Glasnik S.E.D. 42/1. 2 2002. stran 105
ocene knjig OBZORJA STROKE
11
dr. Maja Godina - Golija
Objavljena recenzija / 1.19
Jerneja ferlež
MARIBORSKA DVORIŠČA: ETNOLOŠKI ORIS
Ko te napiše knjiga 1
Mladinski kulturni center, Maribor 2001, 268 str.
Mestnih dvorišč kol pomembnega dela stavbne dediščine in načina življenja do zdaj v slovenski etnologiji še nismo poglobljeno raziskovali. Zalo naslov pričujoče knjige v bralcu morda vzbudi začetno začudenje, saj pomeni delo na Slovenskem popolno novost, Življenjski utrip na mestnih dvoriščih so do zdaj etnologi delno proučevali le pri projektih prenove starih mestnih jeder. Obsežno Študijo, ki bi obravnavala vse plasti tega vidika življenja in povezavo dvorišč z bivalno kulturo, pa smo dobili šele s knjigo Jerneje Ferlež.
Na začetku zapisana utemeljitev izbrane teme je zelo povedna in za etnologe ne tako redka, saj je zanimanje zanjo sprva izhajalo iz naključnih življet\jskih doživetij, ki so prerasla v raziskovalno zanimanje. Temu je avtorica prilagodila poglavitne metode dela in uporabo virov.
Literature, ki bi obravnavala dvorišča predvsem z etnološkega zornega kota, ni. Zato je Ferleževa pri svojem raziskovalnem delu upo-rahljala antropološko, zgodovinsko, sociološko, arhitekturno in urbanistično literaturo, katere pregledu je posvetila obsežen in izčrpen Začetni del knjige.
Bogatejši so bili arhivski viri, predvsem gradbeni načrti in spisovni deli, ki spremljajo gradbene načrte to utemeljujejo gradnjo ali navajajo vzroke za njeno odklonitev. Za avtoričino delo so bili pomembni tudi katastri in načrti mesta, ki prispevajo natančno podobo po-grajenosti dvoriščnih prostorov v Mariboru, Knjiga ima obsežno slikovno gradivo, predvsem fotografsko. Nekaj 'biografij hranijo mariborske kulturne ustanove, še več jih hranijo Posamezniki kot spomin na življenje svoje družine ali prednikov. Mnogo fotografij, ki prikazujejo sodoben utrip življenja na dvoriščih, pa Je avtoričino delo ter pomenijo dragocen prispevek k boljšemu poznavanju in ohranjanju tega področja naše stavbne dediščine. v delu knjige z naslovom Topografski pregled so predstavljena dvorišča na nekaterih območjih mestnega središča, ki jih je Ferleževa obrala za predmet svoje raziskave. Avtorica v njem sistematično obdela čas nastanka in tipologijo dvorišč v starem mestnem jedru. Kare v osrednjem delu starega mestnega jedra odkriva, da se parcelacija na tem območju skozi stoletja skoraj ni spremenila. Za to območje so značilna velika dvorišča, na mnogih so ohranjene obsežne vrtne Površine, ki so še vedno funkcionalne.
Drugačna so dvorišča, ki so nastajala pozneje, v drugi polovici 19. Stoletja, Območja zunaj srednjeveškega jedra so pozidavali na podla-S1 regulacijskih načrtov, tako da dvorišča delujejo enotno in premišljeno. Bivanje v stanovanjskih hišah na tem območju seje zelo razlikovalo od bivanja v starem srednjeveškem jedru. Tu so v najemniš-
kih hišah stanovali predvsem uradniki, ki se niso ukvarjali z dodatno kmetijsko dejavnostjo, na primer z gojitvijo malih živali ali obdelovanjem vrtov. Zato so že pred drugo svetovno vojno in po njej zelene površine teh dvorišč pozidali z različnimi pomožnimi poslopji, na primer s pralnicami, drvarnicami in garažami, ki danes rabijo različnim namenom.
V	nekdanjem Graškem predmestju, ki je zaradi bližine železniške postaje dobilo pomembno prometno, gostinsko, obrtno in trgovsko vlogo, so bila tudi dvorišča vključena v živahno gospodarsko dejavnost. Danes so to večinoma mrtvi prostori, ki jih uporabljajo predvsem kot parkirišča za osebne avtomobile.
Spremenjena funkcija dvorišč in njihov drugačen utrip še bolj odsevata v naslednjem poglavju knjige z naslovom Kronološki pregled. V njem je obravnavano življenje na dvoriščih in ob njih v prvi polovici 19. stoletja, v drugi polovici 19. stoletja, v začetku 20. stoletja in med obema svetovnima vojnama. Nekdanji agrarno-obrtni način življenja mestnega prebivalstva se je zaradi urbanizacije in naraščajoče industrializacije mesta vse bo|j spreminjal, s tem pa tudi uporaba in podoba dvorišč, s katerih so postopoma izginjali vrtovi, vodnjaki in gospodarska poslopja, nastajali pa so majhni industrijski obrali in parkirišča za avtomobile,
V	obsežnem poglavju z naslovom Mariborčani na dvoriščih se je avtorica poglobila v delo in opravke na dvorišču, oddih in družabnost, otroške igre in preživljanje prostega časa, v dvorišče kot prostor zasebnosti in prostor za druženje s sosedi, S številnimi pripovedmi informatorjev je znova oživelo predvojno, povojno in tudi zdajšnje življenje na dvorišču.
Odnos do dvorišč, mnenja o njih in stopnja povezanosti z njimi so predmet posebnega poglavja, v katerem stanovalci pripovedujejo o svojem doživljanju lega prostora. Zlasti pri starejših informatorjih je opazno mnenje, da so bila dvorišča v preteklosti lepše urejena, čistejša, prijetnejša, polna otrok, pa tudi stanovalcev, ki so se na njih radi zadrževali v pomenkih s sosedi in z znanci. Poslabšanje in spreminjanje razmer na dvoriščih v zadnjih desetletjih je vodilo do tega, da informatorji razlike med zdajšnjimi in preteklimi obdobji še potencirajo.
Mnogo koristnih misli in izrazit uporaben pomen ima sklepno poglavje o aplikativnem vidiku raziskave, ki odgovarja na vsa ključna vprašanja načrtovane prenove dvorišč iz starega mestnega jedra. Avtorica se zavzema za ohranjanje pestre socialne strukture prebivalstva na tem območju in za oživljanje dejavnosti, ki bi lahko potekale v dvoriščnih poslopjih. Pomembno je opozorilo, da bi bilo treba pri urbanističnem urejanju dvorišč upoštevali zlasti mnenja in stališča stanovalcev ter jim dopuščati večjo svobodo in pobudo pri urejanju zelenic, igral in prostorov za posedanje,
S poglobljeno raziskavo naštetih tem in obsežnim slikovnim gradivom nam dvorišča v knjigi Jerneje Ferlež postanejo pomemben kazalec bivanja Mariborčanov v 19. in 20. stoletju. Tu so potekale za mesto nekatere pomembne gospodarske dejavnosti, na primer usnjarstvo. kolarstvo, barvarstvo, odvijale so se usode malih ljudi, ki so zaradi denarne stiske stanovali v dvoriščnih pomožnih poslopjih, na dvoriščih so se v prostem času družili otroci in odrasli. Pričujoča knjiga torej ni le knjiga, ki bi podrobno obravnavala del stavbne dediščine in bivalne kullure, ampak je delo, ki s sodobno, večplastno obravnavo materialne kulture izčrpno pripoveduje o nekaterih. do zdaj manj znanih področjih življenja slovenskega mestnega prehivalstva.