— FoStulBa plačana v Leto XXIII., št« 159 Upravmštvo: LjuDl lana, Puccinijeva ulica 5. Telefon 31-22, 31-23. 31-24 Jfoseratni oddelek: Ljubljana, Pucdmjeva bU> ca 5 — Telefon it. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Rafuni: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-(.'ekovnem zavodu Jt. 17.749, ta ostale kraje Italije Servizio Conti, Cort. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Ljubljana, nedelja 18, julija ltyg'XXI Cena cent« 81 1 • 1 •' / HB . ' ^fj*. 1 1 B 1 .,»v « I« h a j a ritk d a a razen p i Naročaina znata mesečno Lir _ n IamanOo vključno « »Ponedeljskim cromc Lir 36.30. Ured niit vo s Puccinijeva ulica k. 5. — T« ker. 31-22, 31-23. 31-24. Rokopisi te o« vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob- blidti di provenienza italiana ad estera: Dnione PubblicitJ Italiana S. A. MILANO. comliatfiiiteiitf 112 nemico ison e rlisscito ad avamare — Azicui a velo rasen te snlie truppe avversarie — Un piro$ca£© di 7000 tom al^ndato — 34 velivoli neimci abbattuti stro inerodatore leggero, attaccato da al-cuni motosiluranti, ne affondava due e con-duceva a termine la sua missione senza avere riportato alcun danno. Un cacciatorpediniere neniico e stato si- lurato da un nostro sonumergibile. * A seguito delle incursioni citate dal bol-lettino odierno sono state finora accertate le seguenti perdite tra le popolazioni: a Napoli 22 morti e 70 feriti; a Bari 3 morti e 33 feriti; a La Spezia 6 feriti. In corso di precisazioni quelle di Reggio Calabria e Messina. Le vittime definitivamente accertate in seguito aH'incursione nemica su Livorno saigono a 252 morti e 503 feriti. Nota al bollettino n. 1148: Nei combatti-menti dei giorni seorsi e caduto da prode in Sicilia, il luogotenente generale della M.V.S.N. e generale di brigata del regio esercito Enrico Francisci. Egli era stato inviato nell'isola per assumere un impor-tante comando e subito si era voluto recare sulle primissime linee per rendersi esatto conto della situazione e per meglio guidare i reparti posti al suo ordine nell'aspra bat-taglia in corso; il fierissimo suo animo di solaato valoroso, di devoto servitore della patria e del regime, lo spingeva, come sem-pre, dove maggiore era il pericolo ed ivi una salva di artiglieria ha reciso Fancor gagliarda esistenza. II nome di Enrico Francisci si aggiunge a quello del molti uf-ficiali generali in questa guerra immolatisi sul campo ai quali il grado elevato diede sopratutto il privileggio di essere primi nel risehio e nella lotta e di offrire cosi lumi-nosa esempio del dovere adempiuto fino al sacrificio supremo. ?3£ sovjetskih faaskov ha ©o letal uničenih — I&faSovlfenl sovjetski napadi- ku&anskem mostišča la ©b Miisn II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in (lata di 17 lugiio 1943-XXI il segnente bollettino di guerra n. 1148: In Sicilia, ed in particolare nelle regioni di Agrigento e di Catania, si e anehe ieri accanitamente combattuto: L'awersario, nonostante i forti attacchl sferrati e le elevate perdite subite non č riuscito a conseguire ulteriori vantaggL Reparti aerei da combattimento e da assalto hanno inflitfco alle truppe nemiche in rij»etute azioni a volo radente, gravi danni in uomini e materiali. Aerosiluranti e bombardieri delPAsse conducevano vigorose azioni eontro navi nemiche nella zona di Capo Passero e in pros-simitž di porta di Siracusa e Augusta: nn piroscafo da 7000 tonn. incendiato co-lava a picco. La caccia germanica abbatteva nel cielo delli^ Sicilia sedici velivoli dei quaii 12 quadrimotori del tipo «Lil>erator». Incursioni nemiehe su Napoli, Bari, Reggio CaL e Messina non causavano danni di importanza; lirnitato il numero delle vittime. Azioni di bombardamento e di spezzona-mento di scarso rilievo venivano pure ef-fettuate sulla Spezia e localita della Lom-bardia e deH'Emilia. Sono stati complessivamente distrutti, dalle artiglierie della difesa e dalla caecia 18 velivoli dei quali 5 tra Messina e Reggio C al.; tre a Bari, sette a Napoli, tre tra Varese e Pavia. Roma e stata sorvolata questa notte da aerei che hanno lanci&to volantini di propaganda. Nelle aeque della Sicilia orientale un no- Iz Hitlerjevega glavnega sitana, 17. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Medtem ko je včeraj bojno delovanje severno od Bjelgoroda popustilo, so se hudi obrambni boji na področju Orla nadaljevali. Sovjetski napadi so bili po hudih in menjajočih se borbah odbiti. V celotnem odseku je bilo včeraj zopet uničenih 251 oklopnih voz. Z ostale vzhodne fronte poročajo o zavrnitvi več napadov proti v::hodn? fronti kubanskega mostišča, ki so jih podpirala oklopna vozila in bojni letalci in več krajevnih napadov na fronti ob Miusu. Letalstvo je včeraj s posebnim uspehom obstreljevalo sovražnikove izhodiščne postojanke in premikanje čet. V letalskih bojih in po zaslugi protiletalskega topništva je bilo sestreljenih 80 sovjetskih letal. Na Siciliji sovražnik včeraj kljub ve5-krat ponovljenim močnim napadom, posebno na področju Catanije, ni mogel doseči nobenih omembe vrednih uspehov. Lovci in oddelki torpednih letal so prizadeli sovražniku v istih napadih hude izgube ter sestrelili nad Sicilijo 16 sovražnih letal. Vseh je sovražnik v Sredozemlju včeraj izgubil 34 letal. V Messinskem prelivu je prišlo včeraj do več bojev med nemškimi In angleškimi brzimi čolni, v katerih je bil 1 angleški brzi čoln potopljen, drugi verjetno uničen, še več drugih pa zažganih. Nemški in italijanski letalci so tudi včeraj uspešno napadali izkrcevalno mornarico pred Sicilijo. Na morju pred Ymuidenom so nemški čolni za zaščito pristanišča zavrnili napad oddelka angleških brzih čolnov. Sovražni torpedni brzi č»?n je bil tako hudo poškodovan, da se lahko računa z njegovo potopitvijo. Maloštevilna sovražna letala so preletela preteklo noč severno-zapadno in juž-ro državno ozemlje, pri čemer je bila povzročena samo neznatna škoda. Sovjetska protioSenzlva pri Orlu Berlin, 15. jul. s. Glede dogodkov na vzhodu poudarjajo nemški listi soglasno, da so se operacije zadnjih 48 ur stalno širile in postale še silovitejše. Kar se tiče posebej odseka Orel—Bjelgorod, se podčrtava, da obstojajo tri središča borbe in sicer vzhodno od saanega Orla, na področju zapadno od Bjelova in v okrožju Suhiničev, kjer sovražnik uporablja svoje udarne množice. Tudi tu se v bitki sovražnik poslužuje močnih mehaniziranih sil. Vojni dopisniki riagiašajo nadalje, da je pomen sedanje bitke na vzhodni fronti v mogočnem razvitju sil na obeh straneh, ki je prva velika preizkušnja po letošnji zimski vojni. Berlin, 18. jul. Sovjetska protiofenziva na področju Orla se razvija z rastočo silovitostjo in se zdi, da je treba govoriti ne o protiofenzivi, marveč o pravcati ofenzivi velikega obsoga. Po vsem videzu sovjetsko poveljništvo nima samo namena, da s svojimi napadi zadrži in ustavi nemški pohod na Kursk, marveč je to predvsem začetek pohoda proti Brjansku in Smclensku. Sovražnik je vrgel v borbo ogromno število oklopnih in pehotnih divizij, ki so ne glede ha občutne izgube v zadnjih 10 dneh stopile v boj z ogromnim pritiskom. V Berlinu pravijo, da je ta ruski nastop eden izmed najsilneiših in najtesnejših naporov, ki so jih Rusi doslej pokazali. Kasneje so Nemci prešli v protinapad in sedaj so v teku izredno hudi boji. V nekem dopisu vojnega sotrudnika »Zwolfuhrb!atta« pravi poročilo, da »sovjeti, clasi so izgubili v desetih dneh nič manj kakor 35 oklopnih brigad, še vedno mečejo divizijo za divizijo oklopnih voz v napad. Ni dvoma, da so se Rusi mnogo naučili v zadnjih mesecih glede metod, borbe posameznih vojakov, bodisi glede taktike poveljstva, ki je postala elastičnejša in bistrejša. Rusi so se zlasti naučili s presenetljivo hitrostjo premikati velike čete z enega odseka na drugega, in poskušajo za vsako ceno prodreti preko naših črt na področju Orla. Sovražnik se je očividno nadejal, da bo lahko dosegel presenetljv uspeh z upo-„ rabo množice »T 35« novega modela, ki so bili zgrajeni w teku zime v uralskih tovarnah in ki imajo dvojni uklep. Toda ne glede na to zaščito jih granate našega protitankovskega topništva ranijo, zato do uspeha s presenečenjem ni prišlo, pač pa naše čete vedno bolj uporabljajo nov tip strojnice, ki strelja izredno hitro in ki je povzročila najtežje izgube med sovjetsko pehoto.« Tukašnji »Zvolfuhrblatt« poroča, da se je sovražni pritisk na področju med Orlom in Suhiniči v četrtek še znatno ojačil, t o-j a sovražnik razen majhnih vrzeli, ki se niso razširile, ni dosegel nikakršnega važnejšega uspeha. Na področju med Orlom in Kurskom pa so boji počivali že tretji dan, dočim so bili sovražni napadi na jugu Kur-ska, namreč na področju med Bjelgorodom in Obojanom, naperjeni proti bokom prodi-raijočih nemških kolon, odbiti in so nemške čete pridobile nekoliko tal. Po kakih 8 dneh slabega vremena so se vremenske razmere včeraj nenadoma zbolj-šale, kar je omogočilo nemškemu letalstvu, da je obnovilo svoje napade. Ves dan so se oddelki težkih in lahkih bombnikov ter strmoglavcev menjavali v napadih in učinkovito podpirali odpor nemških čet. (L-e ultime notizie.) Finsko vojno poročilo Helsinki, 16. jul. s. Finsko vojno poročilo javlja: V zadnjih 24 urah so finske napadalne čete v srednjem odseku aunuške fronte uničile jarke, dve odporni skupini in eno rdeče strojniško gnezdo ter zadale sovražniku tudi izgube v ljudeh. V odseku Maaselka je bil odbit majhen sovjetski oddelek, ki je napadal. Finsko topništvo je razpršilo rdeče čete, ki so se pripravljale za napad. Drugod se m zgodilo nič pomembnega Sovjetsko preganjanje duhovnikov v Odesi Odesa, 16. jul. s. Neki župnik iz Odese je dramatično pripovedoval o sovjetskem preganjanju duhovnikov. Izjavil je, da je GPU duhovnike neprestano zasliševala in mučila na vse načine. Nekemu duhovniku so preprečili spanje deset zaporednih dni in noči, drugega so prisilili, da je več dni zaporedoma moral stati, dokler ni izgubil zavest. Ti duhovniki so potem izgnili in o njih se nič več ni slišalo. Mnogo duhovnikov, ki jih je GPU obsodila na prisilno delo, je umrlo, preden so dospeli v koncentracijska taborišča, Srdit! boji na Siciliji Sovražniku se ni posrečilo prodreti dalje — Napadi v nizkem poletu na sovražne 7300-tonski parnik potopljen — 34 nasprotnih letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih je objavil 17. julija naslednje 1148. vojno poročalo: Na Siciliji, zlasti na področja Agrtgen-ta in Catanije, so bili tudi včeraj hudi boji. SovražniKu se Kljub močnim napa>-dom in velikim izgubam ni posrečilo napredovati. Oddelki bojnih in napadalnih letal so prizadeli sovražnim četam v ponovnih str-moglavnih napadih hude izgube na ljudeh in na vojnem blagu. ~Osna torpedna letala in bombniki so izvršili močne napade proti sovražnim ladjam v okolišu rta Passero ter v bližini luk v Siracusi in AugnstL Pri tem je bil zažgan en parnik 7.000 ton, ki se je poto-pil. Nemški lovci so v zraku nad Sicilijo sestrelili 16 letal, od teh 12 štirimotornikov tipa »Liberator«. Sovražni poleti nad Neapelj, Bari, Reggio Calabria in Messino "iso povzročili važne škode; tudi število žrtev je omejeno. Sovražni napadi z obstreljevanjem in metanjem rušilnih bomb iz majhne višine so bili izvršeni tudi na Spe/.ijo in na kraje v Lombardiji in Emiliji. Skupno so obrambno topništvo in lovci pokončali 18 letal, od teh 5 med Messino in Reggio Calabria, 3 v Bariju, 7 v Neaplju in 3 med Varesejem in Pavijo. V pretrkli noči so preko Rima letela letala, kg so metala propagandne letake. V vodah vzhodne Sicilije je našo lahko KnzarKo napadlo neKoliko motornih tor-pedovk, križarka pa je potopila dve in iz- Jonaški odpor Berlin, 17. jul. s. Baveč se z operacijami na Siciliji listi soglasno podčrtavajo, da so borbe ostre in da so italijanske sile ob pomoči nemških oddelkov žilavo in hrabro bore proti napadalnim množicam sovražnika. Poudarja se, da se borba pričakuje huda, zlasti na področju Agrigenta, kjer prenašajo edinice Osi silovite napade nasprotnika v srditih obrambnih bojih. Poseben poudarek daje tukajšnji tisk odličnim operacijam italijanskih čet proti oddelkom padalcev, ki so se spustili pri Cataniji. Berlin, 16. jul. O vpcracijah na Siciliji poroča Mednarodna obveščevalna agencija naslednje: Anglcško-ameriške invaz^ske čete so pretekli torek ob podpori znatnh oklopnih in letalskih sil nadaljevale svoje poskuse, da bi prodrle preko obrežnega pasu, ki ga ščit' topništvo njihovih lad-j. Po zadnjih vesteh sc bili ti napadi v splošnem odbit: z znatnimi izgubami za napadalce, ki se jim je posrečilo le na nekaterih točkah razširiti svoj rnostobran. Sovražnik, ki je skušal zlomiti cdpor osnih sil s toR,ništvoia vojnih lad^j ;z r.ajveč;'e bližne obale, je bil napaden na tako učinkovit način, da so se morale vojne ladje, zadete v polno, zaviti v umetno meglo in se oddaljiti od obale tako daleč, da niso mogle več podpiral čet pri izkrcavanjih. Odpor obrambe še nadalje preprečujo Angležem in Američanom dostop na ceste, ki drže v notranjost, in sovražnikove izgube so tem večje, ker imajo osne s'le zase dene dobre postojanke v gorovju, ki so bvli že prej pripravljene. Medtem je prispelo v Berlin prvo poročilo nekega vojnega poročevalca o podrobnostih angleško-ameriškega napada na južno Sic:Tjo: Ponoči 11. julija so se pokazali prvi znaki napada, nakar ;e sovražno letalstvo ojačilo svoje napade. Obramba je bila učinkovita ;n je" dosegla že takoj prve ure važne uspehe, ko je sestrel:la nekoliko de-setkov sovražnih letal. Ped izrazom »obramba« je treba razumeti tako topništvo kakor letalstvo in ladjevje osnih sil. Prvi vtis je bil ta, da se je razvila ogorčena borba, kajti sovražnk ima na razpolago mnogo čet ter podporo letalstva in vojnih lad:j, zbranih ob sicilski obali, toda poveljništvu osnih sil je bilo že jasno, na katerih točkah bo sovražnik uporabil svoje sile in je bilo zato v položaju, da postavi nasproti primerno množino čet. Ponoči 11. julija so se pribl žale sovražne divizije na treh konvojih iz raznih strani sicilski obali pod zašč:to vojnih ladij, nosilk letal, mnogoštevilnih križark in znatne množine drugih lahkih pomorskih enot. Pihal je močan veter, ki je dvigal do višine 1000 m značilni sicilski prah in je na precejšnji razdalj; zakrival tudi morje. Zaradi tega ni došlo do sistematskega izkrcava nja v prvih nočnih urah, kakor je računalo angleško-amer ško poveljništvo. Šele v prvih urah naslednjega jutra se je sovražnik lahko lotil prvih izkrcevalnih operacij, toda izkrcane čete, ki so mislile, da bodo imele lahko delo z italijansko-nem-ško obrambo, so se znašle naenkrat nasproti sovražniku, k; je bil pripravljen na odpor z vsemi silami. Poskusni napad na neko luko, ki je bila po mnenju sovražnika zelo važna, so itali-jansko-nemške čete takoj odbile, že rpo-četka so bjle uničene sovražne čete, kj so stopile na zemljo, kasneje poslana ojačenja pa so se morala umakn ti na morje. Izkrcanja na južni obali pa ni bilo mogoče preprečiti, ker je imel sovražnik veliko premoč v težkem orožju, vendar se je osnim četam tu posrečilo prizadeti sovražniku občutne izgube. Bržkone Je sovražnik na tej točki kasneje izkrcal oklopne vozove in prodrl na sedaj že znanih točkah, kjer Pa bo moral seveda računati z istimi Poravnaj čim prej zaostalo naročnine! vršila do konca svojo nalogo, ne da M bila količkaj poškodovana. En sovražni rušilec je bil torpedlran od naše podmornice. Pri letalskih napadih, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, so doslej ugotovili naslednje žrtve med prebivalstvom: v Neaplju 22 mrtvih in 70 ranjenih, v Bariju 3 mrtvi in 33 ranjenih, v Speziji 6 ranjenih. Ugotavljanje žrtev v Reggiu Calabria in Messini so še v teku. Dokončno ugotovljene žrtve sovražnega letalskega napada na Livomo znašajo 252 mrtvih in 503 ranjene. Pripomba k poročilu št. 1148: V bojih preteklih dni je na Siciliji padel junaške smrti generalni poročnik prostovoljne milice za narodno obrambo ter brigadni general Kr. vojske Enrico Francisci. Bil je poslan na otok. da bi prevzel važno poveljstvo in se je hotel takoj napotiti v najsprednejše črte, da bi se tečno poučil o položaju in da bi bolje vodil v hudi borbi oddelke, ki so mu bili podrejeni. Njegova ponosna duša vrlega vojaka, vdanega služabnika domovine in režima, je silila kakor vedno tja, kjer je bila največja nevarnost ,in tam je topniška salva prekinila njegovo vrlo življenje. Ime En-rica Franciscija se pridružuje imenom mnogih častnikov in generalov, ki so se v tej vojni žrtvovali na bojnem polju. Tem je njihov visoki čin dal predvsem prednost biti prvi pri tveganju in v borbi ter nuditi tako svetal zgled izvrševanja dolžnosti do najvišje žrtve. čet m Škilil i bojevniki, z veterani, ki so že v Afriki dosegi; toliko zmag in ki so sedaj ojačeni z mlajšimi tovariši. (Le ultime notizie.) Vedro zaupanje v razvoj sp3pada Berlin, 16. jul. Vsa Nemčija zasleduje borbo na Siciliji z jzredno pozornostjo. Kakor je razvidno iz pisanja listov, pa vlada v nemški javnosti nespremenjena vediost in veliko zaupanje v bodoči razvoj spopada. Listi poudarjajo, da se odpor osnih čet na Siciliji postopno ojačuje. Dejstvo, da se anglosaški vlastodržc1 zatekajo k političnim manevrom, se tolmači kot potrditev velikih težkeč, na katere je naletel napadalec v sedanji fazi vojaških operacij. Ako b: bili Anglosasi gotovi dobrega izida svojega podjetja, je jasno, da ne bi s tako vztrajnostjo stavili na politično karto, ki ne samo nima niti najmanjšega izgleda na uspeh, marveč jo igrajo sovražniki popolnoma v prazno. Kaj misli Nemčija o borbi na Siciliji, je danes izrazil zastopnik nemških vojaških krogov s posebnim oz rom na razne kombinacije, ki so se pojavile v teh zadnjih dneh v izvestnem delu nevtralnega tiska. V splošnem, je dejal zastopnik vojaških krogov, je treba ugotoviti, da vsi uspehi, ki so jih zavezniki doslej dosegli na Siciliji, v nobenem pogledu ne morejo služitj za napovedi nadaljnjih dogodkov Začetne operacije zaveznikov se niso zaključile s tak;mi vojaškimi uspehi, ki bi bili dokončni, nasprotno: Sedaj smo šele v začetku, tako rekoč v prvem začetku vojaške akcije zaveznikov. Pri tem ne smemo izgubiti smisla za razmerje. Sovražne čete, izkrcane na Siciliji, so zasedle obalni pas, osne čete pa so takoj odgovorjle s primernimi protiukrepi. Taka je bilanca današnjega položaja. S političnega vidika prisostvujemo borbi, kj je v polnem teku in ki je po priznanju anglosaške propagande še zelo daleč od svojega zaključka. Enostavno dejstvo, da se je Angležem in Američanom posrečilo stopiti z močnimi četami na sicilska tla. ne opravičuje nepremišljenih kombinacij o bodočem političnem razvoju in so take kombinacije naravnost blazne. Volja osnih sil za odpor je vzvišena nad vsak dvom. Ne smemo pozabiti, da šteje pri tem največ ckoliščina, da ima Os napadu primerno vojaško moč. Absurdno je misliti, da bi že sama akcija izkrcanja lahko imela neposredno vpliv političnega značaja in da so z njo stopili na plan problemi, ki niso strogo vojaški. To je za Nemčijo jn Italijo osnovno bistvo položaja in dejstva dokazujejo, da je edina posledica sovražnega vdora prav ta, da so se pomnožile moralne energije in da so se izvršil' takoj potrebn; vojašk; ukrepi. Ne more se napovedovati, je zaključil zastopnik nemških vojaških krogov, kako se bo razvila borba in ali se bo posrečilo potisnit; napadalca v merje, dejstvo pa je, da se bo moral sovražnik umakniti s sicil-skih tal, ako se mu tam ne bo posrečilo ustvariti obširne pogoje za oporišča. Ce bo sovražnik estal na sicilskih tleh, bo to toliko bolje za osne sile. ker se jim bodo s tem odprle važne možnosti. (Piccolo.) V Švici sestreljeni angleški letali Bern, 17. jul. s. Švicarsko uradno poročilo javlja: Preiskava za ugotovitev vzrokov za padec dveh britanskih letal v vališkem kantonu je dokazala, da je obe letali sestrelila švicarska protiletalska obramba Angleži ne morejo nikogar več preslepiti Budimpešta 16. jul. s. Madžarski tisk še naprej posveča obširne komentarje operacijam na Siciliji podčrtajoč hrabrost, s katero italijanske in nemške čete zadržujejo sovražna napredovanja Angloameri-ška propaganda, piše »Magyar Orszag«, fantazira o »osvoboditvi«, toda o kakšni osvoboditvi hočejo Angloameričani govoriti? Na mestu je, nadaljuje list, da se spomnimo, kakšne so prave namere Angležev. namere, ki so star^ že dve desetletji. Madžarski list omenja članek, ki je izšel pred 21 leti v »Daily Heraldu«. V tem članku se je angleška vlada pozivala, naj napade Italijo in zavzame Sicilijo, tako da bo angleškemu imperiju zagotovljena popolna premoč v Sredozemlju. Angleži danes mislijo, da lahko brez kazni poizkusijo veliki udarec, zakrinkujoč imperialistične načrte za umetno meglo »osvoboditve«. Toda italijanski narod bdi z orožjem v naporu, da prežene sovražnika z domovinskega ozemlja. Terpedn! čoln potopil sovražni rušilec Rim, 16. jul. s. Akcija torpednega čolna ladijskega podporočnika Tedeschija, ki ga omenja vojno poročilo štev. 1146, je potekla vnoči na 14. t. m. v vodah vzhodne Sicilije. Neka skupina naših torpednih letal je, čeprav je bila možnost akcije zaradi jasnosti ogrožena, nastopila proti sovražnim edinicam, ki so križarile med Siracuso in Augusto. Torpedni čolni, katere so številne sovražne edinice na zaščitnem patruliranju opazile v znatni razdalji in prestregle, so z odločno akcijo premagali črto in napadli neko pomorsko skupino. Torpednemu čolnu mornariškega poročnika Tedeschija je uspelo navzlic izredno siloviti sovražni reakciji in luninem svitu, zaradi katerega je bila majhna edin ca popolnoma vidna, doseči v najmanjši razdalji neki sovražni rušilec in sprožiti torpede. Torpedni rušilec, ki je bil zadet v spodnjem delu, je v trenutku eksplodiral z ogromnim truščem. Naša torpedna letala so se navzlic silovitemu protinapadu ostalih angleških rušilcev oprostila sovražnikov in se vrnila v redu na oporišča. Vzgledno zadržanje hlerarhov v Neaplju Neapelj, 17. jul. s. Z zadržanjem, k; je nad vso pohvalo in katerega kaže prebivalstvo, ki se na vsako novo barbarstvo sovražnika še bolj utrdi v železni volji po odporu za vsako ceno in za dosego končne zmage, se ujema akcija nesebičnosti in vuokega duha odgovornosti tistih mož, ki zavzemajo hierarhične položaje od najvišjih do najbolj skromnih, akcija, ki se razvija vedno tam, kjer je tveganje največje. Ob zadnjih napadih, ko se je sovražnik najhuje razbesnel nad mestom, je prebivalstvo lahko ugotovilo, da so bili takoj navzočni in da so naglo intervenirali skvadristi: Marceflo Vaccari, prefekt; Saverio Siniscalchi, zvezni tajnik; Vincenzo Villani, zvezni podtajnik, konzul Mario Negri, inšpektor cestne mMice za južno Italijo; Salvatore Mosca, zvezni inšpektor, in mnogi drugi visoki hierarhi, ki so se skupno z ostalimi fašisti brez mehaničnih sredstev, samo s silo svojih mišic, ne meneč se za napade, pognali tja, kjer je besnel ogenj, in ne meneč se za svoje življenje, reševali velike količine potrebščin, ki bi sicer bile žrtev plamenov. Rimsko delavstvo na branikn domovine Rim. 16. jul. s. Fašistična pokrajinska zveza industrijskih delavcev je sklicala zborovanje gradbenih delavcev v Rimu, katerega se je udeležilo več tisoč delavcev, ki so hoteli s svojim resnobnim in odločnim zadržanjem dokazati svoje duhovno sodelovanje v zgodovia-skih dogodkih, ki jih preživlja italManski narod. Po poročilu vodje skupine o vprašanjih, ki se tičejo te kategorije, je neki delavec predlagal naslednje dnevno povelje, ki je bilo odo breno ob mogočnem odobravanju in poslano Duceju: Delavci, zidarji in pripadniki sorodnih strok v Rimu, zbrani na skupščini, v tem trenutku, ko je sleherno razpravljanje odveč, znova potrjujejo svoje prepričanje v zmago domovine nad demokracijami, ki bi rade oplenile in zasužnjile 45 milijonov Italijanov, pozdravljajo svoje tovariše delavce na Siciliji, ki branijo z vero, krvjo in junaštvom svoje hiše, svoje žene in svoje otroke. Braneč pred sovražnikom ped za pedjo svete zemlje domovine, zagotavljajo Duceju, prvemu gradbeniku Italije, kova lcu največjih socialnih reform, da delavci iz Rima zahtevajo samo da se borijo in dajo Italiji v žaru slave mesto, ki ji pripada b* svetu. Nato je govoril tajnik zveze, ki je izpričal, da vse rimske delavce danes preveva ena aama strast: braniti svobodo dela in neodvisnost domovine. Besede govornika so bile sprejete s velikim navdušenjem in z vzkliki Duceju. Angleški pohlep po tujih deželah Lizbona, 16. jul. s. Nov odmev razprave o atlantski listini, ki se je pričela z interpelacijo na Churchilla in kateri je sledila cinična izjava majorja Attleeja, predstavnika angleškega laburizma, se je slišal v angleški spodnji zbornici, ko je eden izmed toU* kih Arcibaldov, Arcibald Southby, konzervativni poslanec, ki želi, da bi se ohranilo, vsaj kar se da ohraniti, ob velikem odobravanju predlagal, da morajo gotova sovražna področja ostati v lasti Angležev. Očitno ve, zaskrbljeni sin perfidnega Albiona, da ni tako težko osvojiti si gotove postojanke, kakor pa jih ohraniti. Naskok na Sicilijo v luči celotnega konflikta Anglosaški napad na Sicilijo je najbolje razkril veliki obseg tega podjetja in s tem tudi svoj odločilni značaj glede namenov vojne v Evropi. Silni napor, ki ga je sovražnik po vsej priliki pripravil z vso skrbjo, ni napor, ki bi se dal še ponoviti. V spopadu, ki se je razširil po vsej zemlji, ni mogc-če tvegati za dalje časa vse svoje sile na ena sami točki ogromne šahovnice. "Vsak bojevnik ve, da je med borbo težko odtrgati pogled in misel s kratkega odseka, na katerem divja borba, ter se s hladnem premislekom lotiti proučevanja obširnega obsega cele bitke. Ni lahko s tesnim srcem, kakor ga imamo vsi v teh dneh, oprostiti se ognja, s katerim sledimo dogodkom na Siciliji, ter postaviti s hladno ugotovitvijo to znamenito podjetje na mesto, ki mu gre v celotnem sklopu konflikta, nihče pa ne sme prezreti pogojev, ob katerih se je odloč':l napad na ta veliki -;n lepi italijanski otok. Pred anglosaškim podjetjem sta se dogodili dve omembe vredni epizodi. Dne 5. julija je sovjetska vojska v osrednjem odseku vzhodne fronte odgovorila na nemški sunek čisto krajevnega značaja z izredno silovitostjo ter napadla nasprotnika na fronti, dolgi 150 km, na Tihem morju pa so ameriške in avstralske sile začele proti nekaterim japonskim postojankam niz napadov, o katerih se lahko reče, da niso bili v skladu s strateškim konceptom, za katerega so se ogrevale svoj čas nekatere severnoameriške politične skupine. 2e v nekoliko dneh je močni nemški in japonski odpor odkril diverzivni značaj teh dveh ofenziv, ki sta se takoj razblinili ob silnih izgubah. Sedaj je jasno, da je so- • vražnik zbral vse znatne sile dveh najbo- ! gatejših imperijev sveta ter jih po dolgi in vestni pripravi v določenem trenutku vrgel proti Italiji. Vse kopninske, letalske in pomorske sile, ki jih imajo na razpolago Anglija in Zedinjene države, so bile usmerjene na eno samo točko. Pri tem so Anglo-sasi zanemarjali druga bojišča, da so lahko vrgli vso svojo moč proti Italiji, kjer bi se naj odločila usoda Evrope in izid vse vojne. »Evening Standard« je jasno izpovedal: »Lotili smo se zgodovinske in tvegane pustolovščine, iz katere ni povratka nazaj.« Ogromni napad sovražne koalicije Je otvoril podjetje z odločno premočjo pomorskih in letalskih sredstev. To prinaša Italiji dolžnost hude borbe, ki jo sprejema z vojaškim pogumom in odločnostjo, biti se z vsemi močmi, ki jiii ima na razpolago. Italijanske čete stoje proti premoči sredstev, s katerimi se baha nasprotnik, sicilsko prebivalstvo je vstalo v obrambo svoje prelepe dežele in vsi Italijani čutijo, da je danes nj;hov Monte Grappa na Siciliji. Italijansko ljudstvo bo s tem večjo odločnostjo vztrajalo v borbi, ker ve, da ni osamljeno nasproti sovražniku. V notranjosti držav Osi niso mogoči taki dogodki, kakršni so se že pokazali pri raznih polomih v zvezi združenih narodov. Italijani in njihovi zavezniki so prepričani, da bo imel izid velike pustolovščine, v katero so se zapletli italijanski sovražniki, odločilen pomen glede zmage in poraza. Sovražnik pa ve samo to, da se iz tega podjetja ne more več izmotati. Sedanje nesorazmerje med salami obeh bojujočih se strank se bo postopno izenačilo ter bo ustvarilo nove pogoje za borbo, v kateri 3S bo izkazala vrlina osnih vojakov. Sedaj pa je borba šele v svojem začetku. (Corriere della Sera.) letalstva In is*smai?l£a zadajata sovražnik?! Nepsfestafsa hude izgufos T°kio, 16. jul. s. Naši hidroplani redno ogražajo sovražna bojna letala. Japonci močno napadajo sovražnika na področju južne Nove G&orgije. V noči na 5. julij Je sovražnik nenadoma vdrl v zaliv Kule, ki leži med severnozapadno Novo Georgijo in otokom Kolombangara. Sovražnik je skušal izvršiti izkrcanje na severeozapadnj obal; Nove Georgije nasproti zaliva Kule in zapadno od Bairoka. Del sovražnika, ki se je skušal izkrcati v Bajroku, je bil odbit. To noč so japonske sile s težkimi topovi kopne vojske ob pomoči japonskih rušilcev potopile tri vojne ladje. V noči na 5. julij so se naši rušilci, ki so sodelovali v bitki, znašli v vodah severno od Kolom-bangare pred tucatom sovražnih vojnih ladij, križark in rušilcev. Japonski rušilci so se takoj približali sovražn; mornarici in jo začeli obstreljevati. Naše sile so potopile eno sovražno križarko, drugo pa poškodovale. Kakor znano, so naši rušilci v bitki pri otoku Bali tu do poškodovali dve križarki. V prenesenem smislu se je tu zgodilo, da je miš ujela mačko. Od 4. do 10." julija je sc-vražnik osredotočil svoje sile na Mingo in kakor je danes poročal general Jahagi, napreduje sovražnik sedaj proti Mundi, toda mi ga uničujemo. Dne 12. julija se je sovražnik ponovno skušal izkrcati na obali zaliva Kule. Naslednjo noč je prišlo do spopada s sovražno mornarico, obstoječo iz štirih križark. V tem spopadu z našimi tor-pedovkam; pred Kolombangaro je bilo več sovražnih križark, kakor Smo že objavili, potopljenih ali hudo poškodovanih. Kasneje se je skušal sovražnik, kakor je javil glavni stan, izkrcati na vzhodnem področju Munde. prihajajoč z otoka Rovina, bjl pa je odbit. V tej bitki je sovražnik izgubil nad 20 čolnov in 1300 mož. Ob tej p ril: ki so se ofenzive udelež;le tudj sovražne edinice, ki so se že prej izkrcale na otoku, a so bile tudi te odbite. Izjave zastopnika japonske marnarise Tokio, 16. jul. s. Opisujoč osrednjemu svetu bitko, ki poteka na južnozapadnem Pacifiku, z Novo Georgijo kot središčem hudih bojev med nasproti si stoječimi silami je poveljnik Itaru Peschiro, član tiskovnega odseka mornarice v glavnem stanu izjavil, da skušajo obe sili z močno ojačenimi letalskimi jatami uničiti druga drugi prometne zveze. Peschiro je podal prepled vojnega položaja na področju Nove Georgije in na otoku Rendovi. V juniju so japonske letalske edinice razširile svoje operacije do letalskih oporišč na otokih Novih Hebridov pa tudi na Gua-dalkanar ter so napadle otoka Russel in Shortland ter sovražne konvoje, zasidrane pred Mundo. Po naglasitvi, da so se vojni uspehi teh operacij množili z vsakim dnem, je Peschiro dejal, da se je v jutru 30. j junija velik sovražni konvoj z križarkami in z rušilci pojavil zapadno od Rendove. Po prvi bitki pri Salomonskih otokih je sovražnic kakor običajno spremljal transporte z veliko mornarico, kadarkoli je nameraval izvršiti izkrcevalne operacije v velikem obsegu. Ob tej priliki pa je sovražni konvoj obstojal iz velikega števila šalup in izrednega števila amfibijskih motornih vozil in 200 z vojaki, orožjem in strelivom natrpanimi čolni. Križarke in rušilci so se približali vodam blizu Rendove in otoku samemu. Takoj, ko so sovražnika izsledile, so japonske sile začele silovit napad in zadale sovražniku hude izgube, kakor je že javil glavni stan. Naslednjega dne so se sovražne sile pojavile na severni točki Rendove in južno od Nove Georgije. Istega dne je sovražnik krenil proti otoku Robi-ani med Rendovo in Mundo. Dne 2. julija se je treja skupina sovražnih sil izkrcala v južnem odseku Munde. Nadalje se je del sovražnih kontigentov izkrcal na južni obali Nove Georgije, kar je povzročilo čudovite borbe, katerih glavno prizorišče sta bila Rendova in Robiana in katerih rezultati so bili po glavnem stanu že objavljeni. "o" Peschira je nadaljeval, da je treba posebej omeniti japonske hidroplane, ki so v prvi črti južnozapadnega Pacifika in ki izvršujejo velika junaška dejanja. Zanimivo je. da so 2. in 3. julija ta letala manjše vrednosti silovito napadla sovražno mornarico, izzivajoč veliko število sovražnih vojnih letal, dasi imajo sama majhno brzino in se z njimi težje manevrira. Ti hidroplani so se neštetokrat vrgli v strašen boj s sovražnikom. Ko so napadli sovražne letalske skupine tipa »P 30«, se je zgodilo, da so »P 30«, ki imajo večjo brzino, kmalu dosegli naše hidroplane, tedaj pa so se ti uspešno pognali sovražnikom za hrbet in iih sestrelili. ,%sp?3tstva med Američani m eus&gkinsko vlado Tokio, 16. jul. s. Zaradi predrznega zadržanja Američanov na Kitajskem sovražnost čunkinških prebivalcev in vlade do ameriških letalskih sil vedno bolj narašča. Poveljnik ameriških letalskih sil na Kitajskem je sporočil, da noče sodelovati s čungkinški-mi letalskimi silami, pač pa uporabljati oporišča na Kitajskem za napade na japonska letalska oporišča, v Cungkingu pa trdijo, da Američani niso držali obljub, da bodo poslali pomoč, in da ameriški piloti prezirajo čungkinške pilote ter kvarijo običaje in disciplino naroda. Tako postaja prepad med Kitajci in Američani vedno globlji. indijske narodne milice Tokio, 16. jul. s. Indijska narodna milica pod poveljstvom čandre Boseja se od dneva do dneva bolj ojačuje in njena vojaška vež-banja so vedno bolj intenzivna v pričakovanju dneva, ko se bo pričel pohod proti Delhiju. Neki dopisnik, ki je obiskal neko oporišče indijske narodne milice, piše: V dolini, ki jo obdajajo gore, vežbajo oficirji indijske narodne milice, ne meneč se za strašno vročino, svoje vojake, ki jih podžiga borbeni duh. Večino milice tvorijo indijski prostovoljci iz Malaje. Vsi so pod 30 let stari. Disciplina je najstrožja Kadar dobijo dovoljenja za izhod, zapustijo Indijci vojašnice v urejenih skupinah. Med njimi ni sporov ali verskih in rasnih antipatij. Vedno se odlično skladajo. Skoraj noben indijski vojak ne obvlada angleščine. Vojaki se vežbajo v hindutajskem jeziku. Hvaležnost Slama do Italije Tokio, 17. jul. s. šef tajskega obveščevalnega urada Pirot Jaiyanama je dop'sni-ku agencije Štefani izjavil, da je Taj sedaj lahko popolnoma zadovoljen v svojih narodnih stremljenjih, ko je zopet dobil malajske države in šam. Pirot Jaiyanama je nato zatrdil, da se hvaležno spominja Italije in izredno prisrčne gostoljubnosti, s katero je bil sprejet med svojim zadnjim bivanjem v raznih italijanskih mestih. Sestanek španskega parlamenta Madrid, 16. jul. s. Parlament,se je sestal na prvi plenarni seji. Po počastitvi spomina prokuratorja in direktorja španske akademije Rodrigueza Marina in po prisegi šest novih prokuratorjev je skupščina obravnavala zakonske načrte, ki so jih pristojne komisije že prej odobrile, med njimi načrt zakona glede vstopa rezervnih oficirjev v aktivno službo vojske. Nazadnje je predsednik parlamenta spregovoril goreče besede in proslavil sedmo obletnico falangl-stične revolucije, zatrjujoč, da je Španija po zaslugi Franca in slavne vojske ter junaškega prostovoljca postala prava Španija. Prosil je prokuratorje, ki predstavljajo soglasno narodno mnenje, naj izpričajo čaščenje domovine za slavne mrtve ln navdušenje, ki obkroža Caudilja, rešitelja Španije. Vsi prokuratorjl so stoje maniifestirali za Franca z vzkliki »Franco. Franco« in s petjem falangistične himne »Cara al Sol«. GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 18. julija, ob 16.: Veliki mol Izven. Zadnja letošnja uprizoritev. Cene od 15 L navzdoL ob 19.: Nevesta s krono. Izven. Cene od 20 L navzdol. v Ponedeljek, 19. julija, ob 16.: V Ljubljano jo dajmo; Zaključena predstava za GUI. Torek, 20. julija, ob 19.30: Stari In mladi. Red Torek. • lu Prenner: »Veliki mož«. Satirična komedija v treh dejanjih. To delo obravnava korupcijo v umetniških, predvsem književnih krogih, njeno etično jedro je ljubezen do domačega dela. Osebe: Vrhunec, slavni domačin-VI. Skrbinšek, Praznikova, po-kroviteljica-Starčeva, Praznik, njen mož, trgovec-Cesair, Nada, njuna nečakinja-Ras-bergerjeva, Zorin, nečak-Starič, dr. Votlina, režiser.Peček, dr. Močerad, predsed-nik-Gorinšek, prof. pivnik-P. Kovič, Volk, ravnatelj časopisa-Lipali, Lisjak, urednik-Kosič, Modrijan, urednik revije-Raztresen, Skaiza, umetnik-Bratina, stud. iur. Grajšek-Blaž, Mogočnik-Drenovec, prof. Kersnik-Nakrst, Milka, sobarica_Sancinova, policijski komisar-Gade. Režiser: M. Skrbinšek. A. Strindberg: »Nevesta s krono«. Drama v petih dejanjih. Boj človeka z dobrim in zlim v njem, simbolizirana s pravljičnimi motivi. Osebe: Mats-Jan, Kersti-šari-čeva, Kerstina mati-Kraljeva, Kerstin oče-Potokar, ded-GaJe, Brita, Matsova sestra-Danilova, Matsov ded-Cesar, stara mati-Starčeva, oče-Presetnik, Matsova mati-Goiinškova, Ana-Siairdova, župan-M. Skrbinšek, pastor-Nakrst, Povodni mož-Debe-vec, Ba.bica-Rakarjeva, ribič-Kc-slč. Režiser: C. Debevec; glasba: A. Balatka; vo:'i B. Adamič; dekoracije: V. Skružny. OPERA Nedelja, 18. julija, ob 19.: Mrtve oči. Izven. Cene od 28 L navzdol. Ponedeljek, 19 julija; Zaprto. Torek, 20. julija., ob 19.: M^ame Bntter. fly. Red A. * E. D'Albert: »Mrtve oči«. Opera v enem dejanju s prologom. Osebe: pastir-Bano-vec, kosec-Dolmčar, p:.stirček-Stritarjev: Arcezij, rimski poslanec v Jeruzalemu Primožič, Myrtocle, njegova žena-Heyba-lova, Gaiba, rimski itotnik-Anžlovar, Ar-zinoa., Myrtoclina služabnica-Polajnarjeva, Marija Magdmalena_Go!obova, Rut-Golo-bova, Ester-Ramškova, Sara - šturmova. Dirigent: Samo Hubad; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti; načrti za inscenacijo po zamisli režirerja: inž. S. Rohrman; načiti za kostume: J. Vilfanova. Naročite se na »DOBRO KNJIGO"! V zbirki »DOBRA KNJIGA« je pravkar izšel roman »VZHOD IN ZAPAD«. Tudi našemu občinstvu že znana pisateljica Pearl S. Buck riše v njem na primera mlade Kitajke borbo dveh svetov v sodobni Kitajski. Sredi avgusta bo izšlo delo slavnega zdravnika Paula de Kruifa, ki pripoveduje v knjigi »BORCI PROTI SMRTI« življensko usodo nekaterih mojstrov medicinske vede. V septembru bo sledil roman »POKOJNI MATIJA PASCAL«, ki ga je napisal Luigi Pirandello, svetovno znani italijanski dramatik in pisatelj. Naročite se na »DOBRO KNJIGO«, če še niste naročeni! V zbirki izide vsak mes^c en roman, mesečna naročnina pa znaša: i naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali ne«, 10.— lir, za broširano in 20.— lir za vezano knjigo; ia ostale naročnike 11.— lir za broširano in 22.— lir za vezano knjigo. Naročnike sprejema v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni, v Novem mestu podružnica »Jutra«, od drugod pa naj se naročniki javijo po pošti na naslov: Uprava »Jutra«, Ljubljana, Puccinijeva 5. Industrijske koncentracije v Italiji gSasteegj natečaja Glasbena Matica v Ljubljani razpisuje glasbeni natečaj za posamezne moSke ali mešane zbore, ki so zloženi na izvirno slovensko besedilo, in sicer; a) za štiri zbore srelnje težke izvedljivosti in trajanje posameznega zbora naj bo najmanje tri minute. Nagrade: I 700.-^-, II. 600.—, in. 5C0__, IV. 400.— Ur. b) za deset zborov lažje izvedljivosti biez ozira na trajanje in posamezne n" grada so določene po 200.— lir. % Predložiti se morajo nova dela, ki do sedaj še niso bila objvljena, ne nagr:jena in tudi ne izvajana. Natečaja se lahko udeležijo samo slovenski skladatelji. Vsak udeleženec mora označiti svoje delo z geslom :n v po?ebni kuverti, označeni z istim geslom, navesti svoj naslov. Na kuverti naj bo tuli naslov kamor se naj vir.e nena grajeno delo, vendar ta naslov ne sme biti istoveten z onim v kuverti. Dela morajo biti poslana v partituri kot priporočena pošiljka na naslov Glasbene Matice. Ljubljana, Vegova ulica 7, najkasneje do 31. oktobra. Glasbena Matica si pridržuje pravico prve izvedbe vseh nagrajenih zborov v teku dveh let po objavi uspeha natečaja ter pravico prve naklade, ki izide v sporazumno določenem številu v teku dveh let po objavi natečaja. Nagrade se izplačajo nagrajencem v teku 14 dni po objavi uspeha. Razsodišče je artistični odsek G'asfcene • Matice. Vsi ostali pogoji in postopek natečaja so razve Ini iz posebnega pravilnika, ki se na zahtevo pošlje vsakemu interesentu. Zoper odločitev rszsoiišča ni pri-ziva. V Ljubljeni, dne 15. julija 1943. Glasbena Mat5ca Poenostavljenje proizvodnje ln njena združitev odnosno koncentracija v najbolj sposobnih obratih sta v okviru totalne mobilizacije gospodarskih sil neizogibna. V Italiji so bili že v zadnjih letih na marsikaterem področju izvršeni taki ukrepi, do vidnega izraza pa je prišel ta problem v zadnjem času. V poslanici, ki jo je tajnik Stranke Scorza v imenu direktorija Stranke naslovil na Duceja, je potreba koncentracije jasno začrtana in Duce ni pustil nobenega dvoma, da se postavitev produkcijskih načrtov ne sme omejiti samo na kmetijstvo, in da mora obsegati tudi vso industrijsko proizvodnjo. Treba je izločiti iz produkcijskega procesa ene obrate, ki nimajo več pogojev za obstoj, poskrbeti pa je tudi treba, da bodo pravi možje na vodilnih mestih v industriji, kajti tudi srednjedobro opremljen obrat funkcionira pod vodstvom sposobnih mož, medtem ko lahko propade najbolje opremljen obrat, če ga vodijo ljudje, ki posla ne razumejo. Centralni odbor korporacij, ki je zasedal 5. in 6. junija pod predsedstvom Duceja, je v tej smeri napravil važne korake. Poročali smo že o ukrepih, ki s? tičejo industrije konzerv, kjer je bilo števil": obratov za konzerviran-'e živil zmanjšano skoro na polovico in bodo preostali Razdeljevanje racionlranlh živil trgovcem Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisarijata v Ljubljani poziva trgovce in zadruge v mestu Ljubljani, da dvignejo nakazala za racionirana živila, potrebna za mesec avgust, v Gosposki ulici 12, I. nadstr., po naslednjem abecednem redu: A—F dne 19. julija, G—Km dne 20. julija, Ko—Me 21. julija. Mi—P 22. julija, R—U 23. jul., V—2 24. julija; pski pa 26. julija Vsak trgovec naj se zglasi točno ob določenem terminu in v jutranjih urah. krr se zamudnikom ne bo naknadno nakazovalo. Drobne zanimivosti šahovsko prvenstvo po društvih v Nemčiji. V kopališču Oeynhausen je bilo zaključeno tekmovanje za nemško šahovsko mojstrstvo po društvh. Zmagali so člani šahovskega društva iz Augsburga s 26 in pol točke pred Dunajem z 22 in pol, Stutt-gartom z 20 in pol, Lipskem s 15 in Sol n-genom s 14 točkami. Najboljši posamezni uspeh sta dosegla Heinecke iz Hamburga in Peine iz Stuttgarta s 4 'n Dol točke. Velik obisk na monakovski umetnostni pazaiavi. Iz Monakovega poroča »Frankfurter Zeitung«, da je preteklo nedeljo ob skalo veliko nemško umetnostno razstavo daleč preko 15.000 ljudi. V dolgin vrstah so obiskovalci čakali na vstop. V 14 dneh je monakovsko umetnostno razstavo obiskalo nad 100.000 ljudi. gola za mlade ribiče. V Wesermtinde jo bila pred kratk;m odprta prva nemška Šola za mlade ribiče. Sprejetih j« bilo 50 mla-deničev, ki so se že udeleževal: ribolova 'n jih bodo 6 tednov poučevali o navtično-ri-biško tehničnem, znanju. Gospodarske vesti = Razvoj italijanske kemične industrije. Pod gornj m naslovom prinaša »Neues Wiener Tagblatt« zanimiv članek, v katerem poudarja, da se je italijanska kemična industrija v zadnjem desetletju razvila v veleindu strjo. ki ima avtarkični značaj. Doba sankcij leta 1936. je prinesla velik razmah italijanski keuvčni industriji. Zadnji razpoložljivi po-da tki o proizvodnji se nanašajo na let čno zaposlene. Samo v prvi polovici letošnjega leta so te tvrdke izdelale 36 velikih filmov v vrednosti 59.6 milijona pezet. Vse kaže, da bo proizvodnja še nalalje naraščala. = Francoske banke zvišujejo glavnico. V zadnjem ietu so skoro vse francoske banke zvišale svoje glavnice z izdajo novih delnic. Lyonski zavod Credit Lyonaia, ki je v januarju zvišal glavnico na eno miUjardo frankov, je te dni sklenil ponovno zvišanje na 2 milijardi - deloma z uporabo rezerv, deloma pa z izdajo novih delnic. Pred dolenjsko železnico Prvi vlak je zižrčal 16» f talija h i8B« - Mrssgc truda je KId treba, da se |e dosegla gradnja „žeJc2ae kače" Ljubljana. 17 julija. Kot najpomembnejše v železnškem omrežju na bivšem Kranjb<;ern smcmu po vsej pravici zaznamovati razdobje zadnje po'ov:ce 10 stoletja. Dne 2 junija leta 1846 je b:!a izpeljana Južna železn ca do Celja ;n so jo 18 septembra leta 1849 podaljša! do Ljubljene dne 28 'u lija leta 1857 pa it dobila svoj izhod di Trie-sta. Za Južno žclczmco ie bila zgrajena 14. decembra leta 1870 prnga na Gorenjsko m čez dve desetletji 28. lanuarja leta 18C-1 v Kamnik Starejša generacija se še d< bro spominja koliko neštetih prošenj do najvišjih mest ie b lo vloženih koliko temeljitih rarprfv -n raz-motr van; jc b:lo med vnet im zagovorniki tega nad vse perečega prometnega vrra"cnja. dr ne govorimo o silnem trudu in skoraj nepremagljiv h naporih za doseno gradnje »železne kače« na Kranjskem. Lahko si tuai misl mo k^kc temeljito je t3 novotf-rija naenkrat postavila na glavo na en: stram ves promet, na drug: strani pa razpršila velik strah in bojazen p:-c:l izgubo zaslužka in podobam. Nova doba mirnega kulturnega razvoja je nastepla za našo Dolenjsko. Gospodarsko, duhovno, družabno in politično življenje marljivega dolenjskega prebivalstva se 'e naenkrat krepko1 razmahnilo, izginila je brezupna slika gospodarske propatti. kajti dolgo zaželeno in težko pričakovano železniško vprašanje se je dokončno rešilo s tem. da je že 16. julija leta 1893. stekla prva lokomotiva iz Ljubljane čez Grosuplje v Kočevje. Za Dolenjsko samo in sploh za vso kranjsko deželo je bil to gotovo velepomemben dogodek, ko so progo 27. septembra leta 1893. tudi slovesno izročili splošnemu prometu. Ta dan je po vsej pravici ovekovečen z zlatimi črkami v zgodovini kranjske dežele. Zgodovina izgradnje dolenjske železnice je dokaj pestra. Prizadevanja segajo cela tri desetletja nazaj. Že leta 1864. je najprej kranjska Trgovinska zbornica sprožila to vprašanje in toplo zagovarjala ogromen pomen gradnje dolenjske železnice. Kranjski deželni zbor se je pridružil pobudi Trgovinske zbornice in leta 1868. naslovil na osrednjo dunajsko vlado dobro zasnovan predlog o nujni potrebi in o velikem pomenu gradnje dolenjskih železnic. Vlada je sicer leta 1869. vrnila ta predlog deželnemu odboru kranjskemu s sporočilom da tudi ona v principu soglaša z njim, vendar naj se najprej: izvede tehnično-vojaška revizija na tej progi, kar je leta 1872. tudi zgodilo. Zal so slabe finančne razmere vplivale, da je celotni načrt počival do leta 1883., dokler kranjski deželni zbor ni vnovič pooblastil deželnega odbora, da se sestavi odbor za izvršitev projekta. Čez tri leta se je v državnem zboru na Dunaju z vso vnemo zavzel za načrt takratni državni poslanec prof. Fran Šuklje in z železno doslednostjo ter vsestransko temeljitostjo spet sprožil vprašanje gradnje dolenjske železnice. Stroški so bili preračunani na okroglo devet milijonov goldinarjev. Njegov predlog se je potem odkazal proračunskemu odseku. Deželni zbor kranjski se je nate leta 1887. še enkrat pečal s tem vprašanjem. Sklenil je. da je pripravljen prispevati iz deželnih sredstev za železniško progo Ljubljana ■—Novo mesto 500.000 goldinarjev (s prevzemom ustanovnih akcij), medtem ko bi še interesenti prispevali 400.000 goldinarjev. V državnem zboru na Dunaju je pa poslanec Viljem Pfeifer spet sprožil vprašanje gradnje dolenjskih železnic in prosil vlado za resnično pomoč; prav tako — kakor beremo v stenograf-skih zanisnikih — spomladi leta 1889. tudi poslanec Fran Šuklje. Šele leta 1890. je nastopila nova in uspe"na doba glede gradnje tega načrta, ko ie stopil na čelo konzorcija baron Josip Schvvegel Občine 'n zasebni interesenti so se zavezali, da bodo prispevali poldrugi milijon goldinar:ov, med tenr knez Karel Auersperg 50.000 r' narjev Državna uprava bi priskrbela gradbt . kap:tal z ;zdn;o ustanovnih akcij, plrčljivih v večletnih obrokih, ostanek sedem in pol milijona naj bi se kril z izdajo novih akeii. Nadaljnji važen moment je nastopil, ko se je Trboveljska premogokopna družba kot lastnica kočevskega premogovnega ležišča obvezala da bo dobavljala letno po 100.000 ton premoga državnim železnicam na tej piogi, in sccr po lastnih dobavnih ccnah S tem prihranjen-' znesek pa naj bi se pripisoval podjetju v dobro. Trgovinski minister je 28. aprila leta 1890. predložil dunajski zbornici vladni predlog glede gradnje dolenjske železnice. Dne 8. maja so ga obravnavali in je bil poročevalec poslanec prof Fran Šuklje. nakar je bi! soglasno sprejet. Gosposka zbornica je pritrdila ustanovnemu predlogu in že dne 6. julija je dobil cesarsko odobritev. Tako je postal ta predlog zakon. S trgovinskim ministrstvom se je pozneje sklenil še zakonski načrt, po katerem se dogovore konzorcij, generalno ravnateljstvo državnih železnic in Trboveljska premogokopna družba, da bo dežela Kranjska namesto prej omenjenega jamstva za obrestovanje in amortizacijo kapitala prevzela na6e sedem milijonov goldinarjev v prioritetnih delnicah, odnosno jamčila letni čisti dobiček okrog 300.000 goldinarjev. Ta zakonski načrt je bil v kranjskem deželnem zboru sprejet 25. novembra leta 1890. Financiranje podjetja je prevzela Kranjska hranilnica v Ljubljani. & Berger jc pričelo z g*adnio 21. maja leta 1892. in n.::triurno nncHjevalo dela, tako da je prva lokomotiva stekia že 16. julija 1.1893. Splošnemu prometu je bila železnica odprta po slavnostni otvoritvi dne 27. septembra istega leta. Glavna proga od Grosuplja do Novega mesta jc dolga 53-855 kilometra, dalje od Novega mesta do Straže pa 8-294 kilometra. Celotna glavna proga meri torej na dolžino 132-453 km. Dne 12. septembra leta 1892. so zastavili delavci krampe in lopate in žc 7. aprila leta 1894. je peljal prvi vlak komisijo v Novo mesto, dne 27. aprila istega leta pa v Stražo. Na tem odseku so prevzela dela štiri gradbena podjetja. Razna dela so bila opravljena v 428 dneh. Sodelovalo jc 536.976 delovnih moči, 224.750 profesionistov in 23.184 glav živine. V tehničnem pogledu opazimo na glavni progi več zanimivosti, predvsem med postajama Grosupljem in Višnjo goro in dalje med Trebnjem in Novim mcstr.m Zlasti padajo v oči globoko zarezane skale, visoki nasipi, obzidani viadukti in oba predora. V pokrajinskem vidiku se vrste ob progi ležeči kraji drugim naravnim lepotam kranjske dežele. Oko se nikdar nc utruja, povsod se ne-prestjuio menjavajo gledalcu krasne slike, da jih premotriva in občuduje. Sami lepi kraji, številni gozdovi in bujni travniki leže pred teboj, vzbujajoč zanimanje. Za izvršitev skoz in skoz enotirne proge so bila potrebna pomembna dela. Tako je bilo prekopanega ogromno kubičnih metrov zemeljskega in skalnatega materiala. Zidale so se le visoke stavbe in zidovje v predorih v skupni izmeri 36.700 kubičnih metrov. Najvišji nasip Kočevje — končna pos taja kočevske železnice Gradnjo proge Ljubljana—Groaiplje—Kočevje je prevzela dunajska tvrdka bratov Red-lich & Berger. nadzorstvo gradnje pa je bilo poverjeno višjemu inšpektorju državnih železnic Ferdinandu Klemenčiču. Z mnogobrojnimi tehničnimi težko-čami se je moralo boriti gradbeno podjetje na progi Ljubljana-Grosup-lje-Kočevje kot sekundami železnici k progi Ljubljana— Grosuplje—Novo mesto—Straža. Dolžina te proge znaša 70-887 kilometra, od katerih odpade na progo Ljubljana—Grosuplje 21-387 kilometra in na lokalno progo Grosuplje— Kočevje 49-487 kilometra. Tako velik cbseg celotnih de! pri tej gradnji je zahteval seveda neznansko truda in nadčloveških naporov, saj se je samo v tem odseku prekopalo 965.000 kubičnih metrov zemlje, zidovje. vštevši visoke gradnje in predore pa je zavzelo v celotni izmeri 36.300 kubičnih metrov. Podjetje Redlich v premera zna3a 14-6 metra, največja v skale vsekana votlina 18-4 metra. Obzidani viadukt obsega 6800 kubičnih metrov zidovja in stane 107.000 goldinarjev. Proga preseka 135krat ceste in pota, pet križišč odpade na državno cesto. Skupna dolžina tirnic znaša 69.272 kilometrov, skupna teža devet metrov dolgih tirnic pa 3610 ton. Na vrhnjem delu proge se je porabilo 97.000 mehkih pragov, 256 kubičnih metrov mostovnega in posebnega lesovja ter 76.200 kubičnih metrov gramoza. Dolenjsko prebivalstvo si Je močno oddahnilo, ko je bila železnica izročena splošnemu prometu. Že samo bilanca pravkar minulega pofefco- letja najzgovorneje dokazuje njeno visoko rentabilnost in eno največjih gospodarskih pridobitev. kar smo jih doživeli v tem časa Siromak z ogromno zapuščino V Detrottu je umrl nedavno reven toba- karnar, o ka/terem so bili vsi znanci in so-rodnki z ženo vred prepričani, da je velik siromak. Zato so se silno začuditi, ko so odprli njegovo oporoko, iz katere Je bilo razvidno, da zapušča mož 900 tisoč dolarjev. Med drugim je bil lastnik tvorndce piva< in več drugih podjetij. Pogled na Stražo — končno postajo novomeške proge Največja knjižnica sveta V Nemčiji so doslej priredili 4 javne zbirke knjig za vojake. Te štiri zbirke so prinesle skupno 3,971.745 zvezkov, ki so jih razJelili na 151.287 potujočih knjižnic. Nemška vojska torej razpolaga dejansko z največjo knjižnico na svetu. Za prevoz vojaških knjižnic uporabljajo 359.717 zabojev, katerih vsak sprejme nad 100 knjig. Za prevoz cele vojaške knjižnice je potrebno 1200 vagonov oziroma 24 tovornih vlakov po 50 vagonov. Kdo je bil Štefan Mali Mnogo družin v našem narodu nosi ime Mati in ni izključeno, da je mož tega imena, ki je v etih od 1766. do 1774. vladal v črni gori, našega rodu. Staretova zgodovina ga na kratko omenja in pove. da jc po smrti vladike Vasilija Petroviča Njegoša leta 1766. prišel v črno goro neki klatež Štefan Mali. ki se je razglasil za ruskega carja Petra III. in si prilastil kne-ževsko oblast. To je bil Turkom dobrodošel vzrok, da so zopet začeli vojno, za katero so tudi Benečane dobili na svojo stran. Sto tiseč turških vojščakov je leta 1768. od treh strani prdrlo v malo kneževino. Črnogorci so bili v veliki zadregi, ker niso imeli streliva, ki so ga prej dobivali od Benečanov, ali kljub temu so naposled silne sovražnike vendarle užugali v zelo krvavi bitki pri Čevu. Ko se je nato leta 1769. vnela nova vojna med Rusi in Turki, je prišel ruski knez Dolgoruki Črnogorce snubit za zaveznike, pa ni nič opravil. Štefan Mali se je še zmeraj šopiril, kakor da bi on bil postavni vladar, dokler ga ni ieta 1774. skrivaj umoril stiežaj. po rodu Grk. Toliko torej Stare. Po nasilni smrti ruskega carja Petra III. je zavladala njegova vdova Katarina, ki si ;e zlasti po umoru Ivana Antonoviča znala z vojaškimi uspehi in kulturnimi pridobitvami utrditi svoje stališče tako, da se ji ni bilo treba več bati vstaj Vzlic temu pa je tu pa tam le še obstajal tih upor proti dvoru in njegovi politiki, iz katerega je vstajala želja, da bi zasedel prestol car, ki bi bil človekoljuben in pravičen, ruski po veri in narodnosti. To so izkoristili pustolovci in so se pojavljali kot pre-tendenti na prestol z izmišljenimi trditvami, da Peter III. in Ivan Antonovič nista mrtva, ampak pregnana, in se izdajali zdaj za tega, zdaj za onega. Samo za Petra III. se je izdajalo dvajset mož, najbolj znani med njimi Jemelian Pugačov, ki so se pojavljali v Rusiiji sami in je imela državna oblast z njimi dosti poda. Osebnost tega carja, čeprav spada med najmanj pomembne ruske vladarje, je morala imeti naravnost sugestiven vpliv. Ni dovolj, da se je pojavilo v Rusiji nad tucat njegovih dvojnikov. tudi izven nje so se oglašali Petri s pravico do carskega prestola. In eden takih je bil Štefan Mali. Od leta 1516. do leta 1831. so bili v Črni gori vladike obenem poglavarji dežele. Vladika Sava Petrovič Njegoš je leta 1758. odstopil in šel v samostan, njemu je sledil njegov bratranec Vasilij Petrovič Njegoš, ki pa je umrl leta 1766. v Petrogradu. kamor se je šel poklonit carici Katarini II., vdovi Petra III. Tako je bila Črna gora v tem času brez vladarja, kar je posebno prijalo Malijevim stremljenjem, ki se je bil v tej dobi pojavil v kneževini. Od kod je bil samozvanec doma, se ni dalo dognati. Eni trdijo, da iz Like- drugi s Kranjskega, tret ji, da je bil Arnavt iz skadrskega paša-luka. Za sabo je imel precej burno preteklost, polno pustolovščin, ko sc je začel izdajati za Petra III. Videti je bil inteligenten in razmeroma izobražen mož, ki je govoril več jezikov in se nekoliko razumel na medicino. Preden se je posvetil zdravilstvu, je bil tihotapec na turško-ogrski meji. Mimogrede je služil tudi na piratskih ladjah, ki so v Jadranu ropale beneške trgovce. Ko se je tega naveličal, ali Bog ve iz kakšnega ^zreka, je stopil pri nekem hercegovskem kmetu v službo kot hlapec. Svojemu gospodarju je zaupal, da je car Peter III. Preprosti sin gora seveda ni imel niti malo pojma o razmerah na niskem dvoru in jc spretnim trditva» tujca slepo verjel. Pri nekem ženito-vanju ga je gostem celo predstavil kot Petra III. Že vinjena družba je imela to za salo in vprašala gospodarja, zakaj carja bolje ne obleče in če nima meča, naj mu vsaj kako dogo priveže k pasu. Toda kmalu se je zanesla vest o bivanju ruskega carja v Majni po dal* mazijski obali, v Črni gori in na turškem ozemlju. Ni manjkalo navdušenih pripadnikov, ki so razširjali čudežno novico po kočah in gradovih. In tako so jo čule tudi benečanske oblasti v Kotoru in turške v Skadru. Takoj so sumile, da mora biti Mali nevaren prevratnež, ki bo podjarmljeno ljudstvo naščuval proti njim. in začele za njim lov. Nevarnosti se je pravočasno umaknil v Črno goro. Črnogorci so bili sicer po imenu podaniki carigrajskega sultana, branili pa so se plačevanja davkov in turški paše s pobiranjem navadno nisc opravili nič. Dasi so bili krog in krog obdani od Turkov, v svojih gorah so bili svobodni. Razdeljeni na več plemen, ki si niso stala vedno prijateljsko nasproti, so bili v obrambi svoje skupne zemlje in svoje časti edini in SC' priznavali vrhovnega vladarja, vladiko, ki ga sedaj ni bilo med njimi. Zakaj posle vodeči vladika Vasilij je izven domače zemlje umrl. prejšnji, stari Sava pa je živel med menihi v stanjeviškem samostanu. Mali je znal t<. stanje spretno izkoristiti v svoje namene. Črnogorcem, ki so se mu pridružili, jc obljubil, da bo njihovo zemljo očistil Turkov, jc razširil do morja in jim zagotavljal, da bi Rusija takoj po slala močno armado, ki bi mu pomagala v boju proti nevernikom, če bi tam vedeli, da je on — car — tu Stan Sava je majal z glavo, ko je čul take novice, in svaril pred varalico, toda bejaželjni Črnogorci so se mu z navdušenjem pridruževali, ko so slišali o vojni preti Turkom in ga naposled proglasili za vladarja dežele. Nastop dozdevnega carja ni ostal brez odziva na sosede, ki so živeli pod turško nad oblastjo; obujali so se spomini na velike podvige v preteklosti, ljudstvo je sanjalo o splošni vstaji preti krutim gospodarjem, ki so ropali in gnjavili brezpravno krščansko rajo. Že Servtdo dei Lavoro: chiamata dl controflo del GT7F — Delom poziv fašistične vrcnčfllSke mladine kontrolni Ponedeljski koncert »Lftibljaliskega zvona" Sicer je doba društvenih občnih zborov letos že za nami. toda na pevski občni zbor »Ljubljanskega zvona« se mora vsak resnični pevec in ljubitelj petja od srca veseliti 60 grl bro ječ zbor »Zvonovih« pevcev nam bo pod vodstvom svojega pe-▼ resnici pa drugega dolgoletnega pevovodje g. Dore Matula zapel 14 biserov slovenskega zborovskega slovstva, od katerih sta dva. Prelovčeva »Pomlad« ln Tomčevi »Vlahi«, še v rokopisih in bosta prvič izvajana. Rožančeva »Da sem jaz ptičica«, Adamičeva Kdor je truden naj gre spat...« in »Ce ti ne boš moj«, »Za-bučale gore* in »Konja jezdi Turek Ha-san-aga« so izšle v »Zvonovi« založbi, ostale pesmi pa deloma v »Novih Akordih«, deloma pa v založbah Glasbene Matice. Pregled sporeda Je torej nadvse vabljiv in obeta poseben užitek. Pevstea družina »Ljubljanskega zvona« je v Ljubljani in po vsej pokrajini na najboljšem glasu že od nekdaj. Saj je pevsko društvo »Ljubljanski zvon« priredilo svoje koncerte pod blagopcutoojnim Zorkom Pre- je zagorel ogenj vstaje v Bosni in Stari Srbiji. Pešci patriarh se je poklonil samozvancu m mu poslal bogato okrašenega konja v dar. Turki so spoznali nevarnost in prijeli za orožje. Patriarh je komaj imel časa, da je v megli ponoči pribežal na črnogorska tla. Tudi na obrežju, ki je bilo pod benečansko oblastjo, je prišlo do odkrite vstaje in manifestacij za lažnega carja. Prebivalstvo Risna v bližini Kotora se je cdreklo Benetkam in prešlo k Štefanu. Z vda-nostno izjavo je poslal župan tega mesta, Peter Džaja, pretendentu dragocenega orožja in oblek. Ko so ga beneške oblasti zaradi tega poklicale na odgovor, je ljudstvo prijelo za orožje in nagnalo vojake. Tudi beneške ladje, ki so priplule pred mesto, so morale odpluti brez uspeha. Od dne do dne so se množili pripadniki lažnega Petra in Črnogorci so ga pričeli častiti kot narodnega junaka. Njihove simpatije si je pridobil z uspelimi pohodi proti Turkom, ki so ga vodili celo do obmejne 6kadrske trdnjave. V deželi pa je Mali vzdrževal strog težim: kdor se mu je protivil, je bil neizprosno zapisan smrti. Vest o redkem pustolovcu, ki je pozival balkanske Slovane na boj proti Turkom in se ;e izdajal za umrlega ruskega carja Petra III., je medtem prispela tudi na Rusko. Katarina ie pozorno poslušala prihajajoče vesti. Že spet dvojnik njenega moža! Ali senca umorjenca iz Ropše še ni našla miru? Sedaj se pojavlja celn v turški državi! Morda pa bi se dal ta mež porabiti v boju proti Porti! Morda bi se dala uporniška stremljenja njegovih privržencev podrediti njenim političnim načrtom! Če vstane Turkom za hrbtom v njihovi lasmi deželi protivnik. medtem pa udarijo ruske armade od Pruta in Dnjepra v srce osmanskega car-stva, potem je mogoče prišel toliko zaželeni trenutek, ko bo carigrajski patriarh v Juatini-janovi cerkvi sv. Zofije kronal Katarino z dia-demom vzhcdnorimsice države. Iskra, ki je tlela v Črni gori, bi mogla razpaliti ves Balkan, lovcem skoro ▼ vsakem večjem kraju in povsod odneslo lavorike. Sedanji pevovo-dja g. Dore Matul verno sledi pevskim navodilom svojega učitelja. Pevci in on so medsebojno tako tesno povezani, da tt lepše harmonije ne moremo misliti Pevci pojo in delajo brez ozira na težkoče, ki jih ima pevska družina zaradi pomanjkanja pttavih prostorov. Društvo je na£k> gostoljubno streho ▼ prostorih Glasbene Matice. Prav posebno razveseljiv je nastop g. Frica Lupše, basista naše opere, ki bo zapel tri pesmi in sicer Prelovčevo »Mp-zeča je zunaj trda noč«, Bučarjevega »Delavca!« (v rokapteu) in pa /PavCpčevega »Dedka samorioga«. Frie Lupša izhaja k »Zvonovih« vrst in je kot član »Zvooove-ga« okteta prvič vidne je stopil pred javnost in vzbudil že takrat zasluženo pozornost glasbenega sveta. Pri klavirju bo g. dr. Samo Lovše. Ta častitljivi praznik obhaja danes 18» t na. po enem samem dolgem trudapobiem delavniku gospa Ana Jenko, vdova po meščanu ljubljanskem! in bivšem J&olgolefe-nem upravitelju starega »Kofizeja« na Gosposvetski cesti Zato ni starejšega sta- novalca v tem okraju, ki ne bi poznal dobre, marljive in skrbne mamice, ki je posvetila vse svoje življenje nesebično svoji številni družini enajstih otrok, od katerih je še sedem živih. Kaj vse mora pretrpeti materino srce pri številni družini ▼ tako dolgem razdobju, ve povedati samo mati, ki je v hudih časih, kakor je bil ljubljanski potres, z desetimi otroki preživela več noči na prostem in v bivši svetovni vojni imela kar šest sinov na fronti od katerih se eden ni vrnil, drugi pa umri na posledicah vojne. Tudi sedaj se zatekajo številni vnuki in praMnuki k stari mamici po tolažbo in nasvete. Kljub vsem tegobam je slavljenka Se vedno vedra in čila. Vsak dan prebira časopise, posebno pa se je zanimala za »Og-larjevo Ančko« v »Jutru*. Želimo ji da bi v krogu svoje številne družine dočakala ▼ zdravju in zadovoljstvu še mnogo let! .................i n m ■ bfla bi lahko znak za Grke, katerih vstajo jo Katarina že pripravljala. Da se prepriča o možnostih splošne revolucije krščanskih plemen v evropski Turčiji in da dobi zveze s poglavar jem nezadovoljnežev. je Katarina poslala leta, 1770. admirala Alekseja Orlova z brodovjem v Sredozemsko morje. Orlov je imel obenem nalog, naj poizveduje o osebnosti Štefana Malega, ki ga je Katarina pomotoma imela za beneškega zlatarja Vandinija. ki je bil prej v Moskvi tajnik in je potem, ko je okradel nekega grškega trgovca, zbežal čez Krim v Turčijo. Ni si mogla misliti, da bi se tujec, ki ni posvečen v ruske zadeve, izdajal za carja. Naposled se je dognalo, da Mali ni identičen t Vandinijem. Brodovje Orlova se je zasidralo v Livornu in je imelo na krovu takrat sedemindvajsetletnega kneza Jurija Vladimiroviča Dolgorukova. ki naj bi organiziral upor Črno" gorcev proti Turkom in odstranil samozvanca, če bi sc branil odložiti carski naslov in priseči zvestobo carici. Z nekoliko č?stniki in vojaki je stopil Dolgorukov leta 1770. na Črnogorca tla. Rublji so učinkovali in ko je knez prebral preglas, te oglar1* Je L 7.— — Za ženitve ln dooisovauja Je plačati ••» vsalcn besedo L 1.—. vse druge ogla« L —.60 ta besedo, za drž In prov. takso L —-60 ta dajanje orfIoto aji šifro L 3.— Najm&njfii ima« ogla?« 1« L 10.—. Trgovske šole b-olvent išče primerne zaposlitve. Ceni. ponudbe na oel. odi Jutra pod »Praktika nt«. 12041-2 V A P K E M O G a O M B A C Gledališka 14 Osrnošolec- maturant, cdličnjak, želi zaposlitve. Vprašati: Pleterš-nikeva ulica 1< 12130-2 i Kr- Uradništvo dob! službo \ Hišni posli Iščejo službe Kuharica ššče službe k mali odrasli družini za vsa hišna dela za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«. 11S90-1 Stari dami želi inteligentna gospodična 27 let kot družabnica voditi samostojno tudi gospodinjstvo. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »Dru-žlbnica«. 11789-1 Hišni posli dobijo službo Pomivalko posode iščem : za takoj. Pred-etavtfi se dnevno med in 12. uro v kavami Erno-oa. 12149-la Pošteno služkinjo eoreimb :akoj solidna gost!'n» v ceniri. Plača 350 lir. Xa slov v vstb posl. Jutra. 11879-la Postrežnico in perico za dopoldanske are rt. Šiško iščem. Naslov T ogl odd. Jutra. 12022-la Postrežnico, pridno, pošteno, za vsako dopoldne, sprejme zakonski' par t.*koj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11867-la Pridno dekle, pošteno, sprejmem kot pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogf. odd. Jutra. 11870-la Iščem postrežnico dnevno od 7 do 10. Zgla-siti se v nedeljo ali pene-deiiek dopoldn«. Miklič, Goriška 29-1. 11964-1 a Fanta, ki itru veselje do živali in vrtnarskih del, se _ sprejme. Ponudbe na podružnico Jutra % Novem mestu ped »Vesten«. 11895-la Postrežnico vestno, za nekaj ur dnevno, iščem. Zglasiti se na dogovor med 11.—12. uro dooo.dne pri hišniku Beethovnova 15. 11906-1 a Postrežnico, pošteno za dopoldanske nre, iščem. Naslov v vseh posl. Jntra. 123-44 Vajenca za špecerijsko trgovino, poštenega in pridnega, najraje z dežele, sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12024-44 Vajenca za pleskarsko in slikarsko stroko spreime Vojska Stane, Gradišče 3. 11937-44 Mizar, vajenca sprejmem takoj. Predpogoj veselje do stroke. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11962-44 Učenka pridna, ki bi imela veselje do papirne trgovine, z m ščansko šolo, se sprejme. Pismene ponudbe z vsemi podatki na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. 11961-44 Frizerska vajenka se tako' sprejme. Gjud. Kon-g-esn- trg 6. 12016-44 Vajenca za mizarsko obn, prejme Sede5. Mala čolnarska 5. 12002-44 Vajenko sprejme salon za damslce klobuke. Stegnar Ivanka. Stritarjeva ul. 9. 12060-44 Frizersko vajenko in brivskega vajenca sprejme Franc Wiidman, Ljub-ljana, Napoleonov tre 5. 12117-44 Upokojenec vfeten. zanesljiv se z« nad. z ronje gospodarskega dela — sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »gnoo«. 11821 S Drogeristko s popoln m znan 'em itroke. sprejme drogerija. Nastop s'už_ be takoj. Ponudbe na ogl. o:i. Ju"ra ped »Drogen='k*<. 11731-3 Delo na dom dam čevliariu, plačam dobro. Meše, Medvedova 19. 11894-3 Mladenič, :zuč-n »vLomthanik in šofer išče prinerne zaposlkve ta-kj,:. Ponuobe nn ogl. odd. Jutra pod »Zmožen« 12019-3 Če hočete imeti dobro očiščeno perzijsko preprogo, se potrudite na spec-jelno čiščenje in pranje perzijskih preprog. Tržaška c 5 1 2047-3 Zaklonišča: načrte, strokovno in hitro izvršujem. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Zaklonišča«. 12132-3 Nem. konverzacijo in pouk nudi izobražena gospa. V skupinah konver-zacija zelo majhen honorar. Kongresni trg 13-11. 11993-4 Gospodična poučuje tudi otroke italijanščino, nemščino, francoščino. Wolfova ul. 4. 11858-4 Angleščino poučuie gospodična. Lahka uspešna metoda, izgovorjava dovršena. Pridem tudi na dom. Naslov v ogl. od. Jutra. 11816-4 Instrukcije daje akademik za vse predmete osnovnih in srednjih šol uspešno in poceni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11847-4 Praktični pouk italijinščine vam po 10 lir nudi na vašem domu dipl. učitelj. Naslov dobite v tr-gefrini K. Pučnik. Frančiškanska 3 11957-4 Italijanščino in nemščino pnu<*!,jem divike in ostale, začetnike in spret. nejše po hitri n praktični metodi. Dnpoldansic in večerne ure. Honorar zmeren. Prijave od 9. do 11. in od 14." do 16. tre: Turjaški trg 5-TTT. 12148-4 Čez poletje redno poučujem klavir, nemščino, francoščino. Nove priiave sprejemam. Ane-ta Potočnik, strok, dipl., Groharjeva 2-1. 11936-4 Italij. konverzacijo iščem. Dajem nemški -n angleški pouk. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Uspešno*. 12030 4 Nemški in angleški pouk ali konverzac;jo, nudi mlada gospa. Naslov v osrl. odd. Jutra pod »Rožna dolina«. 12085-4 Stenice, ščurke, podgane, zanesljivo uniči zavod" 13 pokonča van .:e golazni in mrčesa Zor Adolf. Tavčarjeva 4-in 1-836-30 Brezove metle m držaje l0|ia,'t itd. dobre pr: Gospodarski zvezi oa Blei-sveisovi 29 m v Maistrovi 10. 11840-6 Mrčes (uši, stenice, oolbe td.) zanesljivo uničite i Tosia [iraš-kom. Drogfrije KANC. židovska ulica 1. 11737-6 Pege in lišaj Vam lano-ljivo odstrani Altie krema.. Drogerij* K AN'C Židovska u!ic? 1 U73S-6 Pozor, stavbeniki 'n tiišm po sestniki! — Dobavljam, polagam, stružim ter voščim tudi stare parkete Josip Brleč Kolodvorska 23. 9725-6 I. LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Športni otroški voziček, skoro nov. predvojni, prodam. Korytkova št. 31. Ogled od 11 do 12 in od 13 do 15. 11967-6 Plinska kopalna peč brezhibna, bakrena, še v obratu, naprodaj ali pa zamenjam za moško kolo. Ogled: Prečna ulica 8. 11969-6 Otroško posteljico, dobro ohranjeno, prodam. Ogled od 12 do 15. Glin-ška 6 1. 11994-6 Otroški voziček, globok, prodam. Mele. Zaloška 7. dvorišče, desno. 11979-6 Prodam več rjuh, nekai perila in visoke moške čevlje št. 45. Naslov v ogl. odd. lutta. 11980-6 Vrtne stole, zložljive, gostilniške, nove, proda Tribuč, Sodarska 2, nad floriiansko cerkvijo. 12020-6 Otroško posteljico (železno, belo) z mrežo in blazino prodam. Samova 4a (zgoraj). 11878-6 Železno blagajno Wertheim, stoječo, 1.20X 0.50 m prodam. Ogled od 13 do 18. Kavškova 15-1. desno. 11888-6 Sesalec za prah prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sesalec«. 11887-6 Otroško posteljo belo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11860-6 Sedežno banjo iz cinkove pločevine l nemški mode!) ugodno prodr.m. Oeled v sredo in soboto. Groharjeva 27. 11976-6 Prodam belo svileno postelino pregrinjalo in sive čevlje iz kuščarja št. 40. Sv. Petra 69. 11959-6 2 plinska likalnika prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 11956-6 Sobno pohištvo event. stanov?n:e. oddam starejšemu samskemu gospodu za posoiilo 1000 lir proti mesečni odplačitvi. i Ponudbe na ogl. gdd. Ju- I tra pod »Zasi"ir?noosl. Jutra. 12063-6 Sandale št. 42, sutut'. mbikv ira[;, mudernt. ugoino prodam Levstikova il-ill. levo. 0?'ed oi 13. dn 14. ure. 12124-6 Prodam dobro ohranjeno moško oble ko. suknj i io usnjen kovčeg. 12125-13 Prodam biue, j/Orcelaiiiistj posodo vdelan v stol. Sv p^r« 91, dvor ščni vhod. p;;tličj>- Skalar. 12126-6 Prodam: 2 ročna vuzši-ka ročno diro. trodeloi jajčj hlev. Rudolf Jereb, trjovina. Campov« 8. 12127-6 Prodani 4 perz ske šale. 1 iranz. gobelin 2x!"0 ic 1 stojalo za šunko. Naskiv v vseh posl. Jutra. 12122-6 Ugodno naprodaj: gos in.-ki stoli m:ne. kreden. marjanca. furn'r Ponudbe na ogl uid J"tr» p-hl »Gar-nitur«« 120S2-6 Prodam čevlje št. 21 ir damske obleke. rnž. Preme- Gledališka 1 12119-6 Predam decimalno tehtnico nosilnosti 200 kg jn balančno trgovsko tehtnico 10 kg, obe v izbornem stanju. Ogled od 12.30 do 14. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12038-6 Elegantno torbico, ne:sb';ero. športno '.z rdečka. stega usnja, prodam Pekarna Gabrijelčič Sv Peti« 3. 12145-13 Mikroskop, popolnoma nov, ugodno proda hišnik Cegnarjsva 2. 12032-6 Kopalno obleko in damske rjave čevlje št. 41 prodam. Ogled od 8 do 10. Rimska 21a-iri. 12116-6 Športni voziček, dobro ohranjen, predvojni materijal, prodam. Kamniška 46. 12040-6 Otroški voziček, globok, bele barve. Izredno lahek, predvojni materijal prodam. Lombar Dolenjska c. 26. 12136 6 Prodam dobro ohranjen ležalni divan in belo pleskano zakonsko spalnico. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12135 6 Registrirno blagajno novejši mode;, prodam. Ponudbe n» ogl odd. Jutra »Kot nova«. 12139-6 Namizni pribor Pi-TTidorf 24 komadov, zelo ugodno naprodaj. Sijajna naložba denarja. Rudolf Zore. Ljubljana. G'edališka ulica 12. 12133-6 SUHE GOBE ^feirl to najvišji dnevni o* nI kupuje Saver & K on«®. Polovične gosli kupim ali vzamem ua posodo proti primerni odškodnini. — Ponudbe Da ogl. odd. Jutra pod »Dobre polovične gosli«. 11877 7 Cikasto vino kupi Produkta 11854-7 Otroški voziček za dvojčke, dooro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutr pod »Dvojčki«. 11818-7 Bicikl plašče in cevi sajno dobn ohranjene, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 12144-7 Pleteno košaro, 1 m globoko samo z dobro ključavnico, kupim Tržaška cesta 47. nb dvorišču, stopnišče. 12013-6 Boe, lisičje in dihurjeve, nore in ■stare, stare in nove usnja-te kovčke in aktovke, dobro ohranjene polhove čepice, dalje čebelni vosek, domačo šetino, zaičje kože, tudi letne polhove kože, surove in strojene, ter vse kože od divjačine kupuje trgovina Zdravič, Ljubljana, Stari trg 30. 299-7 Prazne škatle od Mama-mluka n prazne steklenice, kupim po najvišji ceni. B. Guštin. Voiniknv trg 2. 11337-7 Odpadke krojaške in šiviljske, kupu-lem. Hrenova ulica 8. 10C96-7 Vreče različne. aio »» ambalažo. stalno kupu. em Podbevšek Fil p Ob rska 4 Ljubljana VII. 11476-7 Srebrno jedilno orodje kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. iutra pod »Srebrno«. 11682-7 _j.____ Žimnate raodrocc, stare, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žima«. 12021-7 Ležalni stol dobro ohranien, in moške čevlie št. 42 ali 43 kupim. Ponudbe na oglas, odd. Iutra pod »ležalni stol« 11866-7 Staro žimo kupimo, plačamo od 30 do 50 lir kilogram, po kakovosti.. Ponudite trgovini: »Ogled«. Mestni trg 3. vhod skozi vežo. 11972-7 Plinsko pečico kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11900-7 Aparat za sesanje prahu kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober aparat«. 11886-7 Kupim seriji Co-Ci in Al;o commssario. Ponudbe r.a ogl ldi. Jnrra pod »0. iginal« 12076-7 Dve tehtnici, dec malni do 300 In 1C00 kg. s poteznim ute-žorn 1-ip'in Ponudbe na ogl. odd Jutra r«7d »fiksno«. 12054 7 Kupim omaro al: stelažo z vrati, kuhinjsko tehtnico ter malo za kemikalije. Fototehnika. Bleiweisova 15. 12029-7 Kupim kauč. malo rabljen, garant rano čist in dva fotelja Naslov v ogl odd. Jutra 12081-7 Fotoaparate, posamezne dele ter sli-čne predmete kupuje proti takojšnjemu plačilu »Fototehnika- Blei-vveisova 15 12028 7 Stare moške obleke, čevlje, perilo, pohištvo itd. stalno kupuje: Alojzija Drame. Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29. 12090-7 Celotna Zgodovina Slov. naroda s» prod« v trgovini, Gallusovo nabrež:e *7. 12133-8 »Ljubljanski Zvon«, 54 letnikov, različnih, od tega 40 vezanih, prodam. Ponudbe na ogl. odrt Jutra pod »Ljub. Zvon«. 12098 8 »Ljubljanski Zvon«, kompletni v originalni vezavi, novo vezan, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lj. Zvon«. 12099 8 Valvasor, H. izdaja, 1, 2, 4 knjigo, prodam. Naslov r vseh posl. Jutra. 12083-8 UZB Motorno kolo Ardie 121 ccm, skoraj novo, in Philips radio 4 + 1 prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11995-10 Prodam motor dobre znamke, v najboljšem stanju. Samotorčan Slavko, Sinja gorica, p. Vrhnika. 11784-10 Motocikl 200 in *00 ccm. prvovrsten, ter DKW-avto proda Žužek, Ljubljani, Tavčarieva ul. 11. 11958-10 Motorno kolo F!arley Uavidson, 350 wm v brezhibnem eianju t dobrimi gumami, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11997-10 2 motorni kolesi, naiboljše znamke, v odličnem stanju, poceni proda šuštaišič, mehanična delavnica, Bleiweisova 13. 12114-10 Žensko kolo, samo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žensko kolo«. 11985-11 Moško kolo »Durkopp«, skoraj novo, zamenjam za damsko kolo. Naslov v vseh posl. Jutra. 11896-11 Moško kolo v brezhibnem stamu. prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11891-11 Tricikelj skoraj popolnoma nov, se poceni proda pri g. Novak, parna pekarna. Sv. Petra cesta 76. 11912-11 Žensko in moško kolo. najboljše znamke, v dobrem stanju, prodam. Gosposvetska št. 55 (prej Celovška). 12062 11 Moško kolo nrodam. Strossmajerleva 10. Tršan. 12101-11 Več tricikljev, nekaj rabljenih, nekaj novih, različne velikosti, uuo dno naprodaj. šuštaršič, mehanična delavnica, Blei-vveisova 13 (Figovec, levo dvorišče). 12110-11 Plačamo zelo dobro za stare biciklie, bicikeli-gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasogeno-Merkur, Puharje-va 6. 12113-11 Damska in moška kolesa najboljših znamk zelo poceni naprodaj, šuštaršič mehanična delavnica, E>i »eisova 13 (Figovec levo dvprišče). 12111-11 Moško in damsko kido. kupim Ponudbe i na. vedbu cen- na ogl odd. Ju ru pol »Sam iohro olira-nj:no« 12143-11 Pohištvo vec jpalniL n s;.nmakili oprem iz lastil zaloge, pri. tam Og.ed pol.ubrn Cerne Avgifci. uiuŠiška, Vod nikova 83. Ljuhl:fina VII llS63-;2 Moderno pohištvo orehov* ;|>.lii:ce. dileme sobe. iiitfkam spalnice, kavče n kuhinje imamo zopet na zalo. gi v skia/iišču pohištva tvrd ke Rok Berlič in F:anc Senk^ v Sišk' ji &o«r*vvet-ki e. 95 Zaloga je odp"t> vsak dun od 14 do 15. rre 51923-':' 7>aloga pohištva Stanovaniska opiema — Liubliana. Gradišče 4. Velika zaloga Ocled brezob- vezen. 10009-12 Pohištvo O.cleite si naivečjo zalogo pohištva: šperane spalnice, kuhinjske opreme kredence, omare, postelje in kauče. Po ugodnih cenah Vam nudi tvrdka »Sava«, Miklošičeva cesta. 11463-12 Kompletno kuhinjsko opremo poceni prodam Drofenik. Parmo-va 41. 11986-12 Omaro, popolnoma novo, iz meh-keea lesa, in kredenco za jedilnico, iz trdega lesa, prodam. Staničeva 27-11. 11981-12 Razno pohištvo dobro ohranjeno, prodam. Nebotičnik, V. nadstr., od 11 do 14. 11862-12 Razno pohištvo in druge uporabne predmete kupuje trgovina »Ogled«, Mestni tre 3. vhod skozi vežo. 1197412 Kavče, fotelje, oiomane, modroce napravi eo. 'idno in po nizlii cen-. Mohar, tapetnik. Mariborska ulica 27. avonostaja Stad;on. Bežigrad. Sprejema popravila. er° tud: na dom. "12015-12 Pohištvo: oniara. stoli, m za. otomano ali kavj dob-p ohranjeno, trd les. »e proda. Ogled od 10. do 17. Naslov v vseh posl. Jntra. 12069-12 Moderna spalnica, I ročna dek se po ug<>ini ceni proda: mizarstvo Velkavrh — Ktakovskd jI. 7, Ljubljana. 12014-12 Oblačila Moški dežni plašč iz balonske svile (dvojni) za srednjeveiiko postavo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trcnčkot«. 11868-13 Predvojno blago za 2 icoški jbleki. predam. Naslov v vseh posi. Jura. 12031-13 Moška obleka se proda. Naslov v vseh [«vl > Jutra. 12073-13 Črno obleko, predvojno blago, za srednjo postavo, proda krojač Pieško Vič. Tržaška cesta 64. Cena po dogovoru. 12053 13 Zimska suknja, moška, najboljše predvojno blago, se ugodno proda. Mestni trg 3/II, krojač Kramcr od ponedeljka dalje. 12094-13 Moško obleko, sivo, za postavo 1.65. prodam. Gubčeva 14-1. levo. 12064-13 Črno moško obleko, popolnoma uovo =taro blago jn črno nošeno suknjo ugodno prodom Naslov v vseh posl. Jit'» 12104-13 Damski plašč, črn, iz čiste volne, za manjšo postavo ugodno prolam. — Naslov v v?eh posl. Jutra. 12147-13 Črn rips, predvojen. 3.5 m za žensk: plašč, prodom Naslov v vseh posl. Jutra 12146-13 Hrastovih hlodov vagon od 22 cm dalje prodam. Naslov v ojtl. odd. Jutra. 12134-15 Vse denarne in trgovske posle zvršim Bit*1- in -očno Obrn.t« v oa RUDOLF ZORE Gledali^ k« ulica 12 Telefon 38-10 O posojilih na hiše in posestva dobite informacije: Ljubljana, Beethovnova 15, II., levo. pri »Jugo-Kredit«. 11938-16 Fotografa kompanjona. iščem za izven Ljubljane, sposobnega, retušerja. Izredna prilika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klientela«. 11893-16 Garažo iščem v najem za shranitev voza. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam vnaprej«. 120921» Pekarno vzamem takoj v 'rajem v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro idoča«. 12CS5-17 Lokal ngl vi i Jutra 11999-19 Dva lokala za mirno obrt ali skh.' šče. eventuelno skupno s stanovamem dveh sob. oddam. Naslov v oel odd Jutra 12056 ".9 Trgovski lokal, center Ljubljane, oddam. Nizka najemn na Naslov v ogl odd Jutra. 12109 19 Trgovski lokal v središče mestf ščmt za ar gu^t ali sepeniher. Našlo« v vseh posl. Jitr« 12067-19 "5* Kupim vilo aH hišo v .:en; l.j 8»d.U za Beži-gravim ;-diuž;nskr oa Rudniku Pa.ce:° -evern: del me--ta po 70—90 lir. vzhodni del po 55- 80 lir kv m Pod -ožnikem 150 Ir. Rec.lrema -'i-arn.i H.ih::ar. M:ro Cigile. •ov 1-p. 12129-20 Kupimo večjo stavbno parcelo, samo iz direktne roke. brez posrednikov v najbližji legi centra. Ponudbe na ogl. odd. futra pod »Ljubljančani«. 12127-20 Biem enosobno stanovanje s kuhinjo ali pa opremlieno sobo s štedilnikom az 15. avgust ali 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesar«. 11982-21a Iščem dvosobno opremljeno stanovanje z uporabo kuhinje in kopalnice v centru mesta za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi dvosobno«. 11977-23 Proti nagradi 500 li», šid» stanovanje 2 sob m takjj — ali aigust-septemher. Ponudbe na ogl. oid. Jutra nod »Vodovodna 46«. 12012-21a Drž. nradnik išče za takoj c-nosobno stanovanje, najraje v Rožni dolini ali na Viču. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do ber plačnik«. 12034-21a Opremljeno sobo lepo, oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Koš-nik. Malgajeva 8. 11859-23 Opremljeno sobo oddam gospodu, po možnosti s svojo posteljnino in veliko odsotnemu, s 1. avgustom. Kobe, Ciril-Metodova 63-1. 4 krat zvoniti. 11940-23 Opremljena soba s posebnim vhodom se odda. Idrijska nI. 6-1. 1199S-23 Oddam lepo opremljeno sobo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12050 23 Oddam sobo s štedilnikom, zase lrfiod, kateri bi mi odkupil najnujnejše pohištvo zaradi odhoda. Mesečna naiemnina 30 lir. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Soba takoj«._11983-23 Opremljeno sobo, sončno, oddam boljšemu gospodu domačinu nasproti Velesejma. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12138-23 r/j* Opremljeno sobo nedaleč centra, separirano. to-da le pr m-mi »tranki, :šče trgovski zastopnik. Ponuibe na ogl. odd jutra pod »Stalen 66«. 11848-23a Sobo iščeta pri boljši družini v centru mesta dve solidni gospodični. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Dve solidni«. 11970-23a Iščem večjo, prazno, čisto sobo s posebnim vhodom. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dva«. 11988-23a Sobo išče mlad, miren gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren«. 11984-23a Opremljeno sobo brez posteljnine s skupno uporabo kuhinje od 1. avgusta išče miren par. Plača točno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Dobri liudje«. 11885-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom v bližini Tržaške ceste iščem s 1. avgustom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«. 11876-23a Iščem za takoj malo, opremljeno sobico event. grem k solidni gospe na stanovanje kjer koli v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna«. 11975-23a Mirna gospodična išče prazno ali delno opremlieno sobo. Ponudbe na oelas. odd. »Jutra« pod: »Uradnica«. 11965-23a Zamenjam dvosobno komfortno stanovanje na Iliriji za istota-kega ali trosobnega v bližini proge za Stadionom. Naslov v ogl. odd. Iutra. 11968-21 Zamenjam dvosobn«. -tanovanje s k«pal-nico za lejio enosobno. Naslov v vseh po»!. Jutra. 12003-21 Krasno dvosobno stanovanie z vsem komfor-tom oddam tistemu, ki mi posodi večji brezobrestni znesek. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Garancija«. 12039-2J Iščem enosobno, čisto stanovanie za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Iutra pod »Zakonca«. 11989 21a Stanovanje eno ali dvosobno, iščem za takoj ali čez en mesec. Cenjene ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zi dve osebi«. 11917-21h Prazno sobo iščem kjer koli v Ljublia ni. Ponudbe na ogl. *odd. Iutra pod »Skromna«. 11932-23a Sobo, ki W Jo ranil kot pisarno ■ščem w ceneni, po možnosti iirosi vbod. Ponudbe n« ogl i Id. Jutra jod »Cim prej«. 12074-23a Šivilja išče sobo in kuhinjo ali primeren lokal- Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »č'm preje«. 12079 21a Kot sostanovalec ali preprosto sobico, ev. z zajtrkom in perilom, iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »2. VIII. ali 16 VIII.« 12027 23a Sobo išče gospod, domačin, ves dan odsoten Plača tudi v živilih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu tramvaja« 12078-23a Opremljeno sobo brez posteljnega perila, išče 50-letni soliden gospod. Ponudbe na ogl. odd Jutri red rZmern-udobno«. 12105 23a Sobico ali kakršenkol. manjSi pro-stor za dnev>^ ?-urno vežba. nje t violino, iščem. Ponudbe na os! odd Jutru pod »Vež-banje«. 1?068-23e Opremljeno sobo s posebnim vhodom, uporabo kopalnice, išče domačin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »66« 12137-23a IŠČEM STANOVANJA eno-, dvo- ali trisobno, eventualno opremljeno sobo s souporabo kopal nioe. — Po možnosti v centru z vse oskrbo, živila dam sam, doloma za družino. Plačam za šest mesecev na prej — Ponudbe pod »Ljubljančan« na oglasni oddelek -*Tutra«. J-309-I Svetlo prašno sobo Iščem za takoj ali pozneje. Lahko L nadstr., pritličje ali na dvorišču. Poseben vhod. Reden plačnik. Ponudbe na cel.' odd. Jutra pod »Kroj. del.« 12087 23» Prazno sobo s štedilnikom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iPrazua«. 12121-23« Uradnik želi poročiti skromno, pošteno damo do 38 letno. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Iskrenost«. 11889-25 Samostojni gospodični stari 25 in 30 let, želita znanja zaradi ženitve z resnima, intc-Ligentnima gospodoma. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Osamljeni« 11955-25 Poročiti želim mluuo gospodično resnejše narave. Ponudbe m ogl. odd. Ju:ra pod »Resna«. 12011-25 Dva samska, 38 let šara t nekoliko eksi-.«enoe v LjubljaJii. želva sjoznati, v,radi ženitve. Gospodične ali vdove, močnejše postave. Z nekcv:ko opisa ia navft-tj ses-anek ali zaupno naslove na ogl. odd. Jutra pod »Treznost« 15004-25 Trgovec in posestnik v starosti 30 let, dobro situiran. želi poznanstva z gospodično od 18 do 25 let v svrho poznejše ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Amor«. Slika Je žel jena, katero se diskretno vrne. 12075 25 Rabljene gramofone m plošče to[iet kupuje po zvišanih cenah tvrdka »Ev«, -est«, Prešernove ul. 44. 296-26 Večja izbira dobro ohranjenih gramofonskih plošč na razpolago po ugodni ceni v trgovini »Ogled«. Mestni trg 3, vhod skozi vežo.. 11971-26 Klavir, harmoniko (damsko), 60 basov, brez registra, dobro znamko, kupim. Ponudbe z navedbo cene na o£l. odd. Jutra pod »Samo dobro ohranjena«. 11992-26 Klavir, harmoniko novo, 80 basov, 1 register, zamenjam za specialno dirkalno kolo v odličnem stanju, ali prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »4000 lir«. 11939-26 Harmonika, nova z 96 basi. 2 reg., ee ugodno j« "da. Naslov v vseh posl. Ju-ra. 12072-26 Kitaro in elektr. žico zunanjo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »130«. 12048 26 Koncertno violino, staro, mojstrski Izdelek, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 12052 26 Vzamem v najem kla/ir za vežbanje. Ponudbe na Pirovič. Dravska l/I. 12060 26 Klavir, harmoniko, elegamn. model poceni pro. iam. Koma. Ela Sv. Petra 81, dvorišče, levo. veža. 12141-26 Klavir, harmoniko, 80 basov, 1 reg.. popolnoma nova, prodam. Lepodvorska 13 dvonšce-stopnice dnevno do 13. ure. 12140-26 Flavto kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bohm«. 12151-26 ijn Dunajske plavce, samico in dva meseca stare mladiče, ter bele orjake proda Verbič, Trnovo, Veliki stradon 13. 11963-27 Pse-mladiče manjše pasme, dobrih čuvajev in piščance, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 13000-27 Knpim ponija in psa mladega (nemškega ovčarja) z rodovnikom. šuštaršič-mehanična delavnica, Blei-weisova 13. 12112-27 Več zajkl-orjakinj, belh b činčila i mladiči starimi 14 dn do 3 mesecev ugodno prooam tud; kokoši in petelinčk«. Poljanski na. sip 32. 12142-27 Parna črpalka ;Spe sepumpt j centrifugalna črpalka, stroj za ŠTOtanje koruze, 4 japonski vozički za beton, ročni valja:, železen re-zorvar 4x1.5 m. stružnica za les, naprodaj Ileršič, Ljubljana. Rimska 13. 11914-29 Paril niča kompletna j> sušilnica ta Iee za cca 80 ms Exhaustor (ventilator za vroči trak 90 cm premer b kurilnimi baterijami, regntotoripm ra paro, kurilni u; r arnim cevmi), se tr-no* Ni-Vv » vseh pod. lirra '1910 29 Šiva!'!i stroj. irrezljiv. ..r <;n Jeršan, K^/.tgra- 14 ' 12120-29 Zarr.eniam 'eiisK. tiv»i n fs znamka »vJritzner«. pogrezliiv skopaj nov za dobrega moSkega. Gia-van Anton, Kolodvorska 18, dvorišče. liOlO-11 E trojno-kl jučavnf- J Sadje vseh vrst, i carska dela zgodnje in pozno, kupim. Ponudbe z ceno in izčrpnimi podatki na ogl. odd. Jutra pod »Sadje«. 12025-34 to v to stroku sjiaclajoča po pravila sprejema Ileršič, Ljubljana. Rimeku 13 11648-^9 Rabljene stroje r*en vm. kakor rud' že za vržene stroje. ponudite zastopstva strojne industrije Ileršič Ljubljana Rimska 13. 116:9-% Stružnice rezkalne. skobelne, vrtalne, brusilne in druge stroje izbranih konstrukcij dobavita Gustav levičar. Medvedova 14. 2081-29 Elektromotor 9 KS, 380 V, AEG, en «esec rabljen, proda Elek-trodelavnica, Medvedova 4. 11996-29 Nove škarje 2a rezanje pločevine do 4 mm prodam. Naslov Og!. odd. Jutra. 11884-29 Rumen kanalcek se Je zgubil. Najditelj naj ga odda hišn ku v Nunski ulici 4, proti dobri nagradi. 12051-23 FiVatelija Zamenjam znamke vseh držav za znamke Jugoslavije, Italije in Nem-čiie po kataložni ceni Mi-che! 1943. H. Richter, Ljub ljana, Vožarski pot 1. 12042-39 Več šivalnih strojev 2 okroglim in dolgim čol-ničkcm, izvrstno ohranjeni, prvovrstnih znamk, ugodr.o naprodaj. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 11973-29 Šivalni stroj X okroglim čolničkom naprodaj. Dolenjska 19-1. 11966-29 Proda se: l šivalni stroj v omari (kabinet) 1 šivalni stroj, pogrezljiv, 1 pisalni stroj Ad-ler Modeli 7, 1 čevljarski stroj levoročni. Vse to se lahko ogleda pri tvrdki Ivan Jax in sin, Bleiwei-sova 36. 11898-29 Šivalni stroj pogrezljiv, okrogel čolni-iek v najboljšem stanju, prodam. Gasilska 10, šiška. 11910-29 Šivalni stroji, pogrezijivi, šivajo naprej in nazaj, vezejo, krpajo, ugodno naprodaj pri »Triglav« Resijeva 16. 12100-29 V brzovlaku Ljubjiina—m.tkek—Trst, je v četrtek 15. t. m. pozabila revna gospodična damsko Jopico (suknjič). Tem potom prosi poštenega najditelja in dotično gospodično iz Cerkniškega jezera, s katero je govorila pred izstopom v Logatcu, da odda obvestilo železniški postaji Logatec aii na naslov v ogl. odd. Jutra proti primerni nagradi. 12043-28 2 blagajniška ključa sta bila izgubljena v petek popoldne. Najditelja lepo prosim, da ju odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 12033-28 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4 tel. št. 2109 Zagreb! Zaradi preselitve na Hrvatsko bi zamenjal razpoložljive stvari za enake tam. Informacije iz prijaznosti osebje restavracije »Šestica«. 11991-31 mmttm 3najnncnnnnnpr SUHE GOBE 'stalno kupuje po najvišjih dnevnih cenah Elektromotor 150 V. — istosmerni tok, 1 /8 SS, 1200 obratov, prodam. Gaberščik, Stross-mayerjev.a 4/II. 12089-29 Aparat m nabiranji1 zank na noga-v:eab, rabljen, poceni prodam. Lndo Debeljak, Kopitarjeva 1. 12065-29 Prodam šivalni stroj Pfaff z okroglim Jr>'ni?kom, pogrezljiv v najboljšem stanju, istotam iS.50 m gradlna za modroee. staro blago. Naslov v vseh posl. Jutra." 12066-29 LjuDipnc Krompir in drugo na rasti prodam v nedeljo ob drugi uri popoldne na parcelah 300 in 150 kvadr. metrov na Galeto-vem, vzhodno remize v Ši-ški. 11990-33 Suhe gobe najbolje oddaste pri tvrdki Fran Pogačnik, Ljubljana, Javna skladišča. 11960-33 Slama naprodaj. informacije v ponedeljek do 10. ure dopoldne. Buffet, Voš-njnkova. 1-2084-33 Tračno žago, manjše, proda Pirš, Tesarska 1. 12102-29 Pisalni stroj ^I^ndenvood« in tovarniško nov šivalni stroj se proda. .VaJačenova 19, pritličje levo. 12106-29 Prodam več novih >Singer« šivalnih strojev, po-prezljivih po ugodn: ceni. Seme Josip, Gosposka .5 12118-3) Registrirno blagajno novejši model, prodam. Porabe na ogl. od«. Jutra pod J Kot novac. 12139-29 Stroj za tablete fumeče bonbone in slične izdelke, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z motorjem vred«. 12150-29 mmrn Usnjene izdelke barvajte le s specialno barvo, ki usnju ne škoduje, lifaks, Napoleonov trg. 12023-30 Lutz peči! Popravila in prezidave. Lutz. šiška. 12108 30 SUHE GOBE' cupujem po najvišjih dnevnih cenah M. Gsrsak, LJUBLJANA, Prečna ulica štev. 4 »Čistimadež« »Smacchiatore« se Je za čiščenje oblek izkazal za najboljše sredstvo, ker čisti hitro, temeljito in ne pušča krogov. Zahtevajte v vseh trgovinah in dro-gerijah. Navodilo upora be je na steklenici. — Glavna zaloga »PETRO-NAFTA«, Ljubljana. Ci-ril-Metodova 35 a. Telefon 38-90. . 10297-37 S. Potemkan, experimcnt. p^ihografulog z dolgoletno prakso, rešuje vsa vprašanja tudi osebno. Lir 20.—, datum rojstva. In-strukcije v grafologiji. Za magični pogled, moč sugestije. samozavest, odločnost, močno voljo itd. Poznavanje karakterja oseb. s katerimi prihajate v stik. Vse to je velike važno* ti M poslovno bodočnost. Ne opustite izredne prilike, katera se vam nudi prvič v življenju. Naslov in Lir 40.— na ogl. odd. Jutra pod »S. Potemkan«. 12037-31 Dvignite dospele ponudbe Aparat, Boljši gospod. Cesta, Ciza, Dobrosrčnost, Dvojčki, Drogeristka, Delo, Dežni plašč, Dober zaslužek, Dobra in poštena, Dobro ohranjena, Doplačilo, Dobrodošel, Družinska sreča, Franta 22, Fototrgo-vina, Ljubljana, Gospodinja skrbna, Hlev, Hišnik, Janovsky, Izvrstno ohra-n'en. Izredna prilika, Kompletno, Kje si, Kres, Lahka industrija, Marljivi, Me-dr-ina, Mlajša kuharica, Marljiv, Matenze, Nova hiša, Na stanovanje, Nujno rabim, Obrtnik, 3 odrasle osebe. Prilika, Prijateljstvo 333, Poštenost, Po-znič, Poštena, Pošteno dekle. Res dobra, Resna, Resno živlienje. Resnim kupcem, Srebro, Sobota, Stalen 66, Sever Mici, Smole Sonja, Samostojna, Stadion, 5t. I.iubljana, Travnik Marija, Trgovina. Takoj 222, Takoj ali pozneje, Večerne ure. Vila, Vesten in delaven. Vešča, Veselje v delu, Zamemava, Zanesljiv, živež, Železnina, Ženitev ni izključena, 3000, 70.000 lir, 28. 400.000, 990.000, 790. 100.000. ŠPORT m perje prodaja J | R. SEVER, JVJaKijjin trg 2 J IZDELOVALNI CA HARMONIK Bleiweisova 35 Za bivše strojne tovarne Vam nudi velike izbire piano n diatonšercih harmonik Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi naše ljubljene mamice, stare mame in tašče, gospe Terezije Gpi vdove po brivskem mojstru se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki ste na katerikoli način počastili njen spomin ter vsem, ki ste jo v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 16. julija 1943. ŽALUJOČI OSTALI še ena nedelja nogometa Dve zanimivi tekmi na igrišču Ljubljane in tri mladinska srečanja za kolinsko tovarno čeprav se bližamo pasjim dnevom in je tudi vreme najbolj vabljivo za uživanje vode in solnca, so vendar naši nogometaši ostali še eno nedeljo zvesti svoji igrači — okroglemu usnju. Ker je prvenstveni spored izčrpan in nasprotnika od drugod ni mogoče dobiti, so si neumorni izvajalci te igre pomagali z novo kombinacijo domačih igralcev, ki je res svojevrstna in bo uteglnila roditi dober šport in opravičiti zanimanje občinstva. Za današnji dve tekmi so si naročili najprej oba novo pečena prvaka iz obeh domačih divizij, Ljubljano in Mladiko, njima nasproti pa odredili dve reprezentančni sestavi iz I., odnosno H. divizije. Imena, ki smo jih že včeraj in predvčerajšnjim javili, jamčijo, da bosta oba mojstra zadela na močne nasprotnike, s katerimi bi utegnili imeti, če le ne bodo preveč »plavali« zaradi premajhnega razumevanja, precej trdega posla. V vsakem primeru pa bo treba biti obema hudo na preži, če ne bosta hotela doživeti kaj neprijetnega ln nepotrebnega. Prizorišče obeh tekem bo igrišče Ljubljane, kjer bo ob 17. začela tekma Mladika — reprezentanca TI. divizije in ob 18.30 sledila tekma Ljubljana — reprezentanca I. divizije. Razen teh dveh iger pa bodo danes odigrane še tri tekme z žogo, in sicer ob otvoritvi mladinskega pokalnega turnirja v režiji SK Marsa na igrišču za Kolinsko tovarno. Ker so prireditelji poskrbeli tudi lepa darila kar za tri najboljše izmed 6 udeležencev, je gotovo, da bo borba za posamezna mesta skrajno ogorčena. Današnji spored tamkaj obsega naslednja tri srečanja: ob 16,: Mladika — Hermes, ob 17. žabjak—Vič in ob 18.: Korotan— Mars. Žensko atletsko prvenstvo Prihodnjo soboto popoldne na stadionu v Šiški Svoj drugi atletski nastop bodo imela naša dekleta prihodnjo soboto, 24. t. m. ob 17. na športnem stadionu v šiški, in sicer v okviru tekmovanja za prvenstvo Ljubljane. ženska atletika, ki je imela včasih že lepo število aktivnih članic, je pozneje spet zamrla in je treba tem bolj pozdraviti veliko prizadevanje, s katerim skušata Hermes in pa športna sekcija Tobačne tovarne kot naslednica Planine oživiti staro tradicijo. Res je, da gre sedaj skoraj za čisto nova dekleta, ki so se posvetila tej najbolj zdravi športni panogi, toda če jih opazujemo, s kakšno voljo in ljubeznijo so se lotila tega dela, ne moremo dvomiti, da bodo dobro napredovala. Neizogibno je seveda, da je obenem z njihovo razdelitvijo v dva tabora začelo rasti tudi športno nasprotstvo med njimi, ki bo tudi rodilo dobre sadove. To žensko tekmovanje pa je samo uvod v še važnejše ženske športne prireditve, in sicer v splošno klubsko prvenstvo, ki bo izvedeno 22. avgusta in za katero so pripravljena bogata darila za posameznice in za društva. Po vsem tem se lahko računa, da bo že sobotno tekmovanje uspelo v vsakem pogledu in bodo tudi gledalci prišli na račun. m »Bsteo knflgo« Naznanjam cenj. strankam, da sem se preselil iz £elenburgove uDce 4 v svoje nove in večje prostore CESTA V MESTNI LOG ŠTEV. 15 (Trnovo), LJUBLJANA č?5to j?i kratJco Rumunski atleti so na domačih tleh zmagali nad hrvatsko atletsko reprezentanco s 110 : 80 točkam. Med Hrvati je najbolj ugajal dr. Buratovič, ki je dosegel nov državni rekord v teku na 110 m z zaprekami s časom 15.6. Rumun Moina je postavil še drug državni rekord v teku na 200 m s časom 21.8. Trboveljski nogometaši bodo morali do konca avgusta odigrati več izbirnih tekem za vstop v I. okrožni razred z moštvi iz Koflacha, Gostinga in Miirzzuschlaga. Mladi madžarski plavalci so se pred kratkim na prireditvah v Budimpešti bolj uveljavili od svojih starejših tovarišev. Tako sta dva juniorja Szatmari in Csusik preplavala 100 metrsko progo prosto v časih 1:01 in 1:01,8, medtem ko sta mojstra Veg-hazy in Korosi potrebovala zanjo 1:02. Maline in malinov sok, kupujem najugodneje. Prevzamem in plačam na Vaši postaji. Ponudbe z navedbo količ.ne na Roje Ivan, Ljubljana. Triglavska 9. 12103-34 Suho sadje prodaja Gospodarska zveza, P.leiw"eisova 29. 11839-33 in Frančiškanska 10 Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric, svak in tast; gOSpOd Franc Klobučar uslužbenec drž. železnic Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob %3. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. julija 1943. Žalujoči: ANGELA, soproga; VIKTOR, sin; DANICA por. FLORJAN, hčerka, in ostalo sorodstvo 1 \ H rnigiior lassativo mjboljše odvajalno sredstvo Nove meščanske Novi prosvetni načrt predvideva ustanovitev iega števila meščanskih šol v Srbiji, da bi se vzgojilo čim večje število za življenjsko tekmo sposobnega gospodarsko izšolanega naraščaja. V zadnjih dveh letih je bilo na novo ustanovljenih šest meščanskih šol (v Požarevcu, Kladovu, Andrejevcu. Vražo-grncu, Knjaževcu in Lazarevcu) in jih je sedaj na ozemlju Srbije 33. Nove meščanske šole bodo še v tem letu odprte v Aza-nlji, Mionici, Ljuboniji, Ubu. Grocki, Veliki Plani .žabarih, žagubdci, Varviarinl, Rači in Aleksandrovem. Dragocena pridobitev Narodne biblioteke. Narodna biblioteka v Beogradu, ki postaja pi svoji obnovi osrednji znanstveni zavod, je obogatila svojo rokopisno zbirko s starim srbskim rokopisom iz 14. stoletja. Je to »Minej« za september in okto-beu. pisan na pergamentu, obsegajoč 100 listov. V njem manjka prvih 40 listov, na katerih so bile cerkvene pesmi ra prvih osem dni v mesecu septembru. Rokopis je bil last vicekonzula živojina Neškoviča, čigar vdova Natalija ga je sedaj poklonila Narodni biblioteki. »Srpski Radn.k«. Tako se imenuje list, ki ga je 19. junija začela izdajati kot svoje glasilo »Srpska zajednica radas, organizacija delavstva v Srbiji. Predsedstvo organizacije je, kakor znano, prevzel Milan Nedič, predsednik srbske vlade. Ureditev civilnega avtomobilnega prometa v Srbiji. Zapovedujoči general v Srbiji je odredil, da morajo v svrho kontrole o porabi bencina in olja vsi civilni lastniki avtomobilov od 1. julija t. 1. dalje imeti posebne dovolilne izkaznice n vozne knjižice. Izkaznice in knjižice izdajajo okrož- □ □ □ PRIPOROČA SE B AVTOHATICNS FUFE □ □ DRUŽBA Z O. Z. UUBJANA, Selenburgova ul. 4 □ □ □ □ OflOBOaOBOlOaOlOlOlOBOEOlOBOBCj GALERIJA OBERSNEL fT ■ • » Q vir ji mmmmmmm ■ ~t 1,\,\-/ US-V;/1,- Ogromna večina oglaševalcev se obrača na j i JUTROV" OGLASNI ODDELEK CESTA AR1ELLE REE 3 QD B CD 9 CD S CD E CD B CD ROBO 9 CD H CD II CD E CD CD ICO C d. na načelstva, t Beograda pa pottcfjMks ravnateljstvo. Avtomobili z nad 2JS 1 dhn-drsko vsebino ne bodo več dopuščeni Dve miljardi državnega posojila za fm~ti. cijo srbskih financ. Z ozirom na ogromno povečane izdatke za redne izdatke držav, ne uprave je nemogoče kriti stroške za obnovo Srbije iz rednih proračunskih dohodkov, Zato je vlada z uredbo od 22. junija pooblastila finančnega ministra, da izvrši emisijo obveznic državnega posojila v iznosu dveh milijard dinarjev, ki se bo amortiziralo v 30 letih, počenši s 1. januarjem 1944. Obveznice bodo nosile 4.5 odstotne obresti. Emisija posojila se bo izvršila postopno po potrebi. Občina Beograd bo zgradila 1000 novih stanovanj, že leta in leta se je v Beogradu čutilo veliko pomanjkanje malih in srednjih ne preveč dragih stanovanj za uradniške rodbine. Mestna občina je pred meseci to vprašanje resno vzela v pretres in pred štirimi meseci je razpisala nagradno tekmo za izdelavo idejnih načrtov za zgradbo novih stanovanj na občinskem zemljišču. Na podlagi sedmero predloženih osnutkov bo sedaj izdelan dokončni gradbeni načrt, po katerem se bo na navedenem zemljišču zgradilo v malih in v dvojnih vilah ter v blokih hiš nad 1000 stanovanj, od teh 45% enosobnih, 45% dvosobnih, 7% trisobnih in 3% samskih. Eno in dvosobna stanovanja bodo imela kuhinjo, predsobo, klezet s prostori za umivanje, trisobna pa še kopalnico. Seveda bodo urejena tudi otroška igrišča, vrtovi in prostori za ulično zelenje. Tudi bo za to naselje zgrajena modema osnovna šola, otroški vrtec in javno kopališče. »Jugoslavija je mrtva«. Pod gornjim naslovom prinaša »Srpskj Narod« članek ministrskega predsednika Milana Nediča. V njem piše general Nedič med drugim: Srbi smo imeli dovolj Jugoslavije. Mi nočemo o tej perfidnj kombinaciji, kj. je že v zgodovini in ki je v Novi Evropi ne bo, nič slišati. Srbski narod noče Jugoslavije, ker je bilo njegovo častno in slavno ime v Jugoslaviji zatirano. Jugoslavija ne bo obnovljena, ker jo nočejo niti njeni narodi, nitj novi čas, niti Nova Evropa. Samo politični slepci ne vidijo novega časa in resnice. Jugoslavija je mrtva in ne bo nikdar več vstala. Pisana družba v Londonu, ki se imenuje jugoslovanska vlada, bo nepreklicno prenehala obstojati. To, kar se odigrava v Londonu, dokazuje samo eno, da je Jugoslavija mrtva. Zato lehko rešemo z besedami srbskega pesnika Dositeja 0'or?.-aovioa: »Srbija je rešena, ker imamo uje-no usodo v svojih rokah.« Zsditji ss5.gcv«ir g, — smi-a Glede tega, da prepustiva presojo bralcu samemu, sem z gospodom kritikom istih misli. Da pa izpodmaknem zadnji klin, na katerega se gospod kritik reiuje s trditvijo, da smer šoie ni bila razvidna iz nastopa samega, navajam: Kritik sam v svoji oceni posredno priznava, da je nastop pokazal 6mer, kakršno sem v svojem odgovoru razložil, s tem, ko govori o »čustveno in miselno enotno uglašenem sporedu«, o tem. da so bile nekatere stvari »pre>-težko zgrabljcne« in o »žalobni patini, ki je silila v monotonost in maniro«. Za tem torej le tiči enotna in določena smer, le da je ne-Grientirano oko, ocenjuje prireditev z napačnega zrelišča, ni umelo pravilno razbrati in opredeliti. To naj modremu zadošča! —drič. Eadis Ljubliana NEDELJA, 18. JULIJA 1943 XXI. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 8.15: Orgelski koncert izvaja Ferruccio Vegnanoli. 11.00: Prenos pate maše iz Bazilike Sv. Pavla v Rimu. 12.00: Razkga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič). 12.30: Poročilo v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Simfonična glasba. 13.30: Operetna glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šija-nec. — Slovenska glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Dr. žibert širne; Nalezljive bolezni pri domačih živalih v -"oj-nem času. — Predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert violinista Karla Rupla. Pri klavirju L. M. škerjanc. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Simfonični koncert vodi dirigent Capuana. 21.20: Predavanje v slovenščini. 21.30: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 22.00: Operetno glasbo vodi dirigent Gallino. 22.35: Pesmi. 22.45: Poročila v italijanščini. EAMLIO SALGARI 18 LJIC KARIB PUSTOLOVSKI RO »Rešil me je neki španski vojak. Morda se mu je smilila moja mladost, ko me je odnesel iz ognja. Kot sužnjo so me vzeli s seboj v Veracruz, odtod pa sem prišla v Maracaibo, kjer me je vojvoda podaril donu Pablu de Ribeiri. Od tistih dni živim samo maščevanju. Maščevanju za očeta, za brate, za ves moj rod! Ali me razumete, gospod?« »Razumem te, Jara! Zanesi se, da ti pripravim zadoščenje!« »Nikoli ne bo nobeno dekle čutilo do vas več ljubezni in hvaležnosti kakor jaz!« Gusar je vzdihnil. Molčal je. Njegove misli so bile spet pri mladi Flamki, ki jo je bil po nedolžnem pahnil od sebe, zdaj pa je po dolgih štirih letih še vedno žaloval za njo. 10. POGLAVJE Ob yucatanskih obalah Pod Morganovim spretnim vodstvom je plula »Folgore« vzdolž nicaraguanske obale. Ogibala se je srečanja z drugimi ladjami in se držala precej daleč od malih pristanišč. Bregove Costariee je bila pustila za seboj, ko je jadrala daleč od njih mimo San Juana del Norte, luke, ki je imela že tiste čase precejšen pomen. Toda na jasnem obzorju so kakor ogromni stožci še štrleli veliki ognjeniki tega višavja, posebno Irazu s svojim 3500 metrov visokim vrhom. Veter je bil ugoden, in tudi zalivski tok je pomagal ladji, da je plula hitreje. Ta topli tok, ki se dotika vseh obal Spodnje Amerike, prihaja z juga in se pri Bahamskih otokih obrača v Atlantsko morje. Njegova hitrost dosega po 22—58 kilometrov na dan. Pri Floridi predere vsakih 24 ur celo 148 kilometrov. Deset dni po tem, ko je bila zapustila Puerto Limon, je »Folgore« srečno dosegla rt Gracias de Dios, skrajno točko Nicarague. Kmalu po tem, ko je obplula rt Cameron in krenila proti otoka Bonaci, se je gusar prvič spet pokazal na poveljniškem mostiču. Njegove rane so bile malone zace-ljene. Sonce je izginjalo za velikim, ognjenordečim oblakom, ki se je zrcalil v morju. Bilo je, kakor da bi obzorje in voda žarela. Sapa, ki je pihala s kopnega, je prinašala trpke vonjave cedrovcev in morskih pinij. Zrak je bil tako čist, da si razločno videl tja do daljnih honduraških obal. Nikjer se ni pokazalo nobeno jadro. Le v zraku in spodaj nad vodnimi cvetlicami so letali tropski ptiči, velikanske morske lastovke in vrani. »Folgore«, ki jo je gnala sapa, je lahkotno drčala po skoraj negibni, prozorni vodi in puščala za seboj dolgo, penečo se sled. Kapitan je kakor v sanjah gledal po morju. »Na kaj mislite, gospod? Na Flamko?« ga je vprašala Jara. »Razločno jo vidim pred seboj,« je rekel, zatopljen v spomine, »kako me je pričakovala v moji vili na Tortugi! Kako srečen sem bil tisti večer, ki mi je postal usoden za vse življenje! Nikoli nisem mislil, da bi me mogla kdaj kakšna ženska tako globoko prevzeti... Pozabil sem bil žalostno cigan-kino prerokbo: ,Prva ženska, ki jo boš vzljubil, ti bo prinesla nesrečo/ In res je bilo tako!« »Pustite Flamko, naj počiva,« ga je tolažila Jara, »saj zdaj je mrtva. Našla je grob na dnu morja pri žrtvah svojega očeta.!« »Ne more biti mrtva, kajti po tisti noči sem spet in spet videval na morju kosti svojih bratov. Ne, njiju duši še nista našli miru!« »Vaša brata sta pač terjala Van Gouldovo truplo, ne pa trupla njegove hčere!« »Najina osveta ni več daleč, Jara! Čez teden dni se pridružimo brodovju ,ki mu poveljujejo Laurent, Grammont in Van Horn, trije najsposobnejši izmed gusarjev na Tortugi!« »Ali hočete dober svet, gospod? Pojdimo v Veracruz, preden dospe tja brodovje vaših prijateljev! Brodovja ni moči skriti. Ako vojvoda zve o vaši nameri, jo bo takoj popihal, kakor je storil v Mara-caibu in Gibraltarju, še preden sta se mesti predali! Poznam Veracruz in vas tam lahko skrivaj popeljem v dvorec, kjer boste zalotili vojvodo. Ta dvorec 1 je hiša markize de Bermejo, Van Gouldove prijateljice. V njegovi lastni palači ga ne morete dobiti. Ta je ponoči in podnevi močno zastražena!« Ventimiljski jo je napeto poslušal. »Ali je v markizin dvorec tako lahko priti?« »Sama sem poskusila,« je rekla Jara. »Ponoči sem zlezla z nekega drevesa v njen salon!« »Pa kaj si ji hotela?« »S svojo lastno roko sem hotela ubiti očetovega morilca. Nesreča pa je storila, da ga tisti večer ni bilo k markizi!« Kapitan se je nekaj časa pomišljal, nato je privolil v njen predlog. »Najprej je treba, da prideva neopažena v mesto! Zato si smete vzeti le malo spremljevalcev, drugače vas obesijo kakor vaša brata!« Sonce je bilo zašlo. Prve zvezde so se počasi vži-gale na nebu. Veter je pihal močneje. Bril je skozi konopje in napenjal jadra. Zdaj je Morgan pristopil k gusarju. »Kapitan, ali ste opazili te mnoge luči na obzorju? Utegnilo bi biti mehiško brodovje!« Ventimiljski je vzel daljnogled, ki mu ga je podal nadporočnik, in pazljivo zastrmel na morje. Tam je bilo videti množico svetlih pik, po dve in dve skupaj, kakor ladijske svetilke... Podoba je bilo, da plove brodovje proti jugu. Drugi dan so s »Folgora«, M je ves čas jadral na sever-severzahod, zagledali otok Bonaco. Ta je bil v onih dneh skoraj pust, samo nekaj Indijancev je živelo na njem. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani