FoJtnin« plačana v coisvfal Spediziune u» abbonament« pot ta tl Prezzo • Cena ilr 0,50 •Štev. 271 V Ljubljani, v četrtek, 20. novembra 1942-XXl Leto VII. , Izključna pooblaščenka ta oglaševanje Italijanskega -o tujega = Oredotštvo lo a prava: Kopitarjeva S, Ljubljana. 1 Joncesslonarta esclusiva per la pubblleitš dl provinlenza ItaLiana Izvora- Onlone PubbliciU Italiana & A. Milana * § Redazione Aiuudnistrazione: Kopitarjeva & Lubiana. § ed esterai Uniuue Pubblicita Italiana S. A_ Milana Novi uspehi proti sovražni mornarici ■ Iv' ■ ■■ v Alžiriji I torpedni lovec, I oceanski parnik in 3 trgovski parniki potopljeni Italijansko vojno poročilo št..914. pravi: V C i r e 11 a j k i je slabo vreme omejevalo delavnost na kopnem in v zraku za obe strani. Na tuniškem odseku živahno delovanje oglednikov. Italijanski lovec je v boju zbil eno letalo vrste Spitfire. V alžirskih vodah so italijanski oddelki torpednih letal, delujoč v zaporednih valovih proti neki nasprotni ladijski spremljavi potopili neko 20.000 tonsko ladjo, neko 6000 tonsko trgovsko ladjo in še tretjo ladjo srednje velikosti. Omenjeni oddelki so bili pod poveljstvom majorja Francesca Campella, kapetana Giuseppa Zuccaia, poročnika Alcsandra Settija. poročnika Giovannija Scarpata in podjioročnika Romana Bazze. Dve italijanski letali se nista vrnili v oporišča z raz- nih vojnih nastopov. Podmornica pod vodstvom pordčnika bojnega broda Maria Priggionea je napadla v zalivu Bou-gie, izstrelila iz bližine tri torpede proti nekemu rušilcu in ga potopila. Neka druga podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Alpinola Cintia je na širokem iporju pri Cap de Feru (Alžir) prestregla neko nasprotno spremljavo ter s torpedom zadela en parnik velike tonaže, ki se je potopil. Pozno ponoči 21., t. m. so angleška letala priletela n a d tr a p a n i. Pri tem so protiletalsko baterije, ki so takoj nastopile, sestrelile en Blenheim. Dva moža njegove posadke sta bila ujeta. Popis sijajnih nastopov italijanskih torpednih letal Vojni pas. 26. novembra, s. Stalno delovali ie italijanskih letalskih in podmorniških sil Proti angleškemu brodovju vdolž francoske Severnoafriške obale je 24. novembra rodilo nove uspehe. Italijanske podmornice so potopile rušilca in velik parnik: sardinska torpedna letala pa, ki so vedno' pripravljena za napad s Pogumom in drznostio .po katerih ie italijansko letalstvo doseglo že tako sijajne zmage, so Potopila še tri velike angleške in ameriški prevozne enote. Njihovo delovanje in uspehi zadevajo sovražnika na najbolj živi točki ter mu Preprečujejo, da bi z isto silo kopičil oskrbo, ki mu ie toliko potrebna za nadaljevanje nabada. Vredno ie poudarka, da so italijanska letala od dneva nasprotnikovega izkrcanja v francoski Severni- Afriki ob alžirskih in tuni-ških obalah potopila 10 velikih parnikov in 2 križarki ter poškodovala 8 parnikov in 4 vojne enote. V vrsti teh uspešnih nastopov je bilo delovanje 24 novembra najbolj drzno in najbolj plodno, sai ie bilo izvedeno v jasnem dnevu nekako 10 mili od alžirske obale, to se pravi v bližini zelo številnih letalskih oporišč, s katerih hi nasprotniki prav lahko zavarovali svo-ic enote. Vrh tega so italijanska letala nastopila pot ob zelo neugodnih vremenskih prilikah, ter so priletela do bojnega odseka skozi zračne viharje, ki pa so dali italijanskim junaškim posadkam priliko dokazati spretnost in odpornost. Pred njimi so bili zjutraj številni ogledniki nad tem krajem, ki so italijanskim oporiščem podali natančne podatke o gibanju nasprotnih ladij. Do prvega napada je prišlo ob 13.30 kakih 10 mili severovzhodno od Capa Bougarona. kjer ie oddelpk torpednih letal izbral za tarčo prekooceanski 20.000 tonski parnik. ki so ga rabili za prevoz čet. Kliub hudemu protiletalskemu ognju so italijanski skobci Prileteli prav v bližino ladje ter io zadeli z dvema torpedoma. Videli so kako se ie velika ladja takoi pomaknila proti obali ter se nagnila in potopila. Ob 14.10 ie drugi oddelek spet priletel do ladijske spremljave ter tokrat napadel 6000 tonski parnik, ki se ie po zadetku hitro potopil. Pol ure kasneje ie tretja skupina torpednih letal napadla parnik srednje tonaže. ga zadela in potopila. Nasprotni lovci, ki so zavarovali ladijsko spremljavo .niso mogli zaustaviti italijanskih letalcev, ki so napadali toliko časa, da so opravili ves posel. Poveljniki vseh treh oddelkov so bili major Francesco Campello. kapetan Giuseppe Zuc-coni in poročnik Alessandro Setti. ki so bili že večkrat omenjeni v uradnem vojnem poročilu. Letala, ki so zadela nasprotne enote, so bila pod poveljstvom poročnika Giovannija Scarpa-tiia in podporočnika Romana Bazza. Med napadajočimi oddelki so bili tudi poročniki Aval-le. Marchiori, Lo Priero, Tredici in podporočnik Kraemmer. Duce ie naročil načelniku italijanskega letalstva, letalskemu armadnemu generalu Rinu Corsu Fougieriu, naj poveljniku sardinskih letalcev. ki so bili pri zmagovitih nastopih, izreče njegovo toplo zahvalo. Nemško letalstvo zadržalo sovjetske sile pri Stalingradu in ob Donu Hude izgube sovjetskih čet — Velika trgovska ladja pri Alžiru potopljena Uspešni letalski napadi na Alžir, Bono in Philippeville Hitlerjev glavni stan. 26. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na Kavkaškem področju so bile tudi včeraj samo krajevne borbe. Pri uspešnem sunku v Kalmiški stepi so nemške in romunske čete vdrle v sovjetske postojanke, ga vrgle proti vzhodu ter uničile več topniških postojank in številna oklepna vozila. Jugozahodno od Stalingrada in v velikem Donovem kolenu je nasprotnik nadaljeval svoje napade z močnimi pehotnimi in oklepnimi silami. Nemška obramba je onemogočila vse uspehe ob uspešnem sodelovanju v zaporednih valovih nastopajočih težkih in lahkih bojnih letal. Sovjetske čete so imele zopet znatne izgube v moštvu in orožju. Hkrati so bili zavrnjeni v ogorčenih borbah in z visokimi izgubami za Sovjete napadi med Volgo in Donom po zaslugi nemških in ro- munskih čet, pri čemer je bilo uničenih 54 oklepnikov. Tudi v Stalingradu samem so se izjalovili sovjetski napadi. Na ostalem vzhodnem bojišču je bilo uspešno izvedenih nekaj nemških napadalnih nastopov in zavrnjenih nekaj sovjetskih sunkov in napadov. V Cirenajki in Tunisu ni bilo nobenega pomembnega bojnega delovanja Angleške sile in motorizirane kolone so bile v nizkih poletih bombardirane po težkih bojnih letalih. V letalskih lopah in med odstavljenimi letali na nekem letališču je bilo doseženih več bombnih zadetkov. Bojna letala so uničila v vodah okrog Alžira po uspešnem napadu 10.000tonsko trgovskq ladjo in večji natovorjen prevozni parnik, razen tega pa še hudo poškodovala dva rušilca. Bombni zadetki na pristaniških napravah v Alžiru, Boni in Philippevillu so izzvali hude požare. Razen tega so bili uspešno obstreljevani nasprotni prevozi po kopnem in železniški cilji. Nemci uporabljajo novo orožje v bojih v Stalingradu Oklepnik bruha ogenj: plamen do višine šestih nadstropij Strojnica s 300 streli na minuto Berlin. 25 novembra, s. Iz pooblaščenega vira se doznava, da so v Stalingradu, od cigar 26 mestnih okrajev jih je 24 v nemških rokah, grenadirji uničili z osredotočenim ognjem svojega Nemška vojska bo kos vsem trenutnim težavam na bojišču pri Stalingradu Izkustva lanske zime so po mnenju berlinskega časopisja jamsrivo za polom sedanje sovjetske ofenzive Berlin, 26. nov. e. Silno težki obrambni boji, ki trajajo ie 6 dni, v velikem kolenu reke Dona in jugozahodno od Stalingrada, so predmet pisanja nemškega tiska. V naslovih in podnaslovih poudarjajo vsi prestolniški časopisi, da je borba silno trda, ker je sovražnik vrgel v bitko neznansko močne sile. Tudi včeraj še niso bila objavljena poročila, ki bi podajala pregledno sliko o razvoju velike bitke. Na merodajnem vojaškem mestu pa 60 povedali, da 6pričo posebne značilnosti trajajočih napadov in protinapadov na različnih mestih prostranega bojišča ni mogoče dobiti točne 6like o položaju. Jasno in gotov je to, da se ie na severni 6trani donskega kolena romunskim četam posrečilo zaustaviti napadalca in ga poriniti občutno nazaj proti izhodišču. Tudi Nemcem se je posrečilo, da so zaustavili več sovjetskih oddelkov, ki 60 globoko vdrli v njihove obrambne črte. Uspehi odločnih nemških protiukrepov se utegnejo pokazati šele čez nekaj dni. Kakor 6i vsakdo lahko sam misli, 60 ti protiukrepi osredotočeni na odseke, kjer je sovražnik znal in zmogel poslati v boj največjo silo, da se je vrnil v naše črte. Pač pa pade v oči dejstvo, da je sovražnikova olenziva izgubila na svoji udarnosti in silovitosti in da je že zelo opešala. Nedvomno pa je, da ni bil dosežen tisti stra-tegični uspeh, ki ga je Timošenko očitno zasledoval. Značilen je komentar SS lista »Das sehwarze Korps-. Izkustvo uči, piše med drugim ta list. da zima nikdar ne prinaša s seboj večjih in odločilnih vojnih nastopov, pač pa prej prisili vojske k odmoru. Izjeme lahko nastopijo $amo tedaj, kadar nastopajo izredno ugodne prilike, ki dovoljujejo Angleži menijo, da je položaj v Severni Afriki nejasen pa krivdi Amerikancev, ki podpirajo Darlana proti De Gaulleu Rim, 26. novembra, s. Akoravno je prvi niz izdajstev admirala Darlana sprva radostil Angieže in Amerikance, pa jim sedaj začenja povzročati skrbi, ker ni jasno, kam meri njegova politika. Spričo dejstva, da je Darlan izdal svojo domovino in da vidijo, da noče izpustiti iz rok ozemelj francoskega kolonialnega imperija, se Angleži boje, da pripravlja Darlan novo izdajstvo'in so se zato popolnoma naslonili na Amerikance misleč, da bodo ti zaščitili britanske koristi. Da je britansko javno mnenje takšnega razpoloženja, dokazujejo londonski listi. >Dai'ly llerold«, piše >o primeru Darlana« in pravi, da ,je treba biti v tej stvari silno previden. List zatrjuje, da je notranje stanje v Severni Afriki silno težko. Jasno je, da imajo stvari vojaškega značaja prednost pred političnimi, toda dejstva so dejstvu in prav ta dejstva nuni narekujejo zaskrbljenost zaradi Daiilana. Sprva se je mislilo, da je Roosevelt z močno lučjo pričaral jasnost v to vprašanje s svojimi izjavami v preteklem tednu, toda zdi se, da bo resničneje tisto, o čemer je Dar-lan' govoril na alžirskem radiu in se imenoval »glavar nove viehyjske vlade, ki se je preselila v Severno Afriko«. Posledica tega je tudi nov nemir med pristaši generala De Gaulleja in to povzroča listu skrbi, ker je znano, da je De Gau 11 glavni podpornik londonske vlade, ki Ra v njegovih stremljenjih tudi stalno podpira. Vojaški dopisnik lista opominja Angleže bi Amerikance, naj se ne zanašajo preveč na Podporo francoskih čet v Severni Afriki in Zatrjuje, da bi bilo nespametno pričakovati 'ečje usluge od strani posadk v Tuniziji. Tudi drugi listi označujejo Darlana kot priložnostnega švigašvaga, čigar delo se ne ozira na atlautski dogovor. Dalje pravijo listi, da Roosevelt in Hull ščitita samo tiste francoske begunce, ki so se ob zlomu Francije zatekli v Združene države. Prav za prav pomeni imenovanje Darlana izpodrivanje Anglije iz evropskega vodstva. Napadajo tudi Združene države, češ da vedno bolj nastopajo proti generalu De Gaulleu. Amerika bi rada, da bi vso ceno za dogodke zadnjih tednov plačala Velika Britanija. Listi končno pravijo, da britanski narod upa, da bo angleški parlament, ki je izraz njegove volje, naredil konec spletkam v Severni Afriki, ki ogražajo britanske koristi. tveganja in nevarnosti zimskega napada, zlasti pa .akrat, kadar je recimo vojaško poveljstvo bedasto, kakor je na primer boljševiško, za katero ni nikoli obstojala nujnost, da 6e mora vendar spraviti v pravi 6klad razmerje med uporabljenimi silami in doseženimi uspehi. Sovjetska strategija je nepre-raounljiva. Ko je izgubil vse najrodovitnejše dele Ukrajine in pokrajine ob Donu in v Kubanu, večino manganovih rudnikov, železnih rudnikov in premogovnikov, precejšen del petrolejskih vrelcev, velik odstotek svoje vojne izdelave in veliko milijon ov ljudi, bi Stalin po predstavah treznega in razumnega človeka moral to zimo kar največ štediti s svojimi silami. Pa tudi logika je stvar, ki je boljševiški slovar ne pozna. Zato je treba biti pripravljen na morebitnost, da bo Stalin vrgel v bitko svoje zadnje rezerve in poskušal doseči tisto, kar se mu lansko zimo ni posrečilo doseči. Nemška vojska, čete in poveljstva mirno pričakujejo odločitev. Vsi imajo za seboj že drugačne izkušnje. Razen tega bo našla bližajoča 6e zima nemške in zavezniške armade v 6krbno izbranih postojankah in krasno ter popolnoma oboroženo, povrh pa še popolnoma izdelano organizacijo preskrbe. Boljševiški orjak pa, čeprav se bo vrgel z vsemi 6ilami v ta zimski boj, ne bo zmogel svoje naloge, ker njegove zadnje sile in porazi bodo storili kmalu svoj konec. Tudi nova zima bo trda in težka, toda ta zima bo približala dan zmage. Ko pa se bodo pojavili, prvi oblaki nove pomladi nad sovražnikovim ozemljem, zaključuje komentator SS lista, bomo morali ugotoviti, da se je tudi cre-neral »Zima« vključil v vrste osnih vojska. Stroga štednja v sovjetski vojni industriji Bern, 26. nov. s. Sovjetska vojna industrija se bori z velikimi težavami ne le zaradi pomanjkanja surovin, temveč tudi zaradi vedno večjih prevoz-* nih težav, kakor tudi zaradi pomanjkanja električnega toka. Razglas, ki ga je sovjetska vlada objavila, priporoča delavcem, naj do skrajnosti štedijo. Me le posamezne tovarne, je rečeno v tem proglasu, temveč tudi vsa sovjetska industrija mora upoštevati načela šfednje, pri tem pa ne sme trpeti škodo izdelava. Tisoči kilovatnih ur električne sile gredo v nič in nikjer ta izguba tie koristi delu. Potrebno je ustvariti pravo disciplino v štednji. Ne sme se zanikati, da spričo novih vojaških nastopov potrebuje sovjetska vojska vedno več oklepnih vozil, več topov, letal in 6treliva. Mlade delavce je treba povrh tega naučiti 'umetnosti razumne uporabe električnega toka. Vsa država, končuje proglas, mora v vojnem času brezpogojno sprejeti in izvajati zakone o štednji. Eden opravičuje nastop proti De Gaulleu Rim, 26. nov. s. Eden je včeraj v spodnji zbornici podal nekaj kratkih izjav v odgovor na številne interpelacije, ki so jih poslanci naslovili vladi S’ede napovedanega radijskega govora generala De aullea, kateremu niso dali dovoljenja, da bi nastopil pred mikrofonom. Eden se je zelo previdno in spretno sukal okrog vprašanj, da ne bi še bolj zagrenil in podžgal tiasj»rotujočega si tiska obeli držav in da ne bi še povečal spora, ki vlada mčd Anglijo in Ameriko. Da bi se znebil zadrege, je izjavil, da sta on in ministrski predsednik menila, da De Gaulleov govor ne bi pospešil zelo resnih vojaških nastopov, ki se zdaj razvijajo v Tuniziji. Eden se je torej lepo skril za vojaško tajnostjo. Omenil je, da je bil severnoafriški pohod pod ame- riškim jioveljstvom in da se morajo Angleži v vseh ukrepih prilagoditi Amerikancem, ker le tako bi mogli vojaške nastojre opraviti z najmanjšimi žrtvami. Da bi omilil vtis 6Vojih izjav, je Eden dodal, da je treba biti v takem skupnem vojaškem nastopu zelo previden in skrben, da se zavezniku ne bi pomnožile težave. Edenove izjave v zbornici niso nič kaj veselo sprejeli, saj so iz premišljenega za-molčavanja jasno videli, da se je v 6poru glede Darlana in De Gaullea Anglija morala zoj>et vdati ameriškemu vplivu. Minister Eden je končno še poudaril dejstvo, da je pohod v severni Afriki skrajno kočljiv in da so boji mnogo boi j težavni, kakor so si sjvrta mislili. topništva številne sovražne možnarje in metalce bomb. Novi napadalni tanki za metanje plamenov, ki so se ga nemške čete posiužile v operacijah proti blokom od rdečih branjenih hiš v središču mesta, je dosegel pomembne uspehe, ker je njegova razdiralna moč silovita. To novo orožje, kakor obveščajo pristojni berlinski krogi, razjiolaga z gibljivo cevjo za metanje plamenov, ki se da usmeriti v vse smeri in ki lahko vrže plamen do višine šestega nadstropja. Razen tega je novi napadalni tank oborožen s težkim orožjem. Posebna naprava za spuščanje megle, ki je nameščena v notranjosti tanka, služi za naglo prikrivanje vozila, tako da sovražnik jh> končani akciji težko jx»godi svoj cilj. V zadnjem času so, kakor se doznava z vojaškega vira, nekateri tanki tega tipa naskočili velik kompleks stavb, ki so ga rdeči spremenili v trdnjavo, in ki se je že več daj srdito držal proti vsem nemškim najradom. V kralkem času je bil blok hiš obdan s plameni, tako da so se morali branitelji predati in izročiti vse svoje orožje, strelivo in hrano. Današnji jutranji listi objavljajo razen toga nekaj jrodrobnosfi o novi strojnici, ki jo uporabljajo Nemci pri odseku pri Stalingradu in ki lahko izstreli 3000 strelov na minuto. Tudi to novo orožje so uspešno uporabili pri najnovejših spopadih med nemškimi grenadirji in sovjetskimi skupinami, ki so poskušale vdreti v postojanke v nemških rokah. Učinkovitost novega orožja je imela za posledico strahovite izgube v sovjetskih vrstah. Odločna zavrnitev poročil o velikih uspehih sovjetske vojske Berlin, 26. nov. 6. V berlinskih vojaških krogih odločno zanikujejo nasprotnikovo trditev, da bi se Sovjetom med njihovo ofenzivo posrečilo dobiti zvezo z oddelki, ki branijo Stalingrad. ško zavetišče in obednico obč. podpornega urada v Trnovem Ljubljana, 25. novembra. V sredo dopoldne ob pol enajstih je Eksc. Grazioli v spremstvu pokrajinskega zdravnika dr. Pajestrorijn, napravil obisk v ženski bolnišnici v Ljubljani. Eksc. Visoki komisar z velikim zanimanjem zasleduje stanje in delovanje ljubljanskih bolnišnic in daje pobude za zboljšanje poslovanja v korist siromašnega delavnega ljudstva. Njegov obisk v ženski bolnišnici je imel namen pregledati delovanje zavoda in ugotoviti najvažnejša vprašanja s katerih rešitvijo bi se zavodu omogočilo še plodonos-nejše delo. Na vratih zavoda je pričakoval visoki obisk predstojnik zavoda primarij dr, Zalokar z zdravniki in upraviteljem, Po medsebojnih pozdravih je krenil Eksc. Grazioli najprej v učilnico babiške šole, kjer so bile gojenje zbrane pri pouku. Živo se je zanimal, kako napreduje njihovo učenje in izrazil zadovoljstvo za n jihovo pridnost ter jih v lepih besedah opozoril na važnost poklica, kateremu so se posvetile. Eksc. Grazioli je nato obiska! posamezne bolniške sobe, kier se je razgovarjal z nekaterimi bolnicami. Prisrčne čestitke pa je izrekel kmečki materi, ki je vsa srečna stiskala k sebi že desetega otroka. Sodobna operacijsKa dvorana, kakor tudi rentgenska naprava v zavodu je žela odobravanje visokega gosta, prav tako sta bila pohvalno omenjen red in čistoča, ki vladata v zavodu. Končno je Efcsc. Grazioli obiskal tudi v kletnih prostorih nastanjeno kuhinjo in pralnico, kakor tudi stanovanjske prostore gojenk babiške šole. Po končanem pregledu je Eksc. Grazioli naročil predstojniku zavoda, da bo za zdravje naroda tako pomembni zdravstveni zavod deležen vse njegove naklonjenosti in podpore in da naj se glede vseh nujnejših potreb, ki jih zavod ima za modernizacijo in delovanje, sproti obvešča. Nadalje je sporočil Eksc. Grazioli, da poklanja znatno svoto za najpotrebnejše matere. Ekscelenca Grazioli je tudi tako izrekel priznanje predstojniku zavoda dr. Zalokarju ter vsein njegovim sodelavcem zdravnikom za vestno in skrbno delo Sestri prednici pa je naročil, n?)j vsem sestram usmiljenkam sporoči njegovo zahvalo za njihovo ljubezni , polno požrtvovalnost, ki ;o kažejo pri negi bolnikov. Po prisrčnem slovesu je Eksc. Grazioli nadaljeval svojo [Kit Malo pred dvanajsto je Eksc. Grazioli prispel v otroško zavetišče v Trnovem, kjer se je mladež otroškega vrtca pripravljala na vstop v obednico. Voditeljica Šolskih sester Notre Dame, ki vodijo zavod, je vodila goste najprej v obednico, kjer so se zbrali malčki iz otroškega vrtca in najprej lepo zmolili zahvalno molite«' pred obe-<10111. Obednico za malčke je uredil G1LL in je nad vse lično urejena, glavna stena je okrašena a trobojnico in s sliko Kralja in Ce«";n ter Du-ceja. Malčki so začeli med veselim žhžavcm obedovati medtem ko je Eksc. Grazioli povprašal zdaj tega, zdaj drugega, če mu dobro tekne Ob slovesu so rpalčki navdušeno, prav tako kakor ob prihodu, pozdravili z rimskim pozdravom, Eksc. Grazioli pa je naročil, naj iib v njegovem imenu obdarujejo. Gostje so si nato ogledali še vse druge naprave, otroškega zavetišča, tako spalnice. obednice, učilnice in dnevne prostore, ki so vsi najmodernejše urejeni. Tudi kuhinja je žela priznanje in pohvalo. Ob slovesu je izrekel Eksc. Grazioli priznanje voditeljici zavoda in pohvalno podčrtal delavnost občinske podporne ustanove, ki je tudi na tem delu mesta poskrbel, da ob zimskem času najpotrebnejši otroci brezplačno dobivajo hrano. Odtod je krenil Eksc. Grazioli s spremstvom še v obednico občinske podporne ustanove, ki je urejena v prostorih trnovskega občinskega podpornega urada v bližini farne cerkve. Tu so pričakovali visoki obisk- ljubljanski župan in ljubljanski jx>džupan, kakor tudi predstavniki občinske podporne ustanove. Najprej so 6i g06tje ogledali obednico podporne ustanove, kjer eo se že zbirali-Trnovčani, ki so prišli na kosilo. Med njimi je bilo tudi mnogo takih, ki so prišli po kosilo s posodo z namenom, da 'ga odnesejo domov in razdele še drugim družinskim članom. V tej obednici dobi vsak dan okrog 190 podpirancev kosilo. Eksc. Gra-zjoli je naročil, naj se delitev obrokov začne, hkrati pa se je tudi sam osebno prepričal, da razdeljuje podporna ustanova res dobre, tečne in zadostne obroke. Eksc. Grazioli je nato obiskal še pisarniške prostore občinske podporne ustanove, ki ima sedaj že nad 1300 podpirancev. Eksc. Grazioli se je pohvalno izrazil o delovanju ustanove ter izrekel svoje priznanje županu, podžupanu in predsedniku občinske podporne ustanove majorju Campana za to. da so te ustanove tako uspešno začele z delom v korst delovnih in potrebnih slojev ljubljanskega prebivalstva. Kova umetniška razstava v prehodu nebotičnika Ljubljana, 26. novembra. Za sedanje razgibano in plodovito umetniško življenje v Ljubljani priča polea velikega zanimanja in izvrstnega okusa občinstva tudi to, da imamo zadnje mesece kar no dve, če že ne tri razstave likovne umetnosti hkrati. Vse te razstave so dobro obiskane in se občinstvo v znatnem številu pojavlja tudi kot kupec umetnin. O otvoritvi razstave Kregar-Omerza-Zdenko Kalin-Pntfih v Jakopičevem paviljonu smo že poročali. Ta razstava ie deležna res velikega zanimanja občinstva. Ta teden pa se je pričela druga umetniška razstava, namreč v umetniškem salonu Antona Kosa v prehodu nebotičnika. Na tej razstavi so razstavili svoja nuinovejša dela trije starejši in vodilni slovenski slikarji, ki so prav sedaj na višku svojih moči. namreč Rihard Jakopič, Ivan Vavpotič ter Maksim Gaspari, katerim se ie pridružil izmed mlajših še Mihelič, ki že krepko stopa k popolni dozorelosti svoje ustvarialne sile. O Rihardu Jakopiču vemo že več desetletij sem. da nas preseneti z vsakim svojim novim delom. Njegova izrazna sila ie kot bi bila neizčrpna. Daši ie med naistareišimi slovenskimi živečimi umetniki, vendar je njegova umetnost vedno mlada. Troje čudovitih, posedaj javnosti še neznanih umetnin je razstavil Jakopič tokrat, namreč olja: »Mestni log«. >Ob košnji« in »Dekle v avbo«. Vsaka teh umetnin vpliva tako sveže in prepričevalno, da res zasluži mojstrovega podpisa. Vavpotič je poleg drugih, že poprej znanih umetnin razstavil tihožitje »Cvetlice«, z dovršeno rutino podano olje na platnu, ki ne vpliva samo zaradi svojih barv, temveč učin-kttje tudi močno dekorativno. Gaspari je v dveh svojih delih ostal zvest svoji tipični folkloristični motiviki, ki mu je pridobila toliko prijateljev, to sta: »Ljubimkanje na skrinji« ter »Kosec pred čebelnjakom«. Tretja »Pri molitvi« ima sicer tudi folkloristično označbo, toda poudarek ie v duhovnosti izraza moleče žene. Velik napredek tako v virtuoznosti podajanja in v poglobi jen iu motiva ie pokazal Mihelič, ki razstavlja sliki »Kurent« in pa »Crna vas pri Ljubljani«. V obeh slikah je dokazal Mihelič, da sa po pravici že štejemo med najboljše slovenske slikarje. Občinstvo opozarjamo na to visoko kvalitetno rhzstavo štirih naših odličnih umetnikov. —r. Partizansko taborišče v rakitniških gozdovih v plamenih Dolenja vas, 25. novembra. Partizanskega gospodovanja v Ribniški dolini in tudi v ribniških gozdovih bo kmalu konec. Pred kratkim smo poročali, da so člani vaške gtraže iz Dobrega polja zažgali v gozdovih na Mali gori 17 partizanskih barak, sedaj pa so tudi naši fantje, branilci naših vasi, šli na delo. Pred dnevi so na pohodu v rakitniške gozdove presenetili partizane tričetrt ure nad vasjo Rakitnico. Partizansko taborišče je bilo na tako skritem kraju, da so ga prednje pa-troine straže opazile šele na nekaj korakov. Partizani, junaki nad neoboroženimi ljudmi, so zbežali kot zajci, pustili ogenj in izginili v temni gozd. Fantje so zažgali eno večjo barako in še. pet manjših. Te barake je postavil v svojimi tovariši Jože Mrhar, sloviti delomržnež in postopač. Fantje, ki hodijo redno na stražo, so pred dnevi naleteli tudi na manjšo partizansko skupino, ki se je pomikala pod varstvom noči ob gozdu pod Veliko goro proti Blatam. Fantje so napadli z orožjem in ranili partizanskega izvidnika. Del prodigio della Lampada Osram Risparmiare correnfe non sfgnifiea sampre dover* ridurre la luee. ■ InfaUi la lampada OSRAM-D eh« ha il filamento a doppia spirale trasforma molto vantaggiosamenfe la corrente in luce. Risultato i Risparmio di energia elettrica senza perdita di luc«. Parad si ottten« con I« IAMPADE OSRAM* D moli* luce e poco consumo v Sledili s lokom ne pomeni vedno poslabšati razsvetljavo. In res, žarnica OSRAM-D d ojno vijačnico spreminjajreno popolno tok v luč. Rezultati , Prihranek električne energije / brez poslabšanja razsvetljave. ( Zato dosežemo z O S R AM-D ŽARNICE mnogo svetlobe in majhna poraba G 2 Počastitev spomina dr. Marka Natlačena t Dolenja vas, 26. novembra: Davi ob pol 7 je bila v župnijski cerkvi slovesna sveta maša zadušnica, katere se je udeležilo izredno mnogo ljudi iz Dolenje vasi, Prigorice. Rakitnice in Blat. Svete maše so se udeležili tudi člani vaške straže v Dolenji vasi. Po obrednih žalnih molitvah je imel svetnik in župnik g. Škulj Karl spominski nagovor o pokojniku in njegovih vrlinah. Po sveti maši je bila tildi skupna molitev. Maša zadušnica za prof. Umbertom Nanom Prof. Umberto Nano, ki je kot uradnik zavoda »Emona« padel pod zločinsko komunistično roko pri Čermošnjicah, je bil deležen vse počastitve, ki jo zasluži njegova vzvišena žrtev. Na dan pogreba je bila ob devetih dopoldne v uršulinski cerkvi maša zadušnica za pokojnim profesorjem. Spomin državljana, ki je padel sredi dela, ki je bilo posvečeno lemu, da bi se zopet mogla obdelovati slovenska zemljišča, so počastili • svojo navzočnostjo pri maši zaduimci Visoki komisar Eksc. Grazioli, armadni poveljnik Eksc. Mario Robotti, Zvezni podtajnik Capursa kot zastopnik odsotnega Zveznega tajnika ter veliko število visokih vojaških predstavnikov in fašističnih hierarhov. Poleg navedenih se je. pogreba udeležilo tudi osebje družbe »Emona«, s katerim je pokojni prof. Nano tako dragoceno sodeloval. Na čelu osebja sta bila tehnifni ravnatelj Medici ter inž. Nattili. Natečaj za Komanovo ustanovo Pokraiinsk: korporacijski svet v Ljubljani razpisuje za leto 1042 nove podpore po 76 lir iz ustanove Friderika Komana. Natečaja 6e morejo udeležiti bivši trgovci iz Ljubljanske pokrajine in sicer samo tisti, ki so propadli zaradi bolezni, za- Uradni razglasi VISOKI KOMISARIAT ZA LJUBLJANSKO POKRAJINO Ker se je pokazala potreba razpustiti redno upravo občine Šmihel-Stopiče in imenovati izrednega komisarja, je Visoki komisar odločil: Cl. 1. Razpušča se občinska uprava občine Šmihel-Stopiče. Čl. 2. Imenuje se komisar v osebi dr. Stanko Švajger, sin Jožefa. Okrajni komisar v Novem mestu naj izvrši ta dekret. Ljubljana, 23. novembra t942-XXI. Visoki komisar: Emilio Grazioli. VISOKI KOMISARIAT ZA LJUBLJANSKO POKRAJINO Ker se je pokazala potreba po razpustu občinske uprave občine Hotedršica in imenovati izrednega komisarja, je Visoki komisar odločil: Čl. .1. Razpušča se občinska uprava v Hotedršici. Čl. 2. Imenuje se'komisar v osebi Runnik4 Janeza. , Okrajni komisar v Logatcu naj izvrši ta dekret. Ljubljana, 25. novembra 1942-XXI- Visoki komisar: I£milio Grazioli. radi nezgode ali zaradi nevračunljivlh neredov. Prošnje se morajo predložiti do 15. decembra 1942. K prošnjam morajo biti predložena spričevala o gospodarskm stanju prošnjika, ki jih izda občina, kjer prošnjik stalno prebiva, ter za to merodajna organizacija trgovcev. Organizacija trgovcev mora overoviti prošnje (er dali spričevala, da je proš-njik bil trgovec in da odgovarja naštetim pogojem naitčaja Umrl je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod 25 Pokopali g KOSEC IVAN bivši brivski mojster novembra, po kratki bolezni, previden s tolažili svete vere , . . «. -..... 1 •, ;' .. * , —- ‘“'“mi s vcic ' c i c. ;a bomo v četrtek, 26. novembra ob pol 4 popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, Vevče, A r e z z o , Padova, dne 21. novembra 1942. ŽALUJOČI OSTALI S. S. VAN DINEi JJ&avnoJtni tekač m. 27 »Bojim se, da ti škof tega ne bo dopustil,« je šuljivo dejal Vanče, Markham je stisnil zobe in potihem zaklel. Ueath se je težko premagoval. »Ta zaporedna skrivnostna umora mi jemiljeta živce,« je dejal. »Čutim potrebo, d« nastopim. Kaj mi svetujete, da ukrenem, gospod Vanče?« Vanče je globoko vdihnil dim svoje cigarete, potetn pa se sklonil naprej čez mizo, da bi svojim besedam dal večjega poudarku. »Gospodje, iz vsega tega moramo narediti samo tale edini zaključek: oba zločinu so zasnovali isti možgani. Oba izvirata i/. istega bedastega in nc-nuvadnega nagiba. Ker je prvega zagrešil nekdo, ki se v Dillardovi hiši |H)čuti domačega, sledj iz tega. du moramo iskati človeka, ki je ne samo poznal natanko Dillardovo hišo, puč pa mu je bilo tudi dobro znano, du je mladenič, po imenu Sprigg, imel navado iti v6ako jutro'v bližnji park aa Riverside Drive na sprehod. Ko Izsledimo tega človeka, bomo morali ugotoviti krajevne in časovne okoliščine, kakor tudi pravi vzrok, znk i se je zločinec odločil za ta svoja .de- Kriminalni roman janja. Med Spriggom in Dillurdovinii je prav gotovo kakšna zveza. Kakšna, tega še ne vem. A naša prva naloga bi moral« biti, da to zvezo ugotovimo. Se vam mar ne zdi, da moramo pri svoji nadaljnji preiskavi spet začeti pri Di 1-lardovih?« »Najprej se malo pokrepčajmo.« je svetoval Markiram ves izčrpan, »potem pa bomo odšli takoj na delo.« X. poglavje. ODKLONJENA POMOČ. Ponedeljek, It. aprila ob 14. Malo po drugi uri smo bili že spet pred Dillardovo hišo. Hišnik Pyne nam je prišel odpret. Presenetiti ga je moral naš prihod, a z njegovega obraza ni bilo mogoče razbrati nobenih čustev. Prav tako pa je bilo tudi jasno, da ga je zlasti Heathova navzočnost motila, čeprav je njegov gilas, čim je spregovoril, zvenel precej drugače in slajše kot običajno. »Gospod Arnesson se še ni vrnil z vseučilišča,« je takoj povedal. »Bravo, Pyne,< je posmehljivo odvrnil Vanče. »Vidim, da znate dobro brati misli z obraza. Toda, mi nismo prišli semkaj zaradi gospoda Arnes-smia, temveč zaradi profesorja Dillar-da in zaradi vas.« Hišnikov obraz je postal nekam potrt, « preden je mogel Pvne črniva spregovoriti, se je že pojavila v veži gospodična Dillardova. »Po glasu se mi je zdelo, da sto vi, gospod Vanče,« je spregovorila in se čisto nalahno nasmehnila. > Vstopite, orosim... Pravkar je prišla ladv Mae. Sklenili sva se odpeljati skupaj malo v park ...« Res smo našli gospo D v uckc r je vo v salonu. Stala je pri mizi na Medi kot kip. Ni spregovorila in tudi ranilo se ni, le gledala nas je preplašeno, kakor da bi ji bil naš prihod zbudil občutek groze. , šele blagozvočen glas Belle Dillardove je pretrgal molk. »Grem zsror k stricu in mu povem, 'da ste prišli.« »Komaj * je odšla, že se je gospa Druckerjeva nagnila čez mizo proti nam ter na tihem, skoro z mrtvaškim glasom spregovorila: »Vem, čemu ste prišli s*tn! Zaradi tistega mladeniča, ki je bil danes zjutraj v parku ustreljen,« Vsi smo kar osupnili, tako nekam nepričakovano in čudno so zvenele besede stare ^ospe. Po kratkem mučnem molku se je končno oglasil Vanče z vprašanjem: »Vi torej že veste za ta žalostni dogodek gospa? Kako ste to zvedeli?« Oči so se stari gospej nekam pre- kanjeno zasvetile in nekaj trenutkov je bila kakor kakšna čarovnica. »Vsi tu okrog že govore o tein dogodku,« je odgovorila. »Res? Pa kako vam je vendar prišlo na misel, da smo mi vprav zato prišli sem?« »Umorjenec se piše Sprigg, ni res!« Ob tem vprašanju se jo gospa nalahno, nekam žalostno nasmehnila. »Res je. John I. Sprigg. Toda iz tega se ni videti nobene zveze med umorjenim mladeničem in Dillardo-vimi.« »Vprav nasprotno!« Ob teh besedah je starka odločno zmajala z glavo, na njenem obrazu pa se je razodevalo neko zlobno vzradoščenje. »Vprav nasprotno... Ne razumete? Gre za otroško igro. Najprej Taščica... in potem tale John Sprigg. Otroci se mora jo vendar igrati... mar ni res tako?« »To jo igra. ki je... kako bi že dejal... le malo preveč satanska, gospa. Se vam ne’ zdi?« »Pa zakaj ne bi smela biti satanska? Mar ni tudi vse naše življenje satansko?« »Zn nekatere med nami že ...« Vnn-ce je govoril zdaj nekam čudno prikupi jivo za nenavaden, žalosten stvor, ki je stal pred nami. Nenadno pa je svoj glas spremenil in dejal: »Povejte nain, uli veste, kdo je vškoft. »Škof?< se j/> začudila stara gospa in nagrbančila čelo. »Ne, ne vem. Morda je to spet kakšna nova otroška igra?« »Skoda. Pa naj že bo tako ali drugače, škof se zanima za oba, za Johna Sprigga in za Cocka Robina. In vprav on je tisti, ki ga iščemo.«'' Gospa je odkimala in dejala: »Ne poznam ga, res ga ne po-im...« Nato je svoj glas spretue-njla in jezno pogledala MarKhama: »Zastonj, čisto zastonj ga iščete, ker ga ne boste našli nikoli... nikoli..« prav nikoli...« Ko je končala stavek, je kar vztrepetala po vsem životu. »Pojdiva, ladv Mae,« je dejala ljubeznivo gospodična Dillardova, ki s® je medtem spet vrnila v salon. »Greva na sprehod po,parku.« Potem pa se je obrnila k Markhamu in dejala skoro očitajoče: »Stric vas čaka zgoraj v knjižnici.« Nato je z roko objela staro gospo okrog pasu tor z njo odšla. »Tu je pa dobra!« se je oglasil Hcatli, ki je začudeno sledil z očm’ obema ženskama. »Staru popolnoma dobro ve tudi za zločin nad Sprig-goni!« Vanče je pritrdil. »Res je. To je skrivnostno zakulisje vsega tega dogodka. Zdi se m1* kakor da sem v Trollski votlini Ibsenovega Peera Gvnta... Kakšna po-šastnost!« Stresel je pri tem rame, Kakor bi ga bil spreletel mraz, nato P* nadaljeval; »Morda nam bo p« profesor Dillard povedal kaj določnega.« Profesor nas ni preveč navdušeno sprejel, pač pa bolje rečeno precej hladno. , mm 'mmmmm -J i oT1® O ■ ’ • . At 'Mam / Tedaj pa z vrha zadani srebrni zvon kat da ga vabi po trnjevi stezici v nebesa. Nič več ni čutil bolečin na nogah, ko se je gnal po gozdni poti. Po njej rnu je ined hojami in jelkami lila večerna zarja nasproti. Gozd se na vrhu odpre in tedaj zagleda na zeleno-modri planji belo cerkvico, oblito z zahajajočim soncem. 14. Planinski pastirček je od začudenja kar obstal. Saj to so prav gotovo nebesa, ker cerkve še ni bil nikoli videl. Nato pa steče k cerkvici in okrog nje. V zidu pa so bila vrata odprta in ob njih je stal belčiki angel, ki ga je prijel za ročico in peljal čez prag. Tridnevna razprava proti tatinski družbi Sleparski ženin — Vlom v Keršičevo gostilno Ljubljana. 26. novembra. Mali kazenski senat v dvorani št. 79 okrožnega sedišča. Predseduje senatu s. o. s. dr. ■Ilili i Felaher. Javno obtožbo zastopa državni tožilec «. Branko Goslar. Na zatožno klop se je žc v torek dopoldne, vsedlo deset obtožencev, nied njimi tudi priletna kuharica, ki ie po nerodnosti in lahkomiselnosti prišla med prav pisano in kričečo družbo, saj je revica upala, da bo dobila zastavnega ženina, ki jo ie kruto opeharil, ko se je izkazalo, da je že poročen, a sta bila kar prvič na oklicih tako. da ie potem glavni obtoženec Ivan Ježek pri mestnem poglavarstvu prejel dve oblačilni nakaznici za novo-poročence za sebe in nevesto. Izkaznici pa ie ženin prodal. Glavni obtoženec ie Ivan Ježek. 42 letni brezposelni delavec, ki je bil že 30 krat kaznovan zaradi raznih tatvin. Bil ie glavar drzne tatinske družbe, ki je letos izvršila mnogo tatvin in drznih vlomov. Ježek je kradel vse, kar *»u iie prišlo pod roko, tako zlatnino, srebrnino. Perilo, rjuhe, obleko, krušne karte. meso. klobase, mast, riž. belo in enotno moko. V maju m nun ju letos ie po obtožnici izvršil 7 vlomnih tatvin ter je dobil plen v vrednosti okoli 7000 lir. Še poprej je napravil dve večji tatvini, odnosno goljufiji, ko si ie prilastil 10 kg slanine, nekaj saharina in 18 kg pralnega mila v vrednosti GOO lir. Ježek se je dal aprila letos v župnem uradu cerkve sv. Družine v Mostah oklicali, da se namerava poročiti z Ano Vertovškovo, ;jl letno kuharico, stanujočo na Sv. Petra cesta 33. Bila sla prvič oklicana 19. aprila. Župni urad je tudi izdal potrdilo, da je Ježek na oklicih, na podlagi tega potrdila pa ie nato Ježek dobil 2 oblačilni nakaznici za novoporočence. Ježkovi slepariji so pozneje hitio prišli na sled. Ježkovi pajdaši so bili štirje nadaljnji obtoženci: 31 letni saihski puškar France Rus. • 47 letni oženjeni hlapec France Papež, 43 letni samski delavec Matevž Tomšič in 31 letni samski knjigovez Tone Zrnec. Prvi trije Rus, Papež in Tomšič so letos junija vlomili ponoči v nekdanjo Keršičevo gostilno v Spodnji Šiški, katere lastnica je sedaj ga Osetova. Iz gostilne so odnesli velik plen. Prilastili so si zaboj sladkorja. 15 kg bele moke, sodček olja. mila, riža, razne likerje, peneče vino, kompot, fižol in šc druge stvari. Pobrali so zelo mnogo različnega gostilniškega perila, tako mnogo namiznih prlov in servijet. Plen je bil cenjen na 50.000 lir. Zanimivo ie, da je potem te tatove okradel Tone Zrnec. Vsa družba pa je izvršila še več drugih tatvin. Poleg glavnih .obtožencev tatov so prišli pred mali senat še drugi, ki so ukradeno blago prikrivali, ga razpečavali ali pa nakupovali. Tatovi so se kaj radi shajali v gostilni pri »Llovdu« na Sv. Petra cesti. Zaradi prestopka po § 333 kaz. zak., da so ukradeno blago prikrivali, razpečavali in kupovali, so bili soobtoženi: gostilničar Vladimir Nazor in njegova žena Ana Nazorjeva, o kateri pravi obtožnica, da ima do 100.000 lir premoženja, ter dalje gostilničar Milan Priiič, ki ima po navedbah obtožnice do 10.000 lir premoženja. Razprava proti tei tatinski družbi se je pričela v torek, je trajala ves dan. nato ves dan v sredo in se še danes v četrtek nadaljuje. Obtoženci so v splošnih obrisih in v bistvu priznavali vsa kazniva dejanja, za katera jih je državno tožilstvo obložilo. Kakor imajo tatovi sploh navado, pa so se pred sodniki skušali opravičevati, zvračali so krivdo drug na drugega. Zaslišanih je bilo tudi mnogo prič. Drugače na je razprava monotono potekala. Sodba bo izrečena danes popoldne ali jutri. šport Prijavljanje športnih prireditev Zaupnik CONI-ja sporoča: Vse podrejene športne organizacije se opozarjajo na upoštevanje določb glede prijavljanja športnih prireditev, kakor je bilo objavljeno v členu 6. naredbe št. 31, z dne 20. februarja t. 1. (izšla v »Službenem listu« Visokega komisariata št. 15 — 1942). Odslej ne bo dovoljena nobena športna prireditev, za katero prireditelji ne bodo zaprosili po prej omenjenem razpisu. Razen tega bo CONI uvedel strog postopek zoper kršitelje teh predpisov ne glede na morebitne ukrepe, ki jih bodo morda proti njim smatrale za potrebno tudi oblasti za javno varnost. Za Miklavža bomo imeli spat velik namizni teniški turnir za prvenstvo Ljubljane Športna sekcija »Hermes« prireja dne 6. decembra prvenstvo Ljubljane v Table-te n n is u za vereticirane in neverificirane igrulce-SIovencc, in sicer v naslednjih točkah: Kategorija I.: pravico imajo vsi igralci Ljubljanske pokrajine. Prvak prejme naislov »Prvak Ljubljane za loto 1942 « in pokal, ki preide v njegovo trojno last. Drugi, tretji in četrti dobe pa praktična darila. Igra se po Ljubljana sistemu izpadanja, zadnja četvorica igra medsebojno po četrtfinalu za vrstni red. Kategorija II.: Pravico igranja imajo vsi verificirani in nevereficirani igralci Ljubljanske pokrajine, kateri na zadnjem turnirju niso dospeli v glavnem turnirju med zadnjo osmo-rico in zmagovalci tolažilnega tekmovanja. Zmagovalci prejmejo 4 praktična darila. Prvenstvo dam: Zmagovalkai prejme naslov: »Prvakinja Ljubljane za leto 1942«: in lepo praktično darilo. Druga, tretja in četrta falvo bo število prijav znašalo najmanj 20 igralk) prejmejo ilepa praktična darila. Prijavnina za vsako disciplino je 5 lir. Igralci II. kategorije morejo igrati tudi v I. kategoriji. Začetek tekmovanja 1. in 11. kategorije ob 8. uri, damska skupina ob 10. uri v dvorani hotela Miklič. Tekmovanje je praviloma prijavljeno OND ter odobreno. Vstopnina za gledalce t liro. Po končanem tekmovanju razdelitev nagrad. — Uprava turnirja. V frančiškanski dvorani bo v nedeljo, 29. novembra, ob 5 popoldne frančiškanska prosveta ponovila^ znano Ogrinčevo burko v treh dejanjih >V Ljubljano jo dajmo«. Igra je doživela pri prvi uprizoritvi nepričakovan uspeh in je zanimanje za igro izredno veliko. Vabimo vse, da se te igre udeleže v čim večjem številu. Priporočamo, da si vstopnice preskrbite v predprodaji v trgovini Sfiligoj in na dan predstave v nedeljo od 9—12 dopoldne ter dve uri pred predstavo pri blagajni frančiškanske dvorane. Koledar Četrtek, 26. novembra: SilvestPr. opal; Lenart Portomavriski, spoznavalec; Silicij, papež; Konrad, škof. Lekarne. Nočno službo' imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra c 78. Umrl j- brivski mojster st. Kosec Ivan st. Pogreb bo v četrtek ob 3.i0 popoldne iz kapelice sv. Andreja. Vabim njegove stanovske tovariše, da se udeleže pogreba. Čistilno kopališče v Zavodu za socialno zavarovanje na Miklošičevi cesti št. 20 je znnet odprto in sicer ob petkih in sobotah ve? dan od 8 do 18.30, ob nedeljah pa le dopoldne od 9 do 12. Parna kopel pa je odprta: ob petkih popoldne od 14 do 18 samo za ženske in ob I sobotah dopoldne od 8 do 12, popoldne od 14 do 18 pa samo za moške. Z univerze. Gg. slušatelji (-ice), ki niso pristojni (-e) v ljubljansko pokrajino in so zaradi tega vložili (-e) posebne prošnje za vpis na univerzo,, so vabljeni (-e), da se čimprej zglase na pristojnih dekanatih. L;i u bi ja n s le o gledat išče DRAMA: Četrtek, 26. novembra ob 16: »Hamlet«. Red četrtek. Petek, 27 novembra: Zaprto (generalka). Sobota, 28. novembra ob 16 30: »Ples v Trnovem«.. Krstna predstava. Premierski abonma. OPERA: četrtek, 26. novembra ob 16: »Slepa mi?,'«. Red A. Petek. 27 novembra ob 15: »1 raviata«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Sobota. 28. novembra ob 16: »Slepa miš«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Nedelja, 29. nove. ob 15: >Traviata«. Izven. Cessne od 24 lir navzdol. Opozarjamo na popoldansko predstavo Verdijeve »Traviate«, ki bo v petek ob 15. uri po znižanih cenah od 18 lir navulol. Glavne partije bodo peli: Ribičeva — Violetto, rfla-doljev —• Alfreda, Janko — Germoma, ROKODELSKI ODER Rokodelski oder bo zopet uprizoril eno izmed domačih slovenskih dramatskih del in sicer to pot »Višarska polena«. Povest, ki je pred leti izšla v Mohorjevi družbi, je dramatiziral sani avtor Narte Velikonja. Drama je polna slovensko kmetske karakteristike, ki daje igri posebno močan značaj in jo naredi še bolj prikupno. Prva predstava bo v nedeljo ob pol 5 v Rokodelskem domu. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo dopoldne od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. Rumeno korenje in krmilna pesa sta v pomanjkanju sena najboljše nadomestilo za krmo goved, zlasti krav mlekaric. Kupite ju pri Gospodarski zvezi v njenih skladiščih v Maistrovi ulici 10 in vsak dopoldaif na Pogačarjevem trgu v mesarski stojnici Fr. Ocvirka. Novo enostanovnnjsko hišo ugodno prodam. Rudnik 126 — Ljubljana. Rumeno korenje, repo za ribanje, krmilno pe so prodaja Gospodarska zveza v svojih skladi ščih v Maistrovi ulici 10, dopoldne pa tudi na mesarski stojnici pri Ocvirku na Pogačarjevem trgu ° * C.E I S A. „ . Compagnia Esportazfone Imporianone Sementl Agrlcole »ruma za izvo£ in uvoz poliedeiskllt semen Orgamstno economico deda Con-fedeiazione Pase sta dei Ctm-mercianti per it commercio cot-1’estero delte sementl e bmbi da destuiarsi alta senilna egri-cola. Vi lanno paite con e socie tuite le Ditle Ilaliane operanti nei ran o alPnnportazlone ed aiTespi rta«ione Per informa-ziom šcrivere: Gospodarski organ Fašistične korporacije trgovcev za trgovino z Inozemstvom a semeni in gomolji, namenjenimi za gete b teh besedah zardel od 6rciinu, potem pa zbral vse 6ile v sebi in I vprašal: P >Mama, kakšne namene pa imate s to 1 deklico?« I »Kakšne namene? Dragi moj izvržek, kako si omejen...! Menda ne misliš, da jo bom vzdrževala, ne da bi delala? Saj si tukaj ti, ki nimaš usmiljenja za svjjo maler, kt je stara... Gospodje ne darujejo starkam nič več, zato mora na dan mladina, da bo miložčine zadosti. Ta deklica ima na sebi sc večjo titsrpčo kakor ti ker je slepa. Se ti xaj ?^i, kako bodo deževali soldi.,.?« Toda, mama, vi ste vendar obljubi »Eh, ti mladiček, ne bodi lako neumen! Pa me vendar ne boš mrcvaril tir kaj kakor kak policaj! Ti morda misliš, da bom izpustila iz rok to sredstvo, da 6i zaslužim kruha, eh? Ker si ti strahopetec, in če ne bi bila prepričana v. samo eebe, bi 6koro dvomila, da 6i ti sin velikega Anatola Frocharda! Kdo bi si lo mislil...!« Starka je naredila divjo kretnjo, kakor da bi prerezala vrat nekomu Peter je obrnil oči proti vratom shrambe v bojazni, da bi utegnila ubožica, ki je bila tam gori, slišati besede njegove matere. »Vi bi radi, da bi vam deklica beračila? Da bi potem dajala denar Jakobu? < »Da,« je zavpila zlobnica. »Da, moj :!ragi izvržek, da bi dajala denar mojemu Jakobu, mojemu kerubu. In zanj moramo delati mi vsi. Si razumel? Našla sem sredstvo, ki mi bo 'moralo prinesti mnogo denarja. Treba ga bo le dobro uporabiti in to je tisto, bodi prepričan, kar jaz mislim« Peter je zmajal z glavo. Predstavljal si je, kakšne muke bosta njegova mati in Jakob pripravila ubogi slejoi deklici, da jo bosta vklenila v svojo voljo iri jo prisilila, da bo beračila. On sam je moral od njiju požreti vsakršno ponižanje. Kadar si je Frochardova vtepla v glavo, da bo zlomila voljo kogar koli, potem se ni ustavljala niti pred krutostjo, 'la ženska ni imela srca m malikovanje, ki ga je gojila do Jakoba, jo je vzpodbujalo k temu, da 6e je lotila vsakega sredstva, 6amo da je nasitila njegove potrebe. Ubogi šepavec. ki je postal pri V6em tem žrtev obeh pošasti, bi 6e sedaj rad postavil kot branilec uboge 6irote. Ko jo je prvič videl, je začutil za njo toplo sočutje, sedaj pa se je radostil ob misli, da ne bo več sam na tem, zanj tako ža-loslnem svetu, temveč bo imel tovarišico, kateri bodo fiosvečene vse njegove misli. Toda kakšno pomoč naj izkaže dekletu, ko pa ve, da bo klecnil pod prvo surovo starki ne, besedo ali ob prvem nasilnem nastopu svojega brata? Glas beračice ga je bil zdramil iz teh žalostnih, pa vseeno prijetnih misli. • »Kakšna sreča, da sem našla te tako lepe obleke. Kaj |>orečeš? Kaj ti ni všeč, da bi tvoja mati, tvoja 6tara mati, nosila tako toplo obleko v tem mrzlem času? Saj nimaš srca!« Frochardova ki se je postavila pred košček ogledala, ki je visel na zidu, je |:omerjala dekličine obleke. Njena zunanjost je bila strašna. Z nesramežljivo koketnostjo se je muzala misleč da so to lepe kretnje, m občudovala evojo naduto postavo. Vzela je v roke vezeno ruto. Pozabila pa je čeveljčke in Peter je že obupal, da jih bo lahko rešil pred njeno poželji- vostjo, ko jih je starka, sledeč pogledu šepavca. pobrala. »Ugajajo mi... Toda prihranila jih bom za Jakobovo lepotico!« Peter je bil skoro pozabil na svojega brata, 6edaj pa ga je to ime zbodlo. Razbrzdanec se gotovo ne bi vzdržal grdega govorjenja vpričo dekleta in njegovo prostaško govorjenje bi jo nedvomno uplašilo. Gotovo, da Jakob ni bi! tenkočuten .. in . . •»Bi rad jedel?« »Mama. nisem lačen.« »Jaz sem pa žejna!« Peter je takoj razumel, kaj je hotela starka s tem povedati in stopil je k omari, iz katere je vzel steklenico žganja in kozarec. Nalil je nekaj toda starka je grabežljivo planila po sieklenici in jo vzela iz sinovih rok, napolnila kozarec in ga na dušek izpraznila do polovice. Alkohol je sprdščal grde učinke v tem ovenelem telesu, ki je bilo že vse prepojeno s špiritnimi pijačami Oči 60 se ji i zožile in se svetile kakor mačje |>onoč.i. Žile na vratu so nabreknile in vse telo je migotalo, kakor bi ga jx>padel drget. »Treba bo piemenjati trgovca... to žganje se ne da več piti. Hoj, kruljavec, stopi in prinesi mi culo z oblekami, ki je v shrambi Moram izbrati obleke za mojo princesko.* Mladenič je obstal in buljil vanjo. „*Kaj se n« misliš premakniti? Kaj nimaš nič sočutja za tvojo staro mater, ki ima takšne noge, da ji segajo že v želodec zaradi večnega stanja na nogah? Postopač ... nimaš srca... bom šla pa jazk Nova Zelandija in njeno gospodarstvo Dsžete, od koder so v Anglijo uvažali največ mesa, masla in sira, zdaj pa za takšne stvari primanjkuje ladij Vojna poročila z Daljnega vzhoda zadnje čase vedno pogosteje omenjajo Novo Zelandijo, kamor se doslej vojno področje sicer še ni raztegnilo, a se zdi. da v doglednem času tudi njej ne bo prizaneseno s strahotami, s kakršnimi je sedanja vojna postregla drugim deželam. Področja, na katera se je doslej vojna prenesla, so brez dvoma pomembna, Če ne neposredno v vojaškem oziru kot važne postojanke na vojni šahovnici, pa vsaj posreo.no, v gospodarskem ozins. Novi Zelandiji bi lahko pripisovali obojen jromen, vojaški in gospodarski, zlasti pa slednji. O gospodarstvu te dežele beremo v uglednem budimpeštanskerr. listu riasieanjt podrobnosti: Izredno živahna zunanja trgovina Daljna Nova Zelandija je v mnogih ozirih omembe vredna jježela. Zlasti pa 6e po svojem gospodarskem in socialnem ustroju zelo razlikuje od drugih pokrajin na svetu. Ta osamljena otoška skupina, ki se navadno omenja v zvezi z Avstralijo, čeprav je od nje ločena po več ko 2000 km širokem Tasmanskem morju, ima z ozirom na majhno število prebivalstva (1.6 milijona ljudi) izredno živahno zunanjo trgovino Leta 1936 je znašal novozelandski izvoz dosti več, kakor pa v drugih deželah, ki slove po obilnem izvozu naj-raznovrstnejšega blaga, kakor na primer v Kanadi, kjer je prišlo na vsakega posameznega prebivalca povprečne 18.S funtšterlingov izvoza, ali pa na Danskem (16) v Avstraliji (14), v Južnoafriški zvezi (12.8), na Norveškem (12.7), v Švici (12.6), na Švedskem (12.4) in na Nizozemskem (11.2). Prav jrodobna je slika tudi glede uvoza. Uvoz je znašal povprečno na vsakega prebivalca leta 1936 na Novi Zelandiji 21.9, v Veliki Britaniji 16.9, v Skandinavskih deželah 13.4, v Avstraliji 12.9 in v Kanadi 11.9 funfšterlinga. Ta pojav je še toliko pomembnejši zato. ker Nova Zelandija vendar ni dežela, ki bi ležala ob glavnih pomorskih prometnih žilah, pač pa je takorekoč pomaknjena nekam vstran, daleč od večjih morskih ce6t. Auckland je od San Francisca oddaljen nič manj ko 10.000 km, .od Hongkonga 11.000 km, od Londona pa skoraj 21.000 km. Pred sedanjo vojno je znašala vrednost vsega uvoženega blaga okrog 200milijonov, izvoženega pa okrog 225 milijonov dolarjev. Najpomembnejša je za Novo Zelandijo v gospodarskem oziru proizvodnja mesa in mlečnih izdelkov, medtem ko poljedelstvo, zlasti kar zadeva žitarice, in industrijska proizvodnja igrata manj pomembni vlogi, industrija . celo skoraj brezpomembno Po zaslugi milega in precej stalnega podnebja ter rodovitnost’ tal je -bilo Novi Zelandiji v normalnih časih možno izvažati v glavnem štiri najvažnejše stvari, in sicer meso, volno, surovo maslo in sir V zameno za to blago je dobivala od drugod druge proizvode ter v kratkem časovnem razdobju nekaj let lahko tako zelo dvignila življensko raven svojega prebivalstva, kakor ga ni mogla 6koraj nobena druga dežela na svetu. Nova Zelandija ima okrog 31 milijonov glav drobnice in 4.5 milijona glav goveje živine in lahko izvaža na leto približno 325 milijonov kilogramov ovčjega in kozjega mesa, 200 milijonov kg govejega mesa, 180 milijonov kg surovega masla, 100 milijonov kg 6ira in 150 milijonov kg volne. Poleg tega je treba omeniti mnogo kož in krzna, česar Nova Zelandija tudi izvaža do 90 odstotkov. Še celo danes je Nova Zelandija tista dežeia, od koder izvažajo v Anglijo največ mesa, surovega masla in sira. Ta dežela pa je za Veliko Britanijo danes še toliko večjega pomena, ko je odpadel velik izvoz raznega blaga iz Nizozemske Indije v Anglijo. Vse ostalo blago, kar ga ne uvozi iz Nove Zelandije 'Velika Britanija, pa gre v angleške dominione in v Združene ameriške države. Poljedelstvo m živinoreja sta v Novi Zelandiji vprav zadnja leta doživela velik napredek, istočasno s tehničnim. Razvilo se je tako imenovano gosjrodarstvo farm 38.000 malih in srednjih podjetij je organiziranih v številnih družbah, ki imajo med drugim 150 tovarn za surovo maslo in 250 velikih sirarn V jjrimeri 6 tem je ostalo kmetijstvo le. bolj postranskega jromena. Najvažnejša vrsta žita je pšenica, pridelajo pa jo komaj toliko, da z njo krijejo vse domače potrebe. Poleg jvšenice goje na Novi Zelandiji še- oves, ječmen, koruzo, pa tudi grah in krompir. Graha pridelajo toliko, da ga nekaj tudi lahko izvažajo. Pred vojno 60 z Nove Zelandije izvažali tudi precej jabolk in hrušk, zdaj pa je izvoz te vrste blaga izostal, baje v prvi vrsti zato, ker Angležem primanjkuje ladij Iz istega vzroka je precej pičel danes tudi uvoz izgotovljenega blaga na Novo Zelandijo. Posledica ■__________t________________ tega je bila, da so na Novi Zelandiji tudi že 6ami začeli graditi lastne iovarne, da požive domačo industrijo, kar se jim je v precejšnji meri zadnje čase tudi že posrečilo. Težava pa je v tem, da ima Nova Zelandija le malo železa in jekla, pa tudi drugih rudnin, kakor premoga in jvetroleja. Tudi lesa tam ni bog ve koliko. Samo na polju čevljarske, tekstilne in radijske industrije je bilo doslej mogoče .doseči pomembnejše uspehe in zgraditi večje tovarniške obrate, v katerih vsaj delno na-domeste tovrstne izdelke, katerih uvoz je zadnje čase precej izostal. Z izbruhom vojne je uvoz oblačilnih predmetov vseh vrst, jx>hištva, električnih priprav in drugih številnih stvari, ki jih je Nova Zelandija prej dobivala iz Velike Britanij in Združenih ameriških držav, vsako leto bolj nazadoval, popolnoma pa se je ustavil uvoz avtomobilov, železniškega gradiva in drugih industrijskih izdelkov. Kljub velikim dohodkom farmerjev in kljub izredno dobrim plačam, ki jih prejema delavstvo, pa se življenjska raven novozelandskega prebivalstva vendar ne bo mogla dolgo obdržati na isti, izredno visoki 6topnji, če bo le vojna še kaj dolgo trajala, pa tudi če te dežele same ne zgrabi v svoj rnetež. Prehudo gospodarsko stisko, ki se obeta, hočejo že zdaj omiliti, kolikor se pač da. Zato so tudi že v tej deželi velikega blagostanja začeli misliti na velika skupila skladišča, v katerih bi nagroma-dili -dovolj zalog najraznovrstnejših življenjskih potrebščin za primer hujših potreb. Druga živila so tudi že racionirali, da bi pa preprečili inflacijo, pa so postavili pod strogo nadzorstvo celotno proizvodnjo, razdeljevanje blaga in cene. Čeprav se Nova Zelandija smatra za angleški dominion, vendar se v družbenem ustroju zelo razlikuje od »matične« države in tudi hoče biti čimbolj samostojna. Ker je gospodarski dobiček razmeroma precej enakomerno porazdeljen med prebivalstvo — leta 1939 je bilo na Novi Zelandiji le devet ljudi, ki so imeli nad 32.000 dolarjev, in samo okrog 1000 s 650 dolarji letnih dohodkov — ni izrazitejših razrednih razlik. Med javnimi ustanovami so zlasti tiste z zdravstvenega področja v očitnem nasprotstvu z razmerami, ki na tem polju vladajo v _ Angliji. Zdravilstvo in bolniška nega sta na Novi Zelandiji na izredno visoki stojr-nji, zato pa je v tej bajni deželi na južnem koncu lihega morja tudi umrljivost precej nizka Pravijo, da nikjer drugod na svetu ne umrje tako malo otrok, kakor vprav na Novi Zelandiji. Na vzhodnem svojega brata Pri nekem spopadu na vzhodnem bojišču se je madžarskemu oglednemu oddelku vdal neki Rus, ki je na veliko začudenje iz-praišujočega častnika govoril v -najlepši madžarščini, ne da bi se menil za tolmača. Pripovedoval je, da 8° ga j- 1916 Rusi ujeli v Galiciji ter ga. poslali v Sibirijo. Dolga Teta sploh ni vedel, kaj se dogaja na svetu. Oženil se je, ter ostal v neki sibirski vasi, kjer je najprej kmetoval, potem se pa lotil težaških poslov. Sovjeti so ga Vzeli k vojakom ter ga jroslali na bojišče, kjer je stalno premišljeval, kje bi mogel na najbolj varen način priti v ujetništvo. Eden izmed vojakov, ki so ga ujeli, je bil pri zasliševanju. Ko je slišal njegovo ime in podatke o rojstvu in rojstnem kraju, je kar vzkliknil od presenečenja. Spoznal je v njem svojega brata, o katerem so toliko let menili, da je padel na gališkem bojišču. Padel 2j> metrov V globino, pa ostal živ in zdrav Iz Ženeve poročajo, da se je v Aldhersottu pripetilo nekaj nenavadnega: neko veliko industrijsko podjetje je dimnikarskemu mojstru naročilo, naj bi osna žil dva velika dimnika. Poslal je tja svojega pomočnika Tristana Nor-licherja, ki se je spravil na 25 metrov visoki dimnik in s krožnega roba na vrhu ravno strgal goste saje, kar je nenadoma izgubil ravnotežje ter padel z vso silo na streho prizidka, v katerem so imeli prostor za peči. Dimnikar je obležal negibno. Takoj so prihitele na pomoč razne osebe podjetja ter priklicali zdravnika. Ioda kako so- se vsi začudili, ko so spoznali, da se je spet prebudil, a ostal brez sleherne poškodbe. HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH 1 101 I 115. Vinicij ni bil pijan kakor na gostiji v cesarjevi palači, ko je bila zraven Ligija, toda nazadnje je omama prevzela tudi njega. Zdivjal je v goščavo in se gnal za gozdnimi vilami. Nazadnje je zagledal skupino vil, ki jih je vodila deklica zatokom, oblečena v boginjo Diano. Skočil je k njej, tedaj mu je srce zamrlo od presenečenja. Zdelo se mu je, da je v boginji s polmescem na glavi spoznal — Ligijo. Zgrudil se je pred njo na kolena in vile so zaplesale okoli njega 17 l\ ■ .. •/TuL. ' 1, ^ JHVr 116 Potem so zbežale z boginjo vred, misleč, da pojde z njimi Toda Vinicij je ostal na miru in srce mu je razbijalo v prsih. Pokril si je oči z rokami, zakaj spoznal je, da tisto ni bila Ligija, da ji ni niti malo podobna. Toda privid ga je ganil tako, da je bil čisto brez moči. Nenadno je začutil neizmerno koprnenje po Ligiji kakor še nikdar. Silen val čiste ljubezni mu je zajel srce. Ligija se mu še nikoli ni zdela tako čista, še nikdar je ni ljubil tako ko to noč, sredi podivjane obnore-losti in razuzdanosti, do katere je začutil strašen gnus. EIAR - Radio Ljubljana Četrtek. 26. novembra. 7.39 Lahka glasba — 8 Najjoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.50 Poročila v slovenščini —- 12.45 Operetna glasba. — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 15.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstvva Oboroženih Sil v slovenščini — 15.25 Izmenjalni koncert z Nemčijo — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijunec — Lahka glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Nove plošče Cetra — 19.50 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi in napevi — 20 Najjoved časa — Poročila v italijanščini — 20.(20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Koncert orkestra Gora, vodi dirigent Barzizz«^— 21.15 Predavanje v slovenščini — 21.25 Koncert Ljubljanskega, godalnega kvarteta (L. Pfeifer. L violina, A. Dermel.j. IL violina, y. Šušteršič, viola, C. Šedlbauer, čelo) — 22.05 Zanimivosti v slovenščini — 22.15 Or- j '' ^ kester vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročila v italijanščini. Petek, 27. novembra. 7.50 Lahka glasba — 8 Najjoved časa — Poročila, v italijanščini —-12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesmi in romance ,— 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Radijske pesmi, Vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert, Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ši-janec — Glasba za godalni orkester — 12.43 Operna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert Adamičevega orkestra — 17.35 Pisana glasba — 19 »Govorilno italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poro-čila v slovenščini - 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved casa - Poročila v italijanščini _ 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v sHoven- . .— VAT- o- > rt uogoaKov v siloven-~ c J Simfonična prireditev družbe F. . .. bimtonicni koncert vodi dirigent Mo-linari—Pradelli — V odmoru: Predavanje v slovenščini — 20.20 Chopinovvi valčki — 22.45 Poročila v italijanščini. Neobljudena Atrslralira Bela Avstralija 35 •ase geslo je: »Bela Avstralija«. (E. G. Theodore.) Rrisbane (Avstralija). V mestni knjižnici v Melbourne še vedno hranijo »kupno pogodbo« iz leta 1833., s katero je Anglež John Bateinan kupil 200 tisoč hektarjev rodovitne zemlje za dvanajst volnenih odej, za nekaj sodov ladijskega prepečenca in za ntekaj ogrlic iz pisanih steklenih biserov. Angleški književnik C. E. Martin imenuje to listino »hvaležno snov za komedijo«. Nobena stranka ni razumela niti besedice govorice druge stranke Moje mišljenje je, da bi bilo to listino pravilnejše imenovati tragično, kajti črni poglavarji Jagajaga, Coloocoek in Budgarie so podpisali pogodbo, ne da bi slutili, da so s tem podpisali smrtno obsodbo svojega naroda. Leto dni kasneje je bila Avstralija jiroglašena za angleško kronsko kolonijo, ne da bi bilo treba Angležem dati za to še dvanajst volnenih odej. Tako jo postala Avstralija »bela«. Pika. Zakaj se Avstralci tega načela s tako /zares versko) gorečnostjo drže, mi je zares uganka. Skoraj vsak Avstralec, ki sem ga izpraševal po vzroku, mi je dal drugačno pojasnilo. Eden mi je odgovoril: »Drugopoltni prinašajo s seboj kolero in koze«, drugi je to utemeljeval bolj na splošno, češ' da leži Avstralija v območju, ki je že od nekdaj določeno za belo pleme (trditev »že od nekdaj« se mi zdi malo drzna, če primerjam več tisočletno življenje praprebi-valcev Avstralije z devetdesetletnim gospodstvom belega plemena). Tretji mi je — bolj pošteno — priznal, da so hoteli avstralski de- | lavci preprečiti znižanje mezd, s tem da drugopoltni delavci v Avstraliji ne dobe dela (odpušča pa pri tem odprto vprašanje, zakaj hočejo obdržati avstralski denarni mogotci celino »belo«). Tako približno klejreta vsak, ki ga vprašate po vzroku, ne da bi vam povedal pravi razlog, ki nima temelja niti v zdravstvenen) niti socialnem skrbstvu, ampak samo v družabnem častihlepju vsega avstralskega naroda. Avstralija je postala kolonija za zločince. Pitt jo je označil z besedami: »Z ozirom na stroške ne moremo najti primernejšega zatočišča za naše zločince«. Nek drug angleški državnik one dobe, Edmund Burke, je to materialistično utemeljevanje dopolnil še z etičnim: »Barabe morajo delati In če v Avstraliji ni pravega razmerja med na|x>ri in učinki, tedaj naj imajo svojo tolažbo v izravnavajočo pravičnost onostranstva.« Najpreje so v Avstralijo naselili morilce, postopače in vlačuge. Kasneje so prišli sem iskalej zlata, ki niso bili boljši kakor njihovi starejši predniki. (Višji in izključujoči angleški krogi še vedno imenujejo Avstralijo »kolonijo zločincev«.) Ko pa je avstralsko judstvo postalo svobodno , in bogato, je jroslalo tudi častihlepno. Tudi oni hočejo sedaj postati izključni, podobno kakor naši vojni in inflacijski zaslužkarji ali kakor večina prihajafiev sumljivega porekla. Ti hočejo biti še bolj izključni kakor »stari« bogataši. Za vsako ceno hočejo imeti galerijo prednikov, ki naj dokazuje njihovo čistokrvnost. S tem je mogoče pojasniti, zakaj je avstralska vlada vedno bolj stremela za tem, da bi čim bolj onemogočila naseljevanje ne samo drugopollnih, ampak tudi drugih neangleških ljudi belega jilemena, ki jih v svojem pretiranem narodnem ponosu smatrajo za »manjvredne«. Še danes težko najdete avstralski dnevnik, v katerem ne bi pisalo in opozarjalo na »nevarnost«* ki preti Avstraliji od južno, evropejskih naseljencev, da o nas Nemcih sploh ne govorim, čeprav) so najuspešnejši farmerjj potomci naturaliziranih nemških kmetov, je še vedno čutiti vojno psihozo. Na tej, ne samo krajevno, ampak tudi duhovno najoddaljenejši celini, kjer predstavlja velikost krompirja m debelina ovc približno merilo za temeljitost, velja Nemec se vedno kakor kak zli duh brez rogov, ki se hrani s peččnimi otroki zaveznikov. Kot majhno tolažbo lahko smatramo, da se Avstralci s skoraj isto vzvišenostjo branijo vsakega drugega neangleškega naseljenca Da, celo proti samim Angležem nastopajo različno. V Sydney je priplula ladja malteških kmetov. Kmetje so imeli svoje j>otne listine pojjolnoma v redu, toda Maltežani so se zdeli malo preveč rjavj, čeprav so Evropejci in državljani angleške kronske kolonije z vsemi pravicami. V naseljeniškem uradu so stokali: N »Za božjo voljo, to so vendar drugopoltni!« »Ne, to so dobri angleški državljani, samo malo zarjaveli od sonca... Nič nj jromagalo. Komaj so dobili ubogi Maltežani dovoljenje, da so smeli ostati na kopnem do odhoda prvega parnika, ki je vozil v Evropo. Pač pa se je posrečilo zmuzniti se skozi ozko vrzel teh naredb nekaj tisočem kitajskih trgovcev, ki veljajo sedaj kakor »Avstralci«. (Kako so to napravili, vedo samo oni in uradniki, s katerimi so se zaujiljivo jrogovarjali.) Toda več kakor devetindevetdeset odstotkov vsega prebivalstva v Avstraliji je ostalo belo (ali boljše povedano, je postalo belo — odkar se je ostanek miroljubnih ornih domačinov preselil s svojimi psi vred v peščene puščave). Skoraj prav tako so Avstralci zadostili svojemu častihlepju, da so ostali angleška dežela. Veliko število šikan proti vsakemu neangleškemu tujcu je k temu mnogo pripomoglo Lahko bi rekli: prav in lepo; vsaka dežela n"' sam n zase in poišče pot, kf je zanjo najkoristnejša. Toda alk Avstralija to v rosnici dela? Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob iz _ Mesečna naročnina It lir, za inozemstvo 15 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon Stev. St 40,01 do 40-05 — Podružnica: Novo mesto