Št 22. V Gorici, dne 22. februvarja 1900. Tečaj XXX. Izhaja trikrat na teden - Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, -jutranje it-danje opoldne, vedemo izdanje pa ob 3. uri popoldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po posti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Yse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-tiO pol leta........6 , 60 . » . 3-30 ;§etrt leta ' .-•.JU..49. f.J\^n ... i 1-70 Posamične Številke stanejo' 10 vin. ' Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulic' štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsakdan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «8o6e» vsak petek in stane vse leto 3-K 20 h aH gld. 1-60. «Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. ' ...... •••• ..^-»1»«^*^ SOČA (Večerno izdanje). se nahaja t GosposM ulici ti 7' v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolttdne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m, praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici si 9. Dopisi uaj se pošiljajo le Uredništvu. Naročnina, reklamacija in druge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravaiStvit. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravnistvo.______ Oglasi In poslanic« se. računijo po petit-vrstah, oe tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat * 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. —-Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. MttorlSka TIskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen «SoBe» in »Primorca« 5e .Slovansko knjižnico**, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov, knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vratioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! cGor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Slovenščina na solsijal v Gorici. Bo zadnjih časov so poznali na Hodnijah v Gorici le italijanski razpravni jezik. Ko je drugodi že imela slovenščina vstop v sodno dvorano, se jo začelo tudi pri nas vsled neprestanega pritiska od strani naših rodoljubov, slov. odvetnikov in časnikarstva nekaj spreminjati, in slovenščina je zadobila na goriških sodnijah, nekoliko veljave, kar je dišalo po ravnopravnosti. V zadnjem času se je obrnilo sicer se mnogo na bolje, ali daleč smo se od one veljave, katera pritiče našemu jeziku na sodnijah v Gorici docela! Izvršena prememba je umevna sama po sebi, pred vsem, ako upoštevamo, da 75% dela daj a j o našim sod-nijam Slovenci. Ti torej gotovo smejo zahtevati, da se ž njimi obravnava v njihovem slovenskem jeziku, in ne v tujem, katerega ne razumejo, pa tudi v intencijah justic© same mora biti obsežena okolnost, da s© ima obravnavati s slovensko stranko v njenem jeziku, (n sicer tako, da sodniki razumejo stranko, kaj govori, in stranka razume nje; z Jlaiijansko stranko se ima obravnavati slično italijanski. — Glede" na rabo jezika na sodnijah stojimo ini povsem na temelju ravnopravnosti, in tudi trdimo, da edino to stališče je pravilno na vse strani. Čemu je podobna obravnava, pri kateri sodijo sodniki, nevešči sloven-. skega jezika, slovensko stranko s pomočjo tolmača ? Denimo, da je obtoženec nedolžen. Kako se bo zagovarjal nasplfoti sodnikom, kateri ga razumejo šele po tolmaču,, ako seveda ta pravilno pove v drugem jeziku, kar je govoril obtoženec?! Tako tolmačenje pa je silno težavno, ker cesto ima kaka reč v drugem jeziku tudi pt>vsem drug pomen, in tako preti stranki nevarnost, da pri napačnem tolmačenju pride lahko v kazen po nedolžnem. To od strani stranke, od strani sodnije pa se mora MARCO VISCONT1 Zgodovinski roman Jlalijaaski napisal Lommaso 6rossL (Dalje) >Če pa namesto denarjev hočeš rajše».... »Nobene stvari. Glejte, ali nisem bogat: imam še vedno jeden del tiste verižice, katero mi je bil podaril Otto« rinos — tako" rekoč mu jo je pokazal; imel jo je ovito okolo vratti. * Tudi če bi ne imel drugega, vsak obroček mi bo pomagal izvrstno prebiti jeden dan. Torej vidite, da morem še nekaj časa plačevati svoje račune*. Tak<5 rekši je skočil na konja — bil je še vedno tisti, katerega je bil udobil, ali bolje, katerega mu je bil podaril Arnaldo Vitale tisti dan, ko je ž njim tekel proti kvin-tani — in odjezdil je počasi proti mostu, veselo pevaje nadalje ono pesem, katero je bil že prej začel: «Deklice zaljubljene, mladiči, žene in starci, ki ste se tako" zatelebali, da ste dali v najem svojo pamet, bogatini in capini, vsi pridite sem. stremiti za tem, da bo razsodba utemeljena pravično, kar je mogočo pač najbolje takrat, kadar se razumejo stranka in sodniki. Glede na vso to se sploh ne more več govoriti o »lingua del foro«, ker stoji nespodbitno, da »lingua del foro« jo bila velika krivica Slovencem ! Mi ne odrekamo Italijanom ravnopravnosti, nič se ne spodtikamo ob to, da bi se rabila na sodnijah italijanščina, kolikor jej pritiče, zato pa moramo tudi mi zahtevati, da nam oni ne odrekajo rabe slovenščine na teh sodnijah. in zahtevati moramo od merodajnih činiteljev, da se ne dado* slepiti po pretiranih zahtevah Italijanov, temveč se postavljajo na stališče popolne ravnopravnosti ter s tega stališča tudi Še pripomorejo slovenščini na sodnijah do tiste veljave, katera jej gre, kajti današnji dan je še nima! Vstopimo,v sodišče! Razni napisi in naznanila na vratih in hodnikih so ali v obeh deželnih jezikih ali pa le v laškem; v prvem slučaju je slovenščina povsodi na drugem mestu, dasi ima, kakor občo znano, goriški okraj v velikanski večini več slovenskih strank nego laških. Ako se vršo obravnave n. pr. na okrožni sodniji v drugi dvorani, kakor navadno, tedaj se to naznani le v laškem jeziku, kakor so tudi po obeh sodnijah naslovi uradnikov pisani le v laščini: ».iggiunto«, consigliere«, itd.; »pristavov«, svetnikov« itd. naši sodniji ne poznata. No, če jo tako že zvu-naj, tudi znotraj ne moro biti kdove kako »ravnopvavna« naša slovenščina. Le poglejmo malce v kazenski oddelek okrajne sodnije! Ta oddelek jo še vedno izključno laški. Tam se zapisujejo ust-meni predlogi slovenskih strank le v laškem jeziku. Komu na ljubo — ali g. sodniku?! Sodnik razpravlja s slovenskimi strankami sicer slovenski, tako po domače, ali njih izjave se zapišejo v blaženi laščini, tako, da so vsi kazenski razpravni zapisniki laški kakor tudi razsodbe! — Tako je s slovenščino v tem oddelku!...... Glumčevo godalo prežene vse trme in vsako čarodejstvo, ozdravi zlovoljo in ljubosumnost. Bogatini in capini, vsi pridite sem. Izšel je iz grajskih vrat in zavil za neki zid, ter kmalu se ni moglo več razumeti njegovih besed. Minili so trije dnevi, in grofovska dvojica ni mogla nič izvedeti o svojih ljudčh. Nesrečnika sta se vrnila v Milan. Toda Tremacoldo med tem ni lenaril. Prvo njegovo delo, ko je odšel iz grada, je bilo, da se je podal kar naravnost k orožarju, ki mu je bil prodal bodalo. Tu se je delal, kakor da hoče ukupiti celo bojno opravo za nekega viteza. Mej živahnim pogovorom je peljal orožarja v neko krčmo, češ, da se bosta tam pri kozarcu nadalje pogajala. Ko je videl mojstra nekoliko veselega in zgovornega, ga je začel od daleč otipavati in skušati, ter ga je počasi tak<5 daleč pripravil, da je izpovedal vse, kar je vedel in znal. Orožar je bil dobil tisto bodalo skupaj z drugo drobnino od nekega svojega sorodnika z naročilom, naj bi vse to prodal zanj. Tisti njegov sorodnik je bil služabnik in oskrbnik nekih nun, ki so bivale v Rescalindi. Sorodnik Vzemimo v roke slovensko pisano razsodbo. Ko jo boš čital, porečeš: No, saj vendar spoštujejo naš jezik! Ali pečat! Samo italijanski! »Giudizio di-etrettuale« — ali »circolare«. Torej slovenski Bklepi, slovenske razsodbe z — laškim pečatom! Saj je tudi pečat bit-stveni del sodnijskega akta, ki jo pisan slovenski! Kako torej, da je pečat le laški?! V spomin nam prihaja, da tista prošnja po odstranitvi samolaškoga pečata še vedno ni rešena, daBi jo bila rešitev že večkrat urgovana fu se jo tudi že javno v listih apelovalo na obe sodniji v Gorici, da naj napravita drugi pečat, bodisi slovensko-laški, ali pa za vsak jezik posebej! Vse zaman! Današnji dan imata obe sodniji še vedno edino le laške pečate, in ti so poleg drugega že j ako zastareli ter so neokretni tako, da ima vsaka gorska Hodni j a lepše od naših v mestu. — Iz tega je razvidno, da nosi vsaka slovenska sodnijska razsodba, vsaki slovenski sodnijski akt, znak laškega jezika! Tiskovine, katere rabijo sodnije v uradovanju s Slovenci, so sestavljene po večini v slabi slovenščini, polne napak, dočim so italijanske Čudovito čiste v jezikovnem pogledu! Na to stran torej je tudi vse »ravnopravno!« Dalje opazujemo, da tudi pisarniški uradniki sestavljajo laške inventarje, laške klavzule, laške zapisnike o cenitvah v slučajih, v katerih bi morali biti pisani v slovenščini! Ali ga ni sodnika, ki bi zavračal slično drznosti! Državno pravdništvo sestavlja še pogostonia obtožnice v laškem jeziku. Državni pravdnik se menda še ni priučil slovenščine toliko, da bi govoril slovenski pri obravnavah! On govori le laški, njegov namestnik šele zna slovenski in tudi govori. Lansko leto pač je govoril g. drž. pravdnik enkrat slovenski, kar smo v »Soči« zaznamovali kod čudež! Če bi bilo več dobre volje, bi že šlo! — Ako stoji pred sodnijo slovenski obtoženec ter sodni dvor ž njim slovenski razpravlja, ali drž. pravdnik, naslanjajo se na svojo laško pa je bil prijel tiste stvari kot delež plena, dobljenega pri nekem nočnem spopadu z neznanimi vitezi. Kaj se je pa zgodilo z ljudmi, ki so bili vlovljeni pri tisti priložnosti, ni mogel povedati, ker tega ni vedel. Ko je to slišal, bi bil Tremacoldo najrajše stekel pozvedovat nadalje, da bi razkril celo zadevo. Toda s kako pretvezo bi imel stopiti pred nunskega oskrbnika? In kak6 naj bi začel govoriti ž njirt a tistem nočnem spopadu, ne da bi se mu to dozdevalo sumljivo ? Oprijel se je torej te zvijače, da je celi teden držal na povodcu orožarja s pogajanjem o tisti bojni opravi, vedno obujaje mu nado, da sedaj pa sedaj sklene ceno, kar je pa vendar odlašal od jednega dne do drugega, dokler ni prišla sobota. Drugi dan je imel biti shod v Rescalindi. Tam so se imele vršiti slovesnosti, pa tudi vsakoršne igre in veselice; ljudstvo je imelo pri-vreti tje iz vseh bližnjih vasij. To je bilo kakor navlašč za glumea; kajti tam, kjer je gnječa in šum, ondi se on dobro počuti. V soboto je prišel torej naš glumec s tamburico okolo vrata po orožarja, in oba sta se podala na j3ot. Po poti se je znal Tremacoldo svojemu obtožnico, govori laški, je to gotovo nepravilno; tega menda nam ne bo nikdo zanikal! Tak slučaj se je dogodil pred par dnevi, in slovenska razsodba, katero je proglasil sodni dvor, je morala poučiti g. drž. pravdnika, da bi bil moral tudi on slovenski govoriti! »Piccolo«. seveda se je čudil, kako da pride na laško obtožnico slovenska raz* sodba!! Poglejmo še na zemljiško knjigo, kjer ni niti jednega slovenščine zmožnega uradnika. Na zemljiški knjigi jo radi tega in še iz raznih drugih vzrokov nastal pravi Babilon!' ~ Potom pa preštejmo slovenske uradnike na naših sodnijah! Slovanom se priznavajo na okrožni sodniji: 1 sodnik, 1 avskultant, 1 praktikant, 1 pisarniški oficijal; na drž, pravdništvu namestnik drž. pravdn.; na okrajni sodniji: :i sodniki, 2 avskul-tanta in 2 pisarniška uradnika. — Vsi drugi so Neslovenei, in od teh moremo reči le o par njih, da znajo sloveiiiki! DrugI malo ali nič; to velja o sodnikih kakor o pisarniških uradnikih. Tako je torej tisto strašno »poslovenjenje« naših sodnij v Gorici, o ka-terem neprestano govoričijo laški listi ; »Piceolo«, »Indipendente« in *anjkega »Oorriera« naslednik »II Frluli Orien-tale*!! Da se pa toliko piše o teh rečeh, temu so krivi laški odvetniki, ki vohajo po sodnijah, stikajo kaj radi zlasti okoli slovanskih uradnikov, si zapomnijo vsak slučaj, ako sodnik spregovori na primer z diurnistom slovenski, ako reče »Naprej«, ko potrka kedo na vrata, ako pokliče slugo po slovenski — češ, da s tem greši tisti uradnik, ker »linqua del foro« po njihovih mislih mora biti edino le italijanščina! — Laški odvetniki in njihovi koncipijenti so tisti, ki vidijo v slovanskih sodnijskih uradnikih nositolje poslovenjenja naših sodnij ter jih zato prav pridno obirajo v svojih hujskalih! Vemo, da stoje naši slovanski uradniki na sodnijah, vršeči točno svoje dolžnosti, tako visoko, da jih ne zadenejo lopovščine v laških listih, katere tovarišu takč prikupiti, da ga je ta povabil prenočevat k svojemu sorodniku. On se je najprej dal dolgo prositi, a nazadnje je sprejel ponudbo. Nunski oskrbnik, kateremu je orožar predstavil glumea kot svojega odjemnika in prijatelja, ga je veselo sprejel. Tisti večer je Tremacoldo pel, udarjal na tamburico ter uganjal vsakovrstne burke in igre, kakoršnih ni druščina v tistem kraju še nikoli videla. Prenočil je ondi. Drugi dan je šel, kakor da bi bil brez vse skrbi na svetu, na trg kratkočasit ljudi. Ko so je vrnil opoldne, je našel v niši kakih šest oboroženih mož, ki so bili povabljeni na kosilo. Koj si je mislil: ti so se najbrž tudi udeležili onega po-močnega napada, o katerem si jaz toliko glavo belim ¦- in, kakor bomo videli kmalu, ni so motil. — Tu mu je torej trebalo biti j ako opreznim, Vsedli so se k mizi. Jedli so in pili, šalili se, smejali, in vpili. Tremacoldo je vedno poslušal in pazil na vse, a o tem, kar je želel slišati, ni nobeden črhnil. Bilo je treba vrle možake na kak način premeteno speljati na led. (Dalje pride). zanašajo vanje laške pijavke!.... (O tej priliki. naj povomo, da neki laški odvetniški koneipijent si je bil dovolil celo surovost, vprašati sodn. diurnista v neki reči, ki se je tikala njegovega slovenskega klijenta: come se diši questo per sciavo! Dobil je odgovor, kakor mu je tikal!) (Dalje zaplenjenih 16 vrst). Zato pa bi že sedaj ne smel službovati na sodnijah v Gorici nikak uradnik, ki ni povsem vešč slovenščine! D opisi. Is Vrtojbe dne 19. feb. 1900. (Odgovor dopisniku v »Prim. Listu*). — Mož, kateri ker ne more pozabiti poraza pri prvotnih volitvah, je skrpucal v zadnji štev, »Prim. Lista« dopis, v katerem udriha po naših svobodomiselnih volilcih. Dopisnik drsno laže, da smo se pri volitvah posluževali domačega razpora, in da smo le s tem spravili, »nevedno* ljudstvo na volišče. To je sramotna laž! Vsakdo, ki živi v Vrtojbi, ve, da so v tem oziru edine misli in edino prepričanje toliko v Dolenji kot v Gorenji Vrtojbi, kar so Gor, Vrtojbenci očitno pokazali na dan volitve v državni zhor. Žal nam je Dol. Vrtojbencem, da nismo vedeli tega prej, sicer bi tudi iz njih srede volili volilne može. Naj nam oproste za sedaj, prihodnjič bodcmo sli skupaj v boj proti starokopitni »Goričanski* stranki. Dopisnik se drega tudi ob v«ro, češ, naši volilni možje so osramotili Vrtojbo kot — liberalno, ker so volili »brezverskega" dr. Staniča! Ali smo zate izgubili vero ? Nam se zdi, da ne, kar se pa tiče vere, glejte Coroninija, kateri je bi) ob svojem času celo izobčen iz cerkve.... Sploh pa naši volilei niso gledali na to, kdo izmed kandidatov več ali manj ntoli» ampak oni so glasovali za možu, ki je pri sedanjih razmerah edino sposoben poslanstva, M i h oč ena o i m eti v drž, zboru odločnih in energičnih mož, ne pa klečeplazov, kakor jih stika »Gorica* ! Dopisnik naj le gre terej k spovedi za laži, katere je natvezil »Prim, Listu".... Mož že nekaj let sem prevrača kozolce po Vrtojbi v občno nezadovoljnost občanov. Naj si pomni, da si neodvisni voliici ne bodemo pustili od njega, ki je od nas odvisen,- narekovati političnega prepričanja. Raje, kakor da ss spušča z nami v polemiko in imenuje dolenje vrtojbenske mladeniče ,krokarje", naj bi učil v Gor. Vrtojbi mladino narodnega petja; žalostno je, da se tamošnjo mladež še vedno čuje peti laške pesmi, kakor »Che šolo per te mi bate ii cuor*..... Dol. Vrtojba naj bi mu bila v tem izgledi »Prim. List*' pa opominjamo, naj pusti Vrtojbo pri miru, sicer vtegne priti še ob tisti malenkostni ugled, ki ga ima v Vrtojbi. Iz Tolmina. (Odhodnica dr. Tri 11 er j a). — Eden najkrasnejših večerov v Tolminu je bila odhodnica, prirejena po tol. rodoljubih dne 17. t. m. na čast odhajajočemu dr. Trillerju v belo Ljubljano. Zbralo se je 50 odlični oseb, zastopajočih različne stanove, iz Tolmina, sv. Lucije, Kobarida in Gorice, različni po narodnosti in različni po političnem prepričanju a edini v spoštovanju in ljubezni do odhajajočega slavljenca. Ne bodem govoril o z jedili, pijačami in šopki bogato naloženi mizi, niti o krasnem narodnem petju, naj preideru koj h govornikom, ki so vsi kot dogovorjeni slikali dr. Trillerja kot uzor-moža in velikodušnega dobrotnika. Prvi je slavljencu napil zlatomašnik preč. g. Pencin v imenu ubožcev, katerim so bile njegove radodarne roke vedno odprte. Gospod župan Gabršček v imenu Tolmina kot zagovorniku in pospešitelju narodne samozavesti in kot neumornemu in požrtvovalnemu ratarju za napredek in olepšanje Tolmina in okolice. Gosp. okraj, sodnik Primožič v imenu sodnijskih uradnikov kot vseskozi poštenemu, lojalnemu in pravičnemu odvetniku, ki ni strank zastopal iz dobič-karij in ni pravd sestavljal zaradi pravd nego zaradi stvari, resnice in pravice. Da je delal v postavnih mejah harmonično s sodiščem, posredoval mej strankami, in sodeval, da pride resnica na dan, kar vpliva moralično in ob ednem koristno na stranke, krepostno na ljudstvo splojj! G. Vrtovec v imenu šolske miadinp, kateri sta bila slavljenec in njegova blaga gospa velikodušna dobrotnika. Bogate Božičnice, na kojih je dobivala šol. mladina v Tolminu obleko, obutev in peciva, je bilo delo blage gospe Trillerjeve. Spodbuditelj k nabiranju za „Slogine* šole in »Šolski dom" je bil pri vsaki ugodni priliki n$$ slavljenje. Kupoval je primerne knjige in jih delil ne-le mej šolsko mladino v Tolminu nego tudi drugim šolam v okraju. Nahrani je imel več učencev-sirot In ako bi se bila spol nila opravičena želja Tolmincev, dobiti v Tolmin pri-pravljavnico za učitelijšče, je obljubil, da bi 4 ubogim dijakom hrano dajal. Gojil je ves čas svojega bivanja na Tolminskem vročo željo, da bi se ustanovila v Gorici študentov-ska kuhinja za uboge in nadarjene dijake goriške dežele, da bi se tako odporaoglo ubogim starišem za časa šolanja v Gorici in narodu z večo inteligenco. Ta njegova vroča želja se utegne uresničiti, kajti v trajen spomin na velikega dobrotnika šol. mladine se je postavil isti večer temeljni kamen za tako študentovsko kuhinjo v Gorici. Nabralo se je v ta namen in pri tol. hranilnici naložilo 252 kron. G. pl. P r e m e r s t e i n je napil preblagi gospej. Razume se, da je naš slavljenec primerno odgovarjal gg. predgovornikom. Dotaknil se je skoraj vseh naših vprašanj. Bil vidno ginjen, videč nabirati don *ske k ustanovitvi študentovsko kuhinje v Gorici ter vsklikni!: »Tudi iz bele Ljubljane hočem to prepotrebno podjetje podpirati, kajti ne sina ne hčere po meni ne bo, zato pa nodem skrbel za dijake sorodnikov in svojega ljubljenega naroda*. Predaleč bi zašel, pa tudi ni fako lahko po vrednosti opisati tako slav-nost, ki bode gotovo v trajen spomin slavljencu, kakor tudi njegovim slaviteljcm. Do- | voljeno naj mi bode dostaviti le še sledeče: [ Mi nismo urneli uvaževati vrlin dr. Trillerja. ' Pogrešali ga bodemo. Spoznali in čutili, kaj je bil ta mož, ko ga ne bodo več mej nami. Zakaj*ni zemlja, lega in podnebje vsem slovenskim plodcnosnim drevesom jedna in ista 1 Domače in razne novice. Zaplembi!. — Današnje zjutranje tedanje je bilo zaplenjeno zaradi konca uvodnega članka, ki govori o italijanskih odvet- j nikih. Po novejšem tolmačenju zakona je namreč bojkot prepovedan. Poroka. — Včeraj se je poročil g. Srečko Stres, učitelj v Temnici pri Komnu, z g.čno Švarovo. Čestitamo! Smrtna ko.sa. ~- Umrla je gospa Marija Hcvvanski, soproga čevljarja g. Ho-\vanskega, v starosti 62 let, po mnogoletni težki bolezni. Pogreb bo danes pop. v Št. Andrežu. Naj v miru počiva! 30-letnica pisateljevanja. — Gospod Janko Le ban, nadučiteij v Trebelnem na Dolenjskem, je obhajal 30-letnico svojega pisateljevanja. Ime g. Lebana je znano čita-teljem »Soče* "že" od L 1871. naprej, kajti on je bil sotrudnik že takoj od začetka. Na mnoga leta! Kako vse vedo! — V »Gorici" smo čitali smešno-čudne trditve o razmerah v »Sodnem" upravništvu, za katere se ne brigamo niti mi v uredništvu. Na našo zavrnitev na njeno stikanje po naših naročnikih je odgovorila »Gorica*, da »Soča" sploh nima 300 naročnikov. Tako govorjenje je smešno samo na sebi, kajti gospodje pri »Gor." niso še vsevedni in vsevidni, da bi videli tudi skozi zidove naše knjige v upravništvu. Da »Soča* ni ves čas, odkar jevGab. rokah, dobro stala, smo sami večkrat povedali, kajti Gab. je veliko nad mero skrbel za — naročnike, da je dajal vedno več berila. Enako je zdaj. Zato je neobhodno potrebno večje število naročnikov, kajti »Soča" nima postranskih podpor, kakor »Gorica". »Soča* je istim možem veliko bolje služila nego »Gor.*, a jej niso pomagali, ko bi bila njih dolžnost. — Svoje somišljenike opozarjamo na dvoje: Naj širijo »Sočo" in »Primorca* innaj—ne podpirajo nasprotnikov! Med našimi naročniki ni pet »Goričanov", tako so ti dosledni, dočim bi bilo »Gorice* že davno konec, da je ne naročajo naši somišljeniki iz »radovednosti". Te radovednosti mora biti konec 1 • V ostalem so pa gospodje strašno nedosledni! Po eni strani klepetajo o Ga-brščekovi pohlepnosti itd., po drugi pa trde, da izdaja »Sočo*, kakoršna je, za samih 300 naročnikov in večje število — brezplačnih odjemalcev. ObŽnl zbor »Gor. Sokola*. — Poleg kratkega poročila zadnjič navajamo danes še to: Brat starosta je pozdravil občni zbor, povdarjal na kratko, da Sokol je gojil skoro do posednjih časov le svojo narodobudno nalogo, šele nedavno je prišel tudi do izvrševanju svoje druge naloge: telovadbe, omenjal je zgodovino Sokola, kako si je pomagal doslej, da je mogel kolikor toliko zadoščati svojim smotrom ter izrazil končno svoje veselje, da občni zbor zboruje v novi lepi dvorani v rodoljubni hiši g. Kopača, kjer se počuti kakor pod svojo streho. To po-nienja napredek v lepem pomenu besede, kar se kaže v iem, da se telovadba pridneje goji ter v tem, da je dvorana ob vseh dosedanjih predpustnih zabavah polna tako, da postaja že včasih premajhna. Iz tajnikovega poročila (g. Hacin) posnemamo, da se je ustanovila lansko leto glasbena šola Sokolova, ki je velike važnosti za razvitek goriških Slovencev v družabnem oziru; vse broške, katerih ni malo, je prevzel brat starosta, za kar mu bodi zahvala! Omenja potem prirejene veselice, ki so poleg male članarine najglavnejši dohodek Sokolov. O teh je bilo svoj čas že obširno poročano v »Soči*. 1. dec. 1. 1. je odbor najel dvorano " hiši g. Kopača, zraven 2 sobi s kuhinjo, ki služita za tamburanje, petje tur za postrežnteo. Omenja g. E. Širco, učitelja glasbene šole Sokolove, ki se neumorno trudi za pouk ter tudi dosega lepe vspehe. Vsa čast njemu f — Glede na telovadbo je omenjal brat tajnik, da po preteku 12 let šele je dospel Sokol do ločitve uprave od tehniškega vodstva v društvu. Telovadilo se je skozi celo leto, in sicer trikrat na teden, vajenci pa po dvakrat. Telovadilo je vedno lepo število Sokolov. Opravila pri tern so imeli bratje: Hacin, Bisail, Bačnar in Scbaup. Koncem leta je bilo 20 telovadcev in 33 gojencev. Izrekala se je nujna želja, delati na to, da se število družabnikov pomnoži! Iz blag. poročila (g. Bisail) posnemamo, da znašajo za lansko leto aktiva 906.92 gld., pasiva 153.32 gld., kaže se torej aktivnega premoženja z gotovino 753,60 gld. Stanje blagajne je povoljno. Po volitvi, katero smo navedli že zadnjič, je zahvalil brat dr. Turna brata Poveraja, ki je bil v odboru dolgo vrsto let ter je po svojih močeh marljivo deloval za napredek Sokolstva. Brat Poveraj je primerno odgovoril. Brat starosta je končno omenil, da odide brat Hacin v kratkem v Ljubljano ter se poslovi od Sokola. Znano je, da brat Hacin je bil marljiv telovadec, ki je delal čast Sokolu ter s svojimi nastopi mnogo pripomogel do popolnejših vspehov. Marljiv je bil kot odbornik in kot načelnik telovadbe, zato mu bodi zahvala! On odide drugam. Ni bil dolgo med nami, ali s svojim delovanjem Lot Sokol si je pridobil trajen spomin v zgodovini goriškega Sokolstva. Na zdar! Na to je bil občni zbor na običajni način zaključen. Ponavljamo tui srčno željo, da bi Sokol procv.ul med nami, da bi se širil, v kar naj pripomore vsak brat s pridobivanjem novih članov, ter vršil tako lepo svojo ne-lehko glavo, kakor je pričel v poslednjem času; to pa bo mogoče le v vstrajnem delu! Iz Šcmpasa: »Revež Mart. Štrukelj je podpisal popravek Grče, ker bi sicer imel na vratu njegovo jezo in škodo. Ko je on pa prvič čltal poročilo v »Soči", je dejal dvema pričama: »Vse je resnično; le to ni res, da sem učitelja in župnika z bičem nagnal z voza". Potem je pa podpisal popravek. Uboga vera. kako trpiš pod takimi namestniki Kristusovimi !* Odlikovani fotografski atelije gosp. Antona Jerkiča se je le dni preselil iz prejšnega bivališča na Travniku št. 11. v Gosposko ul. št. 7. II. nadst., v hišo »Goriške ljudske posojilnice". Atelije gosp. Jer-kiča je urejen prav velikomestno in fino, da bo mogel še bolje ustrezati p. n. občinstvu. Rodoljubnega gosp. fotografa prav toplo priporočamo. »IT Osservatore Triestino* in slovenščina. — Ta uradni list, ki kakor v zasmeh ravnopravnosti v primorskih deželah izhaja le v laškem jeziku, prinaša seveda oglase, oklice, naznanila, itd., tudi v slovenskem jeziku. Ali kakošna slovenščina je to? Vidi se, da največkrat že original k tisku je skrpucan malomarno v slovenščini, gg. uredniki se pa tudi ne potrudijo, da bi stavek popravili tako, da bi bila slovenščina čista. Pa kdo se bo brigal za ta »šklavarski* jezik! Nemščina in laščina v uradnem listu sta čudovito čisti napak, v hrvašjcini in slovenščini jih pa kar mrgoli! — Tako smo prezirani celo v uradnem listu! Ali nima »L*Osservatore" ljudij, ki bi znali slovanski, ali ti namenoma zanemarjajo slovenščino P! Kakor ti meni, tako jaz tebi! — „11 Friuii Orientale" je bil priobčil — še ni tako dolgo od tega — o dr. Turni in pozneje o Andr. Gabrščeku strupene in nesramne članke, kakoršne smo doslej čitali le v — »Gorici*. Sploh je zelo dvomljivo, da bi se ta zvržek rodil v laškem taboru. Pa naj si bode temu že tako ali tako, faktum je, da se ponaša goriško mesto z banditskimi pisači — par excellence. To glede na vest pod naslovom »II Friuii Orientale" v zadnji »Gorici" ! Cigani. — V Solkanu so ukradli v torek dopoludne cigani v neki hiši svoto denarja. Priplazili so se v hišo okoli 8. ure, dobiti malega dečka, kateri se jih je bal, ter so ga za to posadili k zidu in mu prepovedali, ganiti se. Dečka so privezali s predpasnikom za stol, ter ga pribili za čevelj ob tla, da ni mogel z mesta. Do 2. pop. otrok ni mogel govoriti. Odnesli so okoli 13 gold., pištolo, žensko zlato, itd. Cigane so prijeli. V svarilo drugim I F. V. iz Srednjega je bil pobegnil v Ameriko. Po preteku 5 let se je vrnil letos na novega leta dan domu. Predno je odšel, je imel opraviti še 2 vojaški vaji. Po vrnitvi se je oglasil pri okr. glavarstvu, katero ga je prijelo. En mesec je bil v preiskovalnem zaporu, na en mesec pa je obsojen v garnizijski zapor v Trstu, kjer so sedaj nahaja. To v svarilo drugim ! V Čruičak ustunovljajo bralno društvo. Morda bo že v nedeljo shod v to svrho. Od izvestne strani se že agituje, da društvo ne sme naročiti »Soče*. — Josip Kosovel, veleposestnik v Crničah, nas je prosil, sporočiti, da on ni bil volilni mož za zadnjo držuv-nozborsko dopolnilno volitev. To radi tega, ker pogosto mora slišati očitanja, ki se ne tičejo njega, marveč drugega moža, ki je bil volilni mož! Toliko na obče znanje 1 zahvala. — Velerodni gospod Martin dr. 'Kersevani iz Gorico je podaril tu« kajšni obrtni šoli za zidarje znesek 20 K v nakup šolskih potrebščin. Blagemu darova-teljti se podpisano načelnišlvo tem potoni najprisrčneje zahvaljuje. Nadzorni odbor obrtne šole v Renčali dne 18. febr. 1900. Načelnik: Rajni. Žnidarčič, m. p. Nadina Bluvjanska dospe začetkom marci v Gorico ter priredi v dvorani pri Dreherju dne 7. prih. m. velik koncert. Sodeluje 40 oseb v staroruskih kostumih. Na-, dina Slavjanska vodi slavni velikoruski Ba-lalaika-orkester. Ime Slavjanski je slavno-znano, in zato je upati, da koncert vspe kar najbolje. Obljubljeno poročilo o občnem zboru »Kat. slov, del. dr." smo rrorali odložiti radi drugega gradiva za prihodnjič. »Slovenska Čitalnica" v Gorici priredi v svojih prostorih dne 25. t. m. ob 9. uri zvečer veliki ples v kostumih. — Vstop k plesu imajo le Čitahuški udje in od teh uvedeni gosti, kateri pa morajo imeti v to svrho vstopnico, glasečo se na ime. Dame in gospodje so naprošeni, da pridejo v kostumih, oziroma maskah ali pa plesnih oblekah. Telovadno društvo „(4 oris k i Sokol" priredi na pustni torek 27. februvarja 1900. veliko maskerado v prostorih »Slovenske Čitalnice*. Začetek ob 8l/g zvečer. Sviral bo vojaški orkester. Vstopnina: za ude 50 kr., za neude 1 gld. Kdor ne pride v maski ali kostimu, plača 20 kr. globe. Za take veljaj v obče promenadna obleka. V sokolski obleki in gardedame globe prosti. Vsak gospod more vpeljati brezplačno eno damo; druge plačajo po zgornji določbi. Maske, ki nočejo, da bi se razkrile pred vstopom v to določenemu pregledovalcu, naj si priskrbe že naprej posebno vstopnico, ki se pri vstopu le pokaže. Na to sklepno zabavo v letošnjem pustu slavno občinstvo ulj ud no vabi odbor. »Narodna Čitalnica* v Cerknem vabi na predpustno veselico, katero priredi v svojih prostorih dne 25. svečana 1900. Vspored: 1. F. S. Vilhar: Naša zvezda, moški zbor. 2. Ant. Nedved : Želje, samospev. 2. P. Hug. Sattner: Naša pesem, mešan zbor. 5. G. Ipavec: Domovini, moški zbor. 6. F. S. Vilhar : Mornar, samospev, 7. Ant. Nedved: Oblakom, mešan zbor. 8, Prevarjen skopuh: Žaloigra v 2 dej. Spisal*** 9. Srečkanje. 10. Prosta zabava in ples. -— Med posameznimi točkami svira oddelek rudniške godbe iz Idrije, Začetek točno ob 6. uri zvečer. — Vstopnina | za neude 40 vin,, udje prosti, k plesu za ude 60 vin., za neude 1 K 20 vin. — Vstop dovoljen le udom in vabljenim. Odbor. »Kmetijsko opekarsko društvo" so ustanovili v Bukovici. Ker so pravila že potrjena, bo v nedeljo popoludne občni zbor, in sicer ob 2. uri v prostorih g. krčmarja Franca Črneta. Posojilnica in hranilnica t Ajdovščini, registrovana ^zadruga z^ neomejeno zavezo, vabi na VI. redni občni zbor, kateri bode v nedeljo dne 4. marca t. 1. ob 3l/8 uri popoldne v zadružnem uradu v Ajdovščini s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Sklepanje o porabi čistega dobička. 3. Spremetobf pravilr-jl. Volitev načelstva in pregledovalcev računov, 5. Nasveti. Za slučaj, da ne pride zadostno število vde-ležencev, skliče se drugo zborovanje na isti dan ob 4. uri popoKI., katero bode sklepčno ne glede na število zastopanih deležev. V Ajdovščini, dne 14. februvarja 1900. Načelstvo, Razgled po svetu. Državni zbor so otvorili danes. Ka-košna naloga ga čaka, smo že povedali. Vlada hoče, da se nadaljujejo spravne konference vsporedno z zasedanjem drž. zbora. <*> tudi ne pride do sporazumljenja, vlada vsejedno predloži svoje zakonske načrte v tem pogledu. Poljski Hsti trde, da ako se začne ob-strukcija, bo drž. zbor razpusčen in bodo razpisane nove volitve! Deželni zbori bodo'sklicani okoli 15. prihodnjega meseca, kakor poročajo poljski listi. V poslanski zbornici je bilo včeraj že vse živo. Vsi klubi so imeli Že seje, le »Slov. krščanska narodna zveza" ne. Seje parlamentarne komisije češkega kluba se je udeležil tudi češki minister Rezek. Govorilo se je o tem, ali naj Cehi prierio zopet z ob-slrukcijo alt ne, Poljaki bodo delali na to, da se prepreči češka obslrukcija. Ako bi so pa vsejedno pričela, bi imela za neizogibno posledico razpad desnice, O obsodbah v Oeljn. — Na kratko smo Že sporočili o obsodbah, ki so bile razglašene glede na porotne obravnave v zadnjih dneh v Celju, katere so se tikale znanih izgredov razdivjanih celjskih teutonov proti Slovencem in Čehom. O teh razsodbah piše »Slov. Narod": »Slovensko ljudstvo je čakalo z veliko vznemirjenostjo zlasti na izid obravnave proti gosp. Gostinearju. Ta vznemirjenost je bila pač umljiva, saj se je vedelo, da je po čudnem naključju'— ka-li — bilo izžrebanih vse polno fanatičnih nemških in največ celjskih porotnikov, dočim je slovensko prebivalstvo, preogromna večina vsega prebivalstva v celjskem okrožju, dobilo mej porotniki tako malo zastopnikov, da je bila na vsak način zagotovljena porotna klop z nemško večino. In ta. vznemirjenost je bila toliko umljivejSa, ker je notorično, da jo nemški živelj na Slovenskem Štajerskem do skrajnosti fanaliziran, naščuvan proti slovenskemu prebivalstvu, in ker je i.emško časopisje s tako podlostjo, da se je nemški narod lahko sramuje, ščuvalo proti ubogi žrtvi celjske podivjanosti, in prepariralo porotnike na take načine, da smo kar strmeli, ker državno pravdnišfvo ni proti temu ničesar storilo. Izid obravnav je to vznemirjenje kolikor toliko opravičil. Zlasti poučno in značilno je, kako se primerja pravorek porotnikov in razsodba glede urednika Bega s pravorekom in razsodbo glede urednika Am-brožiča. Dočim je bil prvi radi tega, ker je bona ftde ponatisnil v naSem listu izšlo ža-ljenje dveh nemških kričačevT spoznan krivim in obsojen na tri tedne zapora, je bil drugi radi cele vrste infamnih dolžitev in zasra-tnovanij oproščen in le radi nekaterih besed spoznan krivim in obsojen samo na globo 100 gld. Gostinčar je bil obsojen na mesec dni zapora in na plačilo znatne svote tistemu človeku, katerega se je moral ubraniti z revolverjem. Ako se pomisli, da je bil Gostinčar v silobranu posegel po revolverju, ker je bil tolovajski napaden, potem pač ni čuda, da boli ta obsodba vsacega pravicoljubnega človeka, tia pravi vsakdo, da bi se bil moral Gostinčar oprostiti*. To so obsodbe dokaj značilnega značaja, in to še bolj, ker so bile izvršene baš v sedanjem časa, ko vlada na Dunaju stremi — kakor pravi — za tem, da bi pomirila vse narode v državi t K temu naj še povemo, da drž. pravdnik E k 1 v Celju pri obravnavi si je dovolil govoriti o slovenskem narodu tako,1 kakor se ne spodobi! O tem bi pač bilo treba spregovoriti na Dunaju v drž. zboru, kjer se bo govorilo tudi o onih strogih obsodbah čeških reservistov! Jezikovni zakon za Moravsko. — Ministerski predsednik dr. Koerber je bil povabil brzojavno zaupnike za Moravsko ter jim predložil jezikovni načrt za Moravsko, Načrt vsebuje mej drugim naslednja določila: Teziirpri' uŠtnenit in pismenem občevanju s strankami (izvzemši službeno občevanje) je oni, ki ga govore dotične stranke, oziroma v katerem so vložile vloge. Isto velja pri vsem sodnem postopanju, kakor tudi pri vseh-rešitvah, ki morajo biti sestavljene v istem jeziku, v katerem se je vršila obravnavaali -se je izvršil^vpis, Pri ~žašlisavanju se sme posluževati vsak svojega maternega jezika. Uradne objave, tičoče se cele dežele, morajo biti dvojezične, ako so pa iste izdane za posamne okraje in občine, pa v onem jeziku, ki je v doticnem kraju navaden. Uradni napisi, pečati in dr. morajo biti dvojezični. Ali bi ne bila taka naredba potrebna tudi pri nas, kjer bijemo vedno hujši boj za jezikovno ravnopravnost! ? Vojna t južni Afriki. --Po uradnih izkazih o izgubah v raznih bitkah na južnoafriškem bojišču v času od 14. oktobra, ko se je bjla prva bitka pri Mafekingu, pa do prask pri gori Koodoos od % do 12. februvarja, so izgubili Angleži skupno 10.327 mož in sficer 1883 ubitih, 5796 ranjenih in 2648 ujfttih. Izmej ranjencev jih je dosedaj že umrla 280. Največ so izgubili v naslednjih bitkah: pri Gtencoe od 20. do 26. oktobra 477, pri Ladvsmithu od 28. okt. do 6. febr. 1476, pri Stormbergu od 10. dec. do 12. febr, 822, pri Maggersfonteinu H. dec. 949, pri Colenso od 15. dec. do 15, jan, 1157, pri Modder-Riveru 28. novembra 492 in v bitkah ob Tugeli 2363 mož. Pripomniti seveda treba, da so to samo angleški viri in da je število ujetnikov v resnici mnogo večjo. Angleži trde, da okoli Kimberleva se no nahajajo več Buri, da so jim vzeli 1 top s strelivom, zasedli taborišče pri Dronfioldu ter zaplenili več čred živine. — Na Kront-poolu so bili Angleži, ki so napadli burski nasip, odbiti, — Angleži sodijo, da Buri se umikajo na oranjsko mejo. Pri Colesberju je ostalo le kakih 2000 Burov, dočim se jih je okoli 10.000 umaknilo na vzhodno oranjsko mejo, da bi tam prepreč.li prodiranje Angležev v deželo. — Spodnja zbornica angleška se je posvetovala o dodatnem proračunu za vojno. Sprejeli so kredit 13 mil. 1. st. s 207 glasovi proti 32. Angleži trde, da Buri se pomikajo proti oranjski državi, da je celo pretrgana zveza z Bioemfonteinom, da so jih Angleži obkolili, torej da so skoro izgubljeni 1 Kdo ve, koliko je resnice na tem! Vojna se nadaljire, in sicer v malem; v tej pa so Buri mojstri. Vsekakor pa je obrnena vsa pozornost sedaj na zapadno bojišče. Koncert v proslavo stoletnice dr. Fr. Prešerna. — Pod protektoratom Nj. Svetlosti Jana grofa Harracha prirede po inicijativi »Slovenije" slovanska dunajska akad. društva: češko »AkademickJ' Spolek", bolg. » Balkan", rus. »Bukovina", slov. »Slovenija*, srh. »Zora" in hrv. »Zvonimir" v spomin stoletnice rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna slavnosten koncert. Iz posebne prijaznosti so objubili sodelovanje: gospica Dragic* Kovaeevič, dvorni operni pevec gospod Fran Naval, virtuoz na gosli gospod KaroIJeraj, »Slovansko pevsko društvo*, tamburaški zbor *Zvo-nimir* ter pevski zbor »Slovenije". Koncert bode dne 7. marca 1900. v koncertni dvorani »Ronacher", L, Schellinggasse 4. Začetek ob 8. uri zvečer. — Prostovoljne prispevke v korist Prešernovega spomenika v Ljubljani hvaležno sprejema »Slovenija8, Dunaj (Wien), VIII., Lederergasse 20. Raznotero. — Nižje avstrijski dež. zbor je sklican za posvetovanje o načrtu volilne preosnove za mesto dunajsko; ista ima biti v korist kršč. socijalistom l — Več srbskih konzulov v Rusiji je dalo ostavke. Na Ruskem vlada ponekod te dni nenavaden mraz. — Stavke še nadaljujejo. V nekaterih rudnikih delajo, v večini ne. Začeli so uvažati v Avstrijo premog iz Angleške l Narodno gospodarstvo. Za krošnjarje. — Kakor smo bili sporočili svoj čas, je bila trgovska komisija, v državnem zboru določila podkomisijo, kateri je bil nalog: predložiti načrt zakona, po katerem bi se utesnilo krošnjarenje. Trgovinsko ministerstvo je razposlalo na to načrt raznim trgovinskim zbornicam. Trgovinska zbornica na Dunaju se je izrrkla proti nameravani utesnitvi ter je izdala povabilo vsem prizadetim krogom, da se pridružijo protestu. Posebe« agttacijski odsek v to svrho , se je ustanovil na Dunaju. —- Ta vest bo gotovo zanimala naše krošnjarje na Bolškem, katere bi zadel hud udarec, ako bi se tako hudo, kakor nameravano, utesnilo krošnjarenje. »Uvod v narodno gospodarstvo". — Po Maurice Block-ovi knjigi »Petit raanuel d'ecjnomie pratique" uredil Vekoslav Ku-kovec. Ponatisk iz »Popotnika«. — Uredništvo učiteljskega lista »Popotnik" je pri-občevalo lansko leto v svojem listu narodno guspodarske članke pod gorenjim naslovom. Za novo leto jih je pa zbrane v lični knjižnici podalo slovenskemu čitateljstvu, ki mu bo za to novoletno darilo brez dvombe tudi hvaležno, Vsi napredni Členi našega naroda so »Uvod v narodno gospodarstvo" sprejeli z velikim veseljem, češ: vsaj začelo se je! Dal Bog, da bi temu »uvodu* sledile daljše razprave o narodnem gospodarstvu! ~ O knjigi Block-Kukovčevi se je še vendar precej tudi pisalo. Ni čuda! Kdor le prebere »Kazalo", vidi, da so v knjigi obrav-I nane najprimitivnejše in najaktualnejše strani našega vsakdanjega življenja. Mi bi želeli, da se ta knjiga kolikor le mogoče razširi med slovensko ljudstvo, posebno pa med slovensko mladez; zlasti bi bilo potreba, da si jo dobro ogleda naše dijaštvo. »Uvod v narodno gospodarstvo* se naroča pri M. 1. Neratu, uredniku »Popotnika* v Mariboru; dobi se tudi v vseh knjigotržnicah po Slovenskem, Cena 1 krono, po pošli 10 vin. več. Le pridno sezite po nji! Vprašanje o oolnlnt na sadje. — Gitatulji naše rubrike se izvestno spominjajo na malo notico, kjer smo poročali o gibanju v Nemčiji glede eolnine na uvoz sadja. To gibanje je sedaj v polnem teku. Mnogo sadjerejskih društev se je izrazilo proti eolnini. Tudi erfurtsko okrajno sadje-rejsko društvo, ki ima velik pomen v sadjereji Nemčije, se je izreklo proti. Isto je storila tudi erfurtska trgovska in obrtna zbornica, kateremu primeru je sledila zbornica v Hanau. Zaupniki virtemberškega sadje-rejskega deželnega društva so začeli podobno akcijo itd. Kakor je torej videti, je skoro vse proti nameravani eolnini na sadje. Ni čuda I Nemčija je 1. 1899. izdala za impor-tirano sveže sadje 74 milj. mark. (Od te svote se je izdalo 43 milj. mark samo za jabolka, 10VS milj. za hruške, 2 milj. za češnje itd.) K temu pa še pride uvoz ostalega sadja kot orehi, datlji itd. Tako, da je izdala Nemčija za vse sadje okoli 149 milj. mark. Avstrija ima pri tem uvozu precejšen delež. Izvoz iz Nemčije pa znaša le 41/* miljonov mark. Važna razsodba glede osebne do* hodarine. — Nekdo v Pragi je naznanil 3500 gld. letnih dohodkov. Cenilna komisija pa mu je osebno dohodarino odmerila do 6000 gld. On se je pritožil na deželno komisijo, ki mu je pritožbo odbila. Pritožil se je na upravno sodišče te; naglašal, da mora prva instanca davkoplačevalcem preje naznaniti pomisleke, predno mu odmeri, oziroma zviša osebno dohodarino. Upravno sodišče je v tem smislu tudi razsodilo. Torej mora prva instanca davkoplačevalcu preje naznaniti svoje pomisleke glede njegove na-povedbe in razloge, predno mu odmeri ali zviša osebni dohodninski davek. To pa se navadno ne vrši, temuč odmerijo davek brez vsakega pojasnila. ---- / Poslanica.* Cenjenemu uredništvu Časopisa ,Gorica". V zadnjih številkah Vašega cenjenega lista bilo je citati vest, da kot deželni odbornik poročam tudi italijanski. Da je to neresnica,, je »Gorica" že priznala, vendar stvar obrnila tako: da sicer ne poročam italijanski, da pa iz lastnega nagiba gg. odbornikom italijanske narodnosti tolmačim svoja poročila na italijanski in da gg. odborniki to sami porogljivo opravljajo, Da svoja poročila na sploh in iz lastnega nagiba prevajam ali tolmačim na italijanski, ni res, in g. deželni glavar dr. vitez Pajer in gg. deželna odbornika dr. Karani in dr. Verzegnassi tega gotovo niso trdili. Na korist naši stvari pa zanima mene in vsakogar poizvedeti resničnost posebno drugega dela omenjene vesti v »Gorici": češ," da gg. odborniki sami tako postopanje smešijo. Deželni poslanci italijanske stranke so naše zahteve glede rabe slovenskega jezika v odsekih že ponovno priznavali kot pravične a dostavljali, da je na korist skupne stvari, in da je sporazumljenje le mogoče, J ako vsi poslanci razumejo, kar se govori, da torej treba že iz tega razloga enega raz« pravnega jezika in treba posebno v odsekih pretolmačiti gospodom, ki ne umejo slovenščine, slovenske govore na italijanski. Slavno uredništvo »Gorice" pa nasprotno trdi, da ima priče za to, da so Italijanski odborniki smešili zatrjevano tolmačenje mojih poročil v deželnem odboru. Ce je to res, treba s pričo na dan, vedel bodem potem jaz in soposlanci, kako obnašati se odslej glede raz-pravnega jezika in tolmačenja v zboru, odboru in odsekih. Ne verjamem, da bi se g. deželni glavar dr, vitez Pajer in gg. deželna odbornika dr. Verzegnassi in dr. Marani spuščali v enake pogovore. Pozivljem torej slavno uredništvo, da stvar pojasni in pride s pričo na dan 1 Slovenska priča pač ne bode imela bojazni, govoriti odločno in odkrito, kar so ji m- italijanski odborniki sporočili, in gg, odborniki gotovo pred javnostjo ne utaje, kar so naši slovenski priči v istini govorili. Ponavljam, da po mojem prepričanji tega, kar je spravilo slavno uredništvo v list, gg. odborniki niso govorili, niso mogli in smeli govoriti, in tudi priče ni za to I Dostavljam, da se je g. deželni uradnik Ernest Klavžar, nepozvan, pri meni že izgovoril, da on ni v nikaki zvezi s vestjo v »Gorici*, kar bi rad verjel, ker jo ob sebi umevno, da deželni uradnik ne raznasa morebitnih zaupnih pogovorov iz prostorov deželnega urada v one »Narodne tiskarne*, Slavno uredništvo naj torej blagovoljno imenuje ono pošteno slovensko pričo, na katero se sklicuje ter po njej navede precizne trditve gg. soodbornikov, da oodom vedel dajali odgovor za svoje obnašanje v deželnem odboru javnosti in gg. soodbornikom italijanske stranke. Do tedaj z vsem spoštovanjem Ur, Henrik Tuiim, deželni odbornik. *) Xa vsebino pod tam naslovom je odgovorno urcdniMvo le toliko, Mikov zahteva tinkovni takon. Op. »red. Zahvala. Podpisana rodbina najiskreneje zahvaljuje vse dastite gospe in gospode, kateri so prisostvovali pri sv. mašah* zadušnicah v Gorici dne 21. t. m. po našem ranjkem, nepozabnem Karolu Reja, c. kr. davčnem ofietjalu. Nadalje zahvaljujemo še posebej spoštovane gospode davčne uradnike, kateri so se udeležili teh žalostnih obredov. Srčna hvala! V Gorici, dne 21. februv. 1900. Žalujoča rodbina Roja. Vabilo k občnemu zboru trgovsko-obrtne registrovane zadruge y Gorici z neomejenim jamstvom, kateri bode dne 11. marca 1900. ob II. uri predp»ldne v prostorih »Slovenske Čitalnice".. a) Poročilo ravnateljstva o poslovanju za leto 1899. b) Volitev overovateljev zapisnika o občnem zboru in odobrenje zapisnika prejšnjega občnega zbora. c) Volitev osmih članov ravnateljstva, petih namestnikov, pet članov nadzorovalnega sveta in pet namestnikov istega. d) Sklepanje o letnih računih in bilancah. e) Razprava in sklepanje o predlogih ravnateljstva, nadzorovalnega sveta in posameznih članov. Poštna odpraviteljica izvežbana ter vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, išče službe. Naslov pove naše upravništvo. Gospodje se sprejemajo na hrano v slovensko] družini, Kje, pove upravništvo. Fran Wilhelmov jodvajajoči čaj od Frana Vilhelma lekarnarja v Neunkirchen J (Spodnje Avstrijsko) j dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj stane j 2 kroni av. velj. j Št. 181-0. š. sv. Sežana, 17. februvarja 1900. V šolskem okraju sežanskem se razpisujejo v stalno namoščenjo sledeča mesta: 1. Služba učitelja voditelja III. plačne vrste na jednorazrednieah v Dutovljah, Kobljoglavi in v Temnici; 2. Služba učitelja III. plačne vrsto na dvorazrednici v Povirju; 3. Služba učiteljico, III. plačno vrste na štirirazrodnici v Sežani. S temi službami spojeni prejemki so ustanovljeni v deželnem zakonu z dne 15. oktobra 1896 št. 30. Prosilci naj vlože svoje pravilno opremljene prošnjo v teku šestih tednov po razglasu lega razpisa v uradnem listu pri dotičnem krojnem šolskem svetu. Predsednik: Dr. LahamaF. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, goružice tSenf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril -Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenali. 2 odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semeniški ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. Rmtom Ohidi&f čevljar v Semeniški uliei štev. 4 ||Pay- v Gorici, ~^Ly priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila so izvršuje hitro. V^arol prašču\, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za umogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče niraberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE m krojače in čevljarje. Svetinjlee. r- Rožni venci. — Masne knjižice. Sišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramaiie, krosnjarje, prodajalce po sejmih in trgih . i po sejmih in trgih ter na deželi. 2 S5--8 Podpisani dovoljujem si naznanjati gg. gostilničarjem, odjemalcem piva, ter slavnemu občinstvu iz mesta in dežele sploh, da otvorim s 1. mareorn t. 1. dve podružni zalogi piva in sicer: v Gorici ra Koma na ksaca ulice Asciii štev. 25 (v hiši gostilničarja J. Giuffaiina) pod vodstvom gospoda Ferdinanda Žg;ilelj prve kranjske ekspertne pivovarne 'na p r T. FFčfclteh - Vrhnika Gorica, Rabatliee it. 18. Poroka. Državni uradnik, ugledne zunanjosti, star 36 let, s štirimi, do li .'et starimi otroci, želi poročiti blago in pametno gospodično ali vdovo, lepih lastnosti in pridno, k večjemu 36 let staro, s primerno doto. — Ponudbe z družinskimi in premoženjskimi li, po mogočnosti s fotografijo, naj se poSi-»Tajnost* nt upravniStvo ,Soče*. Odda se v najem hiša z vrtom v Dolenji Vrtojbi. Hiša je služila doslej kot duhov-sko stanovanje. -- Natančneje poizvedbe pri lastniku gosp. M. Sttunigu, veleposestniku v Biljah. ©0©©0©0©@®e®0©0©©©©©@© Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedic & Zajec (prej G. Darbo) prod nadškofijo Str. 5. Podružnica konce Naštela štv 2. Zalege v ulici Morelli št. 12. v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega itajsrskaga železa, železne, cinkaste, poclnjene in medene plo-ičevine, orodja za razne obrti in pohisnega, sfedllna ognJi*6a, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbatint-a v AjdovSčini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. čevljarski mojster v ulici sv. Antona (Kopačeva hiša) št. 7, , ^ se preporoda svojim rojakom, zagotav- i V^ ^^ ^ _ ljaje dobro delo m točno postrežbo po | 00000® 0Q0 00Q000Q00(g)000 jVlaurenčič f rane, Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. zmernih cenah. Prva kranjska tovarna testenin Žnideršie & Haleiičič v H. Bistrici priporoCa vclespoštnvanomu nbfinslvu svoje priznano izborno I**- testenine, t*fll kol niiikiiroiic, iidoliiio in različno vloge m na julio v različnih kakovostili. Prvi sijajni uspeli najinih izdelkov jo la, kr. „Venee slovanskih povesti", črtice iz ruskega, poljskega, slovaškega in hrvaškega življenja. I. Cena s poštnino 55 kr. Simon Gregorčičeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji 30 kr. Ant. funfka izbrane pesmi. Cena lični izdaji 50 kr. Pagliaruzzi-Krilanove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 60 Sr. Anton KlodiČev »Materin blagoslov". Cena s po§tn. 18 kr. „Spizoda iz kulturne zgodovino goriško", ali košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija. Spisal, mons. Andr. Marušič. Cena s poštnino H kr. »Slovanska knjizniea". Izhaja !."•. dan v mesecu. Do konca leta 18W. je izšlo 81 snopičev. Celoletna naročnina gld. t-80. *.*r*njižniea za mladino", izšlo je 21 snopfecv. -- Cena vsakemu snopiču je 25 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. — »Salonska knjizniea", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1897. I. zvezek ,.0 te ženske!" stane broširan gld. 1-1 o, vezan gld. 1'CO V kratkem izide II. in III. knjiga zanimive vsebine. »Btuhonemi". Zgodovhni in sedanja metoda njih vzgojevania. ITiO strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižane cena gld. 1*30. »Bele noči". SentimentJtlen roman. Cena 25 kr. „&en-flur",romm izčaso? Kristusovih. Angleški spisal I,. Wallacc, poslovenil Podravsiu. Trdovezan gld. 105, mehkovezau gld. 130. »Kako je ravnati Z mlekom i" Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu, t iztis 15 kr., 10 iztisov gld. 1. Ti-do vezan gld. 1-90. PVHHOli Mehko vezan gld. 1*00. Pfcceo- CjiOBnnciaft Cjiobapl (Ročni Rtjsko - Slovenski Slovar) IN Kratka sJovnica ruskega jezika (KpatKa« rpaMMa-niKa P^ccuaro Hstma) V kratkem izide „Slovensko-ruski slovar" in „rusko-sIovcnska Blovnfen'