ukrepi v Švici, Švedsk; in drugih gozdarsko oa-prednih državah, Letos pa smo se Toir.ili zelo važ-nega dela. Postavvli bomo koče, svoje skromne raziskovalne posto-janke, v naših najbolj oddaljenih in naimanj raziskanih gozdnih področjih. Tako se bomo mogli strokovno udejstvovati prav tam, kjer so naši gozdovi že najmaaj raziskani. Seveda bodo obenem te koče lahko sluiile članom za odd;h. Na koncu bi le rad omenil, da vabimo vse študente, ki se kakor-koli zanimajo za gozdarsrvo, naj pristopijo v naše društvo, kj ima svoje prostore na agronomsko-gozdarski fakulteti, Krekov trg 1. R. F. Pozor kopanje! Uprava ZF je izposlovala za Q Itudente-ke možnost kopanja na ^ iolski poliklmiki (Aškerčeva). - Q Cas kopanja je dol&Čen takole: Za študentke ob četrtkih med 10. in 13. uro in za študente ob petkih med lt). in 13. uro. V ko-palnici so urejene ločene prhe. Bnkratno kopanje stane 10 din. Vstopnice za večkrafno kopanje dobite v upravi ZF (vsak dan «d 12 do 14 in od 15 dalje). 1 Uprava ZR Za uspešno delo SAMOPOMOČI Odbor Študemske Samopomoči dodeljuje naijipotreibnejsim kuden-tom poleg pomoči v hrani in de-narju tudi honorarne za.poslitve in instrukcije. Pc^slednji ^as si Odbor živo prizadeva, da bi zajel vse takšne ponudbe. Zato je spro-žid širšo propagando v javnosti preko dnevnega časopisjja, dotpisov na gamnaizije in filmskih reiklam. Istočasno je preiko »TRIBUNE« pozval vse študente, ki bi bili voij-ni prevzeti instrukcije naj se zgla-se v torek ali četrteik od 13—14 ure v prostorih Samopomoči na Rektoratu TVŠ, Tomšičeva 13. Na ta način skuša doseči pregled nad povpraševanjem in ponudbo, kar naj omogoči zadovoljivo poslo-vanje. Običajno žele starši takoj-šnjo študijsko pomoč. Zato se je Odbor odločil, da začasno reli to vprašanje tako, da se žtudentje airteresenti zglase vsaj enkrat te-densko na z.goraj omenjenem na-slovu in osebno zvedo za razpo-ložljiva mesta. Odbor pričakuje in apelira, da bodo hudentje uvi-deli to nujnost v lartnem interesu! Poleg tega apelira Odbor tudi na vse podpiralce, da bodo v pri-merih, ko Odbor ne bi imel na razpolago zadostnega števila in-struktorjev, priskočili na pomoč, 6e bi bili naprošeni. Na ta način bodo tudi pni doprinesli k redne-mu poslovanju Samopomoči, kar veča njen ugled m koristi žcuden-tom. Zeleti pa je, da nekateri tovarisi, ki prejemajo pomoč, po- kažejo sami od sebe večjo priza-devnost pr| iskanju pomožnih za-pcslitev. Odbor opozarja vodt>rll tudi nas, če bi vh obveščnli in soznsnili z nqšimi problemi? Zato je potrebno. da profesorji in študentie o tem veS pišemo, da prikažemo s+anie — dTobro ln slabo — in da zainteresiramo vso javno^t za na^a vnra«anja. Združenje strojniEov