Pospeševanje živinoreje. ObSatne so raae, katere je vsekala svetovBa vojna kmttijstvn. Trpele so Yse gospodarske pa noge radi pomanjkaaja delarskih moči iu nezmoinosti dobiti *sa ona siedstfa, katera so za nspefino kmetijitro potrebna: gnojila, krmila, semenja, stroji itd., radi oasilnih naredb in odredb, kakor tndi radi tega, da se je ponk o kmetiJBtni več ko 4 leta zanemarjal, in da so bile kmetijske zadroge in kmetijske draibe ter podrainice y srojem delo Yanja jako ovirane. NajhajSe pa je trpela zmnoreja, kjer so nasiln* rekiizicije, katere je moral prenalati »lovenski kmet, silno zmanjSale stasje iivine. Na šlajerskem je padlo šterilo živine y Caeu od 1. maja 1916 do 30. aprila 1918 za 396.000 gltY, to je za 54 odstotkov takratnega Btevila glar. To dejstm kakor tadi dejitro, da do biva kmet!)stYo glavne dofcodre, y mnogih krajih edino zaatce dohodke iz žmnoreje, nam odločno veleva, da storimo Yse, da po^zdignemo imnorejo in tako okrepimo naSe kmetijstvo. kakor todi naSe •elo narodno gospodaratvo. Da 86 začne tozadevao smoterno delo in do ločijo smernice, se je sklical za dan 27. febraarja shod žiYinorcjceY iz celega Slov. Št&jerja na kme tijski Soli y Št. Jarja ot> jnž. žei Shod je bil jako dobro obiskan, adeležili ao se ga lifinorejci iz ˇseh okrajev, skoraj Ysi kmetijski ačitelji, zelo veliko Btevilo zirraozdiaTnikov in zadražnih delaYcev. Shod je ot?oril in ma predsedoval ravnatelj L BeUe. Prvi porofievalec živit onadzdravnik F, Pirnat je oiisal delo za povzdigo živinoreje v mirnem času, omenil, da je bilo na S1oy. Štajerskem 30 bikorejskih sading, d« so plemenske postaje oddajale plemenske svinje in mrjasce in da je bila avinjerej* tako razvita, da se je letno ekrog 100 tiaoč komado mladih prascer izvozilo na Kraajsko in GoriSko. Opisal je tadi razToj ovčjereje, reje koz in perotninaratva. Povdarjal je, da treba zavzeti staliSCe glede pasem in zavarovanja žhrine. Inienir Job. ZidanSek je cmenjal, da smo jako zaostali glede govedoreje in da nas čaka mnogo dela. če bočemo Bkodo popratiti. Priporoča ostanovitev imnorejskih zadrng tam, kjer se nabaja jedno'na pasema, nstanoutev bikorejskih za drng pa tam, kjer še razmere niso tako daleč dozorele Glede izbire pasem priporoča načelo, da se izbere le malo pasero, pač pa pri izbiri gleda na to, da bo žinna Tsestransko porabna ne samo glede mleka, temveč tadi glede mesa in rabe za vožnjo. Največjo prihodojost ima morobodenska pasina. NiS cilj mora biti tzgojiti krsre, katere bodo dosegle telo okrog 550 kg in dajale po pretekn nekaj let 15 1 mleka na dan. NadreriEor Vladimir Pašenjak •menja, da se je SIot. Štajer pod prcjšnjo vlado zanemarjal tadi glede živinoreje in da je to dejatvo, kskor tndi nanjkanje enotnost vzrok, da se ni mogla razviti primema žmnor*jska organizacija, katera naj požiri Y86 ie otstoječe bikorejske zadrage in pri pravlja tla za ostanovitev novih, V nekaterih krajih se bo daio ie kmalu cstanoviti moderne živinorejske zadrnge. Ta orgacizacija — Zveza iiviuorejskih zadrog — naj jedina vodi Yse posle, tičcče se iivinoreje in naj bo staino v stikn z Kmetijsko droibo in poverjeniStvom za kmetijstvo. Omenja nadalje, da treba y bodoče opoStevati bolj k« prej načelo samopomoči in ne Ye*no pričakovati, da bod* podpore pripomogle astanoviti in vzdrževati raene zadrage. Zadraino načelo naj bo Obratna sredstva naj se dobe potom primerno visokih deleiev in letnib prispetkov članov. Da ae delo za povzdigo iivinoreje takoj prične, rabimo nojno iivinorejske nadzornike in sicer za Ysako pasmo (mapjadvorsko in mnrobodensko) pojednega in primerno Stevilo imnorejskih matrnktorjev. Ti strokoYnjaki naj Yodijo Zvezo, naj pa tudi v tečajih vzgtje potrebno Stevilo mladih po8estnikoY in mladeničev za YodstYO zadrag. Namea te Zveze naj b« vplivati na zakonodajo y Yseb iivinoreje 86 tičoCih Yprašaojih. ?o poročiih se je razvila iivahna debata, y kateri je dr. BoiiC povdarjal, da moramo stremiti za tem, da borco gojili plemenako iivino, ne fi vino za zakol, delo za povzdigo iivinoreje se pa naj Yrti po kroetijski druibi, ne pa po zadrngah in je izubtil neresnično trditev, da so bile do sedaj bikorejske zadrage pridraieae Kmet. drazbi y Gradca. Kmrtijski strokovnjaki, med temi tajnik fcrcefcijske drožbe y Ljobljani, inž. Lab, ki je pri sel k zborovanjo kot zaatopnik poverjenistva za kmetijstvo ia Kmetijsko drnžbo, bo povdarjali, da le potom zadmg je mogoče po^zdigniti živinorejo in n je to tudi vrtilo f Tseh naprednib držarah, preds«dBik Zadrufne Zveze pa hoče potom podrotak Kaattijskc dražb« tako poTzdigniti znrino- rejo, da bo lahko oddajala plemenako živino. G. Urleb iz Št. Jarija se potegoje za podpore; lepo povdarja težavno, a uspeSno delo za povzdigo živinoreje potom zadrag; g. iapan Jak. Nemec, g. Lovro Petovar opozarja na nujno potrebo preslrbeti zadcstno šterilo bikov in priporoCa, da se a tanovi pododsek Kmetijuke dražbe za žtrfnoreje; g prof. Jarc in pcsl Vrečko se potegajett zn prosto trgOTiao, izenačenje cea z hrTaškimi cena ni in za oiprtje sejmor; g. potoralni nčitelj Fr. Goričan nojno naavetaje naka- paSnika za mlado žifiDO, v teh in poiobnlh zadevah se 8e oglaae drogi gOTorniki, Uatanovil se je pododsek Kmet. dražbe za žtrinorejo, y katerem so zastopniki Tseh okr. glavaratev, kot predsedaik ini. Jos. ZidanSek in sprejela se je resolncija, v kattri se zahte a prosta trgovina z iitino in izenačenje cen v ceti JagoslavijL Nadrevizor Vlad. PaSenjak izrafa svoje veBelje nad krasno aspellm sbodom, povdarja, da ae je sprožilo mnogo TpraBtnj, katere najno za hteTajo rešitre ter priporoča pododaeka, da stori *se potrebne korake, da dobi Sloi. Štajer kmala živinorejskega nadzornika, da rzbndi k življenja obstoječe bikorejske zadrage in pripravlja tla za astanovitev novih takih zadrag. Z zahvalo adele žencem zakljači g. ravnatelj zborovaaje, ki jt trajalo ead tri nre.