PRIMORSKI DNEVNIK
»“».SmriT""1 - Cena '40 lir
Leto XXH. St. 145 (6432)
VAŽENDOGODEK V ODNOSIH MED VZHODOM INZAHODOM
Predsednik francoske republike de Gaulle je prišel na dvanajstdnevni obisk v Moskvo
De Gaulle in Podgorni sta v svojih pozdravnih govorih in zdravicah poudarila predvsem nujnmt sporazuma o evropski varnosti - Komentar «Izvestij» - Zaskrbljenost v ZDA in zadržano pričakovanje v Londonu
tetd de Gaullovim prihodom v Moskvo so tjakaj prispeli številni francoski časnikarji
MOSKVA, 20. — Predsednik francoske republike general Gaulle je prišel nekaj minut pred 15. uro po italijanskem ča-Su.v Moskvo na 12-dnevni obisk. Francosko letalo «Caravelle» je
H^stalo na letališču Vnukovo.-----------
rr°ti koncu potovanja so letalo “Premijala sovjetska lovska le-iala. v letalu je bilo skupno 34 ®seb. Poleg de Gaullove žene,
J®, prispeli v Moskvo še zuna-JJJ1 minister de Murville, urad-?° spremstvo, pet tolmačev in Sest članov de Gaullove vamost-službe.
nja glede togega zoprstavljanja dveh organizacij.« Dodal je: ((Francija bi hotela, da se, vsaj kar se nje tiče, začnejo z vzhodnoevropskimi državami uveljavljati novi odnosi, ki naj težijo po omilitvi napetosti, po sporazumevanju in sodelovanju«.
De Gaulle je poudaril, da Francija želi, da ho predvsem s Sovjetsko zvezo uveljavila te nove odnose, in je nadaljeval: ((Rusija se
, Na letališču so de Gaulle spre-
NHt0^oedpodaorniVr^pre^ednfk V\^ zdi Franciji kot Sogovornik, s ka-* »Sigtafif^UnSSteS Grt terim sta razumevanje in sedelo-lhtu~ ®	J . ,	nnvspm naravna«. Pnt>om-
>;i6kupnoT‘^vjeteMm''posla- vanje povsem ™a«. Pripom-
tikom v Parizu Zorinom in s fran- nl1 le- da m-.d ^anc^.? toskim poslanikom v Moskvi Bau- sko zvezo ni bilo nikoli velikih detom Po nrpaladn častn© str&žG nGsoglssij niti v času «vojn6 in te	miru« ali v času «Sevastopola«.
tostih je Podgorni izrekel de Gaullu dobrodošlico. Med drugim je izja-«Od vašega prvega obiska v ijaši državi leta 1944 so nastale ta svetu velike spremembe. V o-fadju teh dogodkov se jasno razlitje življenjska sila činiteljev, ki Približujejo Francijo in Sovjetsko 7620. Ti činitelji so čustva vzajemnega spoštovanja in vzajemne “jmpatije med našini narodi, sku-““h interes za vprašanja varnosti ? Evropi, bližina interesov pri o-travnavanju nekaterih mednarodni vprašanj s stališča miru in pfnosti v Evropi in na vsem sve-Jd- Zato imamo vse razloge, da Poudarimo, da temeljijo sovjetsko-‘rancoski odnosi na naravnih in ?bjektivnih temeljih, od koder se ‘tbko razvijajo in utrjujejo.
. Pripisujemo veliko važnost na-ftt razgovorom, in pripravljeni Sto iskreno in realistično prouči-
0	vse predloge z iskrenostjo, rea ‘■trnom in vzajemnim razumevanjem v duhu, usmerjenem v prihodnost, in to v zvezi z vsemi vpra-
ki se tičejo Francije in Sovjetske zveze.« Svoj govor je Pod-jorni zaključil: ((Sovjetsko ljudstvo !®lo dobro pozna ime generala de ftuila, voditelja protihitlerjevske {palici j e v drugi svetovni vojni,
S Predstavlja danes stabilnost in 'elifiino francoskega ljudstva.«
..J^e Gaulle se je v svojem odgo-:0ru zahvalil in izjavil, da je da-Pes. po obisku v dramatičnem razdobju vojne leta 1944, «našel Ru-SJo, veliko Rusijo«, ki napreduje *t Jo navdaja miroljubni duh. «Vi,
;°spod predsednik, in jaz se dobro ?avedava važnosti obiska, ki sem V?ti ga napravil, ker naši dve drža-nimata samo naloge okrepiti jbnosov na gospodarskem, tehnič-{Jjjn. znanstvenem in kulturnem “®btorju, temveč morata izmenjati Jbhenje in upam tudi dogovoriti o dejanjih za varnost naše ce-Pbe ter za svetovno ravnotežje in ,vetovni nanredek»
. bolg sprevod avtomobilov je na-f? odšel v mesto. De Gaulle bo Mefl bivanjem v Moskvi nameščen L Kremlju. Na potovanju z letali-do Kremlja je de Gaulla popravljala velika množica. Mesto 11 še videlo toliko ljudi pri spretni nekega gosta. Policija je ime-{* težavno delo pri zadrževanju {{“Jožice, ki je pozdravljala ter malta z zastavicami. De Gaulle je rt v avtomobilu in pozdravljal
tenožico.
Kmalu zatem je de Gaulle napra-protokolarni obisk Podgornemu,
Ptem pa predsedniku vlade Kositru. Nocoj je bil na čast de Gaul-u sprejem v Kremlju. v Med političnimi opazovalci so f,‘budile še posebno pozornost de J^Ullove besede o «skupni franco-- sovjetski akciji« za varnost
1	Evropi. Važnost evropske varnosti je poudaril tudi Podgorni v vlQ)em pozdravnem govoru. Zato »Nhdaduje mnenje, da bo to vpra-‘®hje prvo na dnevnem redu po-JpVorov, ki se bodo začeli jutri ‘tejraj.
h v odgovoru na zdravico Podgorcu na nocojšnji večerji pa je de jjsuile omenil miroljubno sožitje,
.Katerem svet sedaj živi in «do-POlte zunaj dveh taborov, na ka-
Je svet razdeljen, zlasti pa „2Jn°, ki divja v Aziji«. Izjavil je:
*mncija se s svoje strani ne strl-
in mednarodno varnost.
Podgorni je omenil, da se bodo jutri začeli uradni pogovori med obema delegacijama, in je izrazil željo, naj bi pogovori bili plodni. Omenil je še, da se sovjetska politika miroljubnega sožitja in ne-vmešavanje v notranje zadeve drugih držav sklada s francosko zadevno politiko, kar daje široko podlago za sporazumevanje med obema državama na vseh sektorjih, zlasti «kar se tiče stanja v
Današnje «Izvestija» komentirajo de Gaullov prihod v Moskvo in poudarjajo, da je ta obisk ((dogodek svetovne važnosti«, ((dogodek leta«. List dodaja, da obisk priča o pozitivnih spremembah v fran-cosko-sovjetskih odnosih in je hkrati dobra izhodiščna točka za nadaljnje napredovanje odnosov med obema državama.
List govori zatem o razvoju svetovnih v zadnjih letih in poudarja, da je bila Francija med zahodnoevropskimi državami prva, «ki se je uprla ameriškim ukazom«.
List pravi nato, da je upravičeno pričakovati, da bo med fran-cosko-sovjetskimi pogajanji med najvažnejšimi vprašanji na dnevnem redu stanje v Evropi. Nato dodaja, da sedaj dozoreva v Evropi prepričanje, da so vojaški bloki a-nahronistični, ter pripominja, da evropska varnost prav gotovo ni francoski in sovjetski monopol, temveč so vse evropske države pri tem enako zainteresirane. Na koncu pravi list, da je ploden pogovor med Sovjetsko zvezo in Francijo kljub različnemu socialnemu, gospodarskemu in ideološkemu sistemu v obeh državah mogoč tudi zaradi tega, ker sedanje francosko-sovjetsko zbližanje ni konjunktur-nega značaja.
V	istem listu objavlja članek tudi maršal Rokosovski, ki pozdravlja de Gaulla ob 25. obletnici izbruha nemško - sovjetske vojne (Nemčija je napadla Sovjetsko zvezo 22. junija 1941). Rokosovski omenja, da je de Gaulle vodil patriotične sile svoje dežele v najbolj dramatičnem razdobju njene zgodovine.
Vikentije Matjejev pa v članku, posvečenem izbruhu vojne obtožuje zahodne države, da so poživljale nacizem in so ga skušale nahujskati proti Sovjetski zvezi. Pri tem 0 menja, da je de Gaulle že «v letih 30» obsodil francosko popuščanje do porajajočega se nemškega militarizma ter da je bil naklonjen e-nergičnim ukrepom proti nacistični nevarnosti.
V	ameriških političnih krogih s precejšnjo zaskrbljenostjo spremljajo de Gaullov obisk v Moskvi, ker se bojijo, da bi utegnil de Gaulle skleniti s Sovjetsko zvezo sporazume, ki bi bili v nasprotju z ameriškimi interesi v Evropi.
Po ocenah londonskih opazovalcev bi utegnil imeti de Gaullov obisk v Moskvi daljnosežne posledice ne samo za odnose v Evropi, temveč tudi na svetu sploh. Veliko zanimanje, ki ga kaže Velika Britanija za de Gaullov obisk v Moški je tudi posledica tega, ker odnosi med Francijo in Veliko Britanijo niso najboljši in ker začenja de Gaulle prevzemati vlogo glavnega posredovalca med vzhodom in zahodom, ki so jo od nekdaj želeli
Kitajska
in atomsko orožje
PEKING, 20. — Kitajska je odbila vvashingtonski predlog, naj bi prekinila svoje jedrske poskuse v zameno za ameriško jamstvo, da ZDA ne bodo nikoli prve uporabile jedrskega orožja. ((Ljudski dnevnik« piše, da hoče Washington pritegniti Kitajsko med države, ki so podpisale moskovsko pogodbo o delni prepovedi jedrskih poskusov.
List omenja, da je kitajska vlada že predlagala, naj bi na svetovni konferenci razpravljali o uničenju vsega jedrskega orožja, in dodaja, da bo Kitajska še dalje razvijala svoje jedrsko oborožitev, dokler
bodo imele ZDA to vrsto orožja. Členek izključuje možnost Kitajske udeležbe pri razorožitvenih razgovorih «bodisi v Združenih narodih ali zunaj njih«.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da ZDA niso še dobile nobenega neposrednega sporočila iz Pekinga, ki bi zavračalo'ameriški predlog. V ameriških uradnih krogih pa ugotavljajo, da ZDA niso nikoli kaj takega predlagale Kitajski na kitajsko - ameriških sestankih v Varšavi. Na zadnjem sestanku so ZDA zahtevale samo pojasnila o kitajskem stališču glede splošne razorožitve.
KARAČI, 20. — Zvedelo se je, da bo predsednik kitajske vlade Cuenlaj prišel 28. junija v Raval-pindi na «važne politične pogovore«
I* ZVEZNE SKUPŠČINE
Pred novimi predpisi za zasebne kmetovalce
BEOGRAD, 21. — V odboru za kmetijstvo zvezne skupščine se je pričela danes razprava o dosedanjem razvoju in aktualnih vprašanjih razvoja kooperacije v kmetijstvu. Udeleženci razprave so ugotovili, da se je zadnja leta povečalo zanimanje zasebnih kmetov za intenzivnejšo obdelavo zemlje in za sodelovanje z družbenimi kmetijskimi podjetji. Prav to pa opozarja na potrebo, da se hitreje razvijajo notranji družbeni odnosi v kmetijskih podjetjih, ki sodelujejo z zasebnimi proizvajalci. Posamezni člani odbora so poudarili nujnost uvedbe stabilnejših odnosov med družbenimi posestvi in kmetijskimi zadrugami na eni stra. ni in zasebnimi kmetovalci na drugi strani, in da se zagotovi stabilnejši plasman živinorejskih in drugih izdelkov.
Ugotovili so nadalje, da posamezni predpisi, od katerih so nekateri bili sprejeti leta 1959, ne ustrezajo več novim pogojem in da postajajo vedno bolj ovira nadaljnjemu razvoju kooperacije med družbenimi posestvi in kmeti. To velja predvsem za predpise, ki o-nemogočajo dajanje investicijskih kreditov zasebnim kmetovalcem. Odbor je sklenil, da skupno s pristojnimi strokovnimi službami prouči nove oblike kooperacije v kmetijstvu, zlasti pa posamezna osnovna vprašanja, kot so: vpliv davčne politike na kmetijsko proizvodnjo, organizacija kmetijskih zadrug z vidika prilagoditve novim pogojem in druga.
B. B.
SESTANEK ODGOVORNIH MINISTROV
Razprava o sistemu italijanske barvne TV
Debata o načinu socialistične združitve Neredi med stavko kovinarjev v Milanu
RIM, 20. — Po daljšem zastoju političnega življenja v zvezi z u-pravnimi volitvami in proučitvijo njih posledic bo ta teden ponovno živahen, čeprav danes še ni bilo važnejših dogodkov. Nekateri odgovorni ministri so se sestali pod predsedstvom Mora in so razpravljali o vključitvi Italije v različne evropske sisteme barvne tele-
ke zunaj vlade? In Strauss? Ali je morda bil tretja oseba, ki ni vedela za vsebino Barzelovega govora, ali pa kljub temu, da je za to vedel, je hotel v Londonu izjaviti prav nasprotno? Podkancler in predsednik liberalne stranke Mende pa podpira Barzela. Kaj pomeni vse to? Da številni člani demokristjanske stranke, krščan-in liberalne

ZELO KRITIČNO STANJE ZARADI VOJNE V VIETNAMU
U Tant: Še vedno veljajo predlogi ki sem jih postavil pred enim letom
Budistični voditelj Tri Kuang pod policijskim nadzorstvom ■ Nevarnost kužnih bolezni v budističnem zavodu v Sajgonu - Pred novimi INikonovimi pobudami ?
vizije. Gre na videz za obrobno 1 skosocialne stranke vprašanje, ki pa je tesno poveza- I stranke niso zadovoljni z vlado, odločitvami glede evropske	Sne V dru-
ti- r_l_t i-l___-inmn n n nnli 1 o
NEW YORK, 20. — Glavni tajnik OZN U Tant je izjavil, da je vojna v Vietnamu, ki je med najbolj barbarskimi v zgodovini, ustvarila zelo kritično stanje. Bolj ko se bo zgubljal čas, bolj se bo stanje slabšalo, in čim prej bodo zainteresirane strani sedle h konferenčni mizi, tem bolje bo ne sam0 za Vietnam, temveč za ves svet.
Zatem je U Tant izjavil, da v
sedanjih okoliščinah ni imel za umestno staviti novih predlogov za konec vojne v Vietnamu in ima še vedno za veljavne Sv«;;^ predloge, ki jih je postavil pred enim letom, in sicer: konec bombardiranja v Severnem Vietnamu, postopno zmanjšanje vojaške dejavnosti v Južnem Vietnamu in privolitev ZDA v pogajanja z osvobodilno fronto. Zatem je U Tant sporočil, da je sklenil odložiti na prihodnji mesec odločitev glede svoje ponovne kandidature za tajnika.
SAJGON, 20. — V mestu Hue so postavili pod policijsko nadzorstvo budističnega voditelja Tri Kuanga, ki že trinajst dni gladuje iz protesta proti sajgonski vladi. Davi so policijski agenti obkolili bolnišnico, kjer leži Tri Kuang, in sedaj stražijo njegovo sobo. Zdravniki so izjavili, da je Tri Kuang šibak, da pa je njegovo stanje na splošno dobro.
Budistični voditelj Huien Kuang je v Sajgonu izjavil, da je ta ukrep proti Tri Kuangu ameriška zarota, katere namen je postopoma umoriti vse budistične voditelje.
Pozneje je policija objavila sporočilo, v katerem pravi, da Tri Kuang ni aretiran, temveč da so policijske agente poslali v bolniš-imeti britanski laburisti. Zato kaže- nico, «da ga zaščitijo«. Jasno je
Poudaril je, da bi bilo treba predvsem načeti evropsko vprašanje in še Dosebej doseči sporazum, «ki naj določi usodo celotne Nemčije in naše celine«. De Gaulle je zaključil: «V pričakovanju, da se vsa Evropa sporazume glede poti in sredstev, ki bi jo pripeljala do tega potrebnega smotra, se nam zdi, da vse obvezuje Francijo in Sovjetsko zvezo, da že sedaj storita to med seboj;«
Podgorni je v "svoji zdravici poudaril, da narode obeh držav vežejo stoletja vzajemnega spoštovanja in simpatije. V težkih trenutkih zgodovine so bili ti narodi drug ob drugem. Omenil je napore Moskve in Pariza v zadnjih letih za razširitev stikov med obema državama in je dodal, da so sedaj dani vsi pogoji za ugoden razvoj odnosov med obema državama'. Dodal je, da je razvoj od-
zvezo važen Klement 'za Evropsko jo* vsi "komentarji neko zadržanost. I torej, da je hotela policija Tri Ku-....................................................»hiikhhkuiiii.iiiiimlimmiiiniiil«
V RIMU JE ZAČELA ZASEDATI
Konferenca o agrarni reformi pod okriljem OZN in FA0
Ravnatelj Fao dr. Sen je poudaril, da je agrarna reforma v razvijajočih se deželah učinkovito orožje v svetovni bitki proti gladu
RIM 20. — Glavni ravnatelj FAO Sen je odprl danes svetovno konferenco o agrarni reformi, ki so jo organizirali skupaj Združeni narodi in FAO ob udeležbi svetovne organizacije za delo. Konferenca bo trajala do 2. julija. Na njej sodeluje 300 delegatov iz 71 držav in iz Vatikana. Proučili bodo značilnosti in rezultate raznih vrst agrarne reforme vštevši privatno lastnino ter kolektivna in državna podjetja.
Ravnatelj dr. Sen je poudaril, da pomeni agrarna reforma v raz-
__J„L 11/n.nlčoiMto a.
vijajočih se deželah učinkovito 0-rožje v svetovni bitki proti gladu. Opozoril je, da preživljata danes kmetijstvo in prehrana pravo krizo, zaradi katere so potrebni svetovni napori, da se v državah v razvoju izvede taka kmetijska revolucija, ki naj omogoči povečanje proizvodnje ž vil za vedno, da bo moč zadostiti vedno večjim potrebam. Kljub povečanju kmetijske proizvodnje je povečanje prebivalstva v državah v razvoju preseglo v zadnjih sedmih ali osmih letih odstotek povečanja proizvodnje živil, in številne države proizvajalke so sedaj postale uvoznice. Sen je izjavil, da je FAO pomagala tem deželam, da bi se zavedle poglavitne važnosti kmetijstva v gospodarskem razvoju ter naj bi uvedle gospodarske, socialne, tehnične in znanstvene u-krepe za spremembo svojega kmetijstva v donosno in napredno dejavnost. Na koncu je dr: Sen poudaril, da bi morali vprašanje a-grame reforme načeti ob upoštevanju potrebe ustanovitve vseh tistih organizmov, ki lahko omogočijo povečanje proizvodnje in do-
hodkov obdelovalcev zemlje.
Govoril je zatem predstavnik Združenih narodov De Seynes, ki je podtajnik za gospodarska in socialna vprašanja. Izjavil je, da bi utegnili biti učinki reforme negativni in za nekaj časa tudi katastrofalni, če se napori za spremembo kmetijskih delavcev v lastnike ali v najemnike izvajajo, ne da bi se brigali za tehnično in finančno izboljšanje kmetijske proizvodnje. Reforma bi se morala tudi tesno povezati z mehanizmom za načrtovanje in spremljati bi jo morala davčna reforma, ker brez tega bistvenega elemen ta ostanejo zakoni mrtva črka.
Za Italijo je govoril minister za kmetijstvo Restlvo, ki je govoril o rezultatih agrarne reforme v Italiji. Zatem je predstavnik mednarodnega urada za delo Osamy izjavil, da se je mednarodna organiža-cija za delo brigala za vprašanje kmetijskega dela v svoji skoraj 50-letni bitki za socialno pravičnost ln za napredek delavcev. Pozval je navzoče naj sl iskreno in objektivno Izmenjajo misli ter naj združijo svoje izkušnje v skupnih naporih za izboljšanje življenjskih in delov-
nih pogojev Več kot polovice prebivalstva sveta, ki se preživlja s kmetijstvom.
Na popoldanski seji je govoril predstavnik Indije, za njim je švedski ekonomist Gunnar Mlrdal, ki je izjavil, da pravi svetovni proletariat predstavljajo kmetijski delavci v razvijajočih se deželah. Med drugim je izjavil, da se prehrambena kriza bliža in da bo v prihod njih desetih ali petnajstih letih nastala bližnja nevarnost. Da se to prepreči, bo treba znatno povečati kmetijsko proizvodnjo. Govornik je nato izjavil, da je nekaj resnice v pogosti trditvi intelektualnih in političnih voditeljev razvijajočih se držav, da «je potrebna gospodarska in socialna revolucija«. Pripomnil je, da čeprav je bilo mnogo političnih državnih udarov v nezadostno razvitih deželah, so bile gospodarske in socialne spremembe zelo majhne, in do sedaj je na splošno edina važna gospodarska in socialna sprememba v nezadostno razvitih deželah sveta demografska eksplozija.
Na koncu Je prof. Myrdal Izjavii, da se bo moral ves svet združiti, da hrani lačne ter da poveča proizvodnjo v razvijajočih se deželah. Do dal je, da ne samo žito, temveč tu dl ideje morajo prekoračiti državne meje. Iz te povečane izmenjave idej lahko nastane boljša pripravljenost za nakle in temeljite gospodarske In socialne reforme v nezadostno razvitih deželah ln za večjo pomoč razvitih dežel.
anga izolirati. Agenti so namreč zabranili vstop v bolnišnico številnim budistom, ki so hoteli danes obiskati Tri Kuanga.
Policija je javila, da so davi nujno odpeljali iz budističnega zavoda v prestolnici vernika, ki je zbolel za kolero. Zatrjuje se, da se je po javilo več primerov kolere. V zavodu je več bolnikov in izčrpali so zdravila. Higienske razmere so o-bupne. Več sto ljudi je od sobote blokiranih v zavodu, kjer ni higienskih naprav in primanjkuje tudi živil. Policija, ki je obkolila poslopje, je prekinila dobavljanje vode in električnega toda. Truplo mlade budistke, ki je v petek napravila samomor z ognjem, je še vedno na mrtvaškem odru. Včeraj je policija dovolila ženskam in otrokom, da zapustijo zavod .Pogajanja za ukinitev blokade zavoda, so se razbila, ker budistični voditelji niso hoteli izročiti budista, ki je v soboto ustrelil policijskega agenta in ki je zbežal v zavod.
Policija je pozneje javila, da ni še gotovo, ali je budist, ki so ga davi nujno odpeljali iz zavoda v bolnišnico, obolel za kolero. Točna diagnoza ni bila še napravljena.
V	Hue se stanje počasi znova normalizira. Vladne čete v celoti nadzorujejo mesto. Okoli poldne so poslali v središče mesta skupino padalcev, da prisilijo trgovce, da odprejo trgovine.
Predsednik republike general Van Tieu je podpisal včeraj volilni zakon za izvolitev ustavodajne skupščine. Volitve bodo 11. septembra, izvoljenih bo 108 poslancev. Mandat skupščine bo avtomatično potekel, ko bo razglašena ustava, in sicer v roku šestih mesecev po volitvah V roku drugih šestih mesecev pa mora vojaški direktorlj ustoličiti u-stanove, ki jih bo določila ustava. To pomeni, da bi utegnila Kijeva vlada ostati na oblasti do jeseni 1967.
Preteklo noč je v bližini Hue skupina osvobodilne vojske napadla o-krajni center Tul Fu oddaljen poldrugi kilometer od Hue. Partizani so razstrelili nekaj javnih poslopij. Nekaj prej je skupina 50 partizanov napadla z možnarji položaje ameriških strelcev 14 kilometrov sever-nozahodno od ču Laia.
V	pokrajini Fu Iien ob obali srednjega Vietnama so se začeli davi
srditi boji med pripadniki osvobodilne vojske in pripadniki ameriških padalcev. Do sedaj ni še podatkov o izidu bitke.
Ameriško letalstvo je včeraj izvedlo 80 bombnih napadov na Severni Vietnam. Bombniki «B 52» pa so bombardirali danes področje blizu kamboške meje. To področje so bombardirali tudi včeraj. Baje je tu tajna oddajna radijska postaja osvobodilne vojske. Do sedaj postaja ni bila zadeta in še oddaja.
Severnovietnamska agencija je javila, da je v letošnjih prvih treh mesecih 9600 južnovietnamskih vojakov in 20 častnikov prešlo na stran osvobodilne vojske. To pomeni 2000 mož več kakor v lanskem prvem trimesečju.
Londonski «Sunday Times« piše, da namerava predsednik vlade Wil-son dati tajno pobudo za konec vojne v Vietnamu in da je to glavni vzrok njegovega bližnjega potovanja v Washington.
no z _	.
politike in o katerem bodo v tehničnem okviru razprave prihodnji mesec v Oslu.
Poslanska zbornica je danes razpravljala o interpelacijah poslancev. Predsednik zbornice je med zasedanjem obvestil poslance, da je minister za delo in za socialno skrbstvo predložil poročilo o položaju INPS in o njegovem delovanju, kateremu je priloženih devet prilog.
Proces socialistične združitve napreduje dokaj naglo, tako da se bodo ta teden sestale tri podkomisije, ki naj pripravijo vse potrebno za združitev med obema socialstičnima strankama. Jutri se bo sestala podkomisija za statut in organizacijo, istočasno se bo sestala tudi podkomisija o socialistični skupščini. V sredo pa se bo sestala podkomisija o ideološko-političnih vprašanjih.
Predsednik republike Saragat je danes sprejel v Kvirinalu predsednika vlade Mora, kasneje pa notranjega ministra Tavianija.
Med stavko kovinarjev so nastali v Milanu neredi, ko je policija zaprla pot stavkajočim, Id so se nato spopadli s policijo. Po uradnih poročilih so bili trije policaji ranjeni, pet stavkajočih pa so prijavili sodišču.
Brandt
o Barzelovih izjavah
BONN, 20. — Socialdemokratski voditelj Willy Brandt je na volilnem zborovanju v Bielfeldu govoril o zmedi, ki vlada v politiki bonske vlade glede združitve Nemčije, zaradi katere ni bilo mogoče, da bi general de Gaulle postal v Moskvi zagovornik nemških teženj. Po mnenju Brandta so očiten dokaz te zmede nasprotujoče si izjave,, ki sta jih glede tega podala v New Yorku in v Londonu podpredsednik demokristjanske stranke Barzel in voditelj bavarske krščanskosocialne stranke Strauss.
Brandt je ostro kritiziral Bar žela, ker je obvestil o -vsebini svojega govora prej časnikarje kakor kanclerja, kateremu Je poslal samo besedilo v angleščini. Nadaljeval je: »Pravico imamo vprašati: ali ima Barzel tako malo zaupanja v Erharda in Schroederja, da hoče menjati smer nemške politi-
gih časih bi tako stanje napotilo kanclerja do tega, da bi podal 0-stavko.»
Barzel, ki se je vrnil z obiska v ZDA, je izjavil, da so v Ameriki »zelo ugodno« reagirali na njegove predloge o nemški združitvi. Dodal pa je, da ni potrebno, da nekateri krogi v Zahodni Nemčiji pripisujejo večji pomen postopku, kakor pa vsebini problema. Ponovil je, da je govoril v svojem imenu
V Moskvi ocenjujejo Barzelove predloge za novo spietko Bonna. Ti predlogi naj bi napravili vtis, da daje Zahodna Nemčija »novo pobudo« glede odnosov z vzhodom.
Po sestanku med kanclerjem Er-hardom in člani izvršnega sveta demokristjanske stranke so objavili izjavo, ki pravi, da nedavni Barzelovi predlogi predstavljajo dokaz, da je Zahodna Nemčija pripravljena na koncesije za združitev Nemčije. Sovjetska zavrnitev predlogov kaže, da ni moč reči, da se združitev ni dosegla zaradi pomanjkanja koncesij Zahodne Nemčije.
ttiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuBiiiiiiiiiiiiii
STAVKA POMORŠČAKOV V ANGLIJI
Wilson bo podaljšal izjemno stanje
LONDON, 20. — Predsednik bri- poročilo predlaga. Poudaril je, da tanske vlade Harold Wilson je da- morajo stroški kakršnega koli iz-nes izjavil v spodnji zbornici, da boljšanja mezd biti popolnoma v bodo izjemno stanje, ki so ga raz-! skladu s povečanjem proizvodnje, glasili v zvezi s stavko pomoršča- i Razmere v pristaniščih ne nareku-kov, podaljšali za en mesec, ko bo j jejo za sedaj izvajanje določb o v sredo potekel rok. Wilson je tu-j izjemnem stanju. Do sedaj niso di sporočil, da bo vlada izvajala nastali hudi problemi, kar se tiče ukrepe, ki jih določa izjemno sta-! prihajanja bistvenih dobav za gonje, takoj ko bo to postalo po-1 spodarstvo. številni izvozniki so trebno.	uporabili letala za izvoz. Najhujši
Izjavil je nato, da je stavka na problem je oskrbovanje otokov ob splošno manj prizadela britanski angleški obali. Nekatere škotske izvoz, kakor se je mislilo. Wilson! otoke oskrbuje vojna mornarica, je dalje dejal, da vlada stalno:	Wilson je izjavil, da vlada ne
spremlja težave, ki nastajajo vi želi poraza sindikata pomorščakov, raznih krajih zaradi stavke, ter se j dodal pa je, da si je ta sindikat je začela posvetovati za uporablja- odtujil naklonjenost ljudstva, ki jo nje prevoznih letal vojnega letal-!je užival v začetku spora. Pomorstva za nujen izvoz. Vlada name-;ščaki v nekaterih pristaniščih — rava zahtevati od zbornice podalj- danes z večino izglasovali sklep šanje posebnih pooblastil, ki jih nadaljevanju stavke, do sedaj ni izvajala. Izjavil je tu- Popoldne je Wilson sprejel glav-
di, da vlada ne odobrava vsake besede v poročilu anketne komisije, toda ne misli sprejeti sporazuma, ki bi obremenil državno gospodarstvo več kakor omenjeno
V Karlsruhe v Zahodni Nemčiji, kjer zaseda neonacistični kongres, so se neonacisti spopadli s pripadniki demokratičnih strank. Nastopiti je morala policija, da prepreči hujše nerede
Zarota v Kanadi
MONTREAL, 20. — Kanadska policija je javila, da so odkrili teroristično skupino z imenom »narodnoosvobodilno gibanje«, ki je imela namen zavzemati se za neodvisnost pokrajine Quebec z nasiljem.
Med preiskavo v nekem stanovanju je policija v petek zvečer našla orožje, uniforme in propagandni material. Med propagandnimi brošurami so bile knjige z naslovom »Kako se boriti na cestah« in »Kako začeti revolucijo«. Aretirali so dva moška in ju obtožili priprav ga oborožen rop v neki vojaški orožarni v Montrealu.
nega tajnika sindikata pomorščakov Hogartha. Navzoč je bil tudi minister za delo. Hogarth je razgovoru izjavil, da namerava vla. da zavzeti nepopustljivo stališče Zatrjuje se, da je Wilson opozoril Hogartha, da bo vlada začela izvajati ukrepe o izjemnem stanju, kar bo povzročilo neuspeh stavke, zlasti še, ker pomorščaki ne uživajo v sedanjem trenutku podpore Trade Unionov.
Bandaranajke pri Titu
BEOGRAD, 20. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne bivšo predsednico cejlonske vlade in predsednico cej. Ionske stranke svobode gospo Bandaranajke in se zadržal z njo v prijateljskem pogovoru. Pri sprejemu sta bila navzoča tudi predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije Lazar Koliševski in generalni tajnik predsednika republike Bogdan Cmobmja.
KAIRO, 20. — Izredni kongres stalnega vodstva zveze afriško-azij-skih pisateljev, ki se je sestal včeraj v Kairu, je obsodil ravnanje glavnega tajnika zveze, ki je Kitajec, ker ni pokazal nepristrano-sti; kongres je soglasno odstavil tajnika. Obtožili so ga, da je med drugim sklical konferenco zveze za prihodnji mesec v Pekingu, ne da bi se prej posvetoval z drugimi člani vodstva, in da je objavil netočne informacije v reviji zveze.
Med včerajšnjimi mednarodnimi dogodki je brez dvoma najvažnejši de Gaullov tako dolgo pripravljani obisk v Sovjetski zvezi. Važnost obiska je poudarila že včeraj, ob prihodu francoskega predsednika, velika množica, ki ga je pozdravljala od letališča do Kremlja, kjer bo 12 dni stanoval, saj Moskva še ni videla toliko ljudi pri sprejemu kakega gosta. Vendar pa vse kaže, da je tako v Moskvi kot v Parizu že določen politični rezultat obiska samega, saj poročajo, da se že v obeh glavnih mestih dogovarjalo o besedilu zaključnega skupnega sporočila. O vsebini razgovorov pa svetovna javnost lahko sodi na podlagi prvih javnih izjav de Gaulla in Podgomega. Oba sta poudarila predvsem varnost v Evropi, miroljubno sožitje, vojno v Aziji ter dvostranske odnose. De Gaulle je še posebej poudaril evropsko vprašanje in «spo-razum, ki naj določi usodo celotne Nemčije in naše celine*. Zato so opazovalci mnenja da bo evropsko vprašanje glavni predmet razgovorov in hkrati najvažnejše. Spričo tega je razumljivo, da v ZDA s precejšnjo zaskrbljenostjo spremljajo obisk, ker se bojijo, da bi utegnil de Gaulle skleniti s SZ sporazum, ki bi bil v nasprotju z ameriškimi interesi. Londonski opazovalci pa ugotavljajo, da odnosi med Francijo in Anglijo niso najboljši ter da začenja de Gaulle prevzemati vlogo glavnega posredovalca med vzhodom in zahodom, ki so jo od nekdaj želeli imeti britanski laburisti.
Medtem pa južnovietnamski partizani napadajo sajgonske in ameriške sile na treh odsekih, ameriško letalstvo je predvčerajšnjim izvedlo 80 bombnih napadov na Severni Vietnam. Nič manj tragični pa niso dogodki v mestu Hue, kjer je sajgonska policija izolirala priljubljenega budističnega voditelja Tri Kuanga, ki že trinajst dni gladuje, tako da drugi voditelji budistov izjavljajo, da gre za ameriško zaroto, katere namen je postopoma umoriti vse budistične voditelje. V budističnem zavodu v Sajgonu leži truplo mlade budistke, ki se je v petek sežgala, še vedno na mrtvaškem odru. Budistični voditelji nočejo izročiti budista, ki je v soboto ustrelil policijskega agenta. Vojska je obkolila zavod.
V	Rimu se je začela včeraj svetovna konferenca o agrarni reformi, ki bo trajala 12 dni.
V	Londonu je predsednik Wilson izjavil, da bo vlada podaljšala izjemno stanje v zvezi s stavko pomorščakov še za en mesec. Pomorščaki pa so v nekaterih pristaniščih sklenili stavko nadaljevati kljub hudim posledicam zlasti glede oskrbovanja otokov ob angleški obali.
1946-1966
Ko ni bilo vode
Dvajset let Slovenskega vestnika
V jubilejni številki celovškega »Slovenskega vestnika« je tudi sledeči članek urednika Eada Janežiča z gornjim naslovom.
Namenoma objavljamo danes še enkrat obe vinjeti, s katerima je bila pred leti okrašena naslovna stran jubilejne tisoče številke «Slovenskega vestnika«, tokrat pa obrobljata članek, v katerem bodi povedanih nekaj misli ob dvajsetletnici izhajanja našega lista. Namenoma, ker je v njih prikazana pot, ki smo jo v letih po drugi svetovni vojni prehodili koroški Slovenci; namenoma, ker je s tem obdobjem v zgodovini slovenskega ljudstva na Koroškem nerazdružljivo povezana tudi pot, ki jo je v zadnjih dvajsetih letih prehodil «Slovenski vestnik«.
Čeprav je začel izhajati šele 1. 1946, je bil «Slovenski vestnik« duhovno zasnovan že prej — v dobi, ko je na naši zemlji vladal nacizem s svojim zločinskim nasiljem: s koncentracijskimi taborišči in zapori, s streljanjem in obešanjem ljudi, z množičnim izseljevanjem in neusmiljenim zatiranjem. Zasnovan je bil v času, ko je naše ljudstvo sredi neizmernega trpljenja, ponižanja in brezpravnosti našlo v sebi toliko življenjske sile, da se je brez strahu pred žrtvami dvignilo v u-por in se junaško bojevalo za svojo svobodo.
Zvest tej svoji duhovni zasnovi je ((Slovenski vestnik« od vsega začetka stopil v vrste med-
Vsebina jubilejne številke
«Slovenskega vestnika>
Na 16 straneh je izšla slavnostna številka celovškega •Slovenskega vestnika* za 20-letnico lista. Na prvi strani sta prispevka Janka Smoleta, predsednika izvršnega sveta SR Slovenije, ter Hansa Strne, koroškega deželnega glavarja. Daljši članek *Nekaj pripomb k manjšinski problematiki ob dvajseti obletnici
•	Slovenskega vestnika** je napisal dr. Franci Zwit ter. Izpod peresa Rada Janežiča je članek, ki ga danes objavljamo na uvodnem mestu. Drago Druškovič je napisal «Večinski narod mora pospeševati manjšino*. Karel Pruš-ni k-Gašper poziva •Čuvajmo pridobitve našega boja!*. Franjo Ogris je prispeval članek
•	Slovenska gimnazija — ve? lik napredek za vse koroške Slovence*. Lojze Ude je napisal .Nekaj pripomb k Vei-terjevim člankom v ’Dte Pur-che’*. Poseben članek je posvečen »lovensicim oddajam radia Celovec. Zanimiv je sestavek •Dvajset let našega lista v številkah*. Na področje prosvete posega Lovro Potočnik s člankom •Razgibajmo ljudskoprosvetno dejavnosti* Skoraj gotovo bomo ponatisnili članek «0 sodobni kulturni ustvarjalnosti na Koroškem*. Daljši članek •Izobraženci morajo biti povezani 2 ljudstvom* je napisal Miha Kulmk, Cela stran je posvečena Slovencem v Italiji; zadevni članek je napisal Boris Race. Blaž Singer pa piše o koroških Slovencih v dobi industrializacije in gospodarske integracije. Uredništvo ni pozabilo niti na jubilejno nagradno križanko. Jubilejna številka •Slovenskega vestnika* predstavlja zbirko tehtnih člankov, ki si jih mora prebrati vsakdo, ki ga zanimajo vprašanja koroških Slovencev Mi bomo še nekatere teh člankov ponatisnili.
narodnega gibanja, ki si je tar ko v našem domačem kot v širokem svetovnem merilu zastavil nalogo, da na načelih junaškega protifašističnega boja dosledno in zavestno služi idejam človečanstva — svobodi, demokraciji in miru. Skupaj z vsem demokratičnim tiskom se je zavzemal za enakopravnost posameznikov in narodov, za mirno sožitje in prijateljsko sodelovanje doma in v svetu, kar s priznanjem ugotavljata v današnji jubilejni številki tudi koroški deželni glavar Hans Sima in predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Janko Smole.
2e pred dvajsetimi leti je bila v uvodniku prve številke zapisana izpoved:	Verujemo v
zmago pravice! Ta izpoved je ostala listu programatično načelo skozi vsa leta. Zato je neustrašno opozarjal na krivice, zato je odločno povedal tudi besedo kritike. Včasih je zaradi tega izzval odpor in bil izpostavljen številnim napadom — morda kdaj tudi upravičeno, največkrat pa samo zato, ker je njegova kritika zadela v živo, ker je njegova resnica zabolela.
Njegov boj za zmago pravice je v prvi vrsti razumljivo veljal slovenskemu ljudstvu na Koroškem, katerega težnje je vedno in povsod zastopal in podpiral z vsemi silami. Z veseljem Je zabeležil vsak uspeh in z zadovoljstvom komentiral sleherni napredek; prav tako pa Je pogumno odgovoril tudi na vsak primer kratenja pravic in brez olepšavanja žigosal početje tistih, ki so odrekali
enakopravnost našemu človeku.
Dosedanjih dvajset letnikov »Slovenskega vestnika« torej ne pomeni le 10.000 tiskanih strani, marveč predstavlja 10 tisoč strani kronike, v katero smo koroški Slovenci zapisali uspehe in neuspehe, dogodke in izkušnje ter misli in občutke zadnjih dvajsetih let. Ta kronika življenja, dela in boja je dragocen prispevek k zgodovini našega naroda. Potrebno je, da ob jubileju lista izrečemo besedo zahvale vsem, ki so v minulih dveh desetletjih po svoji možnosti in zmožnosti pomagali oblikovati in širiti ((Slovenski vestnik«; posebej pa velja ta zahvala predhodnikoma sedanjega lastnika lista, prvima izdajateljema dr. Matku Schar-witzlu in lani umrlemu dr. Francu Petku.
Dvajset let ((Slovenskega vestnika« pa pomeni tudi dvajsetletne izkušnje, na katere se bom« lahko opirali pri bodočem delu. To velja za splošno delo v korist našega ljudstva in velja še posebej za delo pri listu, ki bo tudi v novem desetletju ostal zvest svojim načelom, zakoreninjenim v svetli tradiciji boja demokratičnih sil. Njegovo prizadevanje bo slej ko prej veljalo listim idealom, za katere je bil posamezni človek v malem in je bilo človeštvo v velikem že vedno pripravljeno — in žal pogosto tudi prisiljeno — doprinašatd najveoje žrtve.
Če je ((Slovenski vestnik« pred dvajsetimi leti zapisal, da se je v starem svetu nekori-čilo veliko krivic in zato «naša vera ustvarjalcem novega sveta, ki bo spoštoval načela pravičnosti do šibkih in upošteval pravice doslej preganjanih in zatiranih« — potem moramo žal ugotoviti, da so te besede v veliki meri veljavne in upravičene tudi še danes.
Tukaj mislimo predvsem na nepovoljne razmere, ki jim je vzrok dejstvo, da je v našem narodnostnem vprašanju ostalo nerešenih še mnogo bistvenih, naravnost življenjsko važnih problemov, od katerih pravične rešitve v veliki meri je odvisen nadaljnji obstoj in bodoči razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Zato bo ((Slovenski vestnik« kot glasilo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem tudi v bodoče pogumno razkrival krivice, ki jih mora slovenski človek še vedno prenašati. Dosledno bo postavljal zahteve, da postane naš človek enakopraven državljan, priznan njegov jezik, zagotovljena izobrazba v materinščini, skratka zavarovan njegov narodnostni obstoj. Trkal bo na vest tistih, ki se sklicujejo na demokracijo in imajo vodstvo avstrijske republike v rokah, naj ukrenejo, da bo ta demokracija veljala tudi za Slovence v vseh odtenkih življenja.
Tukaj mislimo prav tako na razne pojave v avstrijskem družbenem življenju, ki vzbujajo upravičeno zaskrbljenost vseh demokratičnih množic ne le v naši državi, marveč čedalje pogosteje tudi v mednarodni javnosti, ki prizadeto spremlja proces demokratizacije v Avstriu.
Zato bo ((Slovenski vestnik« kot aktiven del demokratičnega tiska slej ko prej kritično zavzemal stališče do posameznih pojavov antisemitizma in obujanja nacistične miselnosti Prizadeval se bo za širjenje in utrjevanje zdrave državljanske zavesti, ki mora biti zgrajena na solidnih temeljih avstrijske zgodovine, ki pa se nikakor ne konča z razpadom monarhije, marveč sega preko prve republike in dobe nacizma v današnjo stvarnost, ki se, porojena iz ogromnih žrtev za svobodo Avstrije, manifestira v načelih neodvisne, demokratične tn nevtralne države.
Pri tem pa mislimo v ožjem in v širokem merilu tudi na današnji svet, ki je še vedno poln najrazličnejših protislo-
vij, v katerih se skriva stalna nevarnost novega oboroženega spopoda, ki bi ob sedanji stopnji oborožitvene tehnike nujno pomenil konec človeštva in vseh njegovih dosežkov.
Zato bo ((Slovenski vest nik« kot napreden list še naprej stal v vrstah tistih, ki se prizadevajo za lepši novi svet miru, svobode dn splošnega napredka, za svet, v katerem bodo vladali pravični odnosi med ljudmi ne glede na razlike jezika barve kože, svetovnega nazora in socialnega položaja. Poročal bo o stremljenjih delovnih ljudi za uveljavljanje pravice soodločanja v družbenem življenju kakor tudi o boju narodnostnih in rasnih skupin proti vsem oblikam zatiranja izkoriščanja in diskriminiranj a.
Iz teh kratkih ugotovitev dovolj jasno izhaja velika in važna naloga, pred katero stoji ((Slovenski vestnik« na pragu tretjega desetletja svojega izhajanja. Njegova dosedanja pot
logo tudi v bodoče izpolnjeval z globokim čutom odgovornosti, ki mu jo nalaga vloga narodnega, demokratičnega in naprednega lista. Prav zaradi tega bo v središču vseh dogajanj, katerim bo posvečal svojo pozornost, vedno videl človeka: človeka-delavca, človeka-kmeta, človeka-obrnika in človeka-iz-obraženca, ki vsak na svojem mestu in po svojih sposobnostih delajo in prispevajo za skupni blagor naše velike skupnosti — za človeštvo.
Pri tem pa se jasno zavedamo. da bi vsako še tako dobro in iskreno zamišljeno hotelje moralo biti nepopolno, če bi v praktičnem izvajanju ostalo o-mejeno na določen krog ljudi. To velja še posebej za delo pri listu, ki ne sme biti le odraz misli in prizadevanj posameznikov, temveč proizvod aktivnega sodelovanja čimvečje skupnosti, v konkretnem primeru torej v pravem pomenu besede glasilo slovenskega ljudstva na Koroškem.
RADO JANEŽIČ
Tako so si te dni pomagali v Rimu, ko ni bilo vode. Sedaj pa je vodovod spet urejen in neprijetnost je odpravljena
je jamstvo, da b-o to svojo na-
...;.......umili...........H..........n......".................................................................
VEČJE ŠTEVILO UTOPLJENCEV
Tržaški velesejem od danes do 5. VII
V morju blizu Rima je utonil šofer jugoslovanske ambasade
Neti emigrant se je za nekaj dni vrnil iz Švice, pa se je med kopanjem potopil
RIM, 20. — Drago Tomič, star 41 iet, šofer pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Rimu, se je šel v nedeljo kopat v Fregene pri Rimu. V morju pa mu je nenadoma postalo slabo. Pomagali so mu in ga spravili iz vode, vendar je kma. lu nato umrl.
V Fiumicinu pa je utonil neki 26-letni delavec. Nekateri kopalci, ki so videli, da je izginil med valovi, so mu skušali pomagati, vendar pa so lahko potegnili iz vode le še njegovo truplo.
ROVIGO, 20. — čeprav so v Ro-solina Mare postavili znak za nevarnost, ker je pihal močan veter, se je neka 25-letna ženska spustila v razburkane valove, ki so bili zanjo premočni. Utonila je in njenega trupla še niso našli.
Prav tam je utonil tudi neki 16-letni fant in tudi njegovega trupla niso našli.
GENOVA, 20. — Neki 25-letni brivec iz Sorija je utonil, ko je hotel rešiti iz valov neko 25-letno Nemko iz Leitmeritza, ki pa biva v Milanu. Še štirje njeni prijateelji so skočili v morje, da bi ji pomagali. Dva sta uspela spraviti Nemko iz vode, druga dva, ki jima je prav tako huda predla kot brivcu, je rešil neki helikopter. Trupla brivca, ki ga je helikopter tudi iskal, pa niso našli.
AVELLINO, 20. — Nek) mlad e-migrant, star komaj 23 let, se je pred dvema dnevoma vrnil iz Švice, da bi doma preživel nekaj dni. Danes pa se je v nekem jezeru s prijatelji kopal, ko je nenadoma izginil v vodi. Zdi se, da se je zapletel v alge ln se ni mogel več dvigniti. Prišli so potapljači iz Neaplja, vendar pa trupla še niso našli. Utopljenec zapušča ženo in otroka.
tronske in jedrske razstave. Zasedanje je najprej pozdravil predsednik senator Focaccia, nato je go voril predsednik častnega odbora prof. Enrico Medi, potem pa prof. Gabrielli, ravnatelj letalskega oddelka pri Fiatu.
Marjan Kozina
slovenski skladatelj, je umrl
LJUBLJANA, 20. — V svojem rojstnem kraju Novem stu je včeraj umrl, star 59 let, skladatelj Marjan Kozina, Slovenske akademije znanosti in umetnosti in redni P~°i ljubljanske Akademije za glasbo.	..
V rojstnem kraju je Marjan Kozina obiskoval šolo do ture 1925. V tistem času se je redkokdo posvetil zgolj studu glasbe, zato se je tudi Kozina ^	tak0 za prvi slo-
vpisal na ljubljansko univerzo, vendar pa je na konservatoriju pri prof. Janu Slajsu študiral violino. Toda v sebi je čutil poklic pravega glasbenika, zato je opustil univerzitetni študij ter se popolnoma predal glasbi. Odšel je na dunajsko akademijo za glasbo ter študiral kompozicijo pri proj. dr. Josipu Marxu. L, 1930 je absolviral ter dve leti pozneje diplomiral v Pragi pri skladatelju J. Suku. Dirigentski seminar je v Pragi opravil pri prof. Nikolaju Malku.
V ljubljanski Operi je bil najprej korepetitor, svoje glasbeno pedagoško delo pa je razvil v Mariboru, kjer je ostal pet let do nemške okupacije. Beograjska Muzička akademija mu je l. 1941 dala mesto docenta za kompozicijo, od tu pa je l. 1943 odšel k partizanom. Takoj po vojni je kratek čas vodil glasbene oddaje na tržaškem radiu, nato pa se je vrnil v Beograd na svoje mesto, ki ga je pred dvema letoma zapustil. V Slovenijo se je vrnil l. 1947 in postal upravnik Slovenske filharmonije, ki se je tedaj ustanovila; na tem mestu je ostal tri leta, nakar je bil imenovan za profesorja kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo.
Ze samo dejstvo, da je postal Marjan Kozina že junija 1953 redni član SAZU, bi moglo biti zadostno pričevanje, da gre v njegovem primeru za velikega glasbenika, bodisi za glasbenega ustvarjalca bodisi znanstvenika s področja glasbe. Glavno življenjsko delo Kozine pa je vendar skladateljstvo. Tako je avtor o-pere «Ekvinokcij» po drami Ivo Vojnoviča, simfonične glasbe, številnih klavirskih skladb, zborov itd. Nadalje je pisal glasbo za
venski film «Na svoji zemljic 1 za «Kekca». Posebno znane P° so njegove partizanske pesmi, kot n. pr. «Hej tovarišu, «‘Vasa vojska», in druge.
Kozina pa je bil tudi P*5 knjig (Uvod v glasbo. Svet oper-
V- *
Vlak v avtobus
DWIGHT (Illinois), 20. — Včeraj je tovorni vlak zavozil v avtobus, poln otrok, ki so se peljali na počitnice. Ranjenih, je bilo 39 otrok, nekateri dokaj hudo. Osebe, ki so prve pritekle na pomoč, so se čudile, da ni bilo mrtvih. Vlak je namreč vlekel avtobus 300 m po progi, ga raztrgal in potem se je avtobus še vnel.
V Turčiji utonilo 16 orožnikov
ANKARA, 20. — Skupina 16 o-rožnikov je utonila, ko je hotela prebresti reko Ea Eruh na jugovzhodu Turčije. Orožniki so bili na manevrih. Doslej so našli samo eno truplo.
RIM, 20. — Danes se je v Rimu pričelo 6. mednarodno tehnično znanstveno zasedanje o vesolju, in to v okviru 13. mednarodne elek
Včeraj še priprave, danes otvoritev mn........................im....................................................mu..
Epska smrt Marije Butolo iz Njive na čuklah Muzcev
STOCKHOLM, 20. — Svetovnega kongresa o sterilnosti se udeležuje tudi znani italijanski kemik dr. Pie-ro Donini, ravnatelj farmakoloških preiskovalnih laboratorijev v Rimu. Povabljen je bil, da poroča o svojih najnovejših dognanjih, ki so dovedla do izolacije in očiščenja hormona pergonal.
ne glasbe). Ne bi bilo Prav’tr bi zamolčali, da je znal biti K* zim zelo duhovit, kar lahko tovimo iz njegovih humoristični — pa obenem — opisov potova 1 in drugih spisov.
Za svoje delo je prejel šteou-ne nagrade in priznanja: zvezne nagrade, Prešernovo nagrado m druga priznanja.
Slovenska glasbem umetnost! je s smrtjo Marjam Kozine izgubila enega izmed mjbolj kih stebrov te stavbe. Naj mu njegovo Novo Mesto, kjer bo odslej počival, pride tudi naš Poslednji pozdrav, svojcem, SJ**' in Akademiji za glasbo pa rms iskreno sožalje!
tflvclnlihic*
glubbu ^ bliUnVbtvn
Knjiga 66. št. 5
Izšla je 5. številka revije «Knji-ga 66». Ker. smo sredi junija, revija pa ima številko 5, lahko pač rečemo, da je revija nekoliko v zamudi. Tako skoraj ne more biti drugače, kot da prinaša poročila o knjigah, ki so že izšle, čeprav bi si želeli od revije, ki je nekakšen informator o delu slovenskih žaložb, da bi objavljala bolj napovedi novih
illiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiMiuiiiiiiiuiitiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Za Jugoslovanko Hristovo II. nagrada na natečaju za «verdijevske glasove»
Kot vsako leto in že sto in stokrat je šla Marija Butolo iz Njive v Reziji prvega junija pogledat, kako so urejeni stanovi in kako se bo znašla živina, ki so jo odpeljali prav tisti dan nekateri drugi vaščani na svoje zasebne planine na Muzcih, in sicer na bolj zahodno stran, tja, kjer pelje pot prek prelaza že na občinski svet občine Pušja ves (Venzone) onstran Kadina, Javorja in Laneža Malo mesecev ji je manjkalo do 80 let in zato so Jo po poti ustavljali domačini, ki so že odgnali živino v planine in so se vračali v dolino. «Ne boš mogla, Marija,« so ji rekli, «do vrha « Pa jih ni poslušala in je šla naprej s praznim oprtnikom na hrbtu, da prinese s seboj kakšne trave in rože. Pot na Muzce je za vsakogar težka, saj jih je posebno na južni strani sama skala in čukla, a tudi na severni strani je strma stezica, pa strme grape v Črni potok. Hodiš in hodiš pet do šest ur, da prideš do prehoda, ki je visok okoli 1800 metrov, če si mlad, a koliko časa potrebujejo tja stare osemdesetletne kosti.
Ko stare Butole ni bilo prvega junija domov ln ne naslednjega dne, je začelo domače skrbeti. Doma so tako samo ženske, ker so moški zdoma. Saj sta bila oba njena sina v tujini: sin Ivan na delu v Švici, Lojz pa v Nemčiji. Vsa Rezija se je zdrznila, ko je slišala, da se stara Marija ni več vrnila. Takoj Je začela delovati rezijanska gorska pomoč. Bivši župan Ecio Letig, star alpinski vojak, je zbral okoli sebe nekaj rezijanskih alplnov, članov krajevne alpinske sekcije. Na iskanje se Je odpravilo še nekaj karabinjerjev rezijanske karabinjerske postaje, a tz Kluž (Chiu-saforte) je šlo na pot še deset izkušenih alpinskih vojakov. Alpinski vojaki so Sli na južno ven-zonsko stran, da bi od tam prodirali proti grebenom Muzcev, a z rezijanske strani so Iskali ob črnem potoku navzgor domačini, alpini in karabinjerji. Hitro so telegrafirah sinu v Švico, da pogrešajo njegovo mater, ker se Je izgubila nekje v Muzcih. Nato so obvestili Se bolj daljnega sina v Nemčiji Prišla sta drug za dru gim in pomagala iskati z doma
čini. Dnevi so tekli, a nje nikjer. Našli so le visoko gori v hribih njen predpasnik, pa palico, ki ju je izgubila, pa še steklenico z vodo, ker gori v tistem strašnem kamenju ni nikjer vode ne studenca. V žepu predpasnika je še imela pismo za sina, ki ga še ni oddala na pošto. Odkar se je izgubila, so divjale hude, velikanske nevihte po Muzcih, ki so poznani v meteoroloških krogih Italije skupaj s Kaninom kot tisto področje, koder pade največ padavin v tem delu Evrope.
Truplo Marije pa so končno našli po osemdnevnem iskanju v 40 m globokem prepadu. Kdo drug Jo Je našel, če ne oba njena sinova, ki sta pustila delo in prišla iskat svojo staro rezijansko mater v stene in prepade Muzcev. Z njima Je bil gozdni čuvaj iz Pontebe, ki se po uradni dolžnosti potika po teh goličavah. Poklicali so iz doline domače ljudi, da so spravili truplo stare matere iz prepada. Po osmih dnevih se je že začelo truplo razkrajati, a nad vrhovi so krožili Jastrebi Pred to skupi-
no kmečkih ljudi, nekdanjih pastirjev in mlekarjev, se je postavilo vprašanje, kako jo spraviti v dolino na žegnano zemljo, na pare, da jo pokropijo ljudje iz vseh rezijanskih vasi. Zložili so lepo njeno ubogo truplo v velik prazen oprtnik, ki so ga za njeno zadnjo pot lepo podložili in oblazinili z mehko junijsko travo in rožicami in so jo nosili prek vseh skal in strmin skoro ves dan do vozne ceste in od tam s tovornim avtomobilom na Ravenco. Tam je napravil sod-nijski Izvid pontebanski sodnik dr. Lenzoni, a zdravniškega novi rezijanski zdravnik dr. D'Onofrio. Vzeli so jo iz oprtnika, jo odmotali iz plastike, v katero so zavili njene ostanke in jo pokopali v sveto zemljo. Sele nato se je pomirila Rezijanska dolina. O sinovski ljubezni in njeni poti na Muzce in nazaj bodo zdaj sestavljali epske pesmi v lepi re-zijanščini in ko bodo zadivjale novembra prve snežne nevihte, bodo pevci peli dolge pesmi, kako je umrla rezijanska mati in kako sta jo prišla pogledat sinova iz Germanija in Svicere.
BUSSETO (Parma), 20. — Na četrtem medmrodnem mtečaju na nverdijevske glasoven sta prejeli prvo nagrado ex aeguo sopranistki Nadia Minniti (It.) ter Maria Etena Olivares Medina (Kolumbija); drugo nagrado ex aeguo sta prejela Jelena Hristo-va (Jug.) ter baritonist Bruno Schiveitzer (It ); tretjo nagrado ex aeguo pa sta prejela sopranistka Milka Kaluškova (Bolgarija) ter basist Luciano Medici It.) in končno je četrta nagra-de ex aeguo pripadla sopranistki Margareth Sun (Formoza) ter sopranistki Mariji Rica (Avstralija). Finalistov ki so nastopili zadnji večer, je bilo 20.
V Leccu operna sezona
LECCO, 20. — Po dvajsetih letih, kar v Leccu že ni bilo več kake operne predstave, se bo jutri spet pričela operna sezona ::a prostem v organizaciji letovi-šCarskega in turističnega podjetja. V četrtek sta na vrsti Mascagni-jeva ttCavalleria rusticam» ter Rossellinijeva «Vojna». V soboto pa bodo dajali še Puccinijevo sToscou.
Festival jazza oktobra v Pragi PRAGA, 20.	— Poleg Duka
Ellingtom ter njegovega ansambla so še številni drugi ansambli iz raznih držav potrdili svojo udeležbo na 3. medmrodnem festivalu jazza, kt bo od 5. do 9. oktobra v Pragi. Iz ZDA bosta prišla Georg Russel ter organist Lou Bennett, iz Velike Britanije saksofonist bariton Ronnie Ross ter vibrafonist Bill La Sage, iz Francije vibrafonist Michel Haus-ser, iz Jugoslavije jazz kvartet iz Zagreba, s Švedske George Rie-der ter njegov ansambel, iz Norveške pevka Karin Krog, iz Avstrije sekstet Inštituta za jazz pri višji glasbeni šoli v Gradcu in drugi. Sodelovalo bo še pet češkoslovaških ansamblov ter en sovjetski. Pogajajo se pa še z raznimi solisti in ansambli za sodelovanje.
Lepa igralka tudi v Londonu lahko ustavi promet
LONDON, 20. — Dongale Luna, ena izmed mjbolj očarljivih londonskih manekenk, je ustavila
promet v neki londonski četrti med snemanjem filma «The Blow-up» Michelangela Antonionija. Donj/ale Luna, ki je Američanka in črnka, je morala snemati neki prizor na neki odprti tržnici: izstopi iz nekega avtomobila, hodi po cestnem pločniku, potem pa se povzpne m streho nekega kioska, da jo fotografirajo (kot je hotel Antonioni). Dokl sr je imela Dongale Lum m sebi širok krznen plašč, se Londončani niso vznemirjali, toda ko je manekenka odvrgla plašč ter ostala v zelo majhnem bikiniju, je tradicionalna angleška flegmatičnost — če je res sploh kdaj bila — nenadoma izginila. Promet se je ustavil in videli so se prizori divjega navdušenja, tako da se je morala Donpale Luna zateči v neki bar.
Ukradeni Gauguin
PARIZ, 20. — Preteklo noč so iz stanovanja nekega industrijca iz Neuillj/ja ukradli neko Gaugui-novo sliko v vrednosti okrog IS milijonov lir. S to sliko («Potoček ob cesti«) so neznanci odnesli tudi pet modernin platen, vrednih okrog dva milijona, ter srebrn namizni servis.
Geraldine Chaplin
o svojem očetu
TOKIO, 20. — Geraldme Chaplin ima vsekakor silno spoštovanje do svojega očeta. Kdo bi ji to zameril, še posebno, če je njen oče Charlie Chaplin »Moj oče je kot režiser tn kot igralec mjvečji genij, kar jih je kdaj svet pozml. Moja največja ambicija je, delati z njim « Tako je dejala Geraldine v Tokiu, kamor je prišla na premiero Ulma «Dr Zivago«, v katerem nastopa.
•Novi glasovi Juga«
GESSO Dl MESSINA. 20. - Le tos bo v Gesso d i Messtna že 9 festival trnovih glasov Juga» Fe stival, ki si je pridobil že znat no pojnilamost, hoče tudi turi stično valorizirati prijetna pod ročja Peloritanskih hribov.
* • *
NEW YORK, 20. — Radijska mreža NBC se bo posebej spomnila obletnice Toscaninijevega de-buta na dirigentskem podiju 30. junija W6.
knjig, tistih, ki še niso izšle. Vse-kakor pa je vsaka številka "Knj ' ge» tudi tako dovolj zanimiva >" poučna.
Najbolj prodane knjige v preteklem tednu RIM, 20. — Pretekli teden *° šle najbolj v prodajo sledeče knjige (poleg imena založbe je ** v oklepaju številka, ki jo je knj ga imela na lestvici prejšnji teden J:
1. Cronin, «11 medico dell'ieola*> (Bompiani, 1); 2. Deakin-Storr , «11 caso Sorgeu, (Einaudi, M" Ryan, «L’ultima battaglia«, f00. zanti, 5); 4. Bevilacqua, «Ques, specie d’amore», (Rizzoli, 2)! Prisco, «Una spirale di nebbta»> (Rizzoli, 7); 6. Capote, «A sangne freddo«, (Garzanti, 3); 7-schi, «11 peso dello zaino», (&a ' zanti); S. Buzzati, «11 colombre», (Mondadori, 4); 9. Cialente, , interno freddissimo«, (Feltrinet’ S); 10. Baldivin «Gridalo 1°rte*' (Rizzoli).
Poldrugi milijon za nagrado Prato PRATO, 20. - Občinska upr* va iz Prata je razpisala H-ramo nagrado za leto 1966. De je lahko literarnega, zgodovinet . ga, esejističnega ali časnikarsko dokumentarnega značaja tn ga lahko udeleže avtorji koli narodnosti, samo da je lo prevedeno v italijanščino t izdano po 15. avgustu 1965. n grajeno delo bo prejelo poldr v milijon lir nagrade. Žirijo Ijajo Franco Antonicelli, ^rr.,n0 Benedetti. Giorglo Bocca, Cantini, Cesare Grassi, Arrnan
Neoni, Silvio Micheli, Geno
patn-
paloni, Salvatore (Juasimodo, E nesto Ragionieri, Raffaello ", mat, Mario Tobino, Diego Vale in podtajnik-Lcnno Vannint
Fenomen »mesto« v življenj** in kulturi današnjega čas*
BENETKE, 20. - Za S. medna-rouni tečaj višje kulture od do '25 septembra je bila izbrat študijska tema «Fenomen "mesto* v življenju in kulturi d“,M* njega časa«. Na povabilo benešk občine ter Centra kulture in 01 vlltzacije pri ustanovt Gtorff'0 Cini so odlični univerzitetni dO-j
centi sprejeli nalogo, da na
stro-
go znanstven nač.n obdelajo n vedeno temo Predavanja na otoku San Giorgto Ma9lr re Vmes bodo pa še izleti obiski raznih prireditev Do 1 ' juliju je mogoče zaprositi tudi * štijicndijo. ki znaša po 30,060 za italijanske udeležence ter V" 60.000 lir za tule udeležence.
* • *
RIM, 20. - Mansa Meti "sin%, gardne oči« — Kot jo je oznd francoski tisk. ki jo je posta v nekem referendumu o le^.. cah svetov ega filma na prvo ** sto — ter Philippc Lcroj) sta paj z neko italijansko odpotovala v London, kjer boa" snemali zunanje posnetke za /“ «Chc notte, ragazzi«, v katere igrata glavni vlogi. Steivart Gr ger ter Daniela Bianchi sta čela snemanje za film »Begu** za tajnega agenta».
OB AMERIŠKI «MIROVM OFENZIVI,
Neupravičen
«optimizem»
Vietnamska vojna postaja že problem vesti vsega sveta Ameriški načrti o «izoliranju» zadeve ne držijo več
NEw YORK, junija. — Vietnam zares velika kriza, ki zadeva svet, Redko kdaj se je tako trajno skušalo izločiti določen [!uij spor od ostalih svetovnih jjtoblemov s tako majhnimi uspe-™ kot je primer' prav vietnamske ™We. Danes, ko smo na pragu ?ocega in krvavega vietnamskega Poletja, Ipostaja to še bolj izrazi-Ce jih gledamo z ameriških “Pol, so obzorja skrajno mračna. ‘O pa je po svoji zunanjosti v nasprotju z optimizmom, ki pri-POja iz Bele hiše, optimizmom, ki Mvori o zmagi. In prav ta «op-postaja razlog pesimiz-
.^ashington se sedaj pospešeno ajvarja z načrti «mirovne ofen-®ve». To se je že dolgo čutilo in najavljalo. Sedaj pa so prišli na Površje tudi obrisi tega obsežne-SC vojaško diplomatskega napora, zamisel ali načrt je sledeč: nekje Jeseni bi ZDA predložile preneha-jjje vojne. Morda bi medtem turi. začasno prenehale z bombni-JP.1 napadi na Severni Vietnam, n' izključeno, da bi sam predsed-~k Johnson stopil pred general-skupščino ZN s svojim pozi-za mir, s pozivom ha pogajanja. in vse to bi se zgodilo tik Pred volitvami, ki jih napovedujejo v Sajgonu. Brez dvoma bi
bilo
vse to dramatično povezano
med seboj: mirovna ofenziva in 'Plitve.
J^dda vse to bi ne bil nikakšen Preobrat niti nova politika ZDA, Pač pa je logičen konec uresni-®h.ia sedanje strategije. Tako mislijo v Washingtonu.
V	čem je bistvo tega? Vodja demokratične večine v senatu “aansfield daje glede tega smer-mee: «Delajo se napori, da bi se ®jna končala z večjo vojno, ven-er to ne daje nobenih rezulta-v.» in vendar isti senator me-
Jl' da bodo Američani od sedaj ® jeseni pogosto slišali, da bi e (ivbina mogla naglo zaključiti Povečanjem ameriških vojaških “fPorov in z razširjenjem bomb-n,tl napadov na Severu«.
V	tem je ključ nove «mirovne lenzive«. Ameriške sile v Južnem Vietnamu se vsak mesec povečajo za eno divizijo in njihov konč-hn k11’' je' da bi sedanje hude “°rbe v dobi monsuma sprememb v «odločilne bitke«. Ameriški t*v,at;e"i so Prepričani, da bodo v ■“b bitkah «uničili» glavnino sovjetih sil, ki se po njihovem mnenju sestoji od rednih enot nevernega Vietnama.
Rezultat te «ostre kazni« bo, po njihovem v tem, da se bo sovraž-
Jtai na «pogajanja»», seveda pod "Periškimi pogoji. V kolikor bi 9 ne uspelo v celoti, bo sovraž-JJj* pretrpel tolikšne izgube, da mu bo prišla prav tudi sama pre-*mitev ognja.
Američanom bi za to fazo vietnamske kampanje ne bilo treba mU več že ta uspeh bi jim bil “°volj, da izpeljejo svoje volitve m da preko njih postavijo na no-?e nekakšno civilno vlado. In še-:® nato bi stopili v zaključno fa-bitke, ki jo imajo v načrtu prihodnje leto. Američani so Prepričani, da jim sedanji poli-učni upor na ozemlju pod saj-BPnsko vlado ne bo spravil v nevarnost načrtov in da morejo, “Pirajoč se na Kija, vsaj kontrolirati upor, če ga ne morejo Pač povsem zadušiti.
To, kar se sedaj «tehta» na "ashingtonski strateški tehtnici, vprašanje ali bo kampanja "kaznovanja« privedla tudi do te-ja. da se nujno stopi v vojno s “®lotno severnovietnamsko arma-ki šteje okoli 400.000 vojakov, ■n pa se bo Hanoj zaradi bomb-mh napadov ustrašil in se zaradi JJSa držal nekoliko bolj ob stra-
Trdijo, da sta predsednik John-“°h in zunanji minister Rusk Prepričana, da je strah kritično razpoloženih senatorjev — Ful-°riKhta in Mansfielda npr. — neupravičen. Toda tudi če bi do te-prišlo, ima Pentagon izdelane JmCrte tudi za širšo in bolj dalj-n°sežno kampanjo.
- je točno to, kar trdi izredno upbro informirani Reston, potem SI mogli sklepati, da je ameriška mplomacija prepričana o tem, da m mogla bolj ali manj uspešno "Urh še nadalje «vleči» vietnam-vojno krizo skozi svetovno Politično areno. Na prvi pogled rj zdi, da to ameriško mnenje m nerealno. Zanj najdemo for-ujhlno opravičilo v relativnem u-Trehu ameriške «mirovne ofenzi-”*<> od lanskega leta. In v tem “»jdemo tudi določeno logiko, "•hdar pa je to samo varanje sa-mpga sebe.
J-ogika je v tem, da so ameriški r"Ji v vietnamski vojni ne le JjJJali isti, pač pa se niti način »ukazovanja teh smotrov ni bist-f®h<» v ničemer spremenil. V svo-■Ph zadnjem govoru o Vietnamu j* Johnson rekel, da ZDA v Viet-PJnm »morajo nadaljevati borbo do tedaj«, dokler sovražnik p® dojame, da Je «bolJe pogajati **■ kot pa se boriti«.
V svojem znanem govoru v Bal-uihori, ki ga je svet sprejel kot “®Cetek ameriške «mirovne ofen-7*Ve», Je Johnson ponudil «poga-ghja brez pogojev« in to s sle-jJCo obrazložitvijo: «Ce je mogo-r® druge prepričati z besedami o J*m, kar smatrajo ZDA za potreb-da sedaj govorijo s topovi in J*tali», potem se bo mogla viet-PJmska vojna zaključiti s poga-J*hjl Ako pa ne, bodo ZDA «u-Porabile vso svojo moč«.
Tako le veljalo tedaj, tako se Rovori danes. To pomeni, da bi J® po ameriškem mnenju mogel v. svetovni politični areni ustva-r‘ti isti dojem: nekje odobravale, drugod kolebanje in, kar je 0®jvažnejše, zvrečl vsaj del kriv-u® na «drugo stran«.
Ta logika pa je le formalna. ''&ianje samega sebe pa je kon-ytno, kajti marsikaj se je že Jpretnenilo, tako da iste šablone u&ne« ne morejo roditi istih učin-
«spametoval» in končno pri-
kov. Minila je doba, ko se je vietnamska vojna po svojem pomenu glede na svetovni mir in na stanje odnosov na svetu skušala in mogla ((izolirati«. Vietnamska vojna vedno bolj postaja ne le izraz politične krize, pač pa tudi krize vesti vsega sveta. U Tant je to nedavno dramatično poudaril s trditvijo, da ne gre za vprašanje »ideologij«, niti za «borbo za demokracijo«, pač pa za resnični fizični obstoj nekega naroda, ki je podvržen množičnemu uničenju.
Kaj storiti v zvezi s tem in kako se proti temu postaviti? Reston trdi, da ni predsednik Johnson niti malo zainteresiran za kakršno koli obliko »reševanja videza«, pač pa želi le — dobiti vojno. In v tem je pomanjkljivost ameriškega vojaškega optimizma. V tem je tudi vzrok, da ta vojna ne more več biti ((izolirana«, pač pa da postaja središče vse svetovne krize.
Sladkorna bolezen, ali kakor ji učeno pravimo diabetes mel-litus, ni bolezen novega časa. Prvo zapisano sled najdemo o tej bolezni v II. stoletja naše dobe v spisih Areteja iz Kapado-kije. Aretej govori o bolezni, pri kateri izločujejo ledvice velike količine seča. Tako je opazoval važno značilnost sladkorne bolezni.
Tudi stari indijski spisi opisujejo sladkorno bolezen kot tako imenovano «mathumea» ali medeni seč in hočejo poudariti, da pri tej bolezni obstaja med (sladkor) v seču. Stari indijski zdravniki niso imeli na razpolago laboratorijev, ki jih imamo danes. Vse so morali vohati in okušati z jezikom Opazili so, da je pri diabetesu seč sladek in da ima neugoden vonj. V starih indijskih spisih je zapisano, da je cukrovka bolezen bogatih, ker bogatini jedo veliko riža ter uživajo mnogo močnatih jedi in sladkorja.
V tem je le polovična resnica, kajti diabetes dobijo v večini primerov tisti, ki so debeli (siromaki v Indiji so le redko debeli) in tisti, ki fizično ne delajo (bogatini se redko ukvarjajo s fizičnim delom), ni res, da bi povzročala riž in sladkor sladkorno bolezen. Mnogo časa je moralo preteči, preden so se izkristalizirala znanstvena naziranja o sladkorni bolezni.
Ne bomo navajali imen učenjakov, ki so proučevali sladkorno bolezen, omeniti hočemo le raziskovanja znanstvenikov Min-kowskega in Meringa, ki sta ob koncu XIX. stoletja prišla do važnega spoznanja, da ima pri nastanku sladkone bolezni naj-važnejšo vlogo trebušna slinavka ali pankreas. Ta dva učenjaka sta odstranila psom trebušno slinavko in sta potem opazila, da so psi dobili zaradi tega sladkorno bolezen.
Ogromen napredek je pozneje dosegel Sharpey-Schafer, ki je odkril, da ima pri nastanku diabetesa samo del pankreasa odločilno vlogo, in sicer tako imenovano Langerhansovo otočje, ki izločuje insulin. Ko sta pozneje Kanadčana Bantlng in Best dokazala in celo proizvedla insulin, za kar sta dobila Nobelovo nagrado, je to pomenilo odločilen napredek v proučevanju in zdravljenju sladkorne bolezni. Danes si tega skoro ne moremo predstavljati, saj pred «iznajdbo» insulina zdravnik v boju proti sladkorni bolezni ni imel nika-kega orožja in je bil vsak težji bolnik zapisan smrti.
Kaj je takrat zdravnik lahko storil? Bolniku skoro ni mogel pomagati, saj je le-ta moral držati strogo dieto, kar je bilo
PRED GOSTOVANJEM PD L0J1E KOŠAK IZ KOSTANJEVICE V KULTURNEM DOMU
Fran Žižek o svoji «Miklovi Zali»
V nedeljo bodo v Kulturnem domu nastopili kot gosti tržaške Slovenske prosvetne zveze člani prosvetnega društva »Lojze Košak« iz Kostanjevice na Krki. Gostje nam prinašajo v Trst Žižkovo «Miklovo Zalo«, ki so jo pripravili za dolenjski kulturni festival. Režiser Fran Žižek, ki ga poznamo po njegovih gostovanjih pri nas, je o svoji «Miklovi Zali« zapisal naslednje:
«Miklova Zala» je ljudska igra. Napisal sem jo leta 1946, ko je bilo reševanje koroškega vprašanja v ospredju zanimanja vsega slovenskega naroda. še istega leta je bila uprizorjena v mariborskem gledališču, pozneje tudi v Ljubljani. Kmalu nato pa je prešla v stalen repertoar amaterskih gledališč.
Za vsebinsko osnovo so mi služile narodne pripovedke, zgodovinski podatki, predvsem pa seveda Sketova istoimenska povest. Vendar igra nt zgolj dramatizacija. V njej je polno prizorov, ki bi jih pri Šketu zaman iskali.
To «samovoljno oddaljevanje» od povesti so mi nekateri kritiki zelo zamerili, čeprav ni nobeno zlo. Saj se dramatika bistveno loči od epike ter ima svojstvene zahteve. Tako mora biti dejanje v igri mnogo bolj zgoščeno in enotno, konflikti ostrejši in značaji določnejši.
«Prav» odgovarjajo kritiki, «toda potem naj bi pustil povest pri miru in si raje izmislil originalno snov». Toda tudi največji dramatiki kot So-fokles, Shakespeare in Moliere so prevzemali snovi iz epike in jih prav tako «neodgovor-no predelovali». Za ljudsko igro pa je naravnost zahteva, da obravnava splošno znano snov ter se ne žene za novimi vsebinami.
Spet drugi kritiki se niso mogli sprijazniti s tem, da igra zveni sodobno, da nekateri njeni prizori asociativno spominjajo na osvobodilni boj, na deportacijo koroških Slovencev itd. Toda ljudska igra je vselej aktualna. Ona odeva sedanjost v zgodovinske kostume in maske ter noče biti zgolj zapis zgodovinskih dejstev. V tej zvezi aktualnosti in zgodovine pa so opravičljivi tudi vsi anahronizmi, ki se v igri nujno pojavljajo.
Osnovno v dramatiki, torej tudi pri tako omalovaževani ljudski igri, pa je njena idejnost. V «Miklovi Zali» je predvsem važen naš etični in sociološki pogled na zvestobo, če sem hotel to jedro povsem izluščiti, sem nujno moral prelomiti s patriarhalnim koncem Sketove povesti, kjer se Zala in Mirko spet najdeta v srečnem zakonu. Morda bo novi konec moje igre prav zaradi neke tradicije še dolgo kamen spotike. Vendar sem prepričan, da mi bo današnje občinstvo dalo prav, ker ne trpi — vsaj v igrah — nobenih etičnih kompromisov.
Igro dobro naštudirati ni majhna reč. Zato se naj režiserji in igralci nikar ne prenaglijo s predstavo. Prvi pogoj za uspešno uprizoritev je primerna zasedba. Igralci morajo v gledalcih vzbuditi prave dojme oseb, katere predstavljajo.
JOSIP VRHOVC Slika iz »Miklove Zale« v izvedbi PD Lojze Košak iz Kostanjevice miiiiiimiiiiHimitiiiiiiiuimniiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiMMtimiiiiiimmiiiiiiitiiiiiimiiuiiiiillliliiliiliuiilllliliHilliiililiiilliiiinilt
• KRATKA ZGODOVINA DOKAJ RAZŠIRJENE BOLEZNI
Je sladkorna bolezen dedna in kaj pomeni predispozicija ?
Prva ugotavljanja bolezni izhajajo iz davne dobe - Kako je bilo, ko še niso imeli sodobnih pripomočkov - Je to bolezen bogatih?
pravzaprav vse, kar se je lahko ukrenilo. Bantingova iznajdba insulina pa je dala zdravniku v roke tako močno orožje, da v zdravnikovih rokah življenje diabetika ni več vprašanje.
Kako ugotavljamo sladkorno bolezen? Zaradi napredka kemije ni potrebno, da okušamo seč in ugotavljamo sladkobo v urinu, da bi ugotovili cukrovko, ampak imamo v ta namen na razpolago precizne laboratorijske metode. Res je sicer, da obstajajo nekateri klinični znaki, ki izražajo sum za diabetes, vendar pa ti znaki niso zanesljivi. Najbolj zanesljiva je laboratorijska diagnoza. Ne bo pa škodilo, če naštejenio nekaj zunanjih znakov, ki se pojavljajo pri sladkorni bolezni: utrujen videz, nagubana in suha koža, žeja, pogosto puščanje vode, močno srbenje o-krog spolovil, izguba na teži itd. Moramo pa takoj poudariti, da vsi ti znaki niso zanesljiv kazalec za to, da ima nekdo sladkorno bolezen. Kot smo že omenili, obstajajo za ugotavljanje sladkorja v seču razne laboratorijske zanesljive analize. Poleg u-gotavljanja sladkorja v urinu je pa neobhodno potrebno ugotoviti tudi sladkor v krvi.
Pogosto se postavlja vprašanje, če je sladkorna bolezen dedna. Pri sladkorni bolezni imajo važno vlogo različni činitelji. Ne moremo sicer trditi, da je dednost najvažnejši faktor, četudi je zelo važen. Ne bo odveč, če se pri tem vprašanju dalje in obširnejše zadržujemo, saj zdravnike pacienti stalno sprašujejo: «Ali se smem poročiti«, «Ali bom lahko imel otroke, ker je moja nevesta sladkorno bolna«. «V bližnjem sorodstvu moje zaročenke je nekaj diabetikov, kaj naj storim, da bodo otroci zdravi« ipd.
Znana raziskovalca teh in podobnih vprašanj, Pincus in Whi-te, sta prišla po daljših in obširnih raziskovanjih do zaključka, da se pojav in razvoj sladkorne bolezni vrši po Mendelo-vem načelu. Mislim, da vsi poznamo Mendelov zakon o dednosti, saj smo se o njem svoječas-no učili v šoli. Ker pa predpostavljam, da smo ga pozabili, ne bo škodilo, če ga bomo objasnili v nekaj besedah. Ce imata oba starša diabetes, bodo njihovi otroci, če bodo dovolj dolgo živeli, dobili sladkorno bolezen. Ce je eden od staršev zdrav in če sta njegova mati ali oče imela diabetes, je verjetno, da bo tudi on postal prenosnik sladkorne bolezni, če pa je drugi roditelj diabetik, je verjetno, da bodo v 50 odst. primerov otroci diabetiki. Ce oče in mati nista diabetika, imata pa v daljnem
sorodstvu sladkornega bolnika, je mogoče, da bo otrok diabetik. Ce sta oče in mati zdrava, pa je eden ali drug imel diabetičnega očeta ali mater, je verjetnost, da bo otrok diabetik v razmerju 1:4. Največ diabetikov pa izvira iz zakonov, ki jih sklepajo krvni sorodniki.
Zdaj pa še nekaj besed o čini-teljih, ki povzročajo, da pride pri predisponiranih (predispozicija pomeni nagnjenje ali sprejemljivost za bolezen) osebah do sladkorne bolezni. Na prvem mestu moramo omeniti debelost. Zanimivo je dejstvo, da je med ameriškimi čmej zelo malo diabetikov, in sicer med tistimi, ki živijo v slabših življenjskih razmerah. Ko pa pridejo v mesta in postanejo bogatejši, dobro živijo rn se zredijo, jih pogosto napade diabetes in to v hujši obliki. Rumena rasa sladkorne bolezni tako rekoč ne pozna, pač pa je cukrovka zelo pogosta med judovskim prebivalstvom. Nekateri so tudi mnenja, da povzročajo diabetes razna psihična stanja, kar velja predvsem za strah in razburjenje. Sicer pa to še ni zanesljivo dokazano.
Mnogo se govori o tem, da je diabetes bolezen modernega časa. To je res, četudi gre za bolezen, ki jo človeštvo že dolgo pozna. To si moramo takole tolmačiti: res je, da se diabetes lahko pojavi pri mladih ljudeh in celo pri • otrocih, toda največ je diabetikov med starejšimi ljudmi od štiridesetega leta naprej. V starih časih ljudje niso tako dolgo živeli kot danes, diagnostične metode so bile slabe in zaradi tega se zdi, da je diabetes danes mnogo bolj pogost, kot pa je bil nekoč.
Namen današnjega članka ni v tem, da bi govorili o zdravljenju sladkorne bolezni, to bomo storili nekoč pozneje.
Dr. 8. B.
Z DVEH ZAKLJUČNIH PRODUKCIJ GLASBENE ŠOLE GLASBENE MATICE
V soboto in nedeljo sta bili v Nabrežini dve uspeli produkciji glasbene šole Glasbene Matice. Prvo produkcijo je imela podružnica glasbene šole GM iz Nabrežine. Podružnico vodi v Nabrežini že osem let prof. Erminij Ambrozet, ki je svoje učence tudi pripravil za ta zaključni nastop. Nabrežinsko glasbeno šolo obiskuje 19 gojencev, in sicer večina iz Nabrežine same, trije pa iz Križa, dva iz Slivnega in dva iz Sesljana. Pri tem pa je treba dodati, da nekaj bolj odraslih nabrežinskih gojencev obiskuje glasbeno šolo Glasbene Matice v Trstu. Učenci nabrežinske podružnice GM so si izbrali samo dva inštrumenta: klavir in harmoniko.
Na sobotni produkciji je bil v Nabrežini prisoten tudi ranvatelj glasbene šole GM iz Trsta dr. Gojmir Demšar, ki je pozdravil občinstvo in povedal nekaj besed o pomenu glasbene vzgoje.
Sobotna produkcija v Nabrežini je bila že pravi koncert, ki je brez dvoma zadovoljil vsakogar. Poleg prvih letnikov so namreč nastopili tudi učenci, ki imajo za seboj že več let glasbene vzgoje in so na tej produkciji — koncertu pokazali, kaj vse zmorejo. Program je bil pester in bogat. Na prireditvi smo slišali skladbe znanih skladateljev. Gojenci so nastopih s skladbami Chopina, Schuberta, Mozarta, Pavčiča in mnogih drugih. Sicer pa je spored obsegal kar 25 točk.
Nič manj pomembna ni bila produkcija, ki so jo imeli gojenci podružnice glasbene šole GM iz Devina in Sesljana. Tudi ta prireditev je bila v dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini, podobno kot prejšnja, sobotna.
Podružnico glasbene šole GM v Devinu vodi že drugo leto prof. Sergij Radovič. Program produkcije, ki je bil zelo bogat, je ob vsaki točki napovedoval Igor Tuta, ki je vlogo napovedovalca imel tudi v soboto na nabrežinski produkciji glasbene šole GM.
Tudi na tej prireditvi je občinstvo prisostvovalo izvajanjem skladb znanih skladateljev kot so Debussy, Bossi, Arditi, Bartok in drugi. Vendar je bilo na programu te produkcije tudi več skladb slovenskih skladateljev, kot so skladbe Vasilija Mirka, Marjana Kozine itd.
Ob koncu prireditve pa so številni ljubitelji glasbe imeli priložnost slišati tudi znani otroški pevski zbor «Kraški slavček«, ki ga vodita prof. Ambrozet in Radovič in ki je pod njuno mojstrsko roko zapel štiri pesmi: «Grobek-vrtec», «Mlinar», «Zlata ptičica« in ((Zvončki#.
Ko smo tako na kratko navedli potek teh dveh prireditev, moramo pohvaliti gojence obeh podružnic glasbene šole GM, ki so se zares izkazali. Prav tako pa je treba pohvaliti tudi njihove profesorje.
Na koncu bomo navedb, da so v Nabrežini v soboto zvečer nastopili Suzana Lozar, Tamara Ca-harija, Tanja Franco, Valter Per-tot, Sonja Suban, Graziella Lori-gliola, Milojka Milič, Mariza škerk, Rosanda Kralj, Norina Bogateč, Ana Pertot, Zvonka Markovič, Alenka Franceschin, Boris Zidarič, Aleksander Rojc, Jadranka Sedmak, Majda Terčon in Ve-dranka Kariž, kot gosti iz Trsta pa so nastopili še Borut Kodrič, Ravel Kodrič, Slavko Sancin, Boris Košuta in Maja Furlan.
Na nedeljski produkciji pa so nastopili Eda Terčon, Enio Le-eiša. Corrado Pizzicari, Marko Tavčar, Damijana Mervič, Jožica Sardoč, Tiziana Ferluga, Boris Fabjan, Jadranka Mervič, Renzo Zuliani, Marija Brecelj, Vida Le-giša, Bruna Regent, Stojan žužek, Karel Gabrovec, Igo Radovič, Nadja Vidimari, Alenka Le-giša in Boris Pernarčič, kot gosta pa še Vihra Kodrič In Mojca šiškovič iz Trsta.
mu milil nun ■iiiiiiiiiiiBiiit ni mn iiiiiiiiiiiiiitiiNiiMNtmitiiiiiiiHiiitiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiittiiiiii timi
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zelo veliko bo dela in tudi marsikaj bo šlo prav. Imejte zaupanje v ljubljeno osebo
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaše delovno področje se bo še bolj razširilo in uspeh je zagotovljen. Uspelo vam bo pomiriti duhove v družbi.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pre. daleč ste zašli v svojih načrtih in to se vam maščuje. Več potrpežljivosti in vse se bo uravnalo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ce se boste znali prilagoditi razmeram, ne boste imeli težav. Uredite neke pereče družinske probleme.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Med svo-jimi sodelavci boste našli človeka, ki je vreden zaupanja. Nujni spori* ki pa ne bodo hudi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pre-več rinete v ospredje in to vam bo škodovalo Ne bi bilo napak, če bi poslušali starejše Ljudi.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V svoji dejavnosti bodite bolj prožni. Vsakdo more pogrešiti, tako boste tudi vi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Preden se obložite z delom, pomislite na čas, ki ga imate na razpolago. Nekoliko ljubosumni boste.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) S primemo potezo boste razvozlali eelo napeto vprašanje. Razumevanje z ljubljeno osebo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce vam kaj ni prav, se nimate na koga pritoževati. Krivda je na vaši strani Več objektivnosti v sodbah.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dokih boste pismo ah sporočilo, vendar ne bo vse prijetno. Nekoga koste v ljubezni spodnesli.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Več diplomacije, več takta in vse bo šlo prav. Včasih ste preveč polni samega sebe.
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ansambel Flecsus; 12.00 Lelja Rehar: «Sredi dela«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvintet «New Harlekin«; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Ženski polifonski zbor; 18.45 Trobentač Al Hirt; 19.00 Plošče za vas; 19.30 Romantične
melodije; 20.00 šport; 20.35 Sodobni motivi; 21.00 Pregled slovenske dramatike; 22.00 Plešite z
dobni motivi; 21
Pregled slo-
nami; 23.00 Cerepnin: Serenada za godalni orkester.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.40 N. Perno in E. Benedetti: «Uskoki na Jadranu«; 14.10 Tržaške rapsodije.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.15 Glasbeni spored; 10.30 Polke in valčki; 10.45 Nove plošče; 11.00 Skladbe za orkester;
11.15	Lahka glasba; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Narodni plesi;
14.15	Jugoslavija v svetu; 14.40 «Kranjčani»; 15.00 Za mlade poslušalce; 15.15 Gabi Novak; 16.00 Za oddih in razvedrilo; 16.45 Domači ansambli; 17.15 Izbrani motivi; 17.30 Knjižne novosti; 17.40 Mah umotvori; 18.00 Pevci; 18.45 Orkester; 19.00 Prenos RL; 20.00 šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Orkester Carle; 23.35 Glasb« M lah ko noč.
TOREK, 21. JUNIJA 1966 Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Verdi In Puccini; 10.30 Otvoritev tržaškega velesejema; 11.15 Veliki pianisti; 15.15 Likovne umetnosti; 15i46 Gospodarska rubrika;
16.00	Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert; 18.50 Znanost in tehnika;
19.10	Oddaja za delavce; 20.25 A. D. Gomes: «Quello che ha fatto U voto«; 22.30 Ital. folklorna glasba
II.	program
8.00	Jutranja glasba; 8.30 Mah koncert; 9.00 Poje Tony Del Mo-naco; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove pesmi; 11.40 Orkester; 14.00 «Cantagiro»; 14.45 Glasbeni kok-tail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Koncert v miniaiurl; 16.00 Rapsodija; 16.35 Zanimive plošče; 17.00-
18.00	Tour de France;, 17.35 Enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Tour de
.France; 20.10 Pozor na ritem;
21.10	Spored z onstran Atlantika; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
III.	program
18.30	Vsakovečemi koncert; 18.45 Hindemithova sonata štev. 3; 18.55 Knjižne novosti; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Mozart in Haydn; 21.20 Chopinove klavirske skladbe; 22.10 Krenek in Bartolazzi; 22.45 A. Camus.
Slovenija
7.00	Jutranji dnevnik; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Počitniško popotovanje — L. Suhadolčan:
Mah in veliki kapitan; 10.15 Veliki zabavni orkestri; 11.15 Iz opere ((Istrska svatba« A. Smareghe;
12.00	Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Iz hrvatske, srbske in makedonske glasbe;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Dobri znanci; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Divertimenti in suite; 16.40 V torek na svidenje;
17.00	Vsak dan za vas; 18.05 Majhen recital violinistov; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Zabavni zvoki; 19.50 Na mednarodnih križpotjih; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Komorni zbor; 21.20 M. Gorki: Jegor Buličov in drugi; 22.30 Pesem godal; 22.35 Iz fonoteke radia Koper; 23.15 Jug. glasbena tribuna; 24.05 Jazz v Švici.
Ital. televizija
17.00	Tour de France; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 Ravello, romantično mesto; 19.45 Šport in ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 Film »Codlce d’onore»; 22.30 Literarni pregled;
23.00	Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 športni tednik; 22.00 Vera in človek.
Jug. televizijo
19.15 Poročila; 19.20 Peščena ura — kultur, oddaja; 19.45 Poplave — reportaža; 20.15 Dva obraza Georgesa Gershwina — glasbena oddaja; 20.45 Filigran — dokumentarna oddaja; 21.00 Dnevnik, 21.30 Ismet Mujezinovi — kultur, odd.; 21.45 K. Cipot: Doktor Petelin — opera; 33.15 Ključ — reportaža; 23.40 Poročila
Gojenci nabrežinske podružnice glasbene šole GM, ki so pod vodstvom prof. Ambrozeta nastopili v soboto na letošnji zaključni produkciji
Gojenci podružnice glasbene šole GM iz Devina in Sesljana, ki so imeli svojo zaključno produkcijo v nedeljo v dvorani PD Igo Gruden v Nabrežini. Vodi jih prof. Radovič
E^iir*........

P*»	?
rgj.j
m
... ~Wt 1
Oo zaključku šolskega leta je tudi slovenska enotna srednja šola pri Sv. Jakobu pripravila razstavo ročnih del. Na sliki ročna dela dekliškega oddelka
PRIMORSKI DNEVNIK
21. JUNIJA 1966
***************

TV STUDIO UNO.
***************
NAGRADNO TEKMOVANJE. POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO« 18. JUNIJA 1966
Ime in priimek............
Naslov...........
Odreži in nalepi na poštno dopisnico tei naslovi na RAl -Caselia Postale 400 Tortno

Med vsako oddajo »STUDIO UNO« se oo izvaiala pesem i itali lanskim besedilom, v katen bosta dve besedi izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama Televizijski gledalci ki hočejo v »Studie Unc Ouiz» tekmovati moralo zamenjavo ugo tovtti m v ustreznih gornjih oveh predalčkih nznaetti tisti dve izvirni besedi iz pesmi sl sta bili zamenjani Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispet) na RAl - Caselia Postale 400, Torino do 18 ure ornega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo
Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovali obe pravilni oesedi ta izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden tzžrebam en avta mobil (alfa romeo gluha Tl ah dai 1500 ah lancla tulvla 2 C) In 10 nagrad ki bodo obstaiale vsaka v Donu po 150 000 tir za nakup knjtg ter v motoskuterju (lam h reta 50 ali vespa 50)
Med tekmovalnimi ustkl ki bodo vsebovali točno »značbo te ene izmed dveh besed izvirnega besedila ki sta bili zamenjani Ikebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 100.000 hi (piščanci nemastno svtnisko meso mjca oljčno olje Itd. nacionalne proizvodnle) Zaloga bc tolikšna da bo dobitniku zadoščala za leto dni
Odpošiljatev dopisnice nkrati že pomeru popolno poznavanje ln brezpogojni sprejem pravilnika igre ki le bil obiavlten v štev 12 Radlocorriere-TV	Aut Min
PRIMORSKI DNEVNIK
21. junija 1966
— 4' —
Vreme včeraj. najvišja temperatura 24.5, najnižja 19.8, ob 19. uri 20; vlaga 82 odst., zračni tlak 1010.3 stanoviten, veter 12 km jugovzhod-nik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 24,4 stopinje, dež.ia je padlo 0.1 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 21. junija
Alojz
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 7.38 in zatone ob 23.44
Jutri, SREDA, 22. junija
Ahac
Z DOBRODOŠLICO ŽUPANA FRANZILA RAZSTAVLJAVCEM IN OBISKOVALCEM
Minister za zunanjo trgovino sen. ToIIoy odpre danes XVIII mednarodni velesejem
Minister Tolloy prispel sinoči na ronško letališče, kjer ga je pričakal komisar dr. Mazza 1116 razstavljavcev, od katerih 507 iz tujine - V četrtek dan Jugoslavije
Sinoči pozno v noč so se na razstavišču pri Montebelu zaključile zadnje priprave na 18. mednarodni velesejem: živžav, ki je značilen za predvečer vsake take prireditve, je pojenjal šele v zgodnjih jutranjih urah, ko so zadnji delavci zapuščali sejmišče za kratek počitek. Danes zjutraj bodo namreč uredili še zadnje priprave v paviljonih, očistili še zadnje napise in posta-
ve še ni dvignil na višino, ki je značilna za sedanji gospodarski nivo preostalih italijanskih dežel in ima zato ta sejemska prireditev poleg vsega predvsem namen, pospešiti gospodarski preporod Fur-lanije-Julijske krajine, da bi čim-prej dohitela druga italijanska področja. Domača podjetja so se v lepem številu odzvala vabilu, naj se na sejmu neposredno spopri-
vili okrasne rastline in predmete, mejo s tujo konkurenco, tuje dr-Ob 10.30 bo otvoritev razstave. Ka-, žave pa so še enkrat pokazale, da
kor znano, bo slovesnosti prisostvoval minister za zunanjo trgovino Giusto Tolloy, ki se je pripeljal sinoči iz Rima na ronško letališče, kjer ga je čakal tržaški vladni komisar dr. Mazza. Otvoritvenih slovesnosti se bodo udeležili predstavniki deželnih oblasti, tržaške, goriške in videmske pokrajine ter predstavniki tujih držav, ki sodelujejo na razstavi.
Osemnajsta prireditev tržaškega velesejma se odpira v trenutku, ko se italijansko gospodarstvo polagoma dviga iz nedavne krize; pravzaprav se severovzhodni del drža-
viiitmmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimitii
Pred 22 leti
Drevi bo 22 let od tistega strašnega dne, ko so nacistični zločinci začeli sežigati v Rižarni žrtve svojega terorja. Za začetek so izbrali 40 aktivistov, talcev in borcev, 20 žensk in 20 moških, ki so bili zaprti v Rižarni, v Koroneju in v drugih zaporih. Najstarejši med njimi je bil Mario Donati, ki je takrat imel 52 let, najmlajša pa Amalija Primožič, ki je bila stara komaj 16 let. Skoraj polovica (skupno 18) je bilo mladincev in mladink v starosti od 16 do 25 let. Med njimi so bili Slovenci, Hrvati in Italijani, katere so družili ideali svobode in borba proti fašizmu.
Objavljamo imena 40 prvih umorjenih in sežganih v Rižarni:
Viktorija Sancin (roj. 23. 4. 1919); Marija Slavec (8.9.1912); Sava Sancin (30. 7. 1919); Klara Purger (6. 4. 1925); Amalija Primožič (10. 4. 1928); Štefanija Primožič (21. 1. 1928); Marija Paoletti (20. 1. 1926); Klara Mihelčič-Michelini (19.1.1924); Frančiška Mihelčič - Michelini (30. 3. 1895); Vera Decleva roj. Kalister (4. 7. 1896); Maria Co-6iliani (25. 10. 1925); LudgiaCa-taruzzi (5. 5. 1920); Olga Franza roj. Železnik (20. 3. 1912); Ines Gallo (28. 1. 1922); Lidija Križman (25. 9. 1923); Ardemia Zancolich (29. 8. 1923); Antonija Zeleznik-Penko (10. 7. 1907); Francesca Toniolli (12. 2.1910); Caterina Tomljanovič (1914); Sonia Pasquinucci (14.7.1923); Josip Binkar (8. 9. 1903); Anton Bavčar (13. 6. 1905); Gior-gio Dominis (1898); Virgilio Daris (31. 10. 1910); Oliviero De Bianchi (8. 12. 1923); Augu-sto Tamburini (13. 2. 1904); Stanko Kramer (11. 11. 1924); Franc Gržinič (22. 10. 1913); Mario Donati (27. 2. 1892); Bruno Ferruzzi (16. 2. 1906); Cri-stoforo Figon (9. 7. 1921); A-lessandro Zaccaria (25.	12.
1891); Arcu Tardivo (17. 9. 1921); Ivan Barut (4. 4. 1895); Vincenc Petrič (19. 7. 1914); Anton Poropat (14. 6. 1913); Francesco Susani (22.6.1905); Aeostino Burole (26. 6. 1920); Anton Šturm (27. 10. 1908); Avguštin Ferfolja (5. 5. 1894).
Slava njihovemu spominu!
Nacisti so se isto noč krvoločno maščevali in sežgali vas Šmarje pri Kopru, ker je tiste dni partizanska skupina pod Šmarjami naklestila nemško enoto. Trije Nemci so bili tedaj ujeti, eden pa je padel. Za enega padlega in tri ujetnike je nacistični volk terjal 40 človeških žrtev, požig velike vasi in umor skupine domačinov. Flameni gorečih vasi in dušeči dim krematorijev, mučenja in trpinčenja niso mogli zadušiti plamena upora borbe proti na-cifašizmu.
Ob 20-letnici zmage nad naci-fašizmom je bila Rižarna proglašena za nacionalni spomenik in bo dostojno urejena. Pričakujemo, da bo v kratkem objavljen izid natečaja, ki ga je za ureditev Rižarne razpisala tržaška občina, in da bodo z delom začeli v doglednem času. Prav tako pa želimo, da bi se ohranili napisi v celicah Rižarne, ki pretresljivo pričajo o trpljenju v tistem strašnem kraju in nas spodbujajo v naporih, da se take grozote ne bi nikoli in nikjer na svetu več ponovile.
Ob letošnji obletnici začetka delovanja krematorija ne bo v Rižarni posebnih proslav. Danes bodo predstavniki tržaške občine položili v Rižarni venec v pc iastitev žrtev, ki so bile tam sežgane. Jutri ob 18.30 pa bodo v Rižarni položili venec in počastili spomin žrtev zastopniki organizacij bivših deportirancev, partizanov in političnih preganjancev. Rižarna bo odprta od 18. ure naprej. Kdor utegne, naj pride in naj prinese šopek cvetja.
Tržaški župan dr. Franzil je sinoči naslovil na občinstvo naslednji pozdrav in dobrodošlico: Tržaški mednarodni vzorčni velesejem se pripravlja na odprtje svoje osemnajste prireditve in na to, da sprejme v običajno veselo vzdušje gospodarske operaterje in občinstvo. Vsem gostom, ki se bodo pripeljali k nam tudi iz najbolj oddaljenih dežel, želimo izreči toplo dobrodošlico, kakor tudi svojo občuteno hvaležnost. S svojo prisotnostjo in prek trgovinskih stikov, ki jih bodo navezali in o katerih želimo, da bi bili čim bolj številni in čim bolj donosni, ti gostje pomagajo ne le našemu gospodarstvu, temveč tudi dokazujejo, da se zanimanje za tržaški velesejem v širokem svetu čedalje bolj stopnjuje. Vsem domačim razstavljalcem želimo mnogo uspehov, ki naj bodo ponoven dokaz emporialnega poslanstva našega mesta, glavnega mesta Furlanije — Julijske krajine in idealno središče, kjer se shajajo predstavniki najrazličnejših narodov in držav, v
okviru stvarnega in koristnega mednarodnega sodelovanja.
Potek otvoritvenih svečanosti na Montebelu bodo danes dopoldne prenašali v neposredni povezavi tudi po radiu, in sicer s pričetkom ob 10.30. Po krajšem govoru, ki ga bo imel minister Tolloy, bodo spremili ministra na obhod paviljonov predstavniki oblasti. Med tem pa se bo začel izvajati tudi program stranskih prireditev. Jutri ob 11.45 bo v kongresni dvorani na velesejmu tiskovna konferenca, na kateri bo predsednik kamerunške zbornice za kmetijstvo, živinorejo in gozdarstvo Ephrem Mba prikazal zmogljivosti Kameruna z vidika poslovnega sodelovanja s Trstom in torej predvsem o mednarodni trgovini z eksotičnim lesom. Jutri je namreč na sejmu Dan Kameruna, v četrtek pa bo Dan Jugoslavije. Ob tej priliki bo generalni konzul SFRJ Rudi Janhuba priredil na konzulatu sprejem, katerega se bodo kakor običajno udeležili predstavniki oblasti in poslovnih krogov iz dežele Furlanije — Julijske krajine.
riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiMdiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiurfiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA
verujejo v gospodarske zmogljivosti našega področja in v trgovinsko poslanstvo tržaškega empo-rija. Vseh razstavljavcev je namreč letos 1116, od tega pa jih je kar 507 iz tujine. S tako visokim odstotkom tujih udeležencev se danes v Evropi pohvali le malokateri sejem, in to dovolj nazorno kaže na ugled, ki ga tržaško pristanišče in poslovni center uživata v med narodnem merilu. Specializacija v lesni trgovini, kateri so organizatorji letos postavili še posebno trden temelj, je raztegnila delokrog tržaške aktraktivnosti do daljnih dežel kot so Kamerun, Kanada,
Gabon, Združene ameriške države,
Slonokoščena obala in celo Paragvaj. Specializacija v trgovini z bananami, katerih tržišče se prav v tem času v Italiji odpira na stečaj po odpravi državnega monopola, je privabila v krog daljnih tržaških sodelavcev celo Martinik,
Gvadalupo, Cejlon in druge dežele.
Tretje področje specializacije, namreč specializacija v trgovini s kavo, pa je privabila na naše sejmišče tudi potencialnega gospodarskega velikana iz Južne Amerike: Brazilijo. '
V palači narodov bomo letos lahko občudovali izdelke in proizvode razstavljene na kolektivnih razstavah iz 11 tujih držav: Avstrija, Jugoslavija, Kamerun, Poljska, Zahodna Nemčija, Cejlon, Francija, Madžarska, Slonokoščena obala, Gabon in Češkoslovaška bodo v tem velikem paviljonu za 15 dni sodelovale druga poleg druge in tekmovale med seboj v prikazovanju najbolj zanimivih domačih izdelkov; tu so zbrane tudi razstave štirih velikih ustanov, ki imajo danes posebno velik pomen za tržaško in deželno gospodarstvo, namreč razstava družbe SIOT, ki gradi naftovod iz Trsta v Ingolstadt, razstava družbe Autovie Venete, ki gradi avto cesto Trst-Benetke s priključkom Palmanova-Videm, dalje razstava neodvisne ustanove Javna skladišča ter razstava industrijskega pristanišča iz Zavel j.
Druge razstave, ki bodo privabile številne strokovnjake in operaterje, ter široko občinstvo, so tudi razstave mehanične industrije, razstava pohištva in seveda lesni paviljon, ki tvori poglavje zase na vsakoletni tržaški prireditvi. Posebno živahno pa bo na sejmu v večernih urah, ko se bodo vrstili zabavni programi in ko bo na ploščadi Palače narodov igral dobro izvežban orkester.
iiHiiiiiiirtririifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiKiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii
HUDO NEDELJSKO NEURJE
TATOVI SO VDRLI V URADE PODJETJA
Avtobusno podjetje «La Carsica» so olajšali za 800 tisoč lir
Denar je bil v majhni železni blagajni v miznici Tatovi so poznali prostore in navade uradnice?
Neznani zlikovci so v noči med soboto in nedeljo vdrli v uradne prostore avtobusnega podjetja «La Carsica» v Ul. Milano 4 in odnesli 800.000 lir v gotovini. Tatvine se je včeraj zjutraj zavedla 45-letna uradnica Elvira Osbel vd. Mazucchi iz Ul. Roncheto 71-1, ko je kot običajno prišla v urad, da bi pričela s svojim delom.
Osbelovi se nekaj ni zdelo v redu, ko je na mostovžu odpirala vrata uradov. Bila je prepričana, da je v soboto, kot vedno, zaprla vhodna vrata z dvojnim obratom ključev, ko pa je vtaknila ključ, se je zavedla, da so vrata zaprta samo z varnostnim zapahom. Zaslutila je, da so bili v uradu nezaželeni obiskovalci, zato je hitro odprla in sredi urada je zagledala predal, ki so ga neznanci potegnili iz pisalne mise. Iz predala je izginila majhna železna blagajna, v katero je Osbe-lova prejšnjo soboto spravila 800.000 lir, denar, ki ga ni bilo mogoče vložiti v banko, ker so bile te, že zaprte.
Osbelova je poklicala solastnika in upravnika podjetja 50-letnega Edgarda Marusija iz Ul. Martiri della Liberta 6, ta pa je nekaj minut kasneje tatvino prijavil na komisariatu na Trgu Dalmazia. V urade podjetja «La Carsica« so prihi-
Razprava o zakonskem osnutku o spremembah proračunskih postavk
Ta teden bo deželni svet razpravljal tudi o zakonskem osnutku o ustanovitvi <Finančne druzbe»
Danes ob 9. uri se zopet sestane deželni svet, ki bo najprej obravnaval vprašanja in interpelacije svetovalcev. Zatem pride na vrsto zakonski osnutek o spremembah postavk letošnjega proračuna, ki ga je včeraj odobrila razširjena prva deželna komisija na posvetovalni ravni. Odbornik za finance Tripani je na tej seji dejal, da gre za formalen ukrep, saj se je med letom pokazalo. da je treba nekatere postavke prilagoditi novemu položaju. O zakonu pa je poročal svetovalec Me-tus.
Se ta teden pa se bo deželni svet ukvarjal z zakonskim osnutkom o ustanovitvi ((Finančne družbe« v deželi Furlaniji — Julijski krajini, ki bo po svoji obliki delovala kot zasebna družba, njena vloga pa bo javnega značaja. Tako je rečeno v poročilu k zakonskemu osnutku, ki ga bo podal poročevalec Coloni. Nadalje svetovalec Coloni pravi, da deželna uprava ne bo težila zgolj za dobičkom, kot je to značilno za liberalistični gospodarski sistem, ampak bo imela pred očmi predvsem splošne javne koristi. Te splošne koristi, pravi poročilo, pa ne
bodo dušile ali omejevale dejavnosti družbe: ko se dežela odloči za posege v obliki zasebnega prava, ga sprejme v celoti. Tako bodo podjetja, članice družbe, ostala zasebna in kot taka jih bodo tudi upravljali. Sicer pa se ta le navidezni spor med zasebno obliko in obliko javne koristi lahko z lahkoto premosti pravi Coloni v svojem poročilu. Deželna uprava bo soudeležena s kapitalom v ((Finančni družbi«, kot določa osnutek, z najmanj 51 odstotki. Večina članov v upravnem svetu, ki jih bo imenovala deželna uprava, in imenovanje predsednika neposredno po deželnem odboru omogočajo, da bodo družbo u-pravljali na zasebni način, a da bo hkrati zasledovala smotre javne-koristi.
Zasebna oblika družbe, nadaljuje Coloni, omogoča, da se spodbudi udeležba zasebnikov pri ustanovitvi in upravljanju družbe. Glavni smotri ((Finančne družbe« bodo spodbujati zasebni kapital v deželi in izven nje, da se vključi v proizvajalne pobude, ker se mu omogoča soudeležba pri riziku kapitala, tako ob ustanovitvi kot tudi pri
Mož in žena sta se s plavanjem rešila iz čolna pri Barkovljah
Ustavljeni tramvaji in filobusi zaradi prekinitve toka
delavcev. Pred tem pa so že stav-
Nedeljski popoldanski poletni naliv je v mestu povzročil pravo zmedo. Po sončni pripeki se je nebo okrog 18.30 pooblačilo, začelo je grmeti in se bliskati in v nekaj trenutkih je nad mestom razsajalo pravo poletno neurje. Kopalci, ki so v velikem številu iskali v morju vsaj malo svežine, so tekali iz kopališč, ali se skrivali pod pokrite prostore, popoldanski sprehajalci so se zatekli v javne lokale, izletniki pa takoj v avtomobile in brž domov. Nenadoma pa je zmanjkal tudi električni tok in ustavili so se vsi tramvaji in filobusi, v kinematografih pa je naenkrat nastala tema. Se dobro, da je bilo še svetlo, sicer bi bilo ostalo vse mesto v temi.
Nenadni poletni naliv — čeprav je po koledarju še vedno pomlad — je povzročil precej nevšečnosti
Zadnja pot
V
Romana Smuča
Včeraj smo se za vedno poslovili od tovariša Romana Smuča, zavednega Slovenca in antifašista, očeta padle partizanske borke Vojke, ki je v soboto podlegel dolgotrajni bolezni.
Na zadnji poti so ga poleg užaloščenih svojcev spremljali številni znanci in prijatelji, stanovski tovariši, šolniki in drugi izobraženci, ki so ga spoštovali in se hoteli pokloniti njegovemu spominu. V pogrebnem sprevodu je bilo tudi mnogo bivših partizanov in soborcev padle Vojke. Med drugimi so se udeležili pogreba predsednik SKGZ Boris Race, predstavnik Zveze vojnih invalidov iz Trsta, predstavniki družbenih organizacij, Zveze borcev in osnovne šole «Vojka Smuč« iz Izole, deželni svetovalec odv. škerk in drugi.
SKGZ, družbene organizacije iz Izole in osnovna šola so darovali tudi vence.
Dolgi pogrebni sprevod je krenil iz mrtvašnice tržaške bolnišnice do Ulice Manzoni, od koder so odpeljali krsto s posmrtnimi ostanki dragega pokojnika na pokopališče Danes se tudi v Trstu prične tri-k Sv. Ani, kamor so ga spremljali dnevna enotna stavka kovinarjev, sorodniki in številni prijatelji. Naj, zaposlenih v zasebnih podjetjih, mu bo lahka domača zemlja! 1 Stavka se tiče v Trstu več tisoč
izletnikom, ki so z ladjicami odpluli na odprto morje. Komaj se je nebo pooblačilo, se je tudi mor. je razburkalo, zato so motorni čolni finančnih stražnikov, karabinjer, jev, policije in pristaniškega poveljstva takoj odpluli na odprto morje, da priskočijo na pomoč morebitnim brodolomcem.
Četrt ure potem, ko je nad mestom divjala nevihta, je posadka motornega čolna pristaniškega poveljstva blizu Cedaza zagledala prevrnjen motorni čoln, dva reševalna obroča in žensko torbo. Posadka je takoj obvestila poveljstvo in začela iskati brodolomce, delo pa je bilo dokaj težavno, ker je bilo tedaj morje precej razburkano. Na srečo sta brodolomca sama dosegla obrežje in se tako rešila gotove smrti. Približno uro kasneje je 41-letni trgovec Luciano Be-vilacqua iz Drevoreda D’Annunzio 23 telefoniral na pristaniško poveljstvo in povedal, da je malo prej zapustil svoj motorni čoln blizu Barkovelj ter zaplaval na obrežje, čeprav ne brez težav.
Bevilacqua se je popoldne na svojem čolnu «Etty» z registracijsko številko 1117 skupaj z ženo Antonio odpravil iz Barkovelj proti Grljanu. Na povratku je zakonca zajela nevihta. Bevilacqua je bil tako previden, da je plul v neposredni bližini obale, toda ko je že priplul do Cedaza in mislil, da bo spravil čoln na varno v barkovljanski portič, je nastala o-kvara na motorju in trenutek nato so valovi butali v čoln in ga zanašali proti školjem na obali. Bevilcquova žena se je vrgla v vodo in zaplavala na obrežje, njen mož je nekaj časa skušal spraviti v pogon motor, ko pa je uvidel, da mu ne bo uspelo, je še sam skočil v vodo in priplaval na o-brežje. Valovi so nato čoln vrgli v školje, kjer se je razbil.
Ob nastanku nevihte so se izletniki z odprtega morja vrnili v pristanišča, zato razen Bevilacquo-ve nezgode ni bilo drugih nevšečnosti.
Stavka kovinarjev v zasebnih tovarnah
kali tri dni kovinarji podjetij IRI, ki so pri nas seveda bolj številni. Med zasebnimi podjetji zaposluje največ kovinarjev ladjedelnica Felszegy. Delavci zahtevajo obnovitev delovne pogodbe z mezdnimi in normativnimi izboljšanji, ki jim jih pa delodajalci odrekajo.
Danes ob 9. uri bo v Ul. Pon-dares zborovanje stavkajočih delavcev, članov FIOM, katerim^ bo govoril o Burlo.
položaju tajnik Giuseppe
Delovanje dežele
Včeraj zjutraj se je pod predsedstvom dr. de Rinaldinija sestal predsedstveni urad deželnega sveta. Razpravljali so o prihodnjem delovanju sveta.
Danes popoldne se sestane deželni odbor, ki mu bo predsedoval dr. Berzanti.
nadaljnji krepitvi podjetij.
((Finančna družba« bo lahko ob morebitnem trenutnem pomanjkanju zasebne udeležbe dala pobudo za ustanovitev tistih podjetij, ki bodo v luči izsledkov proučevanj in ugotovitev dokazala, da so gospodarsko utemeljena in da imajo u-godne perspektive za razvoj. Kot je rečeno v zakonskem osnutku, bo »Finančna družba« usmerila svojo . dejavnosti predvsem na srednja in mala podjetja.
teli agenti oddelka in takoj uvedli preiskavo. Po temeljitem pregledu so ugotovili, da na vratih ni bilo nobenega znaka, kar pomeni, da so se tatovi poslužili ponarejenih ključev. Ni izključeno, da so zlikovci zelo dobro poznali prostore in tudi navade uradnice ter da so vedeli, kje je spravljen denar. Preiskava je v polnem teku.
Predsednik ZTVZ Zemljarič pri odborniku Cumbatu
Deželni odbornik za šport in rekreacijske dejavnosti prof. Cum-bat je včeraj sprejel Janeza Zemljariča, predsednika Zveze za telesno vzgojo Slovenije, ki sta ga spremljala tajnik Marko Rozman in član izvršnega sveta Viktor Polak. Med razgovorom, katerega se je udeležil tudi konzul SFRJ v Trstu Jože Gačnik, so obširno proučili športne dejavnosti v obeh mejnih deželah ter so izrazili željo po tesnejšem sodelovanju v obojestranskem prepričanju o pomenu športa za zbliževanje med narodi.
Predsednik Zemljarič je uradno povabil odbornika Cumbata, da se udeleži prihodnjo jesen nekaterih mednarodnih športnih prireditev, ki bodo v sosednji republiki. Zemljarič je povabil na te prireditve tudi pokrajinske delegate CONI.
Skupščina mestne sekcije PSI
Prosvetno društvo «SLAVKO ŠKAMPERLE*
sklicuje občni zbor v društvenih prostorih v sredo 22. junija t.l., v prvem sklicanju ob 20.30 ali istega dne ob 21. uri ob vsakem številu prisotnih članov.	Odbor
Šolske vesti
Osnovna šola v Boljuncu bo imela zaključno šolsko prireditev v ponedeljek 27. tm. po šolski maši ob 10.30.
Osnovna šola pri Domju bo imela zaključno šolsko prireditev v šolskem poslopju v torek 27, tm. po šolski maši ob 10.30.
Vabljeni starši !n prijatelji mladine.
Ravnateljstvo šole pri Sv. Ivanu sporoča, da bodo razstave šolskih izdelkov ob zaključku šolskega leta v sledečih dneh:
Sola na Katinarl-. 26. in 27. junija od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
Rojanska šola: 28. junija od 8.30 do 13. ure.
Miramarski park Danes tedenski počitek. Jutri nadaljevanje sugestivnih predstav ((Luči in zvoki«. Ob 21.30 v nemščini «Der Kalsertraum von Mi-ramare« >n ob 22.45 v italijanščini ((Massimiliano e Carlotta«. Ob torkih tedenski odmor. Izredne vožnje avtobusa «M» od barkovljan-ske postaje.
* • •
Nazionale 15.30 «Guerra e pace» Tech-nicolor. Met) Ferrer, Audrey Hepburn
Excelsior 16.00 »Sfida al diavolo« — Christopher Lee.
Fenice 16.00 «11 sapore del peccato« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «Per un pugno di diamanti« Technicolor.
Grattacielo 16,00 «Fifi la Plume« — Philippe Aron, Henry Lambert.
Alabarda 16.30 «Madame X« Technicolor Lana Turr r John Forsyth
V petek je bila skupščina mest- Filodrammatico 17.00 «La stagione del
.	. .	^____ _	.	--1-- A n-klo/lini r»A/l 1 £
ne sekcije PSI, na kateri so razpravljali o nedavnih upravnih volitvah s posebnim ozirom na združitev socialistov, ki je bila ena izmed osnovnih tem volilne kampanje. V tej zvezi so poudarili, da bo do zaželene združitve lahko prišlo šele po potrebnih razjasnitvah, »katerim pa se v krajevnem merilu — kot se zdi — hočejo socialdemokrati izogniti«.
Nato je skupščina odobrila resolucijo, ki jo je predložil tajnik Bruno Mislei, ki v zvezi s protestnim gibanjem zdravnikov ‘ zavarovalnih ustanov graja njihovo stališče.
Slovenska prosvetna zveza
priredi prihodnjo nedeljo ob 17. in 21. uri v KULTURNEM DOMU
Fran Žižek:
MI K LO VA ZALA
ljudska igra v 9 slikah
Režija: Lado Smrekar Koreografija:	Marjan Kralj
Scena: Vlado Rijavec Nastopa 72 oseb Igra se dogaja v letih 1478-1485 v Rožu na Koroškem, deloma v Skopju.
Odmor je po III. in VI. slik). Vstopnina: odrasli 500, otroci 300 lir; pevci bodo imeli običajni popust. Rezervacije vstopnic v Tržaški knjigarni.
GLASBENA MATICA TRST
Upravni odbor Glasbene ma-tiče sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 27. junija I966 ob 20. uri v prostorih Glasbene matice v Trstu, Ul-Manna 29, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Poro čilo upravnega in nadzornega odbora. 3. Volitve. 4. Razno. Opozarjamo člane, da bo občni zbor sklepčen pol ure po začetku ob vsaki udeležbi.
Odbor
Svetovalec Coloni nadaljuje v svojem poročilu, da se bo vloga za spodbujanje proizvajalnih dejavnosti vršila izključno v obliki manjšinske udeležbe, in sicer na osnovi novega načina javnih posegov, ki ga imenujejo ((manjšinsko delniško finansiranje«, ki so ga začeli uvajati tudi v Italiji, potem ko je v raznih zahodnih državah imelo pozitivne učinke. Poleg tega pa je ta način posega zelo primeren za deželo Furlanijo — Julijsko krajino zaradi njene gospodarske značilnosti, zaradi prednosti, ki jo ima ustanavljanje malih in srednjih podjetij kakor tudi zaradi ometenih razpoložljivih denarnih sredstev.
Poročevalec razlaga posamezne člene zakonskega osnutka in še posebno poudarja vprašanje naložb, upoštevajoč, da bo deželna uprava pooblaščena nakazati za novo družbo 3 milijarde lir za leto 1966 in ne več kot dve milijardi lir letno za tri prihodnja leta, skupno torej 9 milijard lir do vključno leta 1969. Glede finančnih sredstev bodoče družbe pa svetovalec Coloni pravi sledeče: Domneva se, da bi morala ta pobuda dati na razpolago (z eno milijardo udeležbe drugih ustanov in zasebnikov) najmanj 10 milijard lir; upoštevajoč dejstvo, da povprečje udeležb članic družbe, predstavlja tretjino družabnega kapitala, bodo lahko naložbe znašale 30 milijard, katerim se bo lahko pridružilo nadaljnjih 10 milijard lir z izdajanjem obveznic, če pa bi se zgodilo, zaključuje Coloni, da bo udeležba zasebnega kapitala in drugih ustanov dosegla 49 odstotkov, bi lahko dosegli za okrog 70 milijard lir naložb.
LADJE V PRISTANIŠČU
Enotria, C. di Catania, L. Lauro, i j Pegaso, Antonio, Tritone, Palluce,' Saipa II, Selene, Adige, G. Ferraris, Brick III, Americano, Tony, F.nn (It.); Dalmacija, Jadro, Zemun, Zaton, Velebit, - Btjsna, Bled, Uljanik, Biograd (Jug.); Mcira (Špan.); Michael, Ventkimolos, AIexandra (Gr.); Old Oak, Valeria, Elvira, Astor, I. Trader (Pa); Ardahan (Tu.); Parana (Li.); Desrnin (Bolg.); H. La-ge (Braz.).
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo 26. Junija izlet v Ribnico, Kočevj'! in Kočevski rog. Vpisovanje na sedežu društva
Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 26 tm enodnevni Izlet v Pulj. Vpisovanje v pekarni Drašček
S.d Breg priredi ob priliki rudar skega praznika, 3. 7. 1966 izlet v Ve lenje. Vpisnina 2000 lir, s kosilom 2800 lir Vpisovanje pri vaških pred stavnikih društva do 25 tm.
P.d. I. Cankar, P.d. I. Gruden, >K "Krasu. P.d. S. Škamperle priredijo 11. septembra avtobusni Izlet na Bled z ogledom finalnih tekmovanj svetovnega prvenstva v veslanju. Vpi sovanje se začne 20. tm. in se zaključi 17. julija. Vpisovanje v Trstu:	Ulica Montecrhi 6-IV. in na
stadionu «1, maju, Vrdelska cesta 7, ob delavnikih od 20.30 do 21.30; v Zgoniku: gostilna Guštin; v Sale-žu: Kocman Vojmir št. 19; v Malem Repnu:	Rebula Vladimir 'št 2; v
Mavhinjah: Okretič Teodor št. 30: v Nabrežini: gostilna Silvester. Cina izleta s kosilom in vstopnico za tekmovanje 3200 lir.
Stavka delavcev v opekarni pri Orehu
Pojutrišnjim 23. t.m. bo v opekarni pri Orehu enotna stavka de.av-cev, ki sta Jo napovedali sindikalni organizaciji FILCA—CISL in FILLEA—CGIL. Delavci stavkajo z zahtevo po obnovitvi vsedržavne delovne pogodbe, ki je zapadla že 30. novembra lani.
sole« Prepovedano mladini pod, '6. letom.
Aurora 16.30 »Onibaba« Prepovedano mladini pc-’ 18. letom.
Cristallo 16.30 «New York chiama Superdrago« Technicolor. Margaret Lee, Ray Danton.
Garibaldi 16.30 «1 compagni« Marcel-Io Mastroianni, Renato Salvatori, Annie Gira^dot.
Capitol 16.30 «Missione Caracas« — Technicolor. Rod Carter, Michelle Manni.
Impero 16.30 «Baing... boing«.
Vittorio Veneto 17.00 .Africa addio« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «La Olimpiade di Tokio« Technicolor.
i Astra 16.30 «Tom Jones« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «1 magnifici Brutos del West» Technicolor. I Brutos.
Abbazia 16.30 «11 ladro del re» Technicolor.
Astoria Počitek.
LETNI KINO
Satellite 21.15 — blagajna ob 20.30 «L’a frustata« Technicolor. Richard VVidmark.
Arena Diana (Ul. Revoltella) 21.15 blagajna ob 20.30 «Lo sciaca-llo« Technicolor. Jean Paul Belmondo, Stefania Sandrelli.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
l'nt - lil. av. ■ runclšku'Ju 1 elt-lou 6|.;»2
Novo:
BROMFIELD:
Prišlo je deževje	2500 Ur
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
20. junija 1966 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 20 ljudi.
UMRLI SO: 61-letni Domenico Bartoli, 87-letna Gisella Sekovar vd. Gra-berg, 56-letni Giorgio Radivo, 45-let-ni Antonio Grio, 75-letna Giuseppina Šinigoj por. Racco, 63-letna Anna Zorgon por. Štrukelj, 75-letni Roman Smuč 61-letna Anna Germani por. Cassetti, 70-letna Bianca Sencic por. Defardi, 88-letni Emilio Molmarl, 57-letni Ferruccio Ferro, 52-letni Mario Dogulin, 81-letna Eugenia Stetter, «8-letni Salvatore Lombardo, 61-letni Silvio Onor„ 70-letna Rosa Pertot vd. Simič, 64-letna Gilda Pasta vd. Co-sentino, 16-letni Bruno Verzegnassi, 63-letna Anna Tessaris, 57-letm Um-oerto Ritossa.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AUa Salute, Ul. Giulia 1; Benus si, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. Orla-ni 2; Vernari, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LJKAHN (od 19.30 do (.30) D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19-c; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasinl Trg Liberti 6; Testa d’oro, Ul. Maz zini 43.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Rom^nu_ Smuča darujejo Neva in Jožko L -keš 2000 lir za Dijaško Matico, Ma-riola in Stanko Pertot 2500 lir z Športno združenje Bor in 2500 ‘ za Dijaško Matico, družini Kodrič > Siškovič 2500 za Glasbeno Matico 2500 za Dijaško Matico, Anton Pertot 2000 za Dijaško Matico, Milena Sila 1000 za Dijaško Matico, družina Ugo Margon 2000 za Dijaško Matico* prijatelj Benjamin Žerjal 2000 za D" jaško Matico, dr. Gojmir Demšar 20 za Dijaško Matico, Slavko Stoka l°uu za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina pok. pNJ*T telja Smuča daruje Jože Štrukelj 5(KH) lir za Dijaški dom. V spomin P°K-Romana Smuča in pok. Antonije Ko-šuta darujeta Vanja in Vlado Turina 1500 lir za Dijaško Matico in 150U lir za Športno združenje Bor. V počastitev spomina pokojnega Roman* Smuča, poštenega slovenskega rodo-ljuba in borca, daruje prijateljska družina D.B. 5000 lir za partizanske sirote tukajšnji Zvezi vojnih invalidov NOV.
Namesto cvetja na grob pok. Romana Smuča daruje družina dr. F. Tončiča 2000 lir za Dijaško Matico ifl 2000 lir za Sklad Sergija Tončiča. Namesto cvetja na grob pokojnega Smuča daruje Stane Renko 2000 za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pokojn* gospe Antonije Košuta daruje družina Pavletič 3000 lir za SZ «Bor».
Namesto cvetja na grob pok. Marije Pegan por. Škabar darujeta Giu-liana in Viktorija Sosič 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Ivane Čibej vd. Hvala daruje Vojko Ferluga 5000 lir za Dijaško Matico.
SOŽALJE
Podporno društvo Dijaška Matic* Izreka svojcem pok. Romana smuča* svojega bivšega odbornika, globoko sožalje
* • »
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja izreka svojcem o*3 smrti Romana Smuča, svojega 41*-na, svoje iskreno sožalje.
Glasbena Matica izreka globoko **" žalje svojemu odborniku DuSanu K°" Suti ob smrti njegove matere.
* * *
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja Izreka svojemu podpredsedniku Dušanu Košuti iskreno sožalje ob smrti njegove matere*
Mali oglasi
MLADE, največ 17-letne, željne u!e-nja ročnega dela za tapetnlke, zavese ln drugo Išče Perizzl, Trst Vlale D’Annunzio 27
6
XVIII.
TRŽAŠKI VELESEJEM
širok pregled novosti in praktični nasveti za oblačenje, dom, urad, delavnico • Od potrošnih dobrin do velikih industrijskih naprav, bogat in najnovejši izbor najboljše svetovne proizvodnje • Specializirane trgovske prireditve na področju lesa, pohištva, kave, banan • Gastronomija in predstave • Vsak dan Srebanje nagrad med obiskovalci in zaključno Srebanje za avto FIAT 500.
Jutri ob 31. uri na prostoru za predstave Oaterina Caselli « avojim orkestrom. Napoveduje Ricardo D’Ambra.
Z A H V A I a
Vsem, ki so v tako lepem številu spremili na zadnji poti našega dragega očeta, tasta in starega očeta
ROMANA ŠMUCA
se najtopleje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Dragu Martelancu in osebju glavne bolnišnice za izkazano požrtvovalnost, Slovenski kulturno gospodarski zvezi, ravnateljstvu, učiteljstvu ln učencem osnovne šole «Vojka Smuč« v Izoli ter družbenim organizacijam in Zvezi borcev NOV v Izoli za vence, darovalcem cvetja, vsem, ki se z dobrimi deli klanjajo pokojnikovemu spominu ter organizacijam, ustanovam, pokojnikovim stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem za izraze sožalja.
Trst, 21. junija 1968
Hčerka Tatjana, zet Jože Koren ter vnuka Uroš in Saško
Naznanjamo žalostno vest, da nas Je zapustila naša draga mama, tašča, sestra ln nona
MARIJA KUKANJA vd. NABERGOJ
Pogreb drage pokojnice bo na Proseku danes, 21. junija, ob 18.30 iz hiše žalosti, Prosek štev. 106,
žalujoči: sinova Andrej in Milko, snahe, bratje, vnuki ter drugo sorodstvo.
Prosek, Trst, Komen, 21. junija 1966.
/
PRIMORSKI DNEVNIK
— 5 —
21. junija 1966
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Šestinpetdeset mesecev zapora nepoboljšljivemu tatinskemu pustolovcu
Kradel je v Trstu in opeharil tudi nekega Italijana v Nemčiji - Amnestija je rešila tihotapca s cigaretami
Na 4 leta in 8 mesecev zapora ^r 180.000 lir globe so tržaški sodniki obsodili 34-letnega Daria Michelazzija s Furlanske ceste 247, ta je bil obtožen številnih tatvin,
W Jih je zagrešil v našem mestu v juliju predlani.
12. julija 1964 se je Michelazzi Podal na Kontovel, kjer so ga številne priče videle v raznih lokalih. Nenadoma pa je mladenič 'zginil brez sledu. Naslednji dan Pa so tri Osebe prijavile policij-stam oblastem, da so jih neznanci “kradli. Giuseppe Cossutta je povedal, da so mu neznanci ukradli Hat 1100, ki ga je parkiral pred svojim stanovanjem pri hišni številki 100 na Kontovelskem klancu. Avto je potem neki njegov sorod-°ik našel na Miramarskem drevoredu. Ambrogio Rigamonti je prijavil, da so mu neznanci ukradli ■* avta vozniško prometno knjiži-9° in lovski nož. Carlo Lenardon je končno izjavil, da je brez sledu izginil njegov fiat 1100.
Policisti, ki so preiskovali te tatvine, so v določenem trenutku sedeli sumiti, da jih je zagrešil Prav Michelazzi. Moški pa je medtem izginil iz mesta. Z Lenardono-tam avtom se je namreč odpeljal v Švico (pri tem je seveda ponaredil vse izvirne listine avtomobila ter prikazal, da je lastnik avta sergio Bossi). Iz Švice se je Mi-tarelazzi preselil v Zahodno Nem-tajo, kjer mu je italijanski državljan Giudo Santacaterina posodil mark. Posojilo je prebrisani tatič jamčil z dokumenti avtomobila (ki je bil seveda ukraden). Pozneje pa se je zlikovec ponovno polastil teh dokumentov ter iz-tanil brez sledu.
Pozneje se je Michelazzi dvakrat vrnil v' Trst, da bi obiskal svoje starše. Da pa ne bi se popolnoma odvadil svojega tatinskega poklica, j® ukradel potni list svoje sestre Elide in svaka Luciana Rustia. Ponaredil je neki dokument ter se vrnil v Nemčijo, kjer pa so ga aretirali in obsodili na tri mesena zapora. Potem je Michelazzi šel v Avstrijo, kjer je končno prodal ajdo, ki ga je ukradel v Trstu. Nekoliko pozneje so ga aretirali v Avstriji ob priliki pretepa v jav-nem lokalu. Ko je prestal kazen, so »a avstrijske oblasti poslale v
Pred tržaškim kazenskim sodi-Jfsm (predsednik Ligabue, tožilec »avella, zapisnikar De Paoli) se je bnoral zagovarjati 30-letni Angelo Amoroso iz Licate, ki stalno biva T Pademu Dugnano pri Milanu ter 'ačasno v Bologni.
Amoroso je pevec, Ki potuje sem Pa tja po Italiji ter občasno tudi P° inozemskih krajih. V prvih dneh lanskega leta se je mudil v Tur-njJi, kjer je baje nastopal v krogu neke glasbene skupine. Potem se je vrnil z znanim orient-ekspresom v frst. Na meji pa so financarji zasačili v njegovi prtljagi nekaj čez , kg turških cigaret. Zakaj jih je skušal vtihotapiti v Italijo? Odgo-;0r je bil preprost: «Cigarete sem ?°tel prodati v Italiji, in sicer v ajilanu, da bi omogočil vrnitev v rtalijo svojcem, ki bivajo v Turčiji.* Ta prekršek carinskega zakola Je Amoroso zagrešil 7. januarja
je naj bi združitev celo omogočila določeno lazširitev proizvodnje, tako, da ni nobene bojazni, da bi uprava morala odpuščati delovno silo. Sedaj mora fuzijo omenjenih treh podjetij odobriti še ministrstvo za državne udeležbe, nakar bo lahko sporazum postal pravomočen.
Goriško-toenešhi dnevnik
• Vladni komisar dr. Mazza je včeraj ob 10.30 sprejel na vljudnostni obisk zahodnonemškega veleposlanika v Italiji Hansa Hein-richa Herwartha von Bittenfelda. Veleposlanika sta sprejela tudi predsednik deželnega odbora Ber-zanti in predsednik deželnega sveta de Rinaldini.
je povprečna dolgost trajanja pomladi 92 dni in 20 ur. Današnji dan imenujejo tudi solsticij, to je dan ko se zdi, da se sonce zaustavi na svoji poti na točki, na kateri vzhaja na horizontu in se nato vrne nazaj. Tako pride do naj-.:zga dneva v letu.
Z meteorološkega vidika začetek poletja ne odgovarja vedno solsticiju. Pravkar zaključena pomlad — kot je izjauil prof. Giorgi, ravnatelj državnega centra za fiziko atmosfere in meteorologijo vsedržavnega sveta Za raziskave — le bila «dokaj spremenljiva», vendar pa ni mogoče reči, da bi bila 'povsem izredna«, kot pokazujejo statist ike iz prejšnjih let. V sredozemskem bazenu — je dejal prof. Giorgi — je vedno težko biti prerok, kajti orografska dispozicija vpliva na velika meteorološka dogajanja na način, ki ga ni mogoče vedno zlahka predvideti. Vendar pa ni rečeno, da če je bila pomlad spremenljiva, da mora biti tako tudi poletje. Statistična nihanja dokazujejo, da ni velikih premikov v povprečju. Sedanje po mnenju prof. Gior-
y ORGANIZACIJI PEVSKEGA ZBORA «CORALE SEGHIZZI» IZ GORICE
Peto mednarodno tekmovanje pevskih zborov bo v veliki dvorani UGG 22. in tl oktobra
Letos so prvič poslali vabila tudi priznanim vokalnim skupinam v Francijo, Zahodno Nemčijo, Švico in Madžarsko - Rok za prijave zapade 1. avgusta
Danes prvi dan poletja
Danes ob 21.33 se bo z vstopom sonca v ozvezdje Raka začelo u-radno astronomsko poletje, ki bo trajalo do 23. septembra. Povprečna dolgost trajanja poletne sezo- . motnje so, po ne je 93 dni in 15 ur, medtem ko 1 p tja, normalne.
.....iiiHiiiiiniiiiiiliiilHlllluilllluil«luiiimnilliilllilllliilllnillliiillllllillllliiniillimiiiiiinill.m
ČETRTEGA JULIJA V ILIRSKI BISTRICI
Tradicionalni piknik Slovenske izseljenske matice
Računajo, da se bo piknika udeležilo okrog 2.000 izseljencev in njihovih sorodnikov
Tradicionalni izseljenski piknik, Ilirski Bistrici Uidi naslednji dan
Točno en mesec pozneje so fi-u*ncarji prijeli Amorosa zopet na
ki ga vsako leto organizira Slovenska izseljenska Matica, bo letos v Ilirski Bistrici, in sicer v ponedeljek, 4. julija. Računajo, da se bo letošnjega izseljenskega piknika udeležilo okrog dva tisoč izseljencev in njihovih ožjih sorodnikov. Prav gotovo pa bo ta prireditev privabila v Ilirsko Bistrico tudi druge goste, znance in prijatelje ter daljne sorodnike izseljencev, ki se ob tej priliki zberejo iz vseh krajev, kjer so po dolgih letih na obisku. Tako je bilo pred nekaj leti tudi v Postojni.
Zato se v Ilirski Bistrici že vneto pripravljajo in so sestavili podroben program. Prireditev bo v mladinskem športnem parku «Nade Žagarjeve«. Program prireditve bo trajal ves dan. Ob 10. uri bo sprejem z nagovori, nato bodo sledili koncert godbe na pihala, nastop moškega pevskega zbora iz Ilirske Bistrice, folklorne skupine osnovne šole «Dragotin Kette« in tambura-škega orkestra prosvetnega društva iz Jelšan, ki je lani slavilo svojo stoletnico. Natopil bo tudi pevski zbor «Zarja» iz Clevelanda, ki letos slavi svojo 50-letnico. Sledil bo zabavni program z raznimi tekmovanji (balincanje, ribolov, srečolov itd.). Za zabavo bo poskrbel znani ansambel Slak iz Ljubljane. Krajevno turistično društvo bo tudi organiziralo nekaj izletov za rojake, ki bi ostali v
Z avtobusi bodo lahko obiskali Snežnik, Opatijo, Crikvenico, Plit-viška jezera in druge kraje, ki bi jih želeli videti.
Smrtne posledice padca z vespe
Na poKrajinski cesti med Farneji in blokom pri škofijah se je predvčerajšnjim popoldne pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 61-letni upokojenec Silvio Onor iz Milj, Ul. Vanisella 61. Ponesrečenca so nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer so ga v predsmrtni nezavesti nujno sprejeli na ne-vrokirurš'ki oddelek s pridržano prognozo, toda sedem ur po sprejemu v bolnišnico je nesrečnik izdihnil zaradi hudih poškodb po glavi in ran po lasišču.
Okrog 14. ure se je Onor po omenjeni cesti peljal na vespi TS 23826, namenjen proti bloku. Ko je privo zil na ovinek blizu stavbe štev. 20, je iz nepojasnjenih1 razlogov Izgubil oblast nad vozilom, zavozil s ceste in se prevrnil v jarek na desni stra ni cestišča. Pri tem ga je vrglo s sedeža, da je pri padcu močno udaril z glavo ob tla. Nekdo iz bližnje hiše je takoj poklical bolničarje RK, ki so Onorja nemudoma odpeljali, toda kljub hitri zdravniški negi je upokojenec podlegel poškodbam. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji.
Peto mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki ga prireja pevski zbor «Seghizzi», bo 22. in 23. oktobra v veliki dvorani Unione Ginnastica Goriziana. Prireditelje te pomembne vokalne prireditve, ki je že zdavnaj presegla meje deželnega tekmovanja ter postala splošno priznana v Italiji, Jugoslaviji in Avstriji, so te dni razposlali vabila vsem bolj ali manj znanim pevskim zborom zgoraj o-menjenih držav, ki so doslej sodelovale na goriških tekmovanjih, in znanim pevskim zborom v Franciji, Zah. Nemčiji, Švici in Madžarski. Kar zadeva Italijo, bodo skušali privabiti čimveč zborov, zlasti pa bodo poskrbeli za udeležbo furlanskih, ki na zadnjih tek-movanjih niso nastopili. Ker so bila vabila za prihodnje tekmovanje pravočasno razposlana, bodo imeli tudi furlanski zbori dovolj časa za pripravo.
Med najvažnejšimi določili natečaja je diletantizem nastopajočih pevcev, ki ne velja za pevovodje. Sodelujejo lahko moški, ženski in mešani zbori brez glasbene spremljave. Prijavo mora poslati direktor ali predsednik pevskega zbora v priporočenem pismu najkasneje do vključno 1. avgusta 1966 na naslov «Corale Goriziana C. A. Se-ghizzi« — poštni nabiralnik št. 118, Gorica.
V A sekciji bodo nastopili mešani zbori s 24 do 48 pevci, ki bodo izvajali neobjavljeno skladbo Giulia Viozzija «0 sapientia« in dve prostovoljni skladbi. V B sekciji bodo moški zbori (20 do 40 pevcev) zapeli skladbo Rada Simonittija «Odi et amo«, prvič j izvajano na tem tekmovanju, ter dve poljubni skladbi. V C sekciji bodo mešani zbori (24 do 48 pevcev) zapeli dve poljubni narodni pesmi, v D sekciji bodo moški zbori (20 do 40 pevcev) zapeli dve svoji narodni pesmi, v E sekciji bodo ženski zbori (15 do 30 pevk) zapeli «Ave Maria« P. Mariana Mio-lija ter dve povsem različni deli. Za vse nastopajoče bodo na voljo denarne nagrade, plakete in medalje.
gibanje s prekinitvijo slehernega izrednega dela. Kakor kovinarji državnih bodo tudi kovinarji zasebnih podjetij stavkah 72 ur, in sicer v četrtek, petek in soboto; pozneje bo sledila 12-dnevna stavka. Stavkovno gibanje zadeva kovinarje zasebnih podjetij, medtem ko so za CRDA, OET in Sem-Detroit na programu ločene sindikalne borbe.
lene in 10-Iitrski boni oranžne barve. Prvega avgusta bodo izgubili veljavo tudi novi boni.
Novi bencinski boni
Goriška trgovinska zbornica sporoča, da bodo 31. julija zapadli 5-litrski bencinski boni sivo-sinje in 10-litrski boni vijoličaste barve. Zamenjali jih bodo 5-litrski boni ze-
Prefektura sprejema prošnje za šoferske izpite
Ker še vedno traja stavka osebja nadzorništev za civilno motorizacijo, so prefekture pooblaščene, da sprejemajo prošnje za izpite avtomobilistov; obenem izstavljajo potrdila, ki začasno dovoljujejo u-pravljanje vozila (foglio rosa), kar je bilo v pristojnosti urada za civilno motorizacijo.
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
Zaradi odsotnosti priče ii Turina ponovno odložena razprava Lo Presti
Nadaljevali jo bodo v ponedeljek, 27. t.m. ob 16. uri z zaslišanjem priče Romoletto
Tudi pri včerajšnji razpravi v zadevi Giampaola Lo Presti j a in soobtožencev, ki jih je po aplikaciji amnestije za Mugherlija, De Folija in Kovačiča, ostalo še 12, je obramba dosegla ponoven odlog razprave, ki se bo nadaljevala v ponedeljek 27. tm. ob 16. uri. Povod za to je dala odsotnost glavne priče, ki naj bi jo danes zaslišali. To je Adriano Romoletto iz Turina, s katerim je stopil v stik Zangbirella po naročilu Mu-narina zaradi prodaje raznega u-kradenega blaga Ker so obtožbo proti Zanghirelli spremenili iz poskusa nakupa ukradenega blaga v nakup takega blaga, je potrebno, da ta priča jasno pove o svojih stikih z obtožencem. Zato je sodišče pred zaključkom včerajšnjega popoldanskega zasedanja odredilo, naj se pripelje priča Ro-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiHriiiiiniiiiiiiimimiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimaiiiiiiiiuiiianiiiiiiiimiiiiu
OB NOVEM POSVETOVANJU V ŽENEVI
Doberdob ima za protosinhrotron mnogo več izgledov kot Nardd
Turistična cesta ob jezeru in nadloga komarjev
Te dni je bilo v Ženevi v Švici 32 zasedanje Evropskega odbora za nuklearno silo (CERN). Ob tej priliki je podal poročilo o nameravanem velikanu protosinhrotronu prof. Amaldi. Kot znano sta kandidata za gradnjo protosinhrotro-na v Italiji dva kraja: Doberdob in Nardo v pokrajini Lecce.
Prof. Amaldi si je pred časom smo se . morali pritoževati, ker so osebno ogledal teren pri Doberdo- zmanjkale rože pred spomenikom bu skupaj s prof. Marussijem ter so kile storjene druge nev iec-takrat lahko ugotovil, da ima Do- n°sti, ki so nas žalile. Zato bi ze-
za zastavo pri spomeniku padlim j Ob 1,45 je prišel po prvo pomoč v Pevmi, lepak za neko prireditev, ‘ v goriško civilno bolnišnico, kjer Kakor mene je tudi druge vašča- so mu rane obvezah. Okrevaj bo ne spravil v slabo voljo, ker je v 10 dneh. dovolj prostora, če se ga hoče nalepiti, po raznih zidovih in drevesih. Takšno dejanje izkazuje premajhno spoštovanje do kraja, ki je za vse nas sveto. Kolikokrat
Stavka zasebnih kovinarjev za delovno pogodbo
Zaradi prekinitve pogajanj s Con-findustrio za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe za zasebna kovinarska podjetja, so tri sindikalne organizacije proglasile stavkovno
openskf &šMmopo°stejrPkeo "e i NEPREMIŠLJENO TVEGANJE KUUB OPOZORILOM DRUGIH PLEZALCEV
'orient-ekspresom prihajal iz I-,-------------------------——--------------------------——--------------------------------
“jknbula. Tudi to pot je šlo za ca- j ‘®ski prekršek, saj je imel Amo-i foso pri sebi nekaj več kot 6 kg •krških cigaret. Tudi v tem primeru je Amoroso na podoben na-1 pojasnil razloge svojega posku-vtihotapljen j a inozemskega to-;
“aka v državo.
Na obravnavi pred kazenskim so-taščem je javni tožilec zahteval,
“aj sodniki upoštevajo odlok o am-“estiji, ki je bil nedavno objavljen 5a ukaz predsednika republike, hodniki pa so bili nekoliko drugač-“?Sa mnenja. Predvsem so ugoto-J1*!. da je bil Amoroso že kazno-'tai ter so ga spričo tega obsodili “A 870.000 lir. globe. Kazen pa je P°hiiloščena v smislu predsednikoma odloka.	i
Drzni plezalec brez varnostne naveze strmoglavil v Glinščici 30 m globoko
Padel je na drevesno krono, kar je ublažilo udarec in ga rešilo skoraj gotove smrti ■ Zaradi številnih ran se bo moral zdraviti 45 dni
Občni zbor Odbora za pomoč razlaščencem
-N soboto zvečer Je bil v Dolini r“fni zbor Odbora za pomoč razlaščencem, na katerem je predseduj1* podal poročilo o dosedanjem ■jtaovanju in poslovanju, nakar so Pnsotni soglasno odobrili celotno “taovanie odbora. Sledile so volit-f? predsedstva in drugih organov rdbora. Prisotni so nato odobrili
Pravilnik.
Ob zaključku so prizadeti izra-,u željo, da bi se organizacije 5a?zele z dejanji za zaščito priza-“®tih iz 3. seznama. Odbor je od čjbje strani zagotovil vso pomoč p* Podporo.
Sporazum o fuziji tržišfccga podjetja
Trblško podjetje «Offic»ne elettro-taeccanlche triestlne« se bo v do-mednem času združilo z genovskim , petjem Ansaldo San Giorgio in fjbllansko družbo CGE (Compagnia Cmerale dt Elettrlcltš). Iz razgo-Nr», ki ga je predsednik tržJškega , bjetja ing. Leonardis imel sinoči n«, an' notranje komisije, je pil »trezni sporazum v načelu že do-®žen, medtem ko se še vodijo poklanja o nekaterih podrobnostih Plošnega dogovora. Udeležba posajenih podjetij bi morala sloneti fla 'Popolni enakopravnosti In tudi u®‘okrog posameznih obratov na) ostal v prihodnje vsaj takšen. *tatršen je danes. Za tržiško podjel-
Plezalec, ki je predvčerajšnjim na stenah v Glinščici poskušal svo-je plezalne sposobnosti, se mora zahvaliti svoji dobri zvezdi, če je po padcu z višine 30 metrov ostal še živ. Imel je srečo, da je s stene padel na neko drevo in si tako rešil življenje. 22-letni Boris Pintar z Oslavja pri Gorici, Ul. Dosso del Pagagnano 7 je v nedeljo zjutraj okrog 7. ure prišel v Boljunec. Pripeljal se je na skuterju GO 21059 in ga pustil blizu planinske koče. Napotil se je nato po stezi proti cerkvici na Pečah, kjer je sam in brez pomoči ter brez varnostne naveze začel plezati po navpični steni.
Pri tem početju je Pintarja opazil 19-letni plezalec Silvano Sinigoi iz Ul. Hermet 5 in ga opozoril, naj ne tvega nevarnega plezanja brez naveze. Toda Pintar ni hotel poslušati nasveta in se je kar naprej vzpenjal po skali. Sinigoi se je malo dlje v navezi z 18-letnim plezalcem Walterjem Romanom za čel vzpenjati po steni, še dlje pa sta bila druga dva plezalca.
Pintar Je medtem prišel že precej visoko, saj je preplezal približno 30 metrov stene, naenkrat 'a se je znašel v zelo težavnem oložaju. Poiskal je oprijemališče .n ga tudi našel, toda ko J nato mu je zmanjkal prijem, da je iz-rubil ravnotežje. Lahko je samo Je zavpil in že je strmoglavil globin d. Kot rečeno je imel srečo, padel je v vejevje drevesa pod steno, ki je zadržalo njegov padec, sicer bi se raztreščil na skalah.
Bližnji plezalci so Pintarju priskočili na pomoč in ga sneli drevesa. Nekdo je nato pohitel do klče In od tam poklical rešilni avto RK. Nekaj minut kasneje so pridrveli bolničarji, ki so s pomočjo plezalcev na nosilih prenesli ranjenega Pintarja do rešil-odpeljali v bolnišnico, kjer so ga
nega avta. Potem pa so ga hitro sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 45 dneh. Pri padcu s stene si je Pintar zlomil desno nogo, se ranil po levi nogi, desnem komolcu, ramenih in prsih.
Iz bolnišnice so o Pintarjevi nesreči obvestili sorodnike, ki so nekaj ur kasneje prišli iz Gorice. Na prošnjo sorodnikov, bodo ranjenega plezalca premestili v bolnišnico v Gorico.
Boris Pintar je pred časom prejel posebno odlikovanje za prehojeno transverzalo po Sloveniji. Nedavno se je vpisal v alpinistični tečaj C Al v Glinščici.
Z lestve je padel na kup mivke
Žrtev nesreče na delu je postal včeraj zjutraj 54-letni delavec Mario Mauro iz Ul. Zanella 107, u-službenec gradbenega podjetja IC E EM s Trga della Borsa 7. Mauro je pri izvrševanju svojega dela na gradbišču v Ul. Don Giovanni Bo-sco stopil na lestev in se povzpel 4 metre visoko. Nenadoma je izgubil ravnotežje in preden se je mogel oprijeti, je padel. Na srečo je Mauro padel na kup mivke, ki je ublažila udarec. Kljub temu se je pobil in ranil po desni nogi in zapestju. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku. Mauro se bo moral zdraviti 5 dni.
Osa krivec prometne nesreče
Osa je bila kriva prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj popoldne v Ul. D’Alviano blizu stavbe štev. 8. Okrog 14. ure je 54-letni tehnik Gastone Galvani iz Ul. Milano 3 proti predoru Sv. Vida vozil fiat 850 TS 70393, ko je nenadoma v notranjost priletela osa. Galvani se je zbal žuželke in da bi jo zapodil iz avta, je izgubil nadzorstvo nad vozilom, zavozil na desno in treščil v parkiran avtomobil. Zaradi trčenja je Gal-vanija vrglo naprej, da je z glavo udaril v vetrobran. Nekaj časa potem so ga z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Galvani se ho moral zdraviti 8 dni.
berdob velike prednosti pred Nar-donijem. To pa ne samo zaradi posebnih geoloških pogojev, ampak tudi zaradi zemljepisnega položaja Krasa samega, saj je Doberdob v neposredni bližini treh večjih mest, Gorice, Trsta in Tržiča, ki bodo lahko nudila streho in druge ugodnosti številnim strokovnjakom, ki bodo pri gradnji in pozneje pri vzdrževanju odnosno 'delovanju tega velikana zaposleni.
Protosinhrotron bo namreč imel predvidoma dva in pol km obsega ter bo stal okrog 350 milijard lir. Tudi pred dnevi, ko so razstreljevali dno v doberdobskem jezeru, ter se je pri tem poškodoval domačin iz Jamelj, so opravljali ta dela v okviru raziskav za protosinhrotron. Ni še znano, za kateri kraj se bo odločila mednarodna komisija, ker so ponudniki odnosno konkurenti tudi druge evropske države. Vsekakor je jasno, da če se bodo odločili za Italijo, bi moral priti v prvi vrsti v poštev Doberdob, ki ima po mnenju strokovnjakov boljše pogoje v ta namen.
Ker smo govorili že o Doberdobskem jezeru, naj še omenimo, da občina še ni prejela nobenega odgovora od deželne uprave na njeno prošnjo za prispevek, s katerim naj bi asfaltirali turistično cesto od Jamelj mimo jezera do Doberdoba. Vsekakor izgleda, da bo dežela komaj prihodnje leto lahko kaj določila v ta namen. Okrepčevalnica ob jezeru, ki je prvotno služila samo lovcem, deluje sedaj za vse, vendar pa se malokdo odloči za ta kraj prav zaradi slabe dohodne poti. Poleg tega je zlasti v večernih urah tod vse polno komarjev, ki odganjajo goste. Zato bi se morala občinska uprava obrniti do pokrajinskega zdravnika v Gorici, da bi tudi za ta predel nudili pomoč v boju proti mrčesu, kot se to dela na področju Tržiča in Gradeža.
lela, da tisti, ki je lepak tamsaj nalepil, poskrbi, da se ga odstrani. S spoštovanjem
(podpis)
Saje so se vnele
Včeraj ob 12,15 so poklicali go-riške gasilce v stanovanje Terezije Bizjak v Ul. Lunga 38, kjer so se vnele saje v dimniku. Po skoro enournem delu so gasilci odstranili nevarnost požara. Skoda je le neznatna.
moletto na prihodnjo razpravo, če potrebno tudi s silo.
Na včerajšnji seji je bil končno prisoten tudi obtoženi Busatta Leone, ki je bil v inozemstvu m zato ni mogel priti na prve razprave. Predsednik mu je pojasnil tisti del dosedanje razprave, ki se tiče njega in Busatta je kot pri prejšnjih zaslišanjih zanikal kakršno koli svojo krivdo.
Sledilo je zaslišanje ostalih štirih prič, ki so bile pozvane na zaslišanje. Trgovski zastopnik 26-let-ni Bruno Marini je povedal, da je govoril z upravnikom restavracije Belvedere glede nakupa mlekarskega sira.
Pek Alberto Causer iz Gradiške je povedal, da so gostilničarka Li-copi in dva mladeniča dvakrat tehtali pri njem sir. Prvič je bil sam poleg in ga je bilo okrog 35 do 40 kg. Dodal je, da gospa Li-čopi prihaja večkrat k njemu, da bi stehtala kakšno blago ter da jo smatra za pošteno žensko.
Giovanni Rojc, ki je bil okrog 2 leti natakar pri Baisu, je povedal, da je Lo Presti večkrat prihajal v lokal kot prodajalec jest-vinskih artiklov. Videl je tudi sir v kuhinji in Baisa, ki je podpisoval ček za Lo Brestija Pri Baisu je Roj-c delal v letih 1963 in 1964.
Zadnja priča, Claudia Furlan, ki je frizerka, je povedala, da pozna Munarina, ker je delala v delavnici v bližini njegove. Kot slikar je razstavljal svoja dela v Gradiški in ob tisti priliki se je hranil pri Licopijevi v gostilni «Ai gelsi«.
Pred zaključkom, razprave je so-dišče odredilo še, naj policija pregleda čekovni promet Baisa v banki v času od novembra 1964 do konca januarja 1965, ter naj o zadevi poroča na prihodnjem zasedanju sodišča v tem procesu.
Hotel se je izogniti kolesarju
Prejšnjo noč okrog polnoči se je peljal 26-letni: .trgovec Carlo Coccolet, doma iz Kaprive, Ul. Bat-tisti 2 z avtom volksivagen GO 23149 iz Vidma proti svojemu domu. Na odcepku ceste proti Butri-ju pa mu je presekal pot kolesar, ki je prihajal iz Butria. Da bi se mu izognil je Coccolet manevriral tako temperamentno, da se je pri tem ranil na pristih desne roke.
li»WW «1 BIN. P K O »E K
Predvaja danes. 21 t.m. ob 19 30 Technlcolor dramatični film:
STRANI AMORI
(ČUDNE i.JUBKZNI)
Igrajo; LANA TURNER in CLIFT ROBERTSON
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan
Precejšen plen tatov v cerkvi
V čelo se je udaril
Na čelu se Je porezal 50-letni Stanislav Bole iz Trsta, Ul. Cice rone 8; v tržiški bolnišnici so mu rano zašili. Bole, ki ni hotel ostati v bolnišnici, bo okreval v 10 dneh.

Izmenjava pošle pri Rdeči hiši
Na osnovi sporazuma med direkcijama pošte iz Gorice in Nove Gorice so sinoči ob 20.15 prvič izmenjali pisemsko pošto in tiskovine z obeh področij, naslovljene na prebivalce sosednega področja Tokrat so iz Gorice poslali bolj malo pošte ter novost marsikomu se ni znana. Računajo pa, da bo pošiljka v prihodnje vedno večja, saj predstavlja taka neposredna izmen iiva pošte velik pospešek v dostavljanju. Ta prva dostava je potekla v največjem redu ter se bo vršilo odslej vsak dan ob isti uri.
..............................im......................mm..
Nfl POZIV ENOTNEGA DELAVSKEGA ODBORU V VIDMU
Priprave na sklicanje v Tržiču deželnega delavskega shoda
Delavci naj s svojimi izkušnjami vplivajo na gospodarski m družbeni napredek
PISMO UREDNIŠTVU
Spomenik padlim je za nas svet kraj
Z motornim kolesom trčil v tovornjak
Na Trgu Baiamontt se Je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, katere žrtve je postal 57 letni mesar Albino Franco iz Ul. Flavta 6. Franco se Je na motornem kolesu peljal proti Ul. Sala-ta, na omenjenm trgu pa je trčil v tovornjak TS 35404, ki ga je nasproti privozil 39-letni Aldo štrajn iz Boršta 114 in zavil na levo, ker Je bil namenjen v Istrsko ulico. Zaradi trčenja se Je Franco prevrnil z motorja in si verjetno zlomil levo stegnenico, se pobil po glavi, zatilju in obrazu. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti od 10 do 40 dni.
Tatovi so v noči med soboto na nedeljo kradli v zakristiji cerkve Marije Pomočnice na Trgu Hor tis Neznanci so skozi železna vratca v Ul. Šantl Martiri l/c prišli na dvorišče med zakristijo in stavbo občinskega muzeja. Tam so s pomočjo avtomobilskega vzdigala razširili železne palice omreženega okna in tako prišli v notranjost zakristije.
Neznanci so prebrskali vse predale, potem pa so s pomočjo izvijača odprli enega, v katerem so našli 250 tisoč lir, dar vernikov za maše in druge pobožnosti. Toda tatovi se niso zadovoljili z vsoto. Odšli so še v cerkev, kjer so pobrali pušico za milodare, v katero so verniki dajali svoj dar za popravilo cerkve. Tatovi so razbili pušico, vendar v nji niso našli dosti denarja. Neznanci so se potem nemoteno oddaljili in izginili brez
Tatvine se je v nedeljo okrog 5. ure zavedel 60-letni cerkovnik Giuseppe Carboni iz Ul. del Fabbri 2, ki je prišel v zakristijo, da bi pripravil mašna oblačila. Takoj je poklical župnika Narcisa Rigona-ta, ta pa je telefonsko obvestil agente letečega oddelka policije.
Po temeljitem pregledu prizorišča tatvine so policisti ugotovili, da so tatovi izkoristili priložnost, da so železna vratca v Ul. Santi .Martiri ostala čez noč odprta. Pre-* iskava Je v polnem teku.
Deželni delavski odbor, sestavljen iz članov KPI, PSIUP, PSI in neodvisnih, je sklenil čimprej sklicati v Tržiču deželni delavski shod, na katerem se bodo proučile izkušnje iz posameznih tovarn, Pred-log za ta shod je bil sprejet na sestanku predstavnikov enotnih delavskih odborov 6. marca v Vidmu. Namen sestanka, ki mu bodo prisostvovali tudi vsedržavni politični predstavniki, je sestava enotne politike v deželi, ki naj napravi iz delavcev — vključenih v sindikate in oh neposrednih stikih med deželnimi organi in tovarniškimi organizacijami delavcev — dejanske tvorce gospodarskega in družbenega napredka. Enotnost delavcev naj nadalje pripomore k uresničitvi reform v urbanistiki, zdravstvu .bolniških blagajnah, nadzorstvu nad monopoli, kar naj v končni fazi koristi delavcem.
Predvsem pa naj se z Izdelavo primerne politike in skupne akcije uresničijo določila ustave v podjetjih ter uvedejo novi odnosi med delavci in državnimi podjetji; uveljavi naj se delavski pravilnik,
da se spremenijo sedanje nečloveške delavske razmere.
Da bi se odstranile razlike v družbi in med posameznimi območji, naj posežejo v gospodarski razvoj, s pomočjo nadzorstva nad javnimi in zasebnimi investicijami, občine, pokrajine in dežela, državna podjetja pa naj prevzamejo demokratično vlogo v deželnem in vsedržavnem gospodarskem načrtovanju.
Naša zunanja politika naj bo odprta nasproti vsem državam, da bi naša dežela postala most miru in območje napredka.
Kakor je pred dvajsetimi leti delavska enotnost odločilno doprinesla k ljudski zmagi in ustanovitvi republike, tako lahko tudi v današnjih delovnih in življenjskih pogojih delovni ljudje poiščejo šte. vilne stične točke ter ob dragocenih izkušnjah odločilno vplivajo na vsestranski napredek naše dežele in naše države.
Cenjeno uredništvo, prejšnji dan sem opazila na kamnu, ki služi za podstavek drogu
i *
..... Sp




sz.

m
'o**.,
m
Novo poslopje osemletke v Dobrovem v Brdih je že pod streho in računajo, da bo z novim šolskim letom v jeseni že lahko služilo svojemu namenu. Nova šola je bila nujno potrebna za področje jugoslovanskih Brd. Z njim pa bo tudi briška metropola Dobrovo dobilo še eno lepo stavbo, ki bo krasila njihovo kulturno in gospodarsko središče
Trčenje avtov na mostu na srečo brez ranjencev
Včeraj nekaj po 17. uri se Je peljal 27-letni Rino Russian iz Gradiške z avtom lancia appia iz Gorice čez soški most proti Madoni-ni. Ko je bil na sredini mostu je nenadoma zavil na levo stran ceste ter povzročil trčenje z avtom fiat 600, ki je prihajal iz nasprotne strani ter ga je vozil 37-letni Mario Perco, iz Gorice Ul. Udine 71. Trčenje je bilo precej močno in obe vozili sta utrpeli znatno škodo. Po čudnem naključju pri incidentu ni bil nihče ranjen. Russian je izjavil, civilni policiji iz Gorice, ki je prišla na kraj incidenta, da se je hotel izogniti nekemu kolesarju pred seboj in tako je zavozil na levo polovico ceste.
berdobu. Med delom Je Galdini stopil neprevidno in padel v jarek ter si pri tem zlomil desno roko v zapestju. Pripeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Gorica
VERDI. 17.15 «Novanta notti In gi-ro per 11 mondo«, ital. barvni kinemaskopski dokument, film o privlačnosti; mladini prepovedan.
CORSO. 17.30 «Le avventure di Golden boy», G. Chakiris in Marina Vlady; ameriški barvni kinemaskopski film.
MODERNISSIMO. 17.15—22.30 «0-nibaba«. Izredna svetovna filmska produkcija; japonski črno-beli ki-nemaskope. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.00 «lnferno di fuo-co», William Elliot in M. Wind-sor; ameriški črno-bell film.
CENTRALE. 17.00 «11 quadrato del. la vlolenza«, J. Smith in F. Stain; ameriški črno-beli film.
Irzic
AZZUKKO. 18,—22. «L'awenturiero della tartaruga«, G. Madison in Nadja Grey; v kinemaskopu.
EACIv.SlOR. 17.30-22 «Situazio-ne disperata, man non troppo«, Alec Guines; v kinemaskopu.
PRINCIPE. 18.-22. «Gli ammuti-nati dello spazio«, William l/e-slie in Dolores Faith.
Ronke
EXCELSlOR. Zaprt.
RIO. 19.30—22. «Colpo grosso«, F. Sinatra in Dean Martin; v kinemaskopu in barvah.
Na delu pri Doberdobu se je ponesrečil
Včeraj okrog 11,30 ure se je ponesrečil na gradbišču neke hiše pri Doberdobu 37-letnl Galdino Coccolet iz Kaprive, Ul. Mazzini 11, ki je zaposlen pri podjetju Comolli Iz Gorice, katero je prevzelo omenjeno gradnjo pri Do-
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI. Carduccljeva ulica št. 38, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 24,1 stopinje ob 15. uri; najnižjo 15 stopinj ob 0,5 uri; povprečne dnevne vlage J* bilo 55 odstotkov.
KONČANO PRVENSTVO I, JUGOSLOVANSKE ZVEZNE LIGE
\ojvodini naslov
prvaka 1965-66
I. ZVEZNA LIGA
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Dinamo - Zagreb	1-1	(1-1)
Sarajevo - Radnički	(B)	0-0	(0-0)
Vardar - Partizan	2-2	(2-0)
Crvena zvezda . Velež	2-6	(1-3)
Trešnejvka	- Rijeka	2-6	(1-3)
Olimpija -	Vojvodina	0-6	(0-3)
Beograd -	Željezničar	0-2	(0-1)
Badnički .	Hajduk	2-1	(0-1)
KONČNA LESTVICA
Vojvodina	30	17	9 4 53-28	43
Dinamo	30	13	9 8 49-35	35
Velež	30	14	7 9 48-37	35
Rijeka	30	14	5 11 46-40	33
Crvena zv.	30	12	7 11 54-54	31
Beograd	30	10	10 10 58-50	30
Radnički(N)	30	10	9 11 44-35	29
Olimpija	30	11	7 12 43-47	29
Sarajevo	30	10	9 11 40-44	29
Vardar	30	12	4 14 47-44	28
Partizan	30	10	8 12 45-47	28
ZeljezniCar	30	12	8 10 35-36	26
Hajduk	30	11	8 11 45-37	25
Zagreb	30	9	7 14 39-58	25
Radnički(B)	30	7	11 12 32-53	25
Trešnjevka	30	6	6 18 41-74	13
II. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Famos - Varteks	4-0	(2-0)
Borac - Leotar	1-0	(1-0)
Split - Istra	3-2	(1-1)
Rudar - Bosna	2-1	(0-1)
Slavonija - Maribor	0-0	(0-0)
Borovo - Šibenik	3-0	(2-0)
Segesta - Sloboda	4-6
Lokomotiva - Čelik	1-2	(1-2)
LESTVICA
Čelik	31	20	7	4 62-26	47
Sloboda	31	18	9	4 67-30	45
Borovo	31	17	8	6 72-27	42
Lokomotiva	31	17	5	9 68-44	39
Maribor	31	15	8	8 49-27	38
Šibenik	31	15	4	12 5148	34
Istra (—2)	31	14	6	11 4741	32
Slavonija	32	10	11	11 4541	31
Famos	31	11	6	14 5348	28
Bosna	31	10	8	13 42-39	28
Leotar	31	10	8	13 3243	28
Borac	31	11	5	15 50-52	27
Segesta	31	12	3	16 47-64	27
Varteks	31	11	3	17 38-49	25
Rudar	32	8	9	15 34-51	25
Zadar	31	8	5	18 38-85	21
Split Pari	31 5 10 prihodnjega			16 29-56 kola	20
Lokomotiva - Famos; Čelik . Segesta ; Sloboda - Borovo; Šibenik -Zadar; Maribor . Rudar; Bosna -Split; Istra . Borac; Leotar - Varteks.
Beograjski Radnički in Trešnjevka izpadla
Najvišje jugoslovansko nogometno prvenstvo se je v nedeljo zaključilo z odigranjem nekaterih tekem zadnjega kola. Tokrat je prepričljivo zmagala novosadska Vojvodina, ki je bila brez dvoma najbolj tehnična enajsterica I. zvezne lige. Zadovoljiva je uvrstitev Reke, ki je pristala na četrtem mestu, in ljubljanske Olimpije, ki je zasedla osmo mesto ter je pustila za seboj bolj slavna (sicer nekoč) moštva kot sta Partizan in Hajduk. Beograjski Radnički in Trešnjevka pa letos nista bila kos konkurenci in se bosta morala v prihodnji sezoni zadovoljiti z nastopom v nižji ligi.
AfUTIKA
Nov italijanski rekord v skoku v višino: 2.11 m
Dosegel ga je Azzardo v dvoboju «under 23» Nemčija — Italija
SINDELFINGEN, 20. — Italijanska reprezentanca je premagala v atletskem dvoboju nemške tekmece 99:98. Med dvobojem je Ermi-nio Azzaro izboljšal z 2,11 m italijanski državni rekord v skoku v višino. Omeniti je treba, da je bil dvoboj za reprezentanci «under 23». * * *
VARŠAVA, 20.	— Med prvim
dnevom za memorial Kusočinski je Italijanka Paola Pigni izboljšala z 2’7”5 državni rekord v teku na 800 m.
Pignijeva je prispela druga na cilj za Jugoslovanko Nikoličevo. ki je progo pretekla v 2’5”6.
ti ms
LONDON, 20. — Kljub deževnemu vremenu se je danes začel wimbledonski turnir. Pietrangeli in Avstralec Roche sta dobila dovoljenje za odložitev nujnih dvobojev in to iz zdravstvenih razlogov. Jugoslovan Pilič, ki je nastopil v današnjem kolu, je moral zmago prepustiti s 6:4, 6:4, 6:4 Avstralcu Davidsonu.
FINALE JUNIORSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Kljub močni Triestini Breg osvojil III. mesto
Triestina B-Breg 1:0 (1:0)
Kljub nedeljskemu porazu (0-1) je Breg osvojil tretje mesto pred , ključili letošnje prvenstvo ter se
Triestino B, ker je v prvi tekmi zmagal s 3:1. Prvo mesto je osvojila Triestina A, ki je v povratni tekmi premagala Ponziano B s 3-0. Končni izidi finalnih tekem tega turnirja so:
Finale za prvo mesto:
Ponziana B — Triestina	A	3-2
Triestina A — Ponziana	B	3-0
Finale za tretje mesto:
Triestina B — Breg	1-3
Breg — Triestina B	0-1
Končna lestvica:
1.	Triestina A
2.	Ponziana B
3.	Breg
4.	Triestina B
Juniorji Brega so tako zasluženo osvojili tretje mesto, saj so v nedeljo nastopili proti najmočnejšemu moštvu Triestine, v katerem sta igrala tudi Milocco in D’Eri, ki sta že igrala v C ligi. Mladi Bre-
liiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiliii IIIIIIIII iiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMi iiiiii
KUHARSTVO
DANES V NANCYJU
Start 53. Toara de France
22 etap, dva dni odmora, cilj 14. julija v Parizu
padel. Zaradi tega bo vsa pozor nost obrnjena k Poulidorju in An-quetilu, ki se bosta prav gotovo z vsemi silami borila za osvojitev in ohranitev rumene majice.
Kljub odsotnosti nekaterih znanih imen pa Tour ne bo izgubil svoje pomembnosti. Prav zaradi tega, ker bosta manjkala Motta in Gimondi, bodo drugi hoteli priti do delca slave na tej «grande boucle«. Naj omenimo Italijana Bitossija, dalje Nemca Rudyja Altiga, Belgijca Van Looya, Angleža Simpsona itd.
4200 km dolga proga Toura je letos manj naporna in na njej ne bo «groznih etap« ne vzponskih stap na kronometer kot je bilo
Miiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
ZAKLJUČENO PRVENSTVO B LIGE
NANCY, 20. — Jutri ob 11.30 bo iz Nancyja start 53. Toura de France. Izvedenci so pričakovali predvsem dvoboj Anquetila in Pou-lidorja z ene strani in Gimondija ter Motte z druge. Dvoboj italijanskih asov s francoskimi bo zaradi odsotnosti tako lanskoletnega zmagovalca francoske etapne dirke--------------------
kot letošnjega zmagovalca Gira od-1 lani na hrib Revard. Na Pirenejih,
Venezia, Lecco in Mantova v A Trani, Monza in Pro Patria v C ligi
Tudi italijansko prvenstvo B lige se je zaključilo. Venezia, Lecco in Mantova so si priborili pravico do nastopa v najvišjem italijanskem nogometnem prvenstvu, medtem ko so Trani, Monza in Pro Patria izpadli v tretjo skupino.
ki jih bodo kolesarji dosegli po desetih dneh dirke, bo Aubisque najvišji vrh, vendar verjetno ne bo prišlo do razredčenja sil, ker je pač cilj v Pauu precej oddaljen od prelaza. Tri gorske etape bodo na Alpah, vendar tudi tu ne bo padla odločitev kot predvidevajo, da ne bo padla v dveh etapah na kronometer. Zelo verjetno se bo letošnji Tour odločil na dolgih ravninskih progah, kjer so možni dolgi begi. Prav zaradi tega se ne bomo čudili, če se bo splošna lestvica dan za dnem spreminjala.
V zvezi s problemom «antido-ping» javljajo, da bodo kolesarjem sledili nekateri zdravniki, ki jim je ministrstvo za mladino in šport. . poverilo nalogo, da izvedejo tu pa I ni5?a.
Četrtek 14. Orleans - Rambouillet (100 km) in Rambouillet • Pariz (51,3 km posamezniki na kronometer).
OD 1. DO 14. JULIJA
Italijanski kolesarji za amaterski Tour de France 1966
MILAN. 20. — Tehnična komisija italijanske kolesarske zveze je na predlog tehničnega komisarja Eha Rimedia sestavila amatersko reprezentanco, ki se bo udeležila Toura de France de 1'avenire. Na amaterski etapni dirki po Franciji, ki se bo začela 1 in se zaključila 14. julija, bodo Italijo predstavljali Aibo-netti, Benfatto, Brunetti, Denti, Fa-varo, Guerra Del la Bona in Pa-
tam razne preglede.
Etape letošnjega Toura so na-
	IZIDI	
*Catanzaro	. Potenza	2-2
•Genoa - Messina		3-1
•Lecco - Reggina		0-0
•Livorno .	Trani	2-0
•Mantova -	Monza	0-0
•Modena •	Padova	1-1
•Novara .	Verona	2-1
Venezia -	•Palermo	1-0
•P. Patria	Alessandria	M 1
Piša . *Reggiana		3-0 !
KONČNA LESTVICA		
Venezia	38 18 13 7 53 34	49
Lecco	38 17 14 7 43 26	48
Mantova	38 14 18 6 45 26	46
Reggina	38 16 13 9 46 32	45
Genoa	38 15 14 9 35 35	44
Verona	38 11 18 9 35 32	40
Livorno	38 12 14 12 32 31	38
Messina	38 9 20 9 27 29	38
Padova	38 13 11 14 45 42	37
Catanzaro	38 10 16*12 38 40	36
Potenza	38 13 10 15 37 40	36
Novara	38 8 20 10 31 42	36
Modena	38 6 23 9 32 32	35
Alessandria	38 10 15 13 27 37	35
Palermo	38 9 16 13 34 34	34
Reggiana	38 9 16 13 32 39	34
Piša	38 12 10 16 30 38	34
Pro Patria	38 10 13 15 38 50	33
Monza	38 12 8 18 32 45	32
Trani	38 6 18 14 31 48	30
Charleville
Tournai
slednje:
Torek 21. t.m. Nancy (208 km)
Sreda 22. Charleville (206 km)	|
Četrtek 23. Tournai - Tournai (211 km ekipno na kronometer) in Tournai . Dunkerque (206 km) Petek 24. Duukerque • Dippe (206 km)
Sobota 25. Dieppe ■ Caen (172 km) Nedelja 26. Caen . Angers (215 km) Ponedeljek 27. Angers Rovan (243 km)
Torek 28. Royan . Bordeauv
(137 km)
Sreda 29. Bordeaux - Bayonne
(200 km)
Četrtek 30. Bayonne - Pau (224 km) Petek 1. julija Pau . Luchon (186 km)
Sobota 2. odmor v Luchonu.
Nedelja 3. Luchon - Revel (199 km) Ponedeljek 4. Level . Sete (190 km) Torek 5. Montpellier Aubenas -Vals les Bains (20 km posamezniki na kronometer)
Sreda 6. Privas Bourg d'Oisans .
Alpes d'Huez (196 km)
Četrtek 7. Bourg d’Oisans . Brian-?on (148 km)
Petek 8. Brianyon . Turin (160 km) Sobota 9. odmor v Turinu.
Nedelja 10. Ivrea - Chamonix (189 km)
Ponedeljek 11. Chamonix ■ Saint Etienne (264,5 km)
Torek 12. Saint Etienne - Montlu-con (210 km)
Sreda 13. Montlucon . Orleans (220 km)
Della Bona je v zadnjem trenutku zamenjal Vittoria Marcellija, čigar telesna kondicija ni dala dovolj jamstva za uspešen nastop na tako naporni dirki.
HITROSTNO DRSANJI
SIRACUSA, 20. — Marisa Dane-si iz Brescie je danes med tekmovanjem v drsanju na kotalkah po cementni stezi zrušila kar 20 svetovnih rekordov. Danesijeva je izboljšala tudi rekord v polurnem (15,600 km) in enournem drsanju (30,224 km).
Žani so na tem turnirju popolnoma presenetili vse izvedence ter najprej osvojili v konkurenci še drugih 7 moštev drugo mesto, nato pa še tretje mesto v finalnem delu	turnirja.	In vse	to le	po
enem letu treningov, brez kakršnekoli prejšnje izkušnje v nogometnih	turnirjih.	Na vsak	način	je
uspeh Brežanov popolnoma zaslužen in le smola je kriva, če se niso uvrstili v finale za prvo mesto, saj je znano, da so bili Brežani izločeni šele z žrebom, potem ko so zaporedoma premagali Triestino A in drugega finalista Ponziano B.
V	borbi za	prvo mesto pa	je
Triestina A osvojila pokal, potem ko je v povratni tekmi premagala Ponziano z visokim izidom 3-0.
V	nedeljski	povratni	tekmi	za
tretje mesto med Triestino in Bregom sta si obe moštvi zapravili obilo ugodnih priložnosti, medtem ko sta se zlasti odlikovali obe obrambi, v katerih so zelo lepo igrali Zocchi in Petaros Z. pri Bre. gu, ter D’Eri in Jannuzzi pri Triestini. Napadalci so bili precej netočni v zaključevanju akcij, zato se je tekma tudi končala s tako tesnim izidom.
Potek tekme je bil zelo razgiban in mlajši ter bolj neizkušeni Brežani so se morali zelo potruditi, da so se lahko upirali tehnično in fizično bolje pripravljenim nasprotnikom. Domačini pa so se za razliko od gostov izkazali s svojo lepo povezano igro, ki je Triestina ni imela, saj so vse njene akcije slonele le na pobudah posameznikov.
Triestina je takoj lepo začela, toda Brežani so vzdržali prvi naval ter nato odgovorili z lepo akcijo, ki jo je zaključil Mikuš z lepim strelom, ki je zadel prečko. V 5’ je po osebni akciji Milocca Triestina prišla v vodstvo. Milocco je namreč streljal od daleč v vrata, Rapotec je šel žogi naproti, ta pa se mu je izmuznila iz rok ter končala v mreži. Triestina je kar naprej prevladovala in v 13’ je Milocco po krasnem prodoru na levi strani igrišča zadel prečko. Brežani so se počasi osvobodili pritiska ter z lepimi akcijami večkrat prišli pred vrata Triestine. V 31’ je Samec dobil krasen predložek ter se znašel sam' pred vratarjem, toda njegov strel je zadel prečko Triestina je hitro odgovorila in Jannuzzi je v 36’ sam pred vratarjem streljal mimo.
V	drugem polčasu se je igra nekoliko ustalila, akcije pa so se razvijale povečini na sredini igrišča. Obe moštvi sta imeli še po eno priložnost in sicer Triestina s To-masijem, čigar strel je Rapotec za las odbil v kot, ter Breg v 32’ ko je Žerjal poslal žogo tik pri drogu z glavo ven, na kot Fetarosa Vladimira.
Mladi Brežani so s to tekmo za-
bodo kmalu po krajšem počitku pričeli pripravljati za športni teden ter za naslednje prvenstvo.
Na letošnjem prvenstvu so se pri Brežanih odlikovali vsi igralci, zlasti izredno napadalna peterka: Samec, Mikuš, Rodella, Petaros V. in čuk ter Stranj. Tudi obramba je v večini tekem držala precej dobro s svojimi igralci:	Bandi,
Petaros I., Zahar, Hrvatič, Petaros Z., Zocchi, Žerjal. Le pri vratarjih Rapotcu, Oti in Žerjalu so imeli Brežani nekoliko smole, ker niso bili vedno na višini raznih tekem.
Moštvi sta v nedeljo nastopili v postavah:
BREG — Rapotec, Bandi, Hrvatič, Petaros Z., Zocchi, Žerjal, Samec, Mikuš. Rodella, Petaros V. in Cuk.
TRIESTINA B — Alessio, Gerbi-ni, Longo, D’Eri, Guerra, Jannuzzi, Milocco, Quintavalle, Tommasi, Gi-raldi, Hrusvar.
K. V.
SD BREG
vabi svoje člane in simpatizerje na izlet v Velenje, ki bo ob priliki rudarskega praznika 3. julija. Vpisovanje do 25. t.m. pri vaških zastopnikih.
24 UR LE MANSA
Popolno zmagoslavje ameriških fordo v
Prvo Ferrarijcvo vozilo šele na osmem mestu
LE MANS, 20. — Ameriški fordi so zabeležili na 24-urni dirk* Le Mansa absolutno premoč in so osvojili prvi tri mesta. Ferrarije-va vozila pa niso vzdržala tempa. Zaradi tega najdemo prvo Ferra-rijevo vozilo šele na osmem mestu.
Na cilju je prišlo do majhne zmešnjave, ker sta Američana Mi-les in Hulme menila, da sta zmagala. Razsodišče pa je bilo drugačnega mnenja. Vozila so istočasno privozila do cilja in ker sta bila Novozelandca MacLaren in Amon na startu približno 14 m za Mi-lesom, je zmago prisodila slednjima.
Vrstni red na cilju je naslednji:
1. Ford Mark II (Mac Laren in Amon), ki sta prevozila 4843,100 km s povprečno brzino 201,796
7.	Porsche 2-L (Klass in Stomrn* len) 4440,740 km
8.	Ferrari 3,4-L (Pike in Courage) 4212,500 km
9.	Alpine 1292 ccm (Grandsire m Cella) 4185,200 km
10. Ferrari 3,4-L (Dernier in No-blet) 4171,620 km, itd.
km na uro)
2.	Ford Mark II (Miles Hulme) 4843,070 km in 201,795 kmh
3.	Ford Mark II (Bocknum in Hucherson) 4681,570 km in 195,065 kmh
4 Porsche 2 litra (Davis in Sif-fert) 4562,130 km
5.	Porsche 2-L (Herrmann in Lin-ge) 5548,380 km
6.	Porsche 2-L (Deklerk in Schutz) 4534,940 km
IIIIIIIMIIIIMlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllimllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIII
MEDNARODNI NOGOMET Jutri v Turinu Italija -Argentina
MILAN, 20. — V nedeljo so prispeli z letalom iz Kjobenhavna člani argentinske nogometne reprezentance, ki se bodo v sredo spoprijeli v okviru priprav za svetovno prvenstvo z Italijo Argentinci so se nekaj časa zadržali v Mila-
Catanzaro-Potenza	(2-2)	X	L — 1.	Marco Visconti	1
Genoa-Messina	(PP-) (3-0)	1	2.	Chio	X
Genoa-Messina	(d.p.) (3-1)	1	2. — 1.	Riziere	2
Lecco-Reggina	(p.p.) (0-0)	X	2.	Tumulte	X
Lecco-Reggina	(d.p.) (0-0)	X	3. — 1.	Dar Marada	1
Livomo-Trani	(2-0)	1	2.	Fauglia	1
Mantova-Monza	(0-0)	X	4. — 1.	Fabra	2
Modena-Padova	(1-1)	X	2.	Sparviero	X
Novara-Verona	(2-1)	1	5. — 1.	Polare	2
Palermo-Venezia	(0-1)	2	2.	Tiller	1
P. Patria-Alessandria	(3-1)	1	6. — 1.	Esarca	2
Reggiana-Pisa	(p.p.) (0-1)	2	2.	Lovere	X
Reggiana-Pisa	(d.p.) (0-3)	2	KVOTE		
KVOTE			12 —	8.295.310 Ur	
13 — 10.011.000 lir			11 —	133.795 Ur	
12 —	269.200 lir			10 —	, 12.645 lir	
nu, kasneje pa so se odpeljali v avtobusu v Bra, kjer bodo ostali do tekme.
Argentinski igralci so se danes pošteno odpočili in so v prvih popoldanskih urah odšli na kosilo v Cinzano. Zelo verjetno Argentina ne bo igrala proti Italiji s celotno reprezentanco, ker tehnično vodstvo noče odkriti vseh kart. Tekme z Italijo se bodo namreč o-gledali predstavniki Švice, Nemčije in Španije, ki bodo na svetovnem prvenstvu v argentinski skupini.
vzhodnonemškimi klubi. Prvotno so nameravali severni Korejci nastopiti v prijateljskih tekmah 22., 25. in 28. t.m.
Igralci severnokorejske nogometne reprezentance, ki bodo na svetovnem prvenstvu v skupini z Italijo, čile in Sovjetsko zvezo, so od četrtka na skupnem treningu v športnem zavodu v Guestrowu.
PARIZ, 20. — V tem tednu bodo v okviru priprav za nastop na svetovnem prvenstvu odigrali na slednje prijateljske tekme:
Torek 21. junija: v Madridu Atletiko - Brazilija Sreda 22. junija:
v Kjobenhavnu Danska-Portugalska v Turinu Italija • Argentina v Belfastu Sev. Irska - Mehika Četrtek 23. junija: v Hannovru Nemčija . Jugoslavija v La Coruni Španija Urugvaj v Sofiji Bolgarija - Meiderich Duisburg Petek 24. junija: na Dunaju Rapid - Argentina v Glasgowu škotska - Brazilija Nedelja 26. junija: v Helsinkih Finska . Anglija v Kjobenhavnu Danska • Norveška X |V Lizboni Portugalska • Urugvaj v Leipzigu Vzh. Nemčija čile * * »
VZH. BERLIN, 20. — Vzhodnonemška nogometna zveza je javila, da ne bo imela severnokorejska nogometna reprezentanca, ki se bo udeležila svetovnega prvenstva, nobene trening tekme z
V FINALU 1:0 JEDNOTI
Za Fiorentino Mitropa Cup 66
FIRENCE, 20. — Fiorentina je v letošnjem finalu za Mitropa Cup premagala češko enajsterico Jed-note iz Trenčina 1:0 (0:0) in osvojila trofejo, katero je kapetanu moštva izročil podpredsednik FI GC in predsednik organizacijskega odbora turnirja Artemio Franchi.
VN Jadrana ekipi ZRN
OPATIJA, 20. — Nad 35.000 gl* dalcev se je zbralo ob znani Pr0P v Preluki, kjer so bile v nedeljo XVII. avto moto dirke za Veliko nagrado Jadrana. Spored je bil zaradi naliva nekoliko okrnjen. VN za motorje je osvojila ekipa ZRN s 13 točkami pred Madžarsko »> NDR 12, Vel. Britanijo 6 in Italijo 1.
Izidi tekmovanj v posameznih kategorijah so naslednji:
125 ccm
1. Bischoff (MZ-RE, NDR), P0-vprečna hitrost 116,900 kmh _
2	Reisz (MZ-RE, Madž.) 112,95«
3.	Spaht (MZ-ER, Madž.) I12-*5"
4.	Bemetič (butalco, Jugoslavija) 110,650 ; 5. Krivanek (rotax, Avstrija) 109,900 kmh.
500 ccm	cn_
1.	Grassetti (bianchi, It.) 127,50«
km na uro	„
2.	Young (matchless, VB) 127,35«
3	Pasolini (aermacchi, It.) 12®’V(
4.	Kurucz (norton manx, Madž-)
5.	Lehtala (norton manx, Fin.) 250 ccm
1 Campanelli (aermacchi, It.) povprečna hitrost 102,550 kmh
2.	Atterer (yamaha, ZRN) 97,35«
3.	Rauber (honda, ZRN) 96,150. TOLAŽILNA DIRKA
AVTOMOBILOV DO 1000 ccm
1.	Zetterstrom (brabham, Šved-) povprečna hitrost 93,150 kmh
2.	Findeisen (wartburg, DRN) 77,900 kmh
3.	Sulyok (wartburg, Madž.) 76,250 kmh
4	Smith (alexis, ZDA) 75,900. AVTOMOBILI FORMULE 3
1.	Dal Bo (cosworth, Francija)* povprečna hitrost 95 kmh
2.	Melkus (warburg, NDR) 94,40«
3.	Keller (cooper 1966, Avstralija) 91,350 kmh
4.	Lehmann (seg-wartburg, NDR) 86,700 kmh
5	Pfeiffer (seg-wartburg, NDR) 86,600 kmh, itd.
KUPOVANJE IN PRODAJA NOGOMETAŠEV
Angelillo k Leccu
MILAN, 20. — Kupoprodajna kampanja italijanskih nogometašev je v polnem teku. Danes se je iz krogov nekega hotela, kjer se pogajajo, izvedelo, da je Milan prepustil Angelilla Leccu v solastništvu. še nekaj novic: Losija je Roma prodala Mantovi, Da Silvo P» Veneziji. Govori se o prestopu Spelte iz Napolija k Mantovi *® Schutza iz Rima k Mantovi, medtem ko obstaja možnost o zamenjavi kril Frotunata in Salvija med Milanom in Brescio. Bolj zapleten je položaj Lodettija, katerega bi Juventus zamenjal z Del Solom in Bercellinom Vodstvo milanskega kluba bi rado sprejelo T svoje vrste Del Sola, vendar brez oddaje Lodettija, ki je ((nedotakljiv«.	J
JURIJ KOROLJKOV
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
Bilo je nepričakovano — slišati gesto od človeka, s katerim se je tukaj pogosto srečaval in za katerega je vedel, da je fašistični novinar. Toda na Brankovem obrazu ni zadrhtela nobena mišica.
«Hvala vam,» je odgovoril. «To je stara vstopnica iz pariške Opere. Zdaj je to samo še spomin...«
Dvigalo je prispelo in oba sta vstopila vanj.
«Dobiti se morava,« je tiho rekel Sorge.
«Na to že zdavnaj čakam,« se je nasmehnil Vukelič. «Ho-Cete v soboto. Pri meni se zbira novinarska družba...«
«V redu.«
Sorge je izstopil in zamahnil z roko v pozdrav.
V soboto se je v Vukeličevem stanovanju zbralo kakih dvajset ljudi, skoraj sami moški in Branko je po telefonu poklical gejše. Prišle so takoj kot zasilska četa... Njihov prihod so pozdravili z veselimi vzkliki. Gejše so vstopile ceremonialno v elegantnih oblekah in v rokah so imele samisene*) V predsobi so sezuli obutev in se v samih nogavicah napotili
v jedilnico. Po japonskem običaju so vsi Vukeličevi gostje sedeli v nogavicah, prej pa so se sezuli pri vhodu.
Branko Vukelič je večerno zabavo organiziral na japonski način. Sedeli so na blazinah za nizko mizico s spodvitimi nogami. Gejše so vnesle vzdušje naravnega veselja. Kot gostiteljice so sedele med gosti, sprejele obveznosti, da jih goste, nalivajo sake in prižigajo cigarete, brž ko so opazile, da se je kdo lotil škatlice cigaret. Udeleževale so se tudi razgovorov, pele, če pa jih je kdo zaprosil, so tudi zaigrale na samisenih. Z njihovim prihodom je soba postala tako nalipšpana kot da so v njo prileteli raznobarvni tropski metulji.
Po večerji, ki so stegnili omrtvele noge, so se gostje preselili v sobo za kajenje. Tu je bilo evropsko vzdušje — sedeli so v udobnejših naslanjačih, kadili so, pili kavo, lakaji so raznašali pijačo, gejše pa so jim pomagale. Branko Vukelič se je nenadoma znašel poleg Sorgeja, medtem ko se je sprehajal od skupine do skupine.
((Pojdiva, da vam pokažem svoj laboratorij,« je rekel in ga prijel za laket. «Vi prav tako, vsaj zdi se mi, imate radi fotografiranje.«
Ko sta prišla do hiše, je Branko prižgal luč v zatemnjeni sobi s stenami, ki so bile do polovice prekrite z lesenimi panoji Na mizici je bil povečevalnik, poleg njega umivalniki, posode za izpiranje filmov, na stenah pa majhne lesene omarice in police, To je bil fotografski laboratorij amaterja, urejen smiselno in udobno in samo ogromen zaslon na vratih je motil lahkoten stil, v Katerem je bil laboratorij urejen.
«Tukaj lahko poklepetava nekaj minut,« Je rekel Branko in zaklenil vrata za seboj. ((Predvsem, zdravo in končno,« ter ponudil Sorgejo roko. Roka je bila široka in močna. Sorge je imel rad ljudi s takšnimi rokami. Ta inteligentni francoski dopisnik je vzbujal v Richardu občutek tovarištva.
«Tu sem si uredil fotografski laboratorij,« je nadaljeval Branko, «tu sem te dni montiral tudi radijsko postajo. Radiotelegrafist je prispel, toda poskusi ne dajejo dobre zveze z
«Wiesbadenom». Očitno ni moč zadostna.«
Vukelič je odmaknil mizico, našel v panoju nevidna vrata in izvlekel radijski kovček. Sorge je sedel poleg njega, si ga naglo ogledal, odprl pokrov in rekel:
((Radijsko postajo je treba zamenjati. In ne priporočam, da jo imate tukaj, to je nevarno... No, kako je z ljudmi? Ali je Jotoku prispel?«
Jotoku je bil slikar Jotoku Mijagi, ki so ga pričakovali iz Los Angelesa.
«Mijagi je očitno v Tokiu, toda jaz se nisem povezal z njim, čakal sem na vas,« je odgovoril Vukelič.
((Povežite se z njim, pa tudi jaz se moram srečati z njim... In še to; v uredništvu «Asahi» dela novinar Hosumi Osaki. Povejte mu, da bi se rad pogovoril z njim Aleksander Johnson, njegov kitajski znanec. Pošljite k njemu zaupnega človeka in nujno mora biti Japonec. Sami pa ostanite ob strani.. No, iti morava...«
Njune odsotnosti nihče ni opazil. V sobo za kajenje sta vstopila skozi različna vrata, Sorge je imel v rokah čašico konjaka, delal se je, kot da je mnogo popil, bil je zgovoren, duhovit in ostroumen.
Večer je zelo dobro uspel. Cez nekaj dni se je nekem tokijskem oglasnem listu pojavil mali oglas: kolekcionar in ljubitelj japonskih starin bi kupil «ukijoe» — tradicionalne gravure starih japonskih mojstrov. Kmalu Je Vukeliču telefoniral izdajatelj reklamnega lista, neki japonski umetnik je prebral oglas in ponuja svoje čudovite «ukijoe».
Cez nekaj dni sta se srečala v uredništvu novinar Branko Vukelič in slikar Jotoku Mijagi.
Slikar je bil majhen Japonec z ozkim, nervoznim obrazom — prinesel je celo kolekcijo čudovitih «ukijojev». Dolgo sta razpravljala o vrednosti sleherne gravure, se navduševala nad lepoto linij, izrazitostjo risbe in se prepirala okrog kvalitete papirja — Mijagi je še posebej cenil Japonski papir «hoze» zato, ker je nežen in ima mrzel sijaj ter tako spominja
s svojo zamolklo belino na komaj zapadli sneg. Na takšne®1 papirju pišejo dnevnike, oporoke in delajo odtise starih gravur-
Vukelič je odbral nekaj «ukijojev» in poprosil slikarja, naj mu telefonira na agencijo, ker bo še razmislil Neopazno sta izmenjala bankovca po pol jena — zdaj je bilo vse na svoje®1 mestu. Raztrgan jen je pričal, da je bil slikar Mijagi PraV tisti človek, ki so ga bili pričakovali v Tokiu.
Kmalu ga je Vukelič predstavil doktorju Sorgeju.
Jotoku Mijagi se je rodil in odrastel na jugu — na otoku Okinavva, «sredi toplega dežja in mandarin«, kakor je rad pravil. Toda tam je, poleg toplih deževij, vladalo tudi z*11' ranje in hudo življenje je gnalo ljudi čez ocean. Druži®* Mijagi je sovražila japonsko soldatesko in militariste. S šestnajstimi leti je Jotoku odšel v Združene države Amerike. 2ive* je v San Franciscu, San Diegu, potem pa v Los Angelesu; hodil je v slikarske šole, ko pa je postal slikar, Je doumel, da ®® more ostati samo pri eni umetnosti. Prodal je vse, kar je i®1®! in postal solostnik majhne restavracije «Sova» v oddaljen* četrti Los Angelesa. Tu so se zbirali aktivisti, delavci, sindikalni voditelji, učitelji, študentje, semkaj so prihajali filmski igralci iz Hollywooda — inteligentno in v večini levo usmerjeno občinstvo. V Los Angelesu je bilo precej nemških emigrantov. Zdavnaj so se bili že priselili iz Evrope, vendar P* so desetletja ostali skupaj. Nemci so bili prav tako stal®* gostje «Sove» in v glavnem zaradi njih je slikar ustanov® diskusijski krožek «In der Dftmmerung« — «V somraku«. PraV ob prvem somraku so obiskovalci namreč prihajali v «Sovo»-Med Nemci je bilo tudi precej napredno usmerjenih ljudi. Vet* so bila burna, ognjevita, vsi so tukaj spremljali dogodke v revolucionarni Rusiji in popolnoma naravno je bilo, da J® začel Mijagi sprejemati revolucionarna stališča. Takrat Je ž*vel pri Japonki, «tetki Katabajasi«, ki si Je služila za življenje tako, da Je imela penzion in kuhala za goste. Tudi sama j® bila levičarsko usmerjena in v njenem penzionu Je žive*0 nekaj članov krožka «In der Dammerung«.
(Nadaljevanje sledi)
*) glasbeni instrument s strunami.
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 B, II.. TELEFON 934108 tn 94-638 - PoStnl predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: UUca Silvto PelUco 1 • n., Telefon 33412 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št 20-Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 ur - Vnapr«J: Četrtletna 2.250 lir polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 115374 — SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telelon 22-207, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani — 503-3-85 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaSks ®*
gorlSke pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri (tSocietk Pubblicitk Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst.