URADNI VESTNIK CELJE LETO XIII 27. december 1968 ST. 28 VSEBINA Skupščina občine Šentjur pri Celju 286. Odlok o začasnem financiranju izdatkov po proračunu občine Šentjur pri Celju v I. tromesečju 1969 287. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1968 288. Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Šentjur pri Celju 289. Odlok o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve 290. Odlok o nagradah 18. avgusta 291. Odlok o notranji organizaciji upravnih organov občine Šentjur pri Celju Občina Šentjur pri Celju — krajevna skupnost Blagovna 292. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970, 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Blagovna Občina Šentjur pri Celju — krajevna skupnost Dramlje 293. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970, 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Dramlje Občina Šentjur pri Celju — krajevna skupnost Dobje pri Planini 294. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970, 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Dobje pri Planin' Občina Šentjur pri Celju — krajevna skupnost Kalobje 295. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970, 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Kalobje Občina Šentjur pri Celju — krajevna skupnost Loka pri žusmu 296. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970, 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Loka pri Žusmu Občina Šentjur pri Celju — krajevna skupnost Planina pri Sevnici 297. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970, 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Planina pri Sevnici Občina Šentjur pri Celju — krajevna skupnost Ponikva pri Gro- belnem 298. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970, 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Ponikva Občina Šentjur pri Celju — krajevna skupnost Prevorje 299. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970. 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Prevorje Občina Šentjur pri Celju — krajevna skupnost Slivnica pri Celju 300. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970, 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Slivnica pri Celju Občina Šentjur pri Celju — krajevna skupnost Šentjur — okolica 301. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970, 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Šentjur — okolica 286. Po drugem odstavku 52. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64 in 43-334/67) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64 in 18-249/67) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1968 sprejela ODLOK o začasnem iinanciranju izdatkov po proračunu občine Šentjur pri Celju v I. tromesečju 1969 1. člen Potrebe občinskih organov in zavodov ter ostalih uporabnikov proračunskih sredstev občine se v I. tromesečju 1969 do sprejetja proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1969 financirajo na podlagi proračuna za leto 1968. 2. člen Izdatki se smejo izvrševati v tem času največ do višine 25% izdatkov proračuna občine za leto 1968 in po njegovih splošnih določbah. 3. člen Sredstva za delo državnih organov se določijo v trimesečnem planu za prvo tromesečje 1969 v enem znesku v smislu določb 2. člena tega odloka. 4. člen Zaradi neenakomernega priliva dohodkov in poravnave zapadlih obveznosti lahko občinska skupščina najame posojilo za izvrševanje proračuna do višine lastnega rezervnega sklada. 5. člen Dohodki, ki bodo doseženi in izdatki, ki bodo izvršeni v času začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1969. 6. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1969. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. Št. 400-81/68-3 Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1968 Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 287. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 128. členu statuta občine (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64 in 18-249/67) in 47. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64 in 43-334/67) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1968 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1968 1. člen V 1. členu odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1968 (Uradni vestnik Celje, št. 7-96/68) se besedilo spremeni in glasi; Proračun občine Šentjur pri Celju za leto 1968 obsega: — skupne dohodke v znesku 3,981.232 — razporejene dohodke po namenih potrošnje v znesku 3,813.054 — razporejene dohodke v rezervni sklad v znesku 37.700 — nerazporejene dohodke — proračunsko rezervo 30.478 V skupnih dohodkih so vključeni dohodki sklada za urejanje mestnih zemljišč in sklada za požarno varnost in se razporejajo v višini vplačanih prispevkov. 2. člen Ta odlok velja za leto 1968. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. St. 400-19/68-3 Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1968 Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. PREGLED dohodkov in razporeda izdatkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 196b Vrsta dohodkov DOHODKI Skupaj din Številka glavnega namena RAZPORED IZDATKOV Skupaj din 1 Prispevki 2,495.400 02 Kulturno-prosvetna dejavnost 134.540 2 Davki 1,162.000 03 Socialno skrbstvo 546.520 3 Takse 50.500 04 Zdravstveno varstvo 260.730 5 Dohodki po pos. zveznih 05 Komunalna dejavnost 366.500 predpisih 194.000 06 Delo državnih organov 1,746.842 6 Dohodki organov in drugi 11 Dejavnost krajevnih dohodki 56.000 skupnosti 60.000 8 Prenesena sredstva 23.332 12 Dejavnost družbeno-političnih in drugih organizacij 204.000 13 Negospodarske investicije 470.00 14 Gospodarski posegi 2.100 15 Vlaganje v rezervni sklad 37.700 16 Proračunske obveznosti iz preteklih let 121.822 18 Proračunska rezerva 30.478 Skupaj 3,981.232 Skupaj 3,981.232 288. Po prvem odstavku 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49-160/55), 23. členu pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26-119/56), 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469/65 in 15-224/67) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64 in 18-249/67) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1968 sprejela ODLOK o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Šentjur pri Celju 1. člen Pokopališča na območju občine Šentjur pri Celju so določena za pokopavanje umrlih ne glede na veroizpoved, narodnost in raso. I v 2. člen S pokopališkim redom se urejajo vprašanja, ki zadevajo vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališčih, dodeljevanje in vzdrževanje grobov, razpolaganje z opuščenimi grobnicami ter zanemarjenimi nagrobniki in spomeniki. 3. člen Na območju občine Šentjur pri Celju so tale pokopališča za naslednja naselja: 1. Pokopališče Šentjur pri Celju: Šentjur pri Celju, Bezovje pri Šentjurju, Primož pri Šentjurju, Trnovec pri Dramljah (del), Grobelno (del), Stopče, Botričnica. Kameno, Hruševec, Kranjčiča, Lokarje, Podgrad, Vrtano, Podgorje pod Resevno, Ritnik, Šibenik, Brezje ob Slomu, Črnolica, Nova vas pod Ritnikom, Tratna pri Grobelnem, Jakob pri Šentjurju, Sotensko pod Kalob-jem, Vodruž, Cerovec, Goričica, Proseniško, Repno in Zlateče pri Šentjurju; To pokopališče upravlja Stanovanjsko komunalno podjetje Šentjur pri Celju. 2. Pokopališče Ponikva: Ponikva, Bobovo, Dolga gora; Ostrožno pri Ponikvi (del), Boletina. Podgaj, Uniše, Okrog, Ponkvica, Srževica Dobovec pri Ponikvi, Slatina pri Ponikvi, Hotunje, Luterje, Žagaj pri Ponikvi in Zgornje Selce; To pokopališče upravlja Krajevna skupnost Ponikva pri Grobelnem. 3. Pokopališče Dramite: Jarmovec, Laze pri Dramljah, Marija Dobje, Svetelka, Grušče, Pletovarje, Dramlje, Jazbine, Spodnje Slemene, Straža na Gori, Zalog pod Uršulo, Zgornje Slemene, Razbor, Šedina, Vodule in Trnovec pri Dramljah (del). To pokopališče upravlja Krajevna skupnost Dramlje. 4. Pokopališče Kalobje: Kalobje, Osredek, Planinca, Trno, Trška gorca, Jazbin vrh, Kostrivnica, Pod-lešje in Vezo v j e. To pokopališče upravlja Krajevna skupnost Kalobje. 5. Pokopališče Slivnica pri Celju: Drobinsko, Javorje, Paridol, Sele, Slivnica pri Celju, Turno, Voglajna, Gorica pri Slivnici, Rakitovec, Tratna ob Voglajni, Bukovje pri Slivnici, Vodice in Voduce. To pokopališče upravlja Krajevna skupnost Slivnica. 6. Pokopališče Dobje pri Planini: Dobje pri Planini. Brezje pri Dobjem, Škarnice, Večje brdo, Završe pri Dobjem, Laziše, Presečno, Gorica pri Dobjem, Ravno. Repuš, Slatina pri Dobjem, Suho, Jezerce pri Dobjem in Jelce. To pokopališče upravlja Krajevna skupnost Dobje pri Planini. 7. Pokopališče Planina pri Sevnici: Doropolje, Go-lobinjek pri Planini, Vejice, Visoče, Brdo, Tajhte, Podpeč nad Marofom, Praprotno, Planina pri Sevnici in Podvine. 8. Pokopališče Šentvid pri Planini: Šentvid pri Planini, Podlog pod Bohorjem, Podpeč pri Šentvidu, Hru-šovje. Loka, Planinska vas, Planinski vrh, Podlog in Grušovje. Pokopališči pod točko 7. in 8. upravlja Krajevna skupnost Planina pri Sevnici. 9. Pokopališče Prevorje: Krivica, Lopaca, Košnica. Žegar, Dobje pri Lesičnem in Straška gorca. To pokopališče upravlja Krajevna skupnost Prevorje. 10. Pokopališče Žusem: Dobrina, Hrastje in Loka pri Žusmu. To pokopališče upravlja Krajevna skupnost Loka pri Žusmu. 4. člen Stanovanjsko komunalno podjetje Šentjur pri Celju oziroma krajevne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: »upravljaiec pokopališča«) ima tele dolžnosti: — določa mesto pokopa; — pokopava mrliče, prekopava grobove in na željo svojcev mrliče po predhodnem dovoljenju prevaža v drug kraj; — ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov; — vodi evidenco grobov z izkazom pokopanih in datum pokopa; posebej vodi seznam pokopanih oseb z oznako groba in datumom pokopa; — oddaja v najem prostore za grobove, sklepa najemne pogodbe, hrani pogodbe in vodi register sklenjenih pogodb; — vzdržuje naprave pokopališča in skrbi za red in snago; — sestavlja predračun dohodkov in izdatkov ter izvaja predračun, ki ga je sprejel pristojni samoupravni organ; — nastavlja potrebno osebje; nadzira pietetno pokopavanje; zavaruje vrednostne predmete, ki bi se našli ob prekopih grobov in jih sprejema v hrambo ter vodi o njih evidenco z oznako groba in datuma; izroča najdene predmete upravičencem; ako upravičenci niso dosegljivi oziroma teh ne morejo ugotoviti, postopa s temi predmeti po zakonitih predpisih; — opravlja dolžnosti investitorja pri novogradnjah na pokopališču; — daje mnenje k načrtom za rodbinske grobove in grobnice; — sprejema in izvršuje naročila za vzdrževanje grobov proti plačilu. 5. člen Upravljalec pokopališča, ki mu je poverjeno uprav-Ijanjg. pokopališča, mora imeti to dejavnost navedeno V svojem statutu. Pokopališča se vzdržujejo iz dohodkov pokopališč in dotacij, ki jih daje občinska skupščina po predloženem finančnem načrtu. 6. člen Upravljale! pokopališč morajo imeti za pokopališča na svojem območju naslednjo dokumentacijo: — načrt razdelitve grobov in ostalih prostorov v merilu 1:500, pregledan po občinskem upravnem organu, pristojnem za gradbene in komunalne zadeve; — kartoteko naročnikov grobnih parcel. 7. člen Upravljale! pokopališč, ki upravljajo pokopališča, morajo skrbeti predvsem: — da je izdelana parcelacija grobov v soglasju z občinskim sanitarnim inšpektorjem; — da so prostori, oddani za grobove in grobnice, v redu vzdrževani. 8. člen Grobovi borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja in grobovi, ki imajo poseben zgodovinski pomen, so pod posebnim varstvom občine Šentjur pri Celju. Za te grobove skrbijo upravljale! pokopališč. Vzdrževanje se financira iz občinskega proračuna po posebni pogodbi. 9. člen Grobni prostori otroških grobišč morajo biti na pokopališčih 1,80 m dolgi in 1 m široki. Razdalja med grobnimi jamami mora znašati najmanj 0,50 m. Grobni prostori vrstnih grobov morajo biti dolgi 2,40 m in široki 1,20 m, grobni prostori za dve grobni jami morajo biti 2,40 m široki in 2,40 m dolgi, razdalja med grobnimi jamami pa mora biti 0,50 m. Razdalja med grobnimi jamami mora znašati najmanj 50 cm. Grobna jama mora biti najmanj 1,80 m globoka in mora krsto prekrivati najmanj 1,40 m debela zemeljska plast. Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora biti jama tako globoka, da znaša plast zemlje nad nazadnje pokopanim najmanj 1,40 m. 10. člen Grobnice se lahko gradijo le na za to določenih mestih. Gradnja grobnic se mora predhodno priglasiti pri organu, pristojnem za gradbene in komunalne zadeve. Grobnica mora biti primerno obzidana, najmanj 2 m globoka, 3,80 m dolga in 1,80 do 3 m široka. Grobnica mora biti pokrita z rezanim kamnom ali cementno krovno ploščo, ki grobnico nepredušno zapira. Dno grobnice mora biti posuto s peskom, drenirano ali tlakovano z opeko in suho. Krste v grobnici morajo biti kovinske ali iz trdega lesa s kovinskim vložkom ter nepredušne. 11. člen Znamenja na grobnih kamnih in spomenikih ne smejo žaliti nacionalnega čuta ter spoštovanja do pokojnih ali vzbujati zgražanje državljanov. 12. člen Spomeniki — nagrobni kamni in druga znamenja, ograje, klopi ali druge naprave ne smejo segati preko meje določenega grobnega prostora in se lahko postavijo samo z dovoljenjem upravljalca pokopališča v soglasju s pristojnim upravnim organom. 13. člen Grobovi in grobnice morajo biti redno oskrbovani. Dvakrat letno, spomladi in na dan mrtvih, morajo biti temeljito očiščeni. 14. člen Ekshumacije na željo strank se opravljajo v smislu določil pravilnika o pogojih in načinu izkopavanja in prevoza mrličev (Uradni list SFRJ, št. 2/65) v času od 1. oktobra do 31. marca. 15. člen Rodbine; ki žele pokop svojcev v skupnem grobu, najamejo na pokopališču zemljišče za rodbinski grob. Izbira mesta se opravi sporazumno z upravljalcem pokopališča. 16. člen Grobovi se dodeljujejo v uporabo za dobo 10 let proti najemnini. S plačilom najemnine pridobi lastnik oziroma najemnik pravico do uporabe prostora. Prostor za rodbinsko grobišče ali za grobnico se lahko naroči za posamezne osebe ali za družine. 17. člen Pravica do groba se lahko podaljša vsakokrat za naslednjih 10 let, če se naročnik oziroma najemnik pravice uporabe groba še pred potekom določene uporabne dobe za to pismeno izjavi in če plača najemnino. 18. člen Najemna pravica za zemljišče rodbinskega groba je dedna, ne more pa se odtujiti. Oprema rodbinskega groba je zasebna lastnina. 19. člen Pokopi v rodbinske grobove se ustavijo 10 let pred iztekom pogodbe, če ni bila podaljšana najemna pogodba. 20. člen Upravljalec pokopališča razveljavi sklenjeno pogodbo v tehle primerih: — če najemnik prostora ne plača računov in kljub dvakratnemu pozivu ne poravna svojega dolga. Upravljalec opozori pri drugem opominu dolžnika, da bo razveljavil najemno pogodbo, če dolžni znesek ne bi bil plačan v postavljenem roku; — če se grob ne vzdržuje kljub pismenemu pozivu oziroma opozorilu v časopisju; — ob ukinitvi pokopališča. 21. člen Lastnik rodbinskega groba ne more zahtevati odškodnine za ureditev rodbinskega groba od upravljalca pokopališča, če je ta razveljavil najemno pogodbo po pravilniku ali najemni pogodbi. 22. člen Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra rodbinski grob kot vrstni grob do konca mirovalne dobe po zadnjem pokopu, na kar se grob lahko prekoplje. 23. člen Lastnik mora odstraniti opremo rodbinskega groba v šestih mesecih po preteku najemne pogodbe ali po dnevu, ko je bila taka pogodba razveljavljena. Upravljalec pokopališča določi po preteku 6 mesecev primeren naknadni rok za odstranitev opreme groba. Po preteku naknadnega roka odstrani upravljalec pokopališča opremo in jo proda na javni dražbi. Izkupiček po odbitku stroškov in zamujenih plačil izroči lastniku, če pa tega ne najde, deponira znesek po zakointih določilih. 24. člen Najemna pogodba za zemljišče, na katerem je zgrajena grobnica, se razveljavi kot je določeno za rodbinski grob. 25. člen Upravljalec pokopališča postopa po razveljavitvi najemne pogodbe takole: — izprazni grobnico in oskrbi prekop v smislu določil pravilnika o pogojih in načinu izkopavanja in prevoza mrličev; — sporoči lastniku grobnice neposredno, če pa njegovo bivališče ni znano, pa po oglasu v časopisju, da odstrani opremo in zgradbo grobnice v šestih mesecih. 26. člen Upravljalec pokopališča proda na javni dražbi grobnico ali posamezne dele, če lastnik grobnice ni razpolagal s svojimi stvarmi. Iztržek dražbe po odbitku stroškov se izroči lastniku, če se pa njegovo bivališče ne da ugotoviti, se deponira znesek po zakonitih predpisih. 27. člen Za vsako pokopališče se mora voditi pokopališki register — kartoteka, ki se hrani pri pogrebni službi. Pokopališki register — kartoteka mora vsebovati: — zaporedno številko registrske kartoteke; — pokopališče, oddelek, polje, vrsto, številko groba (če je grob poedinski, dvojni ali množični); — naslov lastnika — priimek in ime ter kraj bivanja; — priimek in ime pokojnikov; — dan pokopa; — datum plačila in višino zneska ter številko računa; — označeno globino groba; — eventuelne pripombe. Register — kartoteka je trajne vrednosti in se zaključuje samo z opustitvijo pokopališča. Po opustitvi pokopališča se odda en izvod kartoteke v občinski arhiv. 28. člen Svojci umrlega, ki stanujejo na območju urbanega naselja Šentjur pri Celju, so dolžni prepeljati truplo pokojnika v mrliško vežo najpozneje osem ur po smrti. Izjemoma se lahko dovoli, da truplo pokojnika leži doma, če to opravičujejo sanitarni in prostorni pogoji. To dovoljenje izda pristojni organ za sanitarno inšpekcijo. 29. člen Višina najemnine za uporabo prostora in tarifa za plačilo pogrebnih uslug je določena s posebnim odlokom. Pobrana najemnina in drugi dohodki od pokopališč se smejo uporabiti samo za vzdrževanje, ureditev in razširitev pokopališč. 30. člen Obiskovalec pokopališča je dolžan opustiti vse, kar žali pieteto do umrlih. Na pokopališkem prostoru je predvsem prepovedano: — nedostojno vedenje, vpitje, žvižganje, glasno smejanje, razgrajanje in podobno; — stopanje in hoja po grobovih; — vodenje živali na pokopališča; — odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora; — trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih — ponesnaženje pokopališča in poškodovanje prostorov, naprav, predmetov in nasadov; — vožnja z dvokolesi ali z motornimi vozili ali njih shranjevanje na pokopališču; — pokopavanje v tujem grobu brez soglasja dotedanjega koristnika; — poškodovanje grobov in odtujevanje predmetov. 31. člen Osebe, ki kršijo določila 30. člena tega odloka, se kaznujejo z denarno kaznijo do 1.000 din. Kazen izreče občinski sodnik za prekrške. 32. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati pokopališki red za območje občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 10-98/60). St. 352-55/68-4 Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1968 Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 289. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 15. členu uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Uradni list SFRJ, št. 33-566'65, 36-651/65, 40-720/ 65, 50-829/65, 11-151/66 in 22-234/66.) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64 in 18-149/67) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1968 sprejela ODLOK o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za izvrševanje komunalnih storitev v občini Šentjur pri Celju skrbijo Stanovanjsko komunalno podjetje Šentjur, krajevne skupnosti in druge delovne organizacije, ki so za to pristojne po predpisih. 2. člen S tem odlokom daje Skupščina občine Šentjur pri Celju soglasje k cenam za komunalne usluge na območju Šentjur pri Celju. II. VODOVODI 3. člen Potrošniki, ki uporabljajo vodo iz vodovodov na črpalni sistem ali vodo iz gravitacijskih vodovodov na območju občine Šentjur pri Celju, plačujejo vodarino po naslednji tarifi: N-din 1. Gospodinjstva in internati 0,70/m3 2. Industrija 1 50/m3 3. Gostinstvo in trgovina 1,50/m3 4. Ostale delovne organizacije (kmetijstvo in drugo) 1,10/m3 5. Uslužnostna obrt družbenega in zasebnega sektorja ter proračunski zavodi in društva 1,20/m3 4. člen Poraba vode se meri praviloma le z vodomeri, ko- likor s tem odlokom ni drugače določeno. Gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo vodarino v pavšalnem znesku od člana gospodinjstva 1,50 N-din mesečno. Poleg tega pa ta gospodinjstva plačujejo dodatno še: N-din/mesec 1. za kopalno kad v stanovanju 0,40 2. za stranišče na izpiranje 0,30 Kmetijska gospodarstva družbenega in zasebnega sektorja plačujejo: 1. za konja ali govedo o,60 2. za svinje 0,30 3. za drobnico o,20 Drugi potrošniki, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo pavšalno vodarino po prej določenih cenah in se zaračuna: 1. za delovne organizacije na zaposlenega 80 l/dan 2. za uslužnostno obrt družbenega in zasebnega Sektorja ter proračunske zavode in društva od zaposlenega 60 l/dan 3. za gostinstvo 50,00 N-din mes. 5. člen Za gradnjo objektov, kjer ni vgrajenih vodomerov, se zaračunava po določenih cenah naslednja količina vode: 1. za enostanovanjsko hišo 50 ma 2. za večstanovanjsko hišo za vsako stanovanje 30 m3 3. za druge objekte od m2 * * * etažne površine o, 5 m8 6. člen Vsi potrošniki, ki koristijo vodo iz javnih vodovodov, morajo v roku 6 mesecev po začetku veljavnosti tega odloka vgraditi vodomere. 7. člen Za priključke na javno vodovodno omrežje zaračunava Stanovanjsko komunalno podjetje pristojbino, ki znaša: pri enostanovanjski hiši N-din 1.500 pri dvostanovanjski hiši 2.500 pri trostanovanjski do deset-stanovanjski hiši za vsako stanovanje 1.000 pri drugih objektih od gradbene vrednosti 100.000 N-din 3.000 pri drugih gradbenih objektih nad 100.000 N-din do 1 milijon N-din 6.000 pri drugih gradbenih objektih nad 1 milijon N-din 0,6% III. KANALIZACIJA 8. člen Občani in organizacije plačujejo prispevek za uporabo javne kanalizacije (kanalščino). 9. člen Upravljalec javne kanalizacije sme zaračunati: N-din/mesec 1. za gospodinjstva od člana gospodinjstva 0,10 2. za druge uporabnike od zaposlene osebe 0,25 10. člen Kanalščina se sme zaračunati vsem uporabnikom, ki so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje. Pristojbina se plačuje od dneva priključitve. 11. člen Stanovanjsko komunalno podjetje upravlja in vzdržuje javno kanalizacijsko omrežje do vključno priključnega jaška. Stroški za priključke na kanalizacijsko omrežje bremenijo uporabnika javne kanalizacije. Priključki na javno kanalizacijsko omrežje se smejo izvršiti le po navodilih in pod nadzorstvom delavcev Stanovanjsko komunalnega podjetja Šentjur pri Celju. 12. člen Priključki na javno kanalizacijsko omrežje se izvedejo po tehničnih predpisih. IV. JAVNA TEHTNICA 13. člen Za tehtanje tovorov na javni tehtnici se zaračuna: N-din 1. za tovore do 100 kg 0,80 2. za tovore do 100 kg do 300 kg 1,20 3. za tovore od 300 kg do 500 kg 1,80 4. za tovore od 500 kg do 1000 kg 2,50 5. za tovore od 1000 kg do 2000 kg 3,50 6. za tovore od 2000 kg do 5000 kg 4,50 7. za tovore od 5000 kg do 10.000 kg 5,50 8. za tovore nad 10.000 kg 6,50 Za živino se zaračuna za težo tovora po navedeni tarifi, povečani za 50 %. Za tehtanje tovorov pred 6. in po 14. uri se zaračuna 20 % večja tarifa. 14. člen Upravljalec tehtnice je dolžan, da javno tehtnico redno vzdržuje, da je možno tehtanje vseh tovorov in ob vsakem času. V primeru daljšega zastoja zaradi popravil ali redne kontrole oziroma revizije tehtnice se mora pri tehtnici objaviti čas prekinitve tehtanja z javno tehtnico. V. ODVOZ SMETI IN ODPADKOV 15. člen Za odvoz smeti in odpadkov se zaračunava: 1. za gospodinjstvo in osnovne šole od 1 m2 stanovanjske površine mesečno 0,03 N-din; ______ 2. za druge stranke (podjetja, obrtnike itd.) od 1 m2 poslovne površine mesečno 0,08 N-din. 16. člen Smeti in odpadki se smejo odvažati le na za to predvidena mesta, ki so določena z odlokom o obveznem odlaganju smeti in odpadkov v Šentjurju pri Celju. 17. člen Smeti in odpadke, ki nastanejo ali ostanejo pri rednem delovanju, mora stanovanjsko komunalno podjetje redno odvažati po potrebi in po določenem razporedu. 18. člen Odvoz smeti in odpadkov je obvezen v območju gradbenega okoliša Šentjur pri Celju, za katerega veljajo te tarife. 19. člen Potrošniki, ki sami odvažajo smeti in odpadke z dovoljenjem pristojne službe, plačujejo 10 % prispevka od določene tarife za uporabo prostora. VI. POGREBNE USLUGE 20. člen Pristojbine za uporabo grobov in objektov na pokopališčih na območju občine Šentjur pri Celju znašajo: 1. od vrstnega groba: N-din a) za otroka do 14 let 20,00 b) za odrasle osebe 40,00 2. od izbranega groba (posebnega) 70,00 3. od rodbinskega groba 50,00 4. od prostora za grobnico 300,00 21. člen Za pogrebne usluge se zaračunavajo naslednji zneski: 1. za izkop in zagrnitev jame: N-din a) za otroke do 14. leta starosti 50,00 b) za odraslo osebo 80,00 2. za prekop mrličev: a) za otroka do 14. leta starosti 150,00 b) za osebo staro nad 14 let 300,00 3. za uporabo mrliške veže na dan 30,00 Za prvo desetletno obdobje se ne zaračuna najemnina za grob. Za vsa nadaljnja desetletna obdobja znaša najemnina za grob oziroma grobnico enako kot je navedeno v 20. členu tega odloka za prvo desetletno obdobje. Pokopališke pristojbine pobirajo krajevne skupnosti oziroma Stanovanjsko komunalno podjetje Šentjur, ki upravljajo s pokopališči na območju občine Šentjur pri Celju. Pristojbine so njihovi dohodki. VII. KONČNE DOLOČBE 22. člen Z dnem ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve (Uradni vestnik Celje, št. 7-93/66 in 19-291/66). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. St. 352-54/68-4 Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1968 Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 290. Po četrti alinei 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1968 sprejela ODLOK o nagradah 18. avgusta 1. člen Za izredne uspehe na gospodarskem, kulturnem, prosvetnem in na drugih področjih, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku občine Šentjur pri Celju kot celote ali k napredku njenih posameznih območij, se podeljujejo nagrade 18. avgusta kot posebno družbeno priznanje. Nagrade se pri Celju. imenujejo po prazniku občine Šentjur 2. člen Nagrade 18. avgusta se podeljujejo vsako leto zaslužnim posameznikom, delovnim organizacijam in društvom neposredno pred praznovanjem občinskega praznika 18. avgusta za njihove izredne uspehe pri delu za napredek občine. 3. člen Nagrade 18. avgusta podeljuje odbor za podeljevanje nagrad 18. avgusta (v nadaljnjem besedilu: »odbor«). Odbor ima predsednika in 4 člane, ki jih imenuje občinska skupščina. 4. člen Odbor podeljuje nagrade na predlog ali po lastni pobudi. 5. člen Odbor sprejme pravila odbora za podeljevanje nagrad 18. avgusta. Pravila potrdi občinska skupščina. S pravili se določijo pogoji in postopek za podeljevanje nagrad 18. avgusta ter organi in organizacije, ki lahko predlagajo kandidate. 6. člen Sredstva za podeljevanje nagrad 18. avgusta se zagotovijo vsako leto v proračunu občine Šentjur pri Celju. ' -: 7. člen Administrativne zadeve v zvezi s podeljevaniem nagrad 18. avgusta opravlja tajnik Skupščine občine Šentjur pri Celju. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 113-75/68-1 Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1968 Predsednik Skunščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 291. Skupščina občine Šentiur nri Celju ie po 128. in 211. členu statuta občine Šentiur pri Celju UTradni vestnik okraja Celje, št. 20-194/64) na seii občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1968jjprejela^ ODLOK o notranji organizaciji upravnih organov občine Šentjur pri Celju 1. člen Občinski upravni organi so naslednji: A. TEMELJNI ORGANI I. Oddelek za občo upravo II. Oddelek za gospodarstvo in finance III. Davčna uprava IV. Odsek za narodno obrambo B. POSEBNI IN DRUGI ORGANI 1. Krajevni uradi v Dramljah, Ponikvi pri Gro-belnem, Planini pri Sevnici, Slivnica pri Celju, Prevor-ju, Dobju pri Planini in Loki pri Žusmu. 2. Občinski sodnik za prekrške. 3. Občinsko disciplinsko sodišče in višje občinsko disciplinsko sodišče. 4. Služba pravne pomoči občanom. 5. Upravne komisije. 2. člen S tem odlokom preneha veljati odlok o notranji organizaciji upravnih organov občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 18-251/67). 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 021-15/68-1 Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1968 Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 292. Svet krajevne skupnosti Blagovna občine Šentjur pri Celin je po drugem odstavku 138. člena zakona o prisnevkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/67 in 5-12/68) in 12. členu statuta Krajevne skupnosti Blaeovna po referendumu opravljenem dne 22. decembra 1968. na seji dne 26. decembra 1968 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970, 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Blagovna I 1. Za občane območja Proseniško, Zlateče, Goričica, Repno, Cerovec, Primož, Lokarje in Trnovec, ki sna-daio v krajevno skupnost Blagovna, se za leto 1969, 1970. 1971 in 1972 uvede kraievni samoprispevek. Obveznost samoprispevka se poravna v delu, nadomesti pa v gotovini. Krajevni samoprisnevek se uporabi za izvršitev komunalnih del in sicer: obnovo in večja vzdrževalna dela na cestah TV. reda, obnovo in vzdrževanie drueih komunalnih objektov po programu krajevne skupnosti Blagovna. 2. Vrednost del, ki se bodo izvršila, oziroma financirala iz sredstev samoprispevka v letih 1969—1972 znaša 176.640 dinarjev. 3. Dela. ki se izvajajo oziroma financiralo v posameznem obdobju v okviru programa po 1. točki teea sklena. določi za vsako leto posebej svet krajevne skunnnsti. Za vsako leto programirana dela moralo biti zaključena najkasneje do 31. oktobra tekočega leta. razen če s nmeramnm ni določen drugačen rok. Za izvajanje del skrbi svet krajevne skuonosti nenosredno. lahko pa organizacijo posameznih del poveri režijskim odborom, izvoljenim na zborih volilcev izmed občanov posameznih naselij. 4. Zavezanci za kraievni samonrisnevek so vsi ohrani, ki stalno prebivajo na območju naselij, navedenih v 1. točki tega sklepa, izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve samoprispevka. 5. Krajevnega samoprispevka v delu, oziroma nadomestila v denarju so oproščeni otroci in mladoletniki do 16 let starosti, noseče žene, matere, ki imajo otroke, stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti za delo nesposobni, moški stari nad 55 let in ženske, stare nad 50 let. 6. Letna obveznost po krajevnem samoprispevku znaša na zavezanca 20 delovnih ur. Glede na značaj del se lahko samoprispevek poravna v drugih storitvah (prevozi, posebno kvalificirano delo) ali dobava materiala (pesek, kamen ipd.). Vrednost delovne ure se določi za leto 1969 na 4 din, za vsako nadaljnje posamezno leto pa določi višino vrednosti delovne ure Svet krajevne skupnosti. Vrednost drugih storitev in vrednost materiala se ugotovi po strokovni ocenitvi. 7. Krajevni samoprispevek določi zavezancem Svet krajevne skupnosti z odločbo. Zoper odločbo o ■"'dmeri ni pritožbe, možen pa je upravni spor pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije. Kolikor zavezanec ne izpolni svoje obveznosti v delu do roka, določenega v 3. točki, se le-ta spremeni v denarno obveznost in se izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 8. O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti Blagovna. 9. Če sredstva krajevnega samoprispevka, zbrana kot nadomestna izvršitev obveznosti, presegajo znesek, potreben za izvršitev programa, zaradi katerega je bil uveden, se preostala sredstva uporabijo za ureditev drugih komunalnih del, ki jih določi svet krajevne skupnosti. 10. Ta sklep velja od 1. januarja 1969. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. Št. 3/68 Blagovna, dne 26. decembra 1968 Predsednik sveta krajevne skupnosti Blagovna Franc Šumer 1. r. 293. Svet krajevne skupnosti Dramlje je po drugem odstavku 138. člena zakona o prispevkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/67 in 5-12/68) in po 13. členu statuta krajevne skupnosti Dramlje po referendumu, opravljenem dne 22. decembra 1968, na seji dne 22. decembra 1968 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970, 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Dramlje 1. Za občane območja naselij Dramlje, Grušče, Jar-movec, Jazbine, Laze pri Dramljah, Marija Dobje, Ple-tovarje, Razbor, Sp. Slemene, Straža na gori, Svetelka, Šedina, Vodule. Zalog pod Uršulo, Zg. Slemene in del Trnovca pri Dramljah, ki spadajo v krajevno skupnost Dramlje, se za leta 1969, 1970, 1971 in 1972 uvaja krajevni samoprispevek. Obveznost samoprispevka se poravna v delu, nadomesti pa v gotovini. Krajevni samoprispevek se uporabi za izvršitev komunalnih del in sicer obnovo in večja vzdrževalna dela na cestah IV. reda ter obnovo in vzdrževanje drugih komunalnih objektov po programu krajevne skupnosti Dramlje. 2. Vrednost del, ki se bodo izvršila, oziroma financirala iz sredstev samoprispevka v letih 1969—1972, znaša 236.800 dinarjev. 3. Dela, ki se izvajajo oziroma financirajo v posameznem letu v okviru programa po 1. točki tega sklepa, določi za vsako leto posebej svet krajevne skupnosti. Za vsako leto programirana dela morajo biti zaključena najkasneje do 31. oktobra tekočega leta, razen če s programom ni določen drugačen rok. Za izvajanje del skrbi svet krajevne skupnosti neposredno, lahko pa organizacijo posameznih del poveri režijskim odborom, izvoljenim na zborih volilcev izmed občanov posameznih naselij. 4. Zavezanci za krajevni samoprispevek so vsi občani, ki stalno prebivajo na območju naselij, navedenih v 1. točki tega sklepa izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve samoprispevka. 5. Krajevnega samoprispevka v delu, oziroma nadomestila v denarju so oproščeni: otroci in mladoletniki do 16 let starosti, noseče žene, matere, ki imajo otroke, stare manj kot 7 let. občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti za delo nesposobni, moški stari nad 55 let in ženske, stare nad 50 let. 6. Letna obveznost po krajevnem samoprispevku znaša na zavezanca 20 delovnih ur. Glede na značaj del se lahko samoprispevek poravna v drugih storitvah (prevozi, posebno kvalificirano delo) ali dobava materiala (pesek, kamen ipd.). Vrednost delovne ure se določi za leto 1969 na 4 din, za vsako nadaljnje posamezno leto pa določi višino vrednosti delovne ure Svet krajevne skupnosti. Vrednost drugih storitev in vrednost materiala se ugotovi po strokovni oceni. 7. Krajevni samoprispevek določi zavezancem Svet krajevne skupnosti z odločbo. Zoper odločbo o odmeri ni pritožbe, možen pa je upravni spor pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenile. Kolikor zavezanec ne izpolni svoie obveznosti v dc-lu do roka. določenega v 3. točki, se le-ta spremeni v denarno obveznost in se iztema no predpisih ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 8. O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti Dramlje. 9. Če sredstva krajevnega samoprispevka, zbrana kot nadomestna izvršitev obveznosti presevajo znesek, potreben za izvršitev proerama, zaradi katerega je bil uveden, se preostala sredstva uporabijo za ureditev drugih komunalnih del, ki jih določi svet krajevne skupnosti. Ta sklep velja od 1. januarja 1969. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. St. 127/1-68 Dramlje, dne 22. decembra 1968 Predsednik sveta krajevne skupnosti Dramlje Jože Podergajs 1. r. 294. Svet krajevne skupnosti Dobje pri Planini je po drugem odstavku 138. člena zakona o prispevkih občanov (Uradni list SRS. št. 7-59/67 in 5-12/68), po 13. členu statuta krajevne skupnosti Dobje pri Planini in po referendumu opravljenem dne 22. decembra 1968. na seji dne 23. decembra 1968 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970. 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Dobje pri Planini 1. Za občane območja naselij Dobje, Brezje, Jezerce, Laziše Presečno, Ravno, Repuž, Slatina, Suho, Škar-nice, Večie Brdo in Završe, ki spadajo v krajevno skupnost Dobje pri Planini, se za leta 1969, 1970, 1971 in 1972 uvaja krajevni samoprispevek. Obveznost samoprispevka se poravna v delu, nadomesti pa v gotovini. Krajevni samoprispevek se uporabi za izvršitev komunalnih del in sicer obnovo in večin vzdrževalna dela na cestah XV. reda, obnovo in vzdrževanje dmeih immunalnih objektov po programu krajevne skupnosti Dobje pri Planini. 2. Vrednost del, ki se bodo izvršila, oziroma financirala iz sredstev samoprispevka v letih 1969—1972, znaša 173.000 dinarjev. 3. Dela, ki se izvajajo oziroma financirajo v posameznem delu v okviru programa po 1. točki teea sklepa, določi za vsako leto posebej svet krajevne skupnosti. Za vsako leto programirana dela morajo biti zaključena najkasneje do 31. oktobra tekočega leta, razen če s programom ni določen drugačen rok. Za izvajanje del skrbi svet krajevne skupnosti neposredno lahko pa organizacijo posameznih del poveri režijskim odborom, izvoljenim na zborih volivcev izmed občanov posameznih naselij. 4. Zavezanci za krajevni samoprispevek so vsi občani, kj stolno prebivajo na območju naselij, navedenih v 1. točki teea sklena. izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve samoprispevka. 5. Krajevnega samoprispevka v delu, oziroma nadomestila v denarju so oproščeni otroci in mladoletniki do 16 let starosti, noseče žene, matere, ki imajo otroke, stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti za delo nesposobni, moški, stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let. 6. Letna obveznost po krajevnem samoprispevku znaša po zavezancu 20 delovnih ur. Glede na značaj del se lahko samoprispevek poravna v drugih storitvah (pre- vozi, posebno kvalificirano delo) ali dobava materiala (pesek, kamen ipd.). Vrednost delovne ure se določi za leto 1969 na 4 din, za vsako nadaljnje posamezno leto pa določi višino vrednosti delovne ure Svet krajevne skupnosti. Vrednost drugih storitev in vrednost materiala se ugotovi po strokovni ocenitvi. 7. Krajevni samoprispevek določi zavezancem Svet krajevne skupnosti z odločbo. Zoper odločbo o odmeri ni pritožbe, možen je pa upravni spor pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije. Kolikor zavezanec ne izpolni svoje obveznosti v delu do roka, določenega v 3. točki, se le-ta spremeni v denarno obveznost in se izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 8. O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti Dobje pri Planini. 9. Če sredstva krajevnega samoprispevka, zbrana kot nadomestna izvršitev obveznosti presegajo znesek, potreben za izvršitev programa, zaradi katerega je bil uveden, se preostala sredstva uporabijo za ureditev drugih komunalnih del, ki jih določi svet krajevne skupnosti. 10. Ta sklep velja od 1. januarja 1969. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. St. 8/1-68 Dobje, dne 23. decembra 1968 Predsednik sveta krajevne skupnosti Dobje pri Planini Hugo Salobir 1. r. 295. Svet krajevne skupnosti Kalohie je no drugem odstavku 138 člena zakona o prispevkih občanov (Uradni list SRS. št. 7-59W7 in 5-12/68) po 209. členu statuta krajevne skupnosti Kalobie in no referendumu, opravljenem dne 22. decembra 1968, na seji dne 22. decembra 1968 sprejel SKLEP o nvedhi kraievneaa samonrienevka v leljh 1064. 1070. 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Kalohie - 1. Za občane območja naselij Jazbin vrh, Kalobie, Kostrivnica. Osredek, Planinca, Podlešie, Trno, Trška gorca in Vodice pri Kalobju, ki spadajo v krajevno skunnost Kalobje, se za leto 1969, 1970, 1971 in 1972 uvaja krajevni samoprispevek. Obveznost samoprispevka se poravna v delu, nadomestiti pa v gotovini. Kraievni sam opri snevek se uporabi za izvršitev komunalnih del in sicer obnovo in večja vzdrževalna dela na cestah IV. reda ter obnovo in vzdrževanje drugih komunalnih objektov po programu krajevne .skupnosti Kalobje. 2. Vrednost del, ki se bodo izvršila, oziroma financirala iz sredstev samoprispevka v letih 1969—1972, znaša 122.560 dinarjev. 3. Dela, ki se izvajajo oziroma financirajo v posameznem letu v okviru programa po 1. točki tega sklepa, določi vsako leto posebej svet krajevne skupnosti. Za vsako leto programirana dela morajo biti zaključena najkasneje do 31. oktobra tekočega leta, razen če s programom ni določen drugačen rok. Za izvajanje del skrbi svet krajevne skupnosti neposredno, lahko pa organizacijo posameznih del poveri režijskim odborom, izvoljenim na zborih volivcev izmed občanov posameznih naselij. 4. Zavezanci za krajevni samoprispevek so vsi občani, ki stalno prebivajo na območju naselij, navedenih v 1. točki tega sklepa, izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve samoprispevka. 5. Krajevnega samoprispevka v delu, oziroma nadomestila v denarju so oproščeni otroci in mladoletniki do 16. leta starosti, noseče žene, matere, ki imajo otroke, stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti za delo nesposobni, moški stari nad 55 let in ženske, stare nad 50 let. 6. Letna obveznost po krajevnem samoprispevku znaša na zavezanca 20 delovnih ur. Glede na značai del se lahko samonrisnevek poravna v drueih storitvah (prevozi, posebno kvalificirano delo) ali dobava materiala (pesek kamen, ipd.). Vrednost delovne ure se določi za leto 1969 na 4 din, za vsako nadaljnje posamezno leto pa določi višino vrednosti delovne ure Svet krajevne skupnosti. Vrednost drueih storitev in vrednost materiala se ugotovi po strokovni oceni. 7. Krajevni samoprispevek določi zavezancem Svet krajevne skupnosti z odločbo. Zoper odločbo o odmeri ni pritožbe, možen pa je upravni spor pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenile. Kolikor zavezanec ne izpolni svoie obveznosti v delu do roka. določenega v 3. točki, se le-ta spremeni v denarno obveznost in se izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 8. O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti Kalobje. 9. Če sredstva krajevnega samoprispevka, zbrana kot nadomestna izvršitev obveznosti presegajo znesek, potreben za izvršitev programa, zaradi katerega je bil uveden, se preostala sredstva uporabijo za ureditev drugih komunalnih del, ki jih določi svet krajevne skupnosti. 10. Ta sklep velja od 1. januarja 1969. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. St.: 10/1968 Kalobje, dne 22. decembra 1968 Predsednik sveta krajevne skupnosti Kalobje Anton Mlakar 1. r. 296. Svet krajevne skupnosti Loka pri Žusmu je po drugem odstavku 130. člena zakona o prispevkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/67 in 5-12/68), po 13. členu statuta krajevne skupnosti Loka pri Žusmu in po refe-redumu opravljenem dne 22. decembra 1968 na seji dne 23. decembra 1968 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970, 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Loka pri Žusmu 1. Za občane območja naselij Loka pri Žusmu, Dobrina in Hrastje, ki spadajo v krajevno skupnost Loka pri Žusmu. se za leta 1969. 1970, 1971 in 1972 uvaja krajevni samoprispevek. Obveznost samoprispevka se poravna v delu, nadomesti pa v gotovini. Krajevni samoprispevek se uporabi za izvršitev komunalnih del in sicer: obnovo in večja vzdrževalna dela na cestah IV. reda, obnovo in vzdrževanje drugih komunalnih objektov po programu krajevne skupnosti Loka pri Žusmu. 2. Vrednost del, ki se bodo izvršila, oziroma financirala iz sredstev samoprispevka v letih 1969—1972. znaša 126,720 dinarjev. 3. Dela, ki se izvajajo oziroma financirajo v posameznem letu v okviru programa po 1. točki teaa sklepa določi za vsako leto posebej svet krajevne skupnosti. Za vsako leto programirana dela morajo biti zaključena najkasneje do 31. oktobra tekočega leta. razen če s tem programom ni določen drugačen rok. Za izvajanje del skrbi svet krajevne skupnosti neposredno, lahko pa organizacijo posameznih del poveri režijskim odborom, izvoljenim na zborih volivcev izmed občanov posameznih naselij. 4. Zavezanci za krajevni samoprispevek so vsi občani, ki stalno prebivajo na območju naselij, navedenih v 1. točki tega sklena, izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve samoprispevka. 5. Krajevnega samoprispevka v delu, oziroma nadomestila v denarju so oproščeni otroci in mladoletniki do 16 let starosti, noseče žene, matere, ki imaio otroke, stare mani kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti za delo nesposobni, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let. 6. Letna obveznost no krajevnem samoprispevku znaša na zavezanca 20 delovnih ur. Glede na značai del se lahko samoprispevek poravna v drugih storitvah (prevozi. posebno kvalificirano delo) ali dobava materiala (pesek, kamen ipd.). Vrednost delovne ure se določi za leto 1969 na 4 din. za vsako nadaljnje posamezno leto pa določi višino vrednosti delovne ure Svet krajevne skupnosti. Vrednost drugih storitev in vrednost materiala se ugotovi po strokovni oceni. 7. Krajevni samoprispevek določi zavezancem Svet krajevne skupnosti z odločbo. Zoper odločbo o odmeri ni pritožbe, možen pa je upravni spor pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije. Če zavezanec ne izpolni svoje obveznosti v delu do roka, določenega v-3. točki, se le- ta spremeni v denarno obveznost in se izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 8. O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti Loka pri Žusmu. 9. Če sredstva krajevnega samoprispevka, zbrana kot nadomestna izvršitev obveznosti presegajo znesek, potreben za izvršitev programa, zaradi katerega je bil uveden, se preostala sredstva uporabijo za ureditev drugih komunalnih del, ki jih določi svet krajevne skupnosti. 10. Ta sklep velja od 1. januarja 1969. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. Št.: 14/24-68 Loka pri Žusmu, dne 23. decembra 1968 Predsednik sveta krajevne skupnosti Loka pri Žusmu Rudi Drame 1. r. 297. Svet krajevne skupnosti Planina pri Sevnici je po drugem odstavku 138. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/67 in 5-12/68) po 13. členu statuta krajevne skupnosti Planina pri Sevnici in po referendumu opravljenem dne 15. decembra 1968 na seji dne 19 decembra 1968 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Planina pri Sevnici 1. Za občane naselij Brdo, Doropolje, Golobinjek pri Planini, Hrušovje, Loke pri Planini, Planina pri Sevnici (del), Planinska vas, Planinski vrh, Podlog pod Bohorjem, Podvine, Podpeč nad Marofom, Podpeč pri Šentvidu, Prapretno, Šentvid pri Planini, Tajhte, Vejice, Visoče, ki spadajo v krajevno skupnost Planina pri Sevnici, se za leto 1969, 1970, 1971 in 1972 uvaja krajevni samoprispevek. Obveznost samoprispevka se poravna v delu, nadomesti pa v gotovini. Krajevni samoprispevek se uporabi za izvršitev komunalnih del in sicer obnovo in vzdrževalna dela na cestah IV. reda, obnovo in vzdrževanje drugih komunalnih objektov po programu krajevne skupnosti Planina pri Sevnici. 2. Vrednost del, ki se bodo izvršila, oziroma financirala iz sredstev samoprispevka v letih 1969-1972, znaša 244.000,00 dinarjev. 3. Dela, ki se izvajajo oziroma financirajo v posameznem letu v okviru programa po 1. točki tega sklepa, določi za vsako leto posebej svet krajevne skupnosti. Za vsako leto programirana dela morajo biti zaključena najkasneje do 31. oktobra tekočega leta razen če s programom ni določen drugačen rok. Za izvajanje del skrbi svet krajevne skupnosti neposredno, lahko pa or- ganizacijo posameznih del poveri režijskim odborom izvoljenim na zborih volivcev izmed občanov posameznih naselij. 4. Zavezanci za krajevni samoprispevek so vsi občani, ki stalno prebivajo na območju naselij navedenih v 1. točki tega sklepa, izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve samoprispevka. 5. Krajevnega samoprispevka v delu, oziroma nadomestila v denarju so oproščeni: otroci in mladoletniki do 16 let starosti, noseče žene, matere, ki imajo otroke, stare manj kot 7 let, občani ki so zaradi bolezni ali invalidnosti za delo nesposobni, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let. 6. Letna obveznost po krajevnem samoprispevku znaša na zavezanca 20 delovnih ur. Glede na značaj del se lahko samoprispevek poravna v drugih storitvah (prevozi, posebno kvalificirano delo) ali dobava materiala (pesek, kamen ipd.). Vrednost delovne ure se določi za leto 1969 na 4 din, za vsako nadaljnjo posamezno leto pa določi višino vrednosti delovne ure Svet krajevne skupnosti. Vrednost drugih storitev in vrednost materiala se ugotovi po strokovni ocenitvi. 7. Krajevni samoprispevek določi zavezancem Svet krajevne skupnosti z odločbo. Zoper odločbo o odmeri ni pritožbe, možen pa je upravni spor pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije. Če zavezanec ne izpolni svoje obveznosti v delu do roka določenega v 3. točki, se le-ta spremeni v denarno obveznost in se izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 8. O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti Planina pri Sevnici. 9.. Če sredstva krajevnega samoprispevka, zbrana kot nadomestna izvršitev obveznosti presegajo znesek, potreben za izvršitev programa, zaradi katerega jeTiil uveden, se preostala sredstva uporabijo za ureditev drugih komunalnih del, ki jih določi svet krajevne skupnosti. 10. Ta sklep velja od 1. januarja 1969. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. Št: 192/68 Planina pri Sevnici, dne 19. decembra 1968 Predsednik sveta krajevne skupnosti Planina pri Sevnici Ivan Zdolšek 1. r. 298. Svet krajevne skupnosti Ponikva pri Grobelnem je po drugem odstavku 138. člena zakona o prispevkih občanov (Uradni list SRS, št. 59/68) in 5-12/68) po 13. členu statuta krajevne skupnosti Ponikva in po referendumu opravljenem dne 22. decembra na svoji seji dne 23. decembra 1968 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970, 1971 in 1972 na območju Krajevne skupnosti Ponