Telefon št. 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1-25 Din. DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK Izhaja vsak delavnik ob ll. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust. 1. 42. V Ljubljani, sobota 20. februarja 1926. Leto I. V kritični dobi. Boj. je osnovna črta vseli eksistenc. Vse kar biva, rahi prostor in materijaikie ipogoje, oboje pa skuša izpodriniti drugim eksistencam. Bi-jološko moremo zaznamovati boj za obstanek, ki je pasiven, v dozdevnem miru ravnovesja sil pa in boj za porast, oblast in moč, ki je aktiven. Brez takega boja ni materijel-nih pogojev za eksistenco niti pri človeku, čeprav včasih ves boj prevzema iza celotne skupine individualna sila in se posameznik tega boja niti ne zaveda. Človeška duša sama doživlja vsakovrstne boje. Duševne sile se primerjajo med seboj, si iščejo sorodstva in nikoli ne počivajo in hočejo ustvarjati in ustvarjajo neminljiva dela. In čim razbo->'itejši je boj, tem izanositejša je kultura posameznega dela človeštva, tem jačje pride do izraza individualnost tega dela, ki daje svoje oznake t vornosti vsega čl o vršiva. Današnji vek je v materijelnem in duševnem medsebojnem boju pač dosegel višek, boju dal vse mogoče barve, okrutnosti in zavijanja. Y ospredju je vedno boj za obstanek, in sicer tako izrazito, da mu je boj za duševne pridobniue in duševne funkcije stalno podrejen, ubijan in dušen; v boju za obstanek so se današnje sile izbrusile v pretiranost, rWmiKst se je morala umakniti živ-•lenskmi Potrebam, ki jih človek Lice na vsak način zadovoljiti in že ne izbira več potov za to. hi asa napetost sedanjega kru-hovnega hoja je nujna posledica časa in nujen postulat ma napačnih premisah sestavljenega živi jenskega ustroja prejšnjih dob. Današnje kruheborstvo in .sistematično ubijanje smisla, namena in pomena človeka do človeštva, je verna slika naše »kulturnosti« in izglodanih manir, ki so navadno samo krinka praznote iin duševnega pokvekar-stva. Kakor smo omenili, je boj živ-' jenski pogoj in je neizbegljiv. daje pa. silo dostojanstva, moči. Toda le toliko časa, dokler je boj prepojen in prežet s smiselno nravnostjo viseli ipotov in izhodišč do ustvarjenega eiOja Naš boj, za -obstanek,' v laki Iucu, kot ga preživljamo danes ni več boj v pravem pomenu besedo, je osebnostno preganjanje sočloveka, da mu orje tla iti ga strmoglavi v bedo in pravočasno hiranje. Tak boj vodijo od zgoraj kapitalistične družbe, boj za obstanek pa gloda P rolet a rajat. Družbe so ne bore toliko za obstanek, bore se za nadoblast bore so za kapital, bore se za ^to^v^ke inštitucije, ki so urnot- * filnvek** lU>+ suženjstvo. m takozvanega četrtega razreda tem družbam ni človčk jim je samo aparat, ki. naj vestno in poslušno sledi ukazom ,n poJ{or| v vsem. Boj za obstanek v -Sloveniji doživlja- 'najmočnejšo fazo, kar jih poznamo v zgodovini. Delavstvo se je v iboibi za kruh izmozgalo, j ^e-lesno i duševteo, življenje ni več življenja, vredno, človek začne počasi pozabljati, da je človek. Zato ni prav nič čudnega, da v današnji dobi izgubljajo nekateri etično ravnovesje* in iščejo utehe pri tem neizprosnem boju v vseli mogočih ornami-lih: pijača, prostitucija, končno pa tatvine, samomori, ropi in um-ori. Na robu propada je naše delavstvo, pozabljeno od vlade, izkoriščano od kapitalističnih družb, pre- Belgrajske debate. Belgrad, 20. febr. Parlament nadaljuje proračunsko debato. Seveda pa je v govorih posameznih poslancev in ministrov le malo slišati o proračunu, o državnem gospodarstvu, o gospodarski politiki, marveč znova se premlevajo državnopravne teorije. Sedaj so že zopet načeli vprašanje, čigava je zasluga, da jugoslovanska država sploh obstoja. To debato je načel Pašič sam, zatrjujoč, da je to izključna zasluga naše vojske in dobrih sosedov. Naravno je, da je na to reagiral tudi Pribičevič, ki je včeraj govoril v parlamentu. Pribičevičevi govori temelje na brezmejnem so-vraštvu do Radiča, zato je tudi pretežni del svojega govora posvetil Radiču, njegovi neiskrenosti in nezanesljivosti. Zanimivo je, da se je Pribičevič izrekel proti združitvi z Bolgari, kar se komentira v poučenih krogih za veliko in nepričakovano koncesijo radikalom. V splošnem pa je opažati sedaj v belgrajski politični javnosti vsaj delno pomirjenje. Kljub temu pa so na delu tajne sile, ki delajo na to, da se razcepi radičevski klub. In, radikali smatrajo za dobro znamenje, da so se radičevci sprli v klubu zaradi dnevnic. Razkrinkani madžarski režim. Budimpešta, ‘20. febr. Ministiv-.ki .predsednik Betih!en ima sedaj- edino •krb, kako bi uredil falzifikatorsko afero, (pre-d.no bo moral na zasedanje Zveze narodov. Tako-zvana dopolnilna preiskava falzifikatorsko, afere, ki se je izvedla na zahtevo francoske policije, je končana in sedaj so izročli vse-spise že parlamentarni prei-skojvalni komisiji. Na podlagi dopolnilne preiskave bodo sedaj izdelali dodatno -obtožnico iin zato je mogoče, da pa je ravnotako prvo kot drugo bilo policiji le v blamažo.