UrWailki U upmraUkl pr+ «ton üöftf a Lawadalt av. STEV.—NUMBER 81 Yftttiy. ODNE PODPORNE JEDNOTE TB¡J|g^^Vgrt^ Chicago, 111., četrtek, 7. aprila (April 7) 1921. nie) »«tw» med Anglijo ia sovjetsko Ruaijo. Tako se glasi uradno poročilo, ki je bilo objav PRVI KORAKI SO BOJ POD- vyeno dAnea. Ru>kt polt» bo ■ VZETI V NEW YORKU. ^ Tako združenje železniških orga-nbaoij se izvrši na vaak nlh železniških središčih. New York, E. T. - Okoli pet in aedemdeeet tisoč Železu! jev v newyortkem distriktu namerava združiti v ccntralni triktni organizaciji pod imenom "NewyoriM diatriktni šelegatfki svet." Naloga tega aveta bo, da zastopa intereac železničarjev vseh kategorij m da služi železničar* jem vaeh kategorij kot obrambni ščit proti agreaivnostl železniških magnetov. Z delom za centralno distriktao organizacijo ao pričeli odborniki "Bratovščine progovntti delavcev" in organiuelj delavcev, ki delajo v železuišklh delavnicah. iemala plama In druge po ¿ve sa vso evropsko Rusijo lino, Georgljo, Aserbadžan in vso asijatako Ruaijo, vštevši Vsohnosibirsko republiko do Via-divoatoka. ^M Anglija pred veliko' industrijalno vojno. k >, i ' y \ • _,,v Ifj.^.' ii.:.1 "''.it * Vin' ^ jnflB^* / ¿tj j i-ondon jo oborožen vojaški tabor, četa odhajajo v rudarska okrožja. Delaraki voditelji ivai| vlado, da kodo dalavci «asagli industrije. Raani izgradi na Skotakm. Stavkarji ao v mnogih krajih pognali 0,000 GRKOV JE PADLO NA BOJIŠČU fcf Oala Kanala paša vrgla Orka 76 milj nazaj in jih pognale r ? obupni bog. «r ORKI NOPgO VEQ ITI V Pariz, 6. apr. — Praneoako vnanje ministrstvo je prejelo dat 0 • pešo iz Carigrada, da je vsa grška Prva ^arantt aeja^^•^farmada na aeverni fronti v Ana- aprila, na kateri je btto tri sto zastopnikov o železničarjev, ki so zastopali šestnajst glavnih žel organizacij. V splošnem da se taka diatriktna zd železničarjev ustanove v strategičnih železniških križiščih Ce se to spapo! nje vanje šelaauiške organizacije izvede, tedaj bo sledila prav reongankacija, njih železniških organizacij porodi prava induatrijalna organizacija železničarjev. , v Glavni namen tek distrtktnlh tolljl na divjem begu pred turaki I nacionalisti. Grki so izgubili IJDOO mol v ponesrečeni ofenzivi er. Neredna turška kava | London, 6. apr. — Goaling, predseduik organizacijo trans-ortnih delavcev, jo danea opol-ne naznanil, da jo lavrševalnl od->or to organisaelje soglasno aa-djučil, da bodo tranaportnl de-avoi pomagali rudarjem. Bklop desničarjev še nI bil anau v tem čaau. Popoldne ae je vršila skupna seja lavršovalnih odborov delav* Medtem poročajo z dežele, da naraščaje nemir v stavkovnih okoliših. London, 6. apr. — Danea poročajo, da je vladna tajna policija odkrila našrts aa revolucijo na irakem, ki ima pričeti latočaano i generalno atavko in Induatrljalno vojno v Angliji. London, 6. apr. — Snoči ao Is-»ruhnlli rosni iagredi v Cowden-»aathi^ Plfaabire na Škotskem. Policija je napadla otavkujoče ru* darjo a koli, toda delavci so pognali policiste v beg, razvili rdešo M»ra p oblegali policijsko postajo. Položaj ja aelo kritičen. Boj jo nastal, ko ao rudarji ujeli »v, Ki .v - dolarjev, Gimmel* H^SSk^ nmgnatorn.'ki ae pri znižanju rneade ali podaljšanju delavnika vedno najprvo navale na neizučene delavc% pričakujoč da odsld kupujemo naš^ potrebščine v tovarnah, v katerih ravnajo pošteno z organiziranimi delavci. "Zelo Vam bomo hvaležni, če boete nam poalali imena takih to- ZdruŽenih državah sr*¥.Jii «> .j- •, a pri njih najmanj odpora, to povM«li Aziji, je tudi Izgubil povelj- varnarjev ^ v In Kanadi. Z bratskim pozdrsvom # Antonio L Villareal, poljedelaki minsater." To piamo pove več kot vae šmo-kavzarske vesti, zakaj so nekateri privatni bizni&ki interesi sovražni sedanji motiSi vladi. Mehiški poljedelski miniater hode kupovati le take atroje, «ki ao jih izdelali strokovno organizirani delavci In noče kupovati atroje iz tovarn, v fcaterih delavcP prejemajo nizko mezdo In garajo v slabih delovnih razmerah. To je Velik g**i v «Weh trmoglavih]* privatnih podjetnikov, Iti smatrajo podjetnika sa absolutnega gospodarja v tovarni. ZAMORCI SE BRANIJO. ¿Jgfl^""'jI i priiffM Tex. — Pred par dnevi SO belopoltni kukhduSklanovei od vedli ponoči zamorskega hotelskega aluga Ale* Johmmna. češ, da je Imel ljubavno razmerje s ne kim belopoltnim dekletom. Zu naj mesta so ga neusmiljeno pre tepli in mu na čelo s klelino vtia-nili znamenje K. K. K., kar pomeni Ku Kluks Klan. ' i"1" Te d«d ao prejeli uradniki in še rif okmja Dallaa ptema. ki so bik podpisana Zamorski Ku Kluks Kfsn. v katerih ae iajavija. da os „. z. t;t j ustanovila tudi taka za moraka organizacija, ki bo brani la zamorce pred beiopoknimi na-silaikL» ____ meni, da bodo železničar ji solidarni tudi z navadnim težakom, vrši težko delo v skladišču ¿11 pa na progi, da ne bo žeioaaiiklm magnatom več lahko udrihati najhuje po tistih, ki so najalabeje plačani za avoje težko dalo. 1 DVA ČEVLJA V IDAHU Idaho Falk. Idaho. — Ti* a j je Hivjal najhujši aaaiaft vikar, k y Jih je bil« letošaja akne. «nag je sapatlel na dva «ertja dabelo in ustavljen je bU ves pwmst neall-cah. Pml viharjem ja Wo izredno toplo vrease. Sever, biv« dunajski Mneeler, kriêenakeaaeUlai pasla-v avstrijski «boraisi, pal du-r ogrskih grofov la baronov terzdramSb . Rskiše ovira bog Orkov, katerim je aa gHami, napada zadnjo straže in jemlje ujetnike. I Grki ao puatUi na bojišču vea c «vem-, «v »»«»- jMterijal, ki so ga vzeli Turkom bmmu, ao ao rudarji uieu Mamljivo u naJaljh» M. "'»k« ^»t» •»<>• poduVr.vlt.lJ, rudoikVT nl ho- Hj». dokler it «ti»- >»» «»t«r.J.U. DJje «o mor.U J7Jllvhl p ,,..(, 1 i "r; * •« »•"•i ^ ofeLv.. Turci « r«,kupl. V"»* - ^ ,brtU tUo4«'4vt Afium Karahtaar na jušnom fronte. £ Ašea poročsjo, da vfšjs Itevllo * rMjih častnikov in veš gencralav grškd armade od mmml* 1 General Papoalaa, vrhovni poveljnik grških šet| delavska mnoMoa, kstail, in » I i i i ju ..... , OSTRA MOTA JAPONSKI. ni bila V Kart Hillu bliso Edlnburua Je bttorvêeraj popoldne «CT ra-JJ darjar v boju s policijo in stav- f. •tve. Grški Mnlminister prizns-va, .da ao sa Grki umaknili ispred EskiŠorja, zanika pa veati o narodnem begu, paniki v armadi in veliki isgubi moštva. Umikanje ae vrši v redu. GriUd kralj jo pozval novo re-krutei r armado. Vpoklicana aU dva letnika, toda rezervisti, oe na amonijo sa mobiiizacijNko nared bo in prijavilo sa jih ja komaj petdeaet odatotkov. Med ljud stvom je zavrela velika nezado-voljnoet. I Carigrad, 6. apr. - Grško čete eo aa umaHnile prod Turki 76 mil, od Jflakišerja do Bruae. Na sevor-koneu fronto lapraanjujajo Izmld, na južnem koncu so pa nevarnosti, da Turki odreže jo Anglija jej P radi olja v Washington, D. C. — Vlada je adreeirala novo noto na Japon ako v zadevi otoka Jape in man datov v Pacifiku v splošnem Prepisi note so bili |)OHlsni tudi Angliji in Prsneiji Kolikor jc znano, je vlada informiraU Ja ■■ ponako, da niso Združena, države njihova eelo krilo od oaUle arma-dkdar odobrile razdelitve pael-fižkih otokov severno in južno od ekvatorja med Japonako in Veliko Britanijo. Ameriška nota se dalje glaai, da brez velike vojna bi ne bilo delitve teh otokov, a ker je bila Amerika tudi udeleše-na v vojni, zahteva delež sadov zmage. Waahington, D. (J. — Angls-ška vlada je odgovorila na noto bivšega državnega tajnika Colby-ja glade sporne zadeve v Meso potamiji, kjer gre aa petrolej. Oa govor ni objavljen, toda se, da je Anglija ravniftp zahtevo Združenih držav, da bi Imeli riški kapitalisti enake pravice do olja v Mezopotamiji keker angle škL Anglija očita Ameriki, da aa M njena zahteva na ujema a njeno taktiko napram pstrolejakka ki tercaora v Mehiki, kjer kaša imeti ves monopol olja. de. General Papouloo.jo odredil splošno umikanje na vsej fronti Carigrad, 6. apr. — TukaJšnJ predstavniki entente ao ae pričeli bati, da ja Carigrad v ne v h ni osti, ko ao bili Grki poražen v Mali (Aziji, čete turških nacionalistov ae bližajo Izmidu in Mu daniji na obali Ma morskega m, 6. apr. — fsTumspi ročaje, da je Italija pričela posredovati mod Turki ia Grki sa ^» | NAJVEČJI KALIPORMIJSKI GOZDNI VELIKAN PODE», O. Tri milje od Breelcsvills so našH ustreljena 42 H#tiw«a J. T. Wotkayja la nj»-gn ve soprogo Emo Po Izjavi poHei je je soprog najprvo ustrelil svojo soprogo, na kar je ObM erf*. V šspn soprogr se naMi peticijo aa sskondco ločitev. Bila sU aa tri in dvajaot let Oal. - Nsjv^jl gos-HPS' ni r Oaftaveraea leA na tlak. Dravo je bile visoko tri slo davljev je pa merilo veš ko 1*4jev. Oosdijr pravi da ao je stresla aemlja kot ob po ia da ja bilo treemje eblu-tfttft v goadaam heUto, ko so je nckurnU itlkiam<*t. V oo, no ee ix.tn4« na dva unčltrn dikaine manjšine, vpoštevajoče five faktorje ia gledajoča v došmt» m zagovarjale uatoa tev induatrijalne unija, ki M obsegala vse železničarje. Karakto-shaičo* je pa bila pri strpnost, kajti rekla ao. da ee to n^jložje doseže. če ee racderejo atore ataofcmrna organizacije popolnoma in ae uetanovi nova per felUua orgauiaaciia. DrtigUL zervativpa man je bolj na eiapo in brea načvto reagirala aa pri- tjéik kobpwuji ^^ »vojih atarih unij skupaj. Tako je taatooo vi jala vedno vofle a^sif/|>o potrebi in delala, ne da bi ae za-védala svojega dejanja, v »meri industrijalnega unionisma» seveda popolnoma po drugi poti kot radikalne manjšine. & -J Vprašanje solidarnosti je saj važnejše xa železničarje. Toda glede tesa vprašanja posto ji kon fuznost, pa tndi najti celo mak znanja. Radikaki imajo neo-< mejno vero v svoj dvojni indu- da vac to tako ^Ittbuiiic da ae niaa mode poeta viti po robu »lepidnn in nova organizacija je Jutro razširila po vaal #» aiatondb «pomladi leto MM je imela 405 podružni«- in okoli eto peidiur* tM élanov. V nji i {ii|i organizirani železničarji Do prvega í*> js uméI ji in podjetniki^ prišlo v na C resi» Northern Htavka je aetovMa »tri jal m nnijeki program, oboji ai v joio, Naatol je tak teror, da - radikale! in konaerratfvel • SS Js konzervativna maaa vrnila paz|j na delo. Predno ao minili trije tedni,, je bila atovka izgub-lima Aaiariška zt'lc/.niíaka oniia ja üvotoriis Še nadalje do leto 1897. ko ae je epremenila v drutno politično organizacijo — v aoeiaidenuikrat¡éno stranko. w ^^^^^^^^^^^^^MVBM*'**VI |it»ifj je toliko, da ao ae nekateri jezili in godndati nad aocialiati6ne «toaake. p^ Doiivljaj Ameriške železniške gnije ja povaroifl aeveda veliko škodo železniškim strokovnim organizacijam. kar te zgodi vselej pri dvojnih organiaaeijah. Vae ao> silno oelabele, nekatere «o pa bile uničene. Na «iMŠe najbolj delavnih članov je aapuatilo železniške etrokovne M orgaaiaaeijc in aa pridružlo Anr«vmit teb organizacij. Njegova m* ja nlki. zavirali In premikali. Kom- bila aa te organizacije izgWbljeim, panije eo reíale mezde na levo in |n organizaciji) pretrpele pre-deano in nov« orgn.uzacija je M- ^ Ur prizna vsak nepiS^M Is uatonovljeoa. da uatavi to «ni- sk* opazovalec. Voéen izvleci* najboljše krvi iz atorih atrokov nih organizacij je najhujši pojav 1 vojnega induatrijelnrga unicni i ijLm^jj U m najaUnejHh šelsaaMkih srna. — Dalje prihodnji« (Opomba ured.r V tem poafov. ju je povedano, kako ao skušala t^i ® »rliiadSke organizacije « adruže- mnogo oliširnejH poMiua po Vi- vanjam Izravnati osredotoči tedb dala. Ta organiaaoija ja b^a ae mo« železniških kompanij Mr «, prto revo^ncUosaraa i« njea Kostcr pove. da Vitezi dela .li io bil, da adrušl ves dclavakl meriška šeleznMka unija nista bi-v <»ni organizaciji. Uats- la kes nalagi in nbita tnala rešiti a^lMia je bila letailflfls i« akari tega lcodjlv^ vprašanj* aa še- tih let je pridobila delavake nt» VOT ta aabo in ae je taka hitra šMia U prrit dežele bat požar v pi»r||k ■ Na stotine, na tiaoše delavcev je «t te Ha. _ Za U* > oeam glasov v^i- k ne nad nasprotnim kmididatom Uailom Tako . pon>ša lerih tapadnik in jugoug^dalh neollcijeino. Oba eta kandidirala želcanitoh. larojtvaU je vetfke kot karalnUtobr«. mrankc Z amaeovil« stavke v letih Jhs<*| drugimi beac11 lastnina 3Mr. držav. In vlada je izjavila potem, ko je priftta rm\ od stotnika ameriške armade, da ▼ ArchangebAtu tli aB materijala. ki bi bQ | Zdr. držav, da je poelala Vaj». *n> v Rusijo, da straži to mate-rijal. o katerem ja pa morala tiroma bi morala vedeti, da al v jala. Ob, kaka nd bi to pavedal «n državljani, kadar vlad pri čnc delali krivično, ae mora lafeti, da n opravi«." Nn opazko da je vae zlato, kafteirga roška vlada eedaj lastuje, ukradena, j« senator rranee s^ntastt takem slučaju rfebrnu ^i.,» vzeti zlato, ki je bilo Ust vla«U in katera jc dobila to zlato ojl ljudstva v abaki davkov, da m 1 to zlato, ki je lam IjnSoas ;a korekof kupijo eotntM», ka tere Ijudmva najbolj potabuj«. Ljudstvo bo na to način zojM prišlo do svojtga imetja, I. v d rugi u| sedanjo ruako vlado, priral m j» pa toliko na navzoče obšbutto,! da m poaaW»al one \\ **nwrijfMialirigafMi"' Končal je s sledečimi Naša republika je Roditelji-ea morale. Ta republika /.aw. m a prvo meeto na svetu v indu-trijefcuem oziru in tako tndi v moralnem. Vel narddi aa tem svetu gledajo na nn. in mnič-no, lu* ta itpefclike meče *v«j« žarke na šlna mar je narodov ia oni narodi, ki ijnfaijo »vobadol aladiH tej luči. In v pra. asa bado pišstaM v ne Varnosti ne pol nt obramli sfcbule v t^ ne aana tudi onant. ki pridejo Zaključni govor S senatorj« * Franca ja m pa sleded je j ril. ne aknšajto preiti ljud-1 etva z močjo ali a silo. ampak » ^ žile vašega dpha". Zpponmit« a, | da avat trpi na aovraštvu. Ia ta- ^ kaj imamo samo eno zmvilo, u mo eno odpomo*č in to jc prija- ) teljstvo in ljBtoezen. Naši bratje v Rusiji .ki ao se reiUi ia stoletne tiranije iSčejo prijateljstva in ljubezni. Oni hočejo mir, toda mi «no jim dali meič. Toda, kaj j bi jim mi morali dati, kako bi moralo biti naše delo napram Rumji? Mi li morali postopati z Rusijo (prijateljsko in z ljubeznijo, In kaj naj naredimo sedajf "Moje mnenje je: Odprimo na sfežaj okna in vrata proti vzhodu. Odprite okna, odstranite jateljstva iz Amerike. Se nekaj . meaeeev in rima bo tukaj. Ljudstvo v Rusiji ¡potrebuje čevljev in gnrka obleke in pa& m jaz nevem, kaj ee bo pripadlo nam du, ki ai upa reči, da tega m 4, da ie ta pokoriti neinpremenljive-ma. zakoou ljubezni do bližnjega, katerega je izrekel Oni, ki in» moč v svojih veegsmogočnih "h | kah. da zdrobi v solnčni prah one narode, ia ae protivijo nje- J govim zakonom. Pobito jim tkaHdh strojev. Pošlike iim poaamezue dele »iru jev. Pošliite jim zdnvU. Mi i-mo vsega v izobilju, oni tipi pomanfltonje na vsem tem, iu mi moramo aranžirati, da jim lt hko odpošljemo kar črni potrebujejo. < , 2 Od kedaj ae ameriški državni ki boje kake izjavet Naša vlada je bila ustanovljena na doktrini, da je pravica reaniea. Ako ie kaj napačnega v Ruriji. pustimo ji. bo odpravila, kar je napa j čnega, in ako je kaj napačnegt tukaj, pa naj le pride ruska rese» in naj popravi naše na palca» ." » Od kedaj ae Amerika boji t*> litičirih rkaperimentovf PcdBjit--ie v v u fini je. Pošljite tja komisije, da «Uidiraja tamoi "nje ekonomične eksperimente. Amerika naj ae ne boji allšaU kake nava ideje. Hi mna oni ve tki progresivni «Sd^ainS narod, ki se*na boji iti naprej v boljše KKloeuoat. Ali naj ee hojia» kakih napak aji n#) pa rečemn « 'Pokažimo, da jf sistem naše vlade tofcofadto« zgrajen na podlagi reaniee, da lahko kljiibuje vsaki nepravi ia nezdravi kritiki 1M Jaz hočem, da je naš program »appun Rusiji program prijateljstva, program , ki nam bo e-moirnčsl izrabljati bogate narar zaklade Rusije in tudi jal po vda rja m to, kar je aenator pafcr) w»el, da naj ne damo ■■■ krdJits inozemski» vladam. In nam ni potreba dati '««iegs IM«. Kredk Isbke damo na dragi nafin kot pa r« aojHa vi i«a¡ ne is Rusije, kalen naj bade Ruaija kupila. Nadzorni odbor« Tiskovni odbor. smatrati maramo, Neta dwfclua vis- UDOST IN VESELJE seloao Asom v domovini, ks» ar dob« rs»t o4 svojosv Is W T; jaz hočem, da te dve mogočni ropUbliki — kajta «nag» je t*4 daj republika postaneta p«, jateljiei. Hasija ia Amerika sta neravno dve veliki prijsteljiei med drugM Jna svetu, la kadar bodala te dve defeK sdru-¿rtd, »k «travno se ne bodeta mogoče strinjale popolnoma v ne-ksderik >wNP«de«&ik ostrih, pri» jateljeko in bodeta naepsetao, kot „ ui^rele biti. vsaki vojni tedaj „e bo več svetovnih osjo, ker te dve deželi bodeta imeli svetovne polit i ko V svoji*» rokeh in s svor limk prot i i usperijalirit »čilimi ide-jasli bodeta. sabfcanili veako iz-koriščenje slefeejHti narodov pe mgfoe-jSjh, te dve veliki re» publiki bedet» kontrolureU *uro-vin«, brez katerih imperijalietič. ni narodi n« morejo pričeti voj- i RADO DO fojaon«1 _ m- VeHleem v dr-\ltri Mfchiga» je bil oprNtlošeno vprašanje, ie se naj izplača na-ifratla doslažaaam vojsko«. Prva poročila o izidu giarža ve izplača slehernemu vojaku največ |250. Sprejet je tudi predlog, da moeto Detroit kupi cestno železnic^. \i ... } jspv»'.* 3A m** Wi„, renca "£v«ze cev" D. 0, — Konic-„ ^ kovinskih delavko obdrževale v Besno. Z oziram na to konferenco izjav-lja Wm. li Jobnaton, predsednik "Mednaiftdaeoa društva strojni-kov," da ga je konvencije njego< ve organizacije instruirala, da predlaga, da «f pcdnerodna kon-ferenca kovina . zeva v Beruu. Pisma s to zsktevo ie ni oddal .ampak otfda ga zdaj *» pripombo, da se podvzame akcija praiv hitro. ■»»«■•v Namen te konference je, da sklenejo vri delavci, ki prodirajo topova, puflke. smodnik itd., ds se v bodoče* nastavijo v tokih iiulnetrijek, Id kodo elušlte človeštvu, in da so opusti produkci ia mi. ki služijo uničevaniu, Evropa jc po Imenu v miru, v resnici ee pa nahaja aa robu bolj strašne vojne, kot je bila Izednje. Zaradi toga meni John B ston, da je prlšd čas. ds deiavc izdelajo svoj program proti uničevanju. tioblž — Iz Rima porošajo, da je ita-ijanska policija aretirala več ke sto ruskih in poljskih komunistov, večinoma beguncev, blizo Genove. — Dne 4. t. m. sta trčila oeobni in tovorni vlek pri Villa Gartri blizo IContereya v Mehiki. Triiu trideset mrtvih. : H Pred sodiščem v San Fran-ciacu je bil v treh minutah loč«n zakonski psr, ki je bil poročen »smo tri dni. Ženin je ain petro-ejskega magneta MacLeana iz tfew Yorka — in to pove vse. Pri letošnjih lokalnih volit veh v Ameriki Igrajo v mnogih mestih "višnjevi zakoni" glavno vlogo. V Pomoni, Ool, so zmagali "višnjevi" kandidat je t večino 53 Štirinajst rudarjev ie bilo abitih v torek pri eksploziji > rudniku Treljs na Francoskem. — iAlphonac Diepcnbrock, ho landski skladatelj, je umri i Amsterdamu. ,. . — h Pariza poročajo, da je znani Washington D. Vanderlip. ki je organiziral ameriški sindi kat za izkoriščanje naturuih bo-gaatev v ^übiriji, postal eden glavnih avetoValoev v oddelku /a ekonomijo In trgovino sovjetski vlade v Moskvi, Vandcrlip se na-haja v Moskvi že dva meseoe. —V hudem viharju, ki je div jel zednjo nedeljo ob japonskem obrežju, je trideset oseb izgubilo življenje. Belgijske čete so za "nedo ločen čss" zasedle Moers in Ore feld v bližini belgijske okupacijske oo os, kjer so biji zadnje dn nemiri In stavke. Belgijci name ravajo e orožjem prisiliti nemške Vdovce, da se vrnejo no delo v rudnike in tovarne. — Ruski sovjetski zastopnik Vorovaki v Rimu je dejal v in tervjuvu z jem, da Rusija ne bo nikdar j>ia čela dolgov, ki jih je naredil car. Stavke mornarjev in prista-niščnih delavcev v Avstraliji ee nadaljnje. ParobrodnJškj, magnet-jc ee še branijo «prejeti aovo plačilno lestvico. — Na Jrskepa ee 4 bodo krnelo vršile voütre sa dva separstns parlamenta, ki se ustanovita aa podlagi sskotia home rale. 6tnfaj-novci pravijo, ds bodo postavili kandidate v vseh volilnih okrožjih in upajo, do zmagzjo ns vsej 4rti. - Voditelji cerkve "krščanske znanosti" v Bostonu so izjavili pred sodiščem, da mjs. Mary Baker Eddy, . ustanoviteljica te cerkve, ki je že 11 let mrtva, je še vedno aktivna upraviteljica njihove eerkve. Sodišče ne verje me tega. 0555 verovati eli de morejo strogo ia-Polnjevatt versko doUaosti. , ■Člani društva "Slovenski kmetovalecpojdite aa agitecijeke delo, pojaanjujte svojim snan-eern m prijatsljoa kake ugodno-ati daje 8loveuakia narodna pod poaua jeduota in društvo v tem meaaeo, ds Slovenska narodna podporna jednota ne predpisuje uikogNir, kaj srne in kaj ne sta* verovati, aii da ne sme hoditi v «•erkev ali pa da mora iti vaške lete ngjmanj enkrat k i ■povodu Ne, te je popolnoma prosto alebr-IIemu članu in vsakdo lahko gre vaeki dob k maši in vaako nedeljo k iapevodl eU pa aobonkrat. Nemo do rsdno plačuje msosšns prispevke in da ispoinjujs prsvi-la, pa je siehrid škn dober Man. Člani pridobivajte nove kandidar te, čim aao ka, t^jrmačnejši tajnik. Jivvciaaa JedMU M». IT. |Ml|. Ml» s HHssk. bomo. V. ----- ■fOsblo, Oolo. — V Prosveti od £8. maeea t. 1. sem opazil svarilo predsednika HNFJ Vklesat ( ainkarja, da naj se rojaki variv-jejo nekega rojaka ali Hrvt/a, ki pira aseoment za SNPJ. Kot likor je meni znano in ako se motim, ima U bŽaloveti moramo, da je prišlo tako dele*. S tem sc razmere med Obema narodoma ne bodo iz boljšale. Da ae uWaže nasprot-htva in pomlre duhovi, je v ny šem lest nem intoroeu, ali nič manj «udi v Intereau Nemcev, naših in avstrijskih. Kaj bi terej naši Nemci poiskusili pripraviti panmti Koroške Nemce. Mi eo-cijaliati v Jugoslaviji bomo vse storili, kar bi bilo moglo prlpo moči k medsebojni sprani. Naj bi pa tulil avstrijska socljalua demokracija zastavila avoj vpliv pri koroških prenapetneiih! Smrtni strel vvlad neprevidnosti. Posestnlce oiiu Antona^ Boštjančiča is Strag pri Ribnici Ako se ne motim ima dm«ao, 3* brslt srartno ebstrelil ji katero pa ne more živeti, kef noče opravljati ksko pošteno de lo. Jas bi zelo želel, da M set« Ücorge, Juraj, aii kako se «O knew naje, oglasi pri meni ali pa piši t . ^ B . rojaku John «lavm v i)enverjn>^ f^^J0 rolo . k, íüploh M ga rojaki, kt- I «kupili" od njaga stvari, katere' lovako idvocevko vsled neprevid noeti. Povsem nezavestnega so ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je med operacijo umrl. Prebivalstvo »osterja. Mostar je prodajal tukaj okrog, zelo rth di vkleli. Tudi jaz e varim vse rojake BU rom Zdr. držav, da naj se varujejo tega ptifika, ki sko ga dobite v pest, gs treročke takoj roki pravice. V državi Colorado je bil žc večkrat za omrežjem. Postave je precej močne In je vieok od pet čevljev In pol do šest, ko je bit zadnjikrat tukaj je imel temne brke; obraz je boVj temne barve. — Blaž Kim. BIV V AJI. i >. >i [DOPISI- ■ IptóAVU¡ ZD». DRŽAV. .. . .H. Y.-«Mil ■ Jidc>č«ga križa, iufor. oddelek). — Po resoluciji, ksteeo je Ipredsodnik podpisal 3. marca t. I s kateri so ukmjcne gotove iz-iemne odredbe, ki eo bile v velje-vi za časa vojno, je odpravljena tudi odredba, da mora aleherai «»vrafei inoacmec, t. j. podanik hh in bivlls a^ro-Ogrske koče postati držav m*\ i«uui iiivw Nemčije in k monarhije, ki ljau Zdr. držav, izposlovatl posebno {dovoljenje od Prsdsedni ke. Tako poroda nsturslissci|ski oddelek zveznegs delavskega de-i»artmc«te. OONJBOAOOI 00 UVMMJ t3fevOJl &AVAR0VAWH5 livrftonbi odbori ur SAVNI ODZSKi a a. r AMERICAN LINE Diraktna érU-NEW VOR1&-HAMBURC V.liki moi.r.1 MralkJ u 4n .IJUa. Manchuria, Won.olto, -UtonakaUa(novi) ''¿BE& rats Bi Mbns sebe sa žsssks s otrooi. Oflsslts ss v nsšsm sredut HI. 14 No|'|barborn St., katoliki, i«4T muslimansW, 1IT 10 - — ** konfesije. AVALUA VA Willard, Wis. — Naznanjam članom društva "Slovanaki kmc prihodnja redna, aeja IMCJO nao u|nv^ní.flV. 466 Hrimhrva- Liudsko štetje . 7 ' " V' s« am sisvaa Banks: — BporsŠsm Vam, ds sem prejel Vsšo pismo v oodevi lir, katers sem nakazal prelss še Banka svoji ssradniri fin šld Lsskovss, Godovi« pri U en. Kajlspšs m Vaa» sakoal m Vašs kitne bi taftm poslovaoK tor orioi m s Msw Vsrka v Ameriki, M pošti js dsaar v sam pa ee košem v jih obnašali Is as Vats Banks.) Kmnk Silili (sirikf Slivmki Najviiji •. j lavo so 2!ed STMk... wmt 1.10 . .ji , é.:, '.._* ^ • JL.m .át-j* . v ' Jt PROSVETA ... » ei izvršili prvi plinski napad in kjer so eeli an gle polki, nepripravljeni na strupene pline. pogi-nili grozne smrti. Dva sorodnika njegove ¿ene sta tndi piaáaU «M — prvi je oslepel in drogi jo bil vojni ujetnik v Euhlobenu, kar jo bilo io nsj-sisbše. Dr. Service je «e enkrat poaetil aejo organizacije in aadnjikrat irimAal iz sebe ves sni nad sodragi ter b javil, da podari Rdečemu križu onih petalo dolarjev, ki jih je obljubil za ustanovitev socialističnega tddnika v Leesvillu. Nemški socialisti in drugi sovrsžniki vojne v lokalni orgSnisaciji ao se pa vprsšeli ali mora Mti Ivres rille brez socialističnega liria samo zato, ker jo bogat aodrug. M ima tono iz Anglije, j obrnil brbot organizaciji? Odgovor je bij, da organizacija lahko ishsjs brea njega, drja. Servi ceja. Naj si vsgme svojih petsto dolarjev in jih nese kamor hoèet Sodragi bodo podvojili svoje sile, rirfraM prispevke in pričril z izdajanjem tista. Res so šli aa delo. Kmalu je bilo zbranih tristo dolarjev. Nekega večera je pa John Meissner prišel domov s nenavadno novico. Imel js navado, da je db večerih stopil k Sankublu na čašo piva, ko je M s dela. Ob takih prilikah js poeltfal pogovarjanje o vojni in kadar je nanesla beseda, so je pridraül in ldodsl fnftJn svoja propagande. Tisti večer so je bil pa rac vnel v gostilni in je govorH kot je slišal druge govornike na shodih. Vse ga je poalušalo. Meissner je dejal med drugim, da bodo delavci kmalu ustavili kupčijo s strelivom. Ko je končal svoj govor, se mu je približal neznan človek in mu zastavil celo vrsto vprašanj. Koliko članov ima lokalna organizacija T Ali vsi člatai mislijo tako kot on, Meissner f Kaj delajo socialisti v Leesvillu f Meissner mu je na kratko odgovoril na vsa vprašanja, toda tujec ni bil s tem zadovoljen. Povabil g» je v zadnjo sobo, kjer sta sedla k mizi. Tam je nesnanec kmalu izvlekel iz Meissnerja vse» kar je hotel vedeti o socialističnem in unij-skem gibanju v mestu, kdo so voditelji, da namerava stranka knfcalu ustanoviti svoj tednik in o drugih stvareh. Tujec je dejal, da jo socialiat, toda Meissner mu ne verjame. Lahko pa je Organisator kakšne unije. Tiste dni se je velik? govorilo o novih unijah, ki mislijo napasti GraUHehe-vo domene, in mogoče je mož v zvozi s Svetovno industrijah«» unijo, ki poskuis povsod prodreti s svojim programom "ono same velike unije." Ko je tujec izvedel najpotrebnejše, je namignil, da ao lahko dobi dosti denarja za organiziranje stavka v Granitchevi tovarni. Nova tovarna so ima vsak čas odpreti in na stotine novih delavcev je ha potu v mesto. Trebs je le delsvnih oseb, ki pridobe delavce za stavko v svrho osem-urnega delavnika ln minimalne mezde šeatdeset centov na uro. Osebe, ki se hočejo lotiti tega dela, bodo imele dovolj denarja na razpolago. Dalje če mislijo socialisti v Leesvillu ustanoviti svoj časopis, Iii če bo list zastopal stališče stavke, zakaj s« ne bi list ustanovil takojf Čemu čaketif De-narja je dovèlj in liât lahko iside ie prihodnji teden. Vse to as ps mors izvršiti pod enim pogojem: finančni IzVor mora ostati v tajnosti. Meissner lis sme zaupati nikomur kot edino najboljšim sodrugom, na katére as lahko zanese in ki pojdejo takoj ns delo i zavezanim jezikom. * Nesnanec js ps hotel pokazati, da se ne isli. Potegnil je listnico iz žopa in pokazal Meissner ju velik šop bsnkoveev. Vzel js pol tucata desetakov in jih stisnil svojemu novemu prijatelju v roko. Mali steklarski prsddelavoe je bil kar iz sebe. V vsem svojem življenju ni ie imel naenkrat toliko* denarja v svoji posesti t Meissner je pokaaal bankovce Jimmieju In tudi temu so se razširile oči. Kaj jo vse prinesla vojna -r- deseta ki za socialiatično propagando se poblrsjo v gostilniških besnigsh ! Ksko pa je neznancu Imel In kje stanuje f Jlipmie gs je hotel tskoj videti. Ns misi je čslols večerjs, tods Jimmie in Meissner sta pustile večerjo in odhitela urnih korakov na ulico. • • • Jerry Coleman — tako ja bilo bogatemu neznana« ime, kot Js rekel Melaanerju — je imenoval vsČ gostiln, v katerih ga je lahko dobiti. Kes sta ga kmalu dobila in ifiggina je imel pred sabo mlsdsgs človeks gladko obritega obraza in dobro oblečenega. Imel je bele roke in skrbno očiščene nohta, čessr nI videti pri nsvsdnem delavcu. Jim* mie W ga btl ns prvi pogled smatral ss detektive sli 'apotterja \ s katerimi jo imel večkrat opraviti, ko jo med iskanjem dela od mesu do mesta krsdel voinjo ns viških. Tods Coleman je bil se-lo uljuden in je rekel obema, da ga naj enostavno kličste Jerry, ker on nI noben gospod. Nekaj časa jo govoril a Jimmiejcm s namenom, da ss prepnČe, če ima pred sabo pravega človaks in nato je posegel v iep in mu stisnil nekaj bankovesr v roko, rskoč, ds dobi is več, sko pripelje tudi drugo tovsriie, katerim lahko zaupa. Ni pa dobro — je poudaril Coleman Obema —če norita pri sebi veliko dsnsrjs, kajti to b| zbudilo sum; naj-boljs js, ako porabita bankovce sa prirejanje shodov mod munieijuklml dslavci in pomagata novemu radikalnemu Časopisju hitro na nogo. Če to storita, tedsj ss ne bo msnjkslo denarja, kajti blagajna ja polna. "Kje pa je te blagajna t" vpraša Jimmie. Oolssmn je v odgovor modro pomeilknil. Ko js ps vtdsl, ds ga Higgina gleda nekako po strani, js sklonil, ds je nsjboljS, is jhna pove. toda pod pogojem, da obdrirta tajnost sase. Jimmie in Mslsaasr sta poki mala. "thfl àm ne «noU povedati. Jas sem naro-dni organizator Ameriške dslsvsks federacije, ki js zaključila, da sa morejo tovarne sa strelivo unioairirati Ia delavci morajo dobiti osemund delavnik. Tovarnarji pe as smejo niti slutiti od kod piba vetar. Vama porom, kor vaju amatram kot ssupna mola. Za vama stoji velika delavske nrgaalsaeija, Id ss ae ustraši streikov, ps naj bo- Jimmie Hlgglns» fCT^ t. (Nadal>evanjo.) Tedaj js pritts priloinost ss socialistično propagando! Mnoftee ljodi. simsns skupaj k vseh krajev sveta, odtrgano od domačih navad ia pomešane, kakor hudournik priasse ia pomeša tisočeri» navlako, ao bilo pripravljene na vas. V prejšnjih dneh ss ti Ijndjs Uveli teko. kakor so jkn pridiffovali njihovi duhovni In političarji in kot eo pisali njihovi časopisi; driali so se svo-jega dela in starih navad in Uveli pohlevno in SmS*'Ampak adajso isdstovali m uničijo, Recite kar košato, izdsiovaaje streUva ni brsz gotovega psfluriogttnsfts vpliva aa ljudi. Delo-dajalec js lahko poboion in govori o bošjom roda In mini, dokler njs*evi delavci pulijo plevel ns polju, nokrivajo hiše sli postavljajo tračnice — toda ali more biti tak, kadar najemi je delavce sa izdelovanja granat, ki as v porabljajo za ubijanje ljudi f Prišli so agitatorji — socialisti, anarhisti, sjpMflkaHirti in industrijah* unionisti. Poglejte civilizacijo, katero so vam prinesli vladarji! V najstarejših središčih svetovne kulture so vrgli Skupaj deset do dvajset miljonov mezdnih , sužnjev — in nato js govornik ns drobno ori-hal krvavo in bcstijsftno ikro. ki jo vprizarja de-set do dvajset miljonov mezdnih sužnjev v Ev. ropi. In govorniki — aooialisti, anarhiati. sindi-kalisti, industrijalni unionisti — so imeli dovolj materijala. Dnevni listi so bili vedno polni svo-žih detajlov o klanju In pefiganju. stradanju in boleznih, strupenih plinih in uiigalnih bombah, tisočerih mrtvih na srftsto in o torpediranih ladjah na morju. Orsdivs js bik» dosti--"Poglejte jih, hinavce, kam so privedli avet s njihovo kulturo In vero I To so tisti, ki zahtevajo od ivse, delavci. ds jim morete slediti; to so oni, za-radi 'katerih ste vi priklenjeni na stroje ie tolike* mukotrpnih Isti"— — • s s Teke in enake besede/ je bilo slišati ns vsakem uličnem vogalu, r vseh zborovalaih dvoranah in na vsakem mestu, kjer so se delavci rf>i-radi opokdne pri kosilu, svečer pri vefcerji in po-v noči v prenočevalnlcah. In ljudje so posluisll — ljudje, ki niso ie nikdar aiišeli kaj teksgs, so ver- . so vlekli as ušess vsako bssedo, pokimsvsli in ia stiskali zobe — ds! — vladarji ao res kup gnilobe! Trikaj v Ameriki, kjer ima bftl dešel* svobode in druga tska reč, ni nič boljše. Ljudje se guetejo okrog velikega korita, da ee nsžro kr- ? | vi ki teie «m zlatem žlri m b Evrope. Ljudje seveda «skrivajo svojo požrelnost a ksmoflsžo simpatij do zaveznikov, toda kdo sabogs bi verjsl, da stsri Orsaitoh ljubi rusko vlado 1 V Leesvillu ni nihče verjsl tegs, pač pa je vsakdo vedel, da «Oranitch "sprejema svojo" ki njih area so se aa-pelaUa s šel jo, da tudi oni "dobe svoje." vu Kaprva je Ugledalo dobro. Pirie eo Ho usvz- j» gor kakor aa stavo t navadni dsCsvso ni Še nikdar Imel toliko denarja v svojem iepu, medtem ko ao ' se rokodelci, Jd se bili količkaj isurjeni, lahko is prištevali med bogatine. Ali tdolgo ni bilo teko. Kakor so rasle meede, so ravno teko rasle oone^ ln ie hitrejše. Drisvec je kar debelo gledal, ko je bilo treba pleistl stanarino hišnemu gospodarju; dva ali tri dolarje na teden ss leiiiče aa riamnfci In zs koe. a katerim ae je odri, medtem ko js v starih časih vse to Imel za petdeset centov. Hra-. ne je postajala redka in slafaia. Ni bilo treba dol- ( go čakati — In aioral si plačati šest centov sa kos napotvičsnsgs peciva ali skodelico kavo, potem sedem io asto deset oentov. Ako si se pri-tolil. ti je restevrster povedal dolgo povest, koliko mora plačevati sa najemnino, delo, materijal itd., In človek mu js moral navsesriteje pritrdi- ! .ti Edina stvar, ki ae ni tskoj podrsilla, je bila poitna znamke i to soMeMetlll socialisti, ki so poudarjali, da poŠto upravi j« stric Sam, ne pa Abel Graaiteh. Socialistom torej al manjkalo gradiva se njihovo propagando t "lastrsdajmo vojno in nahranimo Ameriko!" Socialisti so videU. ksko js bilo na miljons ton blaga aaloiealk na paralks in poslanih v Evropo, kjer ga je uničila vojna; videli so, ksko so dslavei v Evropi vedno bolj privasa-ul na parazit« v Ameriki pri katerih ao aa sedol-iile njihovo vlade, In ksko eo Amerike vedno bolj M lis robu konflikta. Socialist js bil proti temu procesu In js sekte vsi embargo — prepoved is-vašanja ne aamo streliva, temveč ilvil In vssga, dokler ae ne apsiastajejo vojni lordi v Evropi. Tako se je pdjsvtla propaganda sa embargo ,1 In neksteri so aafatsvsli. ds Idelsvcl zaatavkajo in na ta način pririlijo oblaati, da as prepove izve«. Risati so sabtendl eni ki so bili Is Nemčija In Avstro-O grška. Med ssdajimi js sicer bilo dosti takih, ki so sovrsšill svstro-ograko vlado, toda v onih agodajfc dnevih se niso zavedali drugega, kot da granata« k! ss isdslujejo v tovarni Satire Machine. pobijejo tudi njihove očete in brate. Pridružili ao aa tudi «Idje. ki so sovražili rusko vlado, ia končno ao bili ns njihovi strani Irci, katerih prva mlael je bila. da je sdsj priiel «ss, ds Joha Buli plsča stoletja atar dolg, a drues njihov« misel js btls, ds morajo nsgajati Angle-iona, kjei* Is SMMFSjo. 1*1 jimmls HUnrina je strmel, ko js gledal v ta vtiieee. Kolikokrat ss js prepiral a katoličani ra, snih narodnosti Ia os svoje besede nI dobil drugs-ss kakor ■asmohotanjs. e sdsj ata Tom Cala-hsn. gospodar "Bufeterije", in IV Orogsn. gro-serist na vogale, naenkrat zaključila, da Jimmie lliggina al bedak Ia ds Ima v manrfčem prsvl V. J. Kubelka iz Prečita ae Near Torka, da glavni urad napravi glede tetirja-nje zavarovalnine na poflljatvi A. J. O. B., Ltd. sam Ves potrebne korake, ie •potreba ae zadeva poznajf izroči naše mu pravnemu zastopniku. ' 'r f- da Čakajo sedaj direktive od «treni gL odbora, kje naj m ▼ bodoče najame -varnostna »hramba. Sklenjeno je, da se nabavi varnostno shrambo aa 'Mil lard State banki' na 8639 We>t 26th Street. Istotako se tan prične čekov ni račun za A.J.C.B'd. Ltd. Br. Založnik porote, da be rffconcm tekočega tedna delo v glavnem «mdu končano ia d* je treba urediti vse gle de hrsnitve pohištva ia eploh inventarja J.B.Z. kakor AJ.C.B 'd., Ltd. Br. Zaiasaik prečita listo celega inventar ja, nakar se sklene: Da «e stalno vzdrževanje glavnega urada preneha v so boto i. aprila.# •■, • Tajnika oksekutiv vzameta na dom vsak po en desk, stol ia sa pisalni stroj, kar bosta rabila pri izvrlevanju uradaih ponlov, nadalje vzame aa svoj dom blagajnik A. J. C. B'd., Ltd., en dedi in etoL lOfttalo pohištvo ia arhiv J. B. Z. hrani J. S. Z. v sedanjem uradu za J. B. Z. Vse stranke, to je tajniki, blagajnik, kakor J. 0. Z. izda sa vse prejeto pohiitvo in arhiv, katero hrani za J. B. Z. brezplačno natančno ln temu primemo potrdilo. Streiks pohištva prevzeme J. B. Z. Glavnemu uradu se naloii, da ponovno stopi v zvezo s našimi gospodarskimi orgasisaeijsmi v domovini, da ee fte neurejena, gospodarske traneakeije čim hitreje uredijo. Razvije SS debatn glade bodoče«« dela gospodarake korporaeije. Sklepal ia delai bo definitivme načrte sa bodoče delo A. J. €. B., Ltd. ožji odbor os. ekeekntivs, ki Qaj gotove načrte predloü celotnemu glavnemu odbocu. Konec seje ob enajstih. " ZAPISNIK DBTTOB SBJB CUL ODBORA J. B. Z. ss dstrtt redni ksavsnetji. Navsoči: S. Aleč, br. Oven, Oodina, Tančar, Aleš, Zavertnik, Ta«% Oottli chsr, Udovič, Zala it ni k. Predseduje br. AlsŠ, Zalaznik vodi aapinnik. . (i Zapisnik zadnje eejs z malimi po-fSefjtt sprejet^', \ Pfsjiai tajnik, br. Tarikc poda fi-sputčao poročil», to je, saldjačtino račune ob priHkl, ko je novi odbor pre-vzej premošenje od starega odbora. Bafea J. K. B. od SS. febr. do 'íJTJF avitfa t l Dohodki..........$ 55.00 Isla tki; Stroški (konvencije, izplačana ."Proletareu" od-škodnima ($1,500) «troški s : revi ai j o etc.......Í, 168.80 ■ 1X¡¡ ...........r Premoženje JBZ. 88. febr. 1S81 ..................828,510.45 DiAedU v marcu • . 55.00 Skupaj ................$28,565.45 Izdano.......v.......... 8,168.20 "'•m \ t ■ ....... Oatane................$86,887.85 Glasom ski ^rilkie, J., B. Z. ........>......( 1,056.00 JBZ. dolguje «s sirote v domovini • • . • ........( 60.38 Ostanet V Ve A. J. ttjB. Ud., dolguje .vmJLS. svoto « • f...*, PRISELJEVANJE V AMERIKO VTEGNE BITI rSEPOVEDANO konvenri, 825,280.87 100.00 8 8,000.00 , 1,141.05 1,049*0 10,500.00 , 10,000.00 650.00 100.00 $25,441^5 80.38 l r UATVK. - M* • Zaradi pogostega menjavanja kurza je nemogočo posUviti stalnih cen za - denarno pošlljatve. Poleg tega je zaradi oddaljenosti med nami In "Proevsto" nemogoče imeti v listu cone se Isti dsn kakor izide list Zato bomo navajali ceno ss dsn nazaj. V Jugoslavijo poiljemo sst $ 2.00 .. . .........K 240 540..............K 620 10.00..............K 1J»0 20.00 .............K 2>00 60.00.......U00 7fi 00 . . . «.....*... .A 10,000 378.00 . . ............K 50,000 756.00 ............. .K100.000 Zs slučaj, ds hote kdo pošlati deaar v dinarjih, aej računa i krone zs srn dinar, -v V Italijo pošljemo ae: • 5.00............. 110 Ur 10.00 ............. 280 lir 21.00 .............. 500 Ur 42jOO.............. 1,000 lir 415.00 .............10,000 Ur Deaar naj ae poiljo po poštnih monev-orderih ali po besdalh draftih ali Ksprvss čekih ali v re glstrirsnih pismih ae: * 18tl .. ........H5,380.H7 H.EDANO v Chi r agi, dne 4. 21. Novi odbor prévenais »-iS urad J K Z. v najlepšem rodu. Stari odbor: t. a Taster, il.ru . To klpsaje mod delavci fr po«kogto social U stični organisedji v Lesavillu. da js podvojila svoje člaastve Ia ereaftirala je jama veéeras abode na vogala Qiavn* ulies dvakrat v tednu. Načrt m tednik js pe is vedno visai s «reku. Dr. Hervirá js medtsm tsgnhi! dvs svaka v vojni -a •den je padal r bitki pri Vom U dragi js Isde- $ÎÎS.76 15a.o'j (Dalje prikodajiš.)