« Tako »Novosti«. Kaj in kako naj pa sodi razredno zavedni proletarijat o takem ipočetju naših oblasti? Ali ni bilo še dosti reakcije in ali ne pričajo vsi dogodki in pojavi v burni zgodovini proletarskih bojev, da je reakcija le rodila odpor in večje zlo, da sta svobodo in pravo vedno porazila najhujše sovražnike in zmagala? Sprejmite razredni boj, sprejmite absolutni boj za interese delavstva! Ko to storite, niste več hlapci gpspodujo-če družbe, marveč tedaj postanete neodvisni samostojni ljudje, ki priznavajo, da ima tudi delavec pravico do življenja im do enakopravnosti v človeški družbi. Brez te zavesti, brez discipline v tem boju pa ni zedinjenja, ker bi pomenilo demoralizacijo pravih delavskih načel. Pravijo... da je počilo, eksplodiralo, b utico razneslo iin razbilo pa do mozga prestrašilo radičevs.kega valrtarja. V Svinjarevcu, kjer je že tudi Radič pokal, se je to zgodilo. Ob jutranjem svitu pa je železnica r-vahtar šel gledat... Pod drevesom je našel človeka (brez glavo videl tpo drevju možgane, našel v njegovem žepu dinarje. Za policijo zagonetka: človek brez 'glave z ekrazitom v 'žepu? Po-licajei so rekli takoj: to je gotovo komunist, 'boljševik, ki urez glave celo straši radičevske vahtarje in ogroža razdrapano jugoslovansko železnico. Da, v Svinjarevcu je to bilo, tam Ajer je že Radič sam pokal. Na shode! V nedeljo, 28. t. m. se bosta vršila v Črni in v Prevaljah dva velika JAVNA SHODA, na katere vabimo vse delavstvo iz mežiške doline. Narodna delavska enotna fronta — najnovejša gesta. Glasillo narodnih socijaicev »Nova Pravda«, je priobčila prejšnji teden članek, v katerem naglasa potrebo zedinjenja ali vsaj zbližanja vseh delavskih strokovnih organizacij, ipri čemer misli soci jalistične, komunistične in demokratske, morda tudi klerikalne. Demokratsko »Jutro« z dne 18. t. m. pa korigira ta članek, češ, da gre samo za združitev demokratskih in narod-nosocijalnih strokovnih organizacij kot narodnih. Nam dejansko ne bi bilo treba več pojasnjevati svojega stališča k takim vprašanjem, 'ker smo že večkrat na-glašali, da je tista peščica delavcev, ‘ki se sučejo okoli nar. soc. in demokratov tako majhna, da niti takrat, če se zedinijo, ne bodo pomenili niti kot kaplja v morju. Jasno pa je, da ti dve skupini spadata v en koš, ker imata obe demokratskomeščansko ideologijo, povsem enak delavski program, ki sloni na solidarizmu med buržuazijo in delavstvom, kakor demokrati. Teih načel pa razredno organizirano 'delavstvo ne more nikdar sprejeti, ker ve, da je solidarizem v interesu meščanstva. Tudi ne more nihče pričakovati, da bo delavstvo meščanskim strankam delalo politične usluge za prijazno lice ali par sladkih besed, ker bi s tem samo utrjevali pozicije buržuazije. Razredne strokovne organizacije bodo vodile svoj razredni boj nemoteno dalje; kdor je v resnici za interese delavstva, za izboljšanje delavskih razmer, naj se pridruži našim organizacijam, naj jih s svojim sodelovanjem podpira v boju proti kapitalističnemu razredu. Gospodar današnje družbe je bur-žuazija in 'kapitalizem, kako smešno bi torej bilo, če bi delavski razred to družbo, iki ga tepe z bičem, še sam podpiral in množil nje redke vrste. Odkritje Tutankhamenovega groba je zbudilo svoj čas pravo senzacijo. Kolikor bolj pa prihajajo na dan razni v tej bajni grobnici zakopani predmeti, tem večje je naše začudenje. Vse dosedanje izkopnine nam pričajo o visoki stopnji davne egipčanske kulture in umetnosti. Občudovati pa moramo zlasti dovršenost Tutakhamenove-ga sarkofaga, ki leži v zadnjem predelu grobnice, pa zlato masko mladega Tutankhamna. Ta del grobnice je bil odprt in preiskan šele zadnje čase. V njem so našli zlati sarkofag, izdelan najnatančnejše po obliki mumije. Ko so sarkofag odprli so pa še bolj obstrmeli. Našli so v njem mumijo pred tolikimi tisočletji umrlega kralja, pokrito preko glave, prsi in ramena z zlato masko, ki odraža z neverjetno točnostjo oblike davnega mladega egipčanskega kralja, ki je umrl, kakor so posneli po napisih, v osemnajstem letu starosti. Maska je izdelana z najpopolnejšo preciznostjo in umetnostjo. Popolen je zlasti izraz oči. • ' -X. ' ‘ ff- ■* ; ■ Zlatu Tutankhamenova maska. Zlati sarkofag. Miroslav Krleta: GOLGOTA. Drama v petih dejanjih'. Prevel FERDO DELAK. PAVEL: Torej, kaj je, ljudje? Ali gremo? Da ali ne? Pustite ga, naj sabotira! Gremo! (Zunaj odbije ura devet. To ni isti ton kol prejšnji). Glasovi: Gremo, gremo! KRISTIJAN: Samo besedo! Ljudje! Za Boga! To se ne more kar tako! To ni kakor popiti liter vina. Saj to je katastrofa! Sami si bomo razbili glave! Vsi do zadnjega! Končno! Kaj je meni do sebe? Ne gre se za nas osebno! Tu se gre radi organizacije kot take! Ona je tu, o kateri se govori! Da! Da! Ona! O njej je govor! Čakajte ljudje! Prosim vas! Samo nekaj naj še rečem. (Literarno sentimentalno sladko in deplasirano govoričenje. A na to brezokusno sladko tekočino se lovijo barbarske duše kakor muhe). Propadle bodo naše organizacije. Kadar se samo spomnim onih dolgih neprespanih noči po teh popljuvanih in zakajenih sobah, kadar se spomnim koliko je bilo treba, da smo skrpali in zbili tu eno samo omaro, in drugo omaro, jaz ne morem biti tako lahko-mišljen, da bi sedaj naenkrat vrgel vse to na kocko! Dobro je! Naj bo po vašem ladje bodo potopljene! In Republike in torpedi, vse bo pod vodo. A sedaj vas vprašam: Kaj se bo zgodilo z dvatisočštiristodvaindvaj-setimi našimi sodrugi? Z ženami, z otroci? Oni bodo pomrli od gladu. To — mi, ki imamo otroke — KLEMENT: Mi nismo nič na kocko vrgli! Mi smo na kocko vrženi! Glas: Tako je! IVAN: Zato nismo tu, da deklamiramo o omarah! Ne gre za omare! Mase jutri ne smejo v arsenal! A če nam to danes ponoči ne uspe, je končano. Jutri smo vsi v luknji brez protesta! Ne smemo dati stvari v roke temnih tipov. KRISTIJAN: Kakšni temni tipi? Tu se vedno govori vse pod masko! To je vaša hinavska metoda. Ali si zaupamo, ali si ne? PAVEL: Ne! Ne zaupamo si! KRISTIJAN: Razumemo se. Meni niti ni bilo do tvojega zaupanja! A gre za tisoče ljudi, ki stoje za menoj — PAVEL: Kaj se, vraga, napihuješ: Da! Tisoč detektivov stoji za teboj! Agent! (Vse je vzvalovilo. Prišlo bo do pretepa. Kričanje). KLEMENT: Mir! Prosim vas! Mir! (Kristijana in Pavla razdružijo s silo). TOMAŽ: Saj nismo živina! Gre radi arsenala! PETER: Kaj pravi centrala? IVAN: Kri teče, vedno samo kri. Dobro je! Jutri bo arsenal razvalina. Vse KLEMENI': Mir, za vraga! Kakšen način je to? KRISTIJAN: Kaj se dereš name? Menda si ne bom dal pljuniti v obraz? Vsi lajate name KLEMENT: Nihče tu ne laja! K stvari! KRISTIJAN: Vi vsi ste v zraku, za Boga! Vse vaše premise so v zraku! 1 o kar jaz govo-rim je najčistejši marksizem! Stvarno me pobijajte, a ne tako! To ni način, to PAVEL: To je že preneumno! Čemu si pustite soliti pamet? Ali res ne vidite, da sabotira? Že celi dve uri sabotira, in čas hiti! To je sabotaža! Hoče, da zakasnimo! On že ve, zakaj to hoče! KRISTIJAN: Mudi se vam, kaj ne? No dobro, pa pojdite! Ali vedite, da sem jaz glasov?1 proti temu! Dinamit! Vedno le dinaipiH ^ ° so ruske metode! Kaj je onemu *.'VSialiL<> pritepencu do naših stvari? Njemu Je " razbijati po Rusijil Tam ni mfij^asedate kolibe, svinjaki! Ničvrednost Lu t vsakemu ničvrednežu in holištap KMSnjANbNe bom! Tako je. krf pravim! Ce l>i bil pošten, bi ostal d«»' I'.unjenec! V lastnem mesu nosi ‘ J ' ' (Pavel violentno navali na Ki fijam n ga glasno oklofutne in prevrne: 1' 2 ,Wg°’ ° aa ostali primejo. Zmede.) PAVEL (se izvije): Voli! Idioti! Pustite me, za vraga! i*i td • , PETER: Mi nismo voli! Bes pa je, da se prav s tem dinamitom ne pomore mnogo! (Dalje prih) Štev. 42. D E L A V S K A P O LI1' I K A". Stre« 3. Kultura. repertoar narodnega gledališča V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri. Sobota, 20. februarja: Zaprto (ob pol 30. uri »Deseti brat« v operi). -Nedelja, 21. februarja: Ob 15. uri pop. Obrt gospe Warrenove. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Zvečer zaprto (ob pol 20. »Deseti brat« v operi). Opera. Začetek ob pol 20. uri. -Sobota, 20. februarja: Ob pol 20. zvečer Deseti brat. Proslava 50 letnice umetniškega delovanja g. Antona Danila. Izven. Nedelja, 21. februarja: Ob 15. pop. Trubadur. Gostovanje baritonista g. Ertla iz Beograda. Izven. Ob pol 20. zvečer Deseti brat. Proslava 50 letnice umetniškega delovanja g. Antona Danila. Izven. Evgen O’ Neill: »Ana Christie«. Obris Ghristcipherson, star mornar, se ravnokar mudi v newyorškem pristanišču, kjer pred odhodom v Boston pile in veseljači. V gostilni pri »Fajmo-štru« dobi ipismo hčerke Ane, ki mu na-Pove svoj prihod. Že petnajst let je ni videl in komaj čaka svidenja ž njo. Misli, da živi na farmi pri sorodnikih, Pa se moti. Ana je bila v javni hiši, katero je oblast razpustila in prostitutke .zaprla. Iz kaznilnice je morala v bolnišnico, kjer so jo kmalu odpustili m sedaj se vrača k očetu — da se odpočije. Prisrčno sprejme oče hčerko in Jo vzame s seboj na morje. Tu reši stari Cliris mladega Mata, kurjača ponesrečene ladje, ki se v Ano zaljubi in jo hoče poročiti. A tu naleti na odpor očeta, ki hoče hčerko zase. Razvije se 2a njo boj na nož, ki ga konča Ana s *fm, da ogorčena nad moškimi, ki so •h bili vedno krivični in ki so si lastili Pravico razpolaganja z njo, pove kaj Jo bila: prostitutka. Oba sta poražena, ^če jo potolaži, Al a to zbeži od nje; a “Jubezen, ki premosti vse prepade, ga Privede nazaj k njej. Ljubezen, ki gori 1 'Pjem. jo v njegovih očeh vedno bolj t' • o6ičča in on ji vse odpusti. — o .l< o kratkem vsebina tega dramsko jako močnega, naturalističnega Neil-ovega dela, iz katerega žari prava krščanska ljubezen. Režija dramskega ravnatelja Galije ni bila dovolj izra-zHa; scenerija 'pa najbrže od drugod prinesena in našim razmeram Prikrojena, kar sklepam iz razlike v Sceneriji iprvega in drugega dejanja. Igranje samo pa je bilo le igranje. Nič desničnega, prepričevalnega, vedno le loven j e medilih, neizrazitih figur med katerimi se je posrečilo edino Rakarjev! tu in tam zadeti pravi ton in še lega so zabrisali njeni soigralci. V tem jn temu podobnih komadih nam ipa 'gralci le z nova dokazujejo, da so sigurni (če se pri našem gledališču sploh atiko govori o sigurnosti) le v trikoju 111 fraku, in da sloni vse njihovo ustvarjanje ljudi »nižjih slojev« le v kričanju in robatosti. Nablocka sama, radi katere je bil komad najbrže na-fctuidi ran, in ki igra letos že tretjo vlo-tega. kova, je bila kot Ana v prvem dejanju verjetna, v ostalih dveh pa je preveč prevladovala prostitutka nad 'zbieano žensko, ki se zaveda, da ni samo predmet s katerim lahko vsakdo svobodno razpolaga Krčmar, težaka 'n natakar so tu zato, da nam označijo družbo, (ji se zbira pri »Fajmoštru«, ne im, tla jih dbčutimo kot nepotreben balast. Splošno: predstava je bila slaba. I). Zdravilo zoper smrt. (B u dis ti čn a 1 ege n da.) iKo je biila Kisa Gotami omožena že leto dni, je rodila sina; toda komaj je poskusil tekati, je že umrl. Mlada mati, tki še nikoli ni videla umiranja, je zapodila sosede iz hiše. .Sežgati so namreč hoteli mrliča. »Grem in poiščem »dravila za otroka.« Vzela je mrtvega obroka v naročje, šla od soseda do soseda, od hiše do hiše. »Ali nikdo ne ve ?a zdravilo mojemu otroku?« je izpraševala. Sosedje so ji pa odgovarjali: »Za boga, saj si bedasta, če iščeš zdravila mrtvemu otroku.« Ona jih je pa zavračala: »Prav gotovo naletim na koga, ki mi razodene, kaj naj storim za otroka.« Videl jo je pa modrijan in si je mislil: »Sirota gotovo prej še ni imela nobenega otroka in ine ve, kaj ‘je smrt. Moram jo potolažiti.« In ji je velel: »Hčerka, sam ne vem sicer za zdravilo, toda poznam nekoga, ki ti ga bo dal.« — »Dobri očka, povejte mi, kdo je tisti,« je .zaprosila. »Mojster, pojdi k njemu in prosi ga!« »Grem k njemu, očka!« je radostno vzkliknila. In je šla k mojstru Budi, poklonila se mu je in ga prosila. »Učenik, ali res poznaš lek za mojega otroka?« »Poznam, draga hčerka!« je zatrdil Buda. »Kaj pa naj storim?« — »Prinesi mi nekaj gorčičnih zrn,« ji je velel učenik.. »Prinesem jih, samo v kateri koči jih dobim?« »V hiši, kjer še ni umrl, ne sin in ne umrla hči in kjer sploh še nihče ni umrl!« Prav, učenik!« se je zahvalila mati. Pozdravila, vzela mrtvo dete v naročje in šla v bližnjo vas. Pri prvih vratih se je ustavila in prosila: »Ali imate nekaj gorčičnih zrn v hiši. Trebala !bi jih za otroka!« »Imamo,« so pritrdili stanovalci. »Dajte mi jih!« In ko so ji prinesli gorčična zrna, je vprašala: »Ali v vaši hiši res ni umrla še nobena hči, umrl t!e sin, ne kdo drugi?« Pa so ji odgovarjali: »Ljuba ženica, kaj tveziš? Živih je le malo, mrtvih pa sila veliko!« »Potem pa obdržite gorčična zrna,« vrgla je zrna po tleh, »nič bi ne koristila mojemu otroku.« Šla je dalje in povsod tako izpraševala. Ko pa nikjer ni mogla dobiti zrn iz hiše, kjer še ni nihče umrl in je bilo že mračno, se je domislila: »Nii lahek pasel to, zdaj vem, da je otrok mrtev! V vsaki vasi je več mrtvih, kot pa živih.« In ko je tako mislila, se ji je od žalosti razdvojeno srce vzravnalo, šla je v gozd in v goščavi ipustila otroka. Oglasila ,se je pri učeniku Budi: »Mojster, v vsaki vasi je več mrtvih, kot pa živih!« In mojster ji je odgovoril: »Ti si mislila in ravnala, kot bi bil samo tvoj otrok umrl, toda smrt je večni zakon, zapisan za vsa živa bitja,« Križem sveta. Srečen polet preko oceana. Brezžični brzoajv nam poroča o poletu španskih letalcev v Buenos Aires zanimive podrobnosti. Ko so se letalci v Montevideu dvignili, je zavladalo splošno razburjenje. Vse mesto je bilo pokonci in brezžične brzojavke so švigale na vse kraje sveta. Ko so zrakoplovci dospeli nad Buenos Aires, je zavladala po vseh ulicah grobna tišina. Letalci so trikrat pluli okoli mesta in se potem spustili na reko. Nato so jih pozdravili na krovu nekega parnika mestni dostojanstveniki. Ko so skupno zapustili parnik, je bila množica tako navdušena, da letalci niso mogli dalje in se je policiji le s težavo posrečilo napraviti prosto pot. Poveljnik španskega zračnega brodovja Franco je izjavil, da se namerava takoj vrniti v Španijo, čaka le še navodil iz Madrida. Njegova pot bo dolga in bo vodila preko držav ‘Čile, Peru, Ekvador, Co-lomibo, Kuba, Zedinjene države in preko Azovskih otokov. Mogočno Kordi-ljerstko gorovje namerava preleteti v višini 4500 metrov. Največji hotel na svetu. V Cikagi zidajo sedaj največji hotel na svetu. Hotel bo imel 25 nadstropij in 2000 tujskih sob. Gradbeni stroški bodo znesli 5 milijonov dolarjev. Hotel bodo otvorili v letu 1927, imenoval pa se bo hotel Čoolidge. • Razprava o Adamovem in Evjuein popku. Ohristijan Tobijas Efrajin Rein-hard, drugače zelo resen pisatelj, ki je opisal tu>di bolezni, katere navaja biblija, je napisal leta 1752. v Hamburgu razpravo: Razni ot.rivam je vprašanja, če sta imela naša pradeda Adam in Eva popke. V § 17 svoje razprave je prišel do sledečega rezultata: Dovolj, Adam in Eva nista rojena, marveč narejena, nista bila spočeta, marveč ustvarjena in kdor dvomi o tem, ta bo pogubljen. Ker je torej dokazano, da sta bila Adam m Eva ustvarjena, zato je tudi gotovo, da nista potrebovala popkov. Ker nista bila nikdar v materinem telesu, nista potrebovala popkovine in zato tudi ne popkov. — Reinhard je bil doktor arcnijske učenosti in padar v C amen-zu, tako se je sam podpisal pod to razpravo. Dnevne novice. Izpoved. Pašič je izpregovoril. Ni niti topot veliko govoril. — »Kaj hočete, tudi meni ni prav« — to je vse, kar je povedal glede Radiča in vladne krize. Nato še nekaj »pojašnjeval«, konično pa hvalil hrabro srbsko vojsko, zaveznike in mednarodne pogodbe ter dodal še, čisto kratko, da sp bila narodna veča in druge take ropotije, ki so si jih izmislili prečani za časa prevrata čisto odveč, da se je kratkomalo Jugoslavija ustvarila po zaslugi srbskega vojske in ne po volji in zaslugi Hrvatov in Slovencev in njihovih tedanjih narodnih svetov.. Malo je govoril Pašič, ipa veliko povedal. Veliko več kot Radič na vseh svojih sto in toliko javnih shodih po Dalmaciji in Hercegovini. In kakor hitro je to povedal, je bil njegov položaj v radikalnem klubu in v radikalni vladi tako čvrst in siguren, kakor ma-lokedaj. Še Ljuba Jovanovič je bil v trenutku likvidiran. Sedaj ipa cvili Slovenec« in molči »Jutro«. To se pravi zabiti žebelj na glavo. Prav ima »Slovenec«, da se jezi, previdnost veleva »Jutru«, da molči. Jugoslavije ni, Jugoslavije tne bo. Je in bo le velika Srbija. Za nas nič novega. Le čudimo se, da sc drugi čudijo ... Težke skrbi. Radič je zopet nekaj bleknil; topot na račun nuncija Pele-grinettija. Kaj je hotel. Napadel je že Italijo, Francijo, Romunijo, Nemčijo in celo vrsto drugih držav, povzročil je že kup mednarodnih sporov in incidentov, in ko ni bilo skoro več nobene države na geografični karti, kateri bi bil prizanesel, se je pa lotil papeške ekr-steritorijalnosti, zajedel se je v «do-yena«, kakor pravijo veliki dnevniki diplomatskega kova, nuncija Pele-griaettija. Ta sila nevarna diplomatska komplikacija pa je imela topot ta nepričakovan učinek, da je bolj razburila Ljuibljano, kakor :pa Belgrad in Rim. ‘Naš »Slovenec« je napravil iz stvari velevažen problem, ki se mora na vsak način rešiti na vročih tleh do kraja zarubljene »davčno močne Slovenije«, kakor je menda rekel Uzunovic. »Jutro« je tudi tega mnenja — no, pa se bjjemo za sveto Pelegrinettijevo stvar. Uvodniki v »Jutru« pa kilome-trični odgovori in telegram i in interpelacije v »Slovencu« naj pričajo, tla smo Slovenci pcitebno verzirani v diplomatskih vprašanjih in da nam Je več za Pelegrinettijevo brado — če jo ima , kakor pa za naše zarubljene kmetije in propadajočo industrijo, pa za brezposelnost povrhu.. Zato imamo tako velike dnevnike in tako velike stranke, da se tepejo in .zavzemajo za tako »velika« vprašanja. Nedelja v Narodnem gledališču v Ljubljani. V nedeljo, dne 21. t. m. so v Narodnem gledališču tri predstave. V operi se poje popoldne ob 15. uri Verdijeva opera »Trubadur«, v drami pa se ob istem času igra drama »Obrt gospe Warrenove«. Obe predstavi sta Ljudskn pri znižanih ceah. Ob pol 20. uri zvečer pa je v opernem gledališču prva repriza Jurčičevega »Desetega brata«, ki se igra v proslavo 50-letnice umetniškega delovanja Antona Danila. Pri-. poiniin jam0j (ja s0 vstopnice za to predstavo že popolnoma razprodane. Qbeni zbor Prostovoljnega gasilnega društva Vič-Glince 'se vrši v nedeljo, dne 28. t. m. ob 0. uri dopoldne v občinski posvetovalnici na Glincah z običajnim dnevnim redom. — Odbor. Gbčnj zbor podružnice .Svoboda v Šiški se vrši dne 22. t m. ob 8. uri v lužnem domu v šiški. Udeležba ' ,a člana dolžmoet. P®lavki Matilda Cerar in Francka osenovee etn suši,li na domu v Rožni < 0mi perilo in obleko in sa pustili čez "oe na drogu. Vsega se je pa usmilil »potreben« tat, ali tatica. Triinpetdesetkratnega morilca so ujeli v Galiciji. Je to nenormalen človek z imenom Ruzenk, ki je ubijal ženske in otroke večinoma v sadistični nasladi. Na vesti ima 53 umorov. Lep in čednosten sinko je Josip J. Delo mu ne diši posebno, vse drugo mu rogovili po glavi. Ker mu pa rado zmanjkuje denarja, si je pred dnevi domislil originalen način za izvir svojih dohodkov. Zapretil je starišem, da jih ubije, če mu ne dajo jesti in če mu ne dajo denarja. Oče in mati sta morala klicati na pomoč stražnika, ki je zglednega sinka odpeljal v zapor. Vlom. V soboto je v Šolskem drevoredu nekdo vlomil in pobral razne moške obleke za 1200 Din. ©j G Omzarjate se, da eden pat nogavic r Žigom In znamko! (rdečo, modro ali zlato) id Ijtafe« (raja kakor štirje part drugih) Kupite eden par in prepričajta se. — Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene * Šport. Nogometne tekme. Prihodnjo nedeljo se bodo odigrale nekatere zelo zanimive nogometne tekme. Zlasti zanimiva bo pokalna tekma med starima rivaloma Ljubljane t. j. SK Iilirijo in ASK Primorje. Poleg pokalnih se bosta odigrali tudi dve prvenstveni tekmi in sicer med SK Jadranom in ŽSK Hermesom ter med njunimi rezervami. Spored tekem je: 'Predpoldne ob 8.30 SK Jadran rez.: ŽSK Hermes rez., ob 10.30 nastopita prvi moštvi v prv. boju. Popoldne ob 13.45 pokalni: SK Slovan :SK Slavi ja in ob 15.30 SK Ilirija : ASK Primorje. Vse tekme se vrše na igrišču SK Ilirije. Ponovna izredna glavna skupščina LNP. Kakor doznavamo, je 9 klubov včlanjenih v Lj. nogom. podsavezu zahtevalo, da se skliče izredna glavna skupščina. Vzroka tej svoji zahtevi klubi ne navajajo, temveč se opirajo le na nek tozadeven' paragraf pravil, kar stavlja zadevo v čudno luč. Kot. pravi športniki, ki nam leži progres športa vseh, posebno pa naj-bednejših naših sodrugov na srcu, želimo, da bi se razmahu ne delalo ovir V ostalem pa smo mnenja, da od sedanjega odbora LNP nismo mi, kot proletarci, imeli koristi, a še manj smo jih imeli doslej in imeli jih bodo še manj, če se podsaveza po.laste gotovi ljudje. Zatorej ibo treba resno razmišljati, da si ustanovimo lastno t. j. Delavsko športno unijo. Znani češki tenis-dgralec Kožolub se mudi sedaj kot. trainer v Monako-vem (Miinchen), Nemčija, kjer je tudi istočasno učitelj hochey-športa. Prireditve. Reklame oo potrebuje 0. Bernatouič ker se blago radi svoje kvalitete in ce»e samo priporoča. 83 je najboljša žitna kava! Dramatični odsek »Svobode« v Šiški gostuje v nedeljo dne 21. t. m. v Borovnici. Igral bo .soeijalno dramo Et. Kristana v 3. dej, »Zvestoba«. Prijatelji, sodrugi in sodružice, ki bi radi šli v Borovnico, da prisostvujejo tej predstavi, naj se abero v nedeljo ob pol 12. pred glavnim kolodvorom. Lep iz-prehod je v Pekel pri Borovnici. Začetek predstave ob 4. popoldne. Med odmori solopetje sodružice Teran Milke. Po igri delavska himna. Vrnitev v Ljubljano ob pol 11. uri zvečer. Odbor. TISKOVNI SKLAD ZA »DELAVSKO »POLITIKO«. H. izkaz: Ovčar Tomaž (Slovenj-gradec) Din 30, Dela-Mea Frane (Slo-venjgrudec) Din 5, Leiler Franc (Prevalje) Din 20, Roschitz Avgust (Prevalje) Din 2, Komar Luka (Prevalje) Din 1, Verhovnik Jakob (Žerjav) Din 5, Tomazin Peter (Mežica) Din 1, Petrovič Marica (Prevalje) Din 3, Žlindra Ivan (Prevalje) Din 10, Hočnik Ignac (Leše) Din 20, Hribernik Bogomir (Guštanj) Din 30, Topolovec Anton (Prevalje) Din 23. Skupno Din 150. !z Mežiške doline. 14. febr. se je vršila v Zadr. domu na Prevaljah okrožna konferenca za mežiško dolino. Soda-. Borštu er je otvoril konferenco, .pozdravil so druge delegate v imenu eentr. del. sveta ter predlagal, da se izvoli predsednik in zapisnikar. Izvoljena sta bila za predsednika s. Bor-štner, za zapisnikarja sodr. Topolovec. O prvi točki dnevnega reda je govoril sodr. Borštner. Poročal je o izidu volitev v Del. zbornico ter pojasnjeval važnost te institucije za delavstvo. Seveda bo zbornica lahko uspešno delala samo tedaj, ako bodo tudi naše strok, organizacije delale združeno ter delo izvoljenih delegatov tudi podpirale in kontrolirale, da bodo isti delovali po direktivah svojih organizacij. Nato je povzel besedo sodr. Dolinar iz Črne. Omenjal je veliko važnost okrožnih konferenc, ki danes zborujejo širom cele Slovenije. Povdarja velikansko zmago delavstva pri volitvah. Predllaga, naj bi se takšne okrožne konference večkrat vršile, kajti na takšnih konferencah se lahko naši zaupniki mnogo nauče. Končno še tiaglaša, da se bodo združene delavske strokovne organizacije vrgle z vso vnemo na delo .za izboljšanje delavskega položaja. K debati se je oglasil še sodr. Di-tiniger, ki je povdarjail, da se mu zdi volilni sistem z glasovnico slabši, kakor oni z kroglicami. Sedanji sistem se je pokazal pač dober tam, kjer imamo dobro organiziran zaupniški zbor in bi čisto gotovo dobili več glasov, če bi se vršile volitve s kroglicami. Nadalje pravi, da se bodo v bodoče morali voditelji tesneje okleniti organizacij, če hočemo ohraniti to, kar smo si v zadnjih mesecih priborili. Govorili so še k tej točki ss. Štern, Lepko ter ponovno Dolinar in Borštner. Končino je omenil še sodr. Dolinar delavske mezde ter, da bo morala bodoča Del. zbornica in strok, organizacije delati na to, da se bodo mezde kolikor toliko izenačile ter vpostavil po mogočnosti enoten in razmeram odgovarjajoči eksistenčni minimum. So-drug Štern predlaga nato sledeči predlog: »Današnja konferenca nalaga poslancem našega kluba' v Delavski zbornici, da usmerijo svoje prvo delovanje na to, da se sporazumno z strok, organizacijami izdela eksistenčni minimum in na podlagi istega izvedejo generalna mezdna gibanja v celi Sloveniji in po mogočnosti po celi državi.« Predlog je bil soglasno sprejet, K drugi točki je poročal sodr. Dolinar. Omenili je današnje nezadostno starostno zavarovanje. Razvila se je precej živahna debata. Nekateri delegati so bili mnenja, da bo starostno zavarovanje šele tedaj pravo in dobro, ako bodo delavci svoje pokojninske zavode sami upravljali, to bo pa šele tedaj mogoče, ko bodo delavci te zavode dejansko tudi sami vzdrževali in ne bodo več odvisni od podjetnikov. Nekateri delegati so bili zopet nasprotnega mnenja, češ, že itak dosti plačujemo, če bi pa še to, potem bi morali delavci plačati cel prispevek za starostno zavarovanje. Tega pa delavec pri današnji minimalni plači ne more. Nekateri so povdarjali, da bi morala tudi država kot taka prispevati za zavarovanje. Sodrug Verčko je predlagal naj se glede te točke skliče še ena konferenca, .na katero naj se povabi tudi funkcijonarje bratovskih sklad-nic. Predlog je bil soglasno sprejet. K tretji točki je zopet govoril sodr. Borštner. Povedal je kakšnega pomena je ministrstvo za socijalno politiko za delavstvo in da se bomo morali vreči z vso vnemo v boj proti ukinitvi tega ministrstva« Povdarjal je tudi, da bi se morala oelavska mladina zganiti in izreči svoj odločni protest proti takšnemu početju vlade. Sodr. Štern predlaga, da se vršita v Mežiški dolini dva protestna hoda in sicer eden v Črni, a drugi v Prevaljah. Dodatno k temu je predlagal še sodr. Dolinar, naj se vršita ta dva shoda v nedeljo dne 28. febr. 1926 z dnevnim redom »Ukinitev min. za soc. politiko«. Predlog je bil soglasno sprejet. Glede tiska se je govorilo sledeče: Sodr. Borštner je omenjal važnost delavskega tiska za delavstvo, da je to edino orožje s katerim se lahko delavec brani. Povdarjal je potrebo razširjanja našega tiska in apeliral na navzoče, da tudi pričnejo z intenzivnim delom v svojih področjih. Na drugi strani je pa tudi potrebno, da je tisk pisan v sp.ci jalističnem duhu in programu. Da bo pa to mogoče, morajo sodelovati vsi zaupniki in ogranizaci-je. Sklenilo se je sledeče: »Naš tisk mora postati resnično so-cijalističen in kot tak za vsakega delavca poučljiv, posebno pa za funkcijonarje. Da bo pa to mogoče, se ustanove v vseh krajih našega okrožja, kjer imamo organizacije, redakcijski krožki, v katere izvoli vsaka organizacija po enega člana. Ta krožek ima potem nalogo zbirati materi j al za list, ter istega tudi razširjati, kolikor največ mogoče. Na Prevaljah naj ise ustanovi toliko potrebno okrožno tajništvo, katero naj’ bi vzdrževale vse centrale naših organizacij skupaj, tako strokovne, politične, kulturne in gospodarske. Ti krožki naj pošilja jo potem svoj materija! tajništvu, isto za celo okrožje pa uredništvu. Tisk pa mora stati pod nadzorstvom organizacij v« kolikor se tiče pisave in smeri.« Ta predlog je bil tudi sprejet. Pri raznoterostih je bil še izvoljen okr. medistrokovni odlbor, in sicer so bili izvoljeni v ožji odbor ss.: Topolovec Anton, Borštner Joško in Lepko Franc,4 v širši odbor pa vsi predsedniki krajevnih organizacij v koroškem okrožju. Sodr. Dolinar je končno še predlagal, naj se vrši slična konferenca v teku enega meseca, katero naj' skliče medstrokovni odbor. »■■■■eBaB9acBras!:sRizaR$SR8HaK«icK.uaa*aBa V DELAVSKE DOMOVE »DELAVSKO POLITIKO«! Te dni izide Socialno politične knjižnice II. zvezek KARL JVIARKS MONOGRAFIJA. Spisal: M. BEER. 105 Strani 116. — Cena Din 20-—. Naroča se pri Zadružni založbi v Ljubljani, Aleksandrova c. 5. Naznanilo preselitve. BaBMBMMMMSU——BWB—■BBBBflBaBflBaBSažMaaFilSS B3EBH—I Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem preselil svojo podružnico iz Prešernove ulice št. 26 v svojo lastno hišo Prešernova ulica 14 poleg mesarja Marčana. Priporočam se še v nadalje ® Parna pekarna Jean Schrer nasl. Jakob Kavčič. „ZL9T0R0G“ terpentinom! milo M m Pesnik mu je dal lepo ime, kemik pa idealno sestavo. Terpenitn je že od nekdaj znan kot IzvrBtno sredstvo za čiščenje madežev In ga uporablja kot tako vsaka gospodinja. Kakovost Zlatorog mila je povsod znana, kar dokazuje njegova splošna uporaba in priljubljenost. Ta dva mogočna čistilca sta združena v ..Zlatorog terpentlnovem milu“ v neprekoslji vo pralno sredstvo. Napravite tudi VI poskus in kupite to idealno milo — v vsakem tisočem komadu je vpre-šan zlatnik po 10 frankov. Mogoče, da imate ravno vi srečo ln najdete Za Zagorje in okolico išče uprava našega lista spretne raznašalce oz. kolporterje. Oglasiti se je pismeno na upravo ,Delavske Politike" v Ljubljani. 23 Knjiga Knafličev „S0C1ALIZEM“ se kupi. Ponudbe na upravo lista. 85 Za Hrastnik in okolico iščemo raznašalca za Delavsko Politiko. — Oglasi naj se v Konzumnem društvu rudarjev v Hrastniku. 70 Sirite Del. folitiSse! V Ljubljani, na Tržaški cesti v obeh hišah „5tan in Doma“ Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev r z. z o. z. Stavbeno, portalno in pohištveno mizarstvo, kompletne oprave za hotele, kavarne in gostilne, vile in privatna stanovanja. Tovarna na GLINCAH pri Ljubljani. Telefon Inlerurban 410. 55 TRIBUNA« F. B. L. cehi«! iili^ Kdor želi kupiti prvovrsten in poceni PREMOG In sploh kurivo naj ga naroči Prl PRODUKCIJ I" osrednji zadrugi za r. z. z naKuP o. *• ln prodajo 9 L11IBL19H1, Tržaško cesta kolonija „5tan in Bom". Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Izdala konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. - ^ tiskarno odgovoren Mihael Rožanec. Najeenejša in največja zaloga dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, delov in pnevmatike. Otroški vozički različnih vrst po čudovito nizki ceni. Posebni oddelek za 1*^1 popolno popravo, emajliranje in poniklanje Av\ /H dvokoles, šivalnih strojev i. t. d. Shranijo se preko zime. Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko! S' tovarna, dvokoles In otroških vozičkov LJUBLJANA,. Karlovška cesta štev. 4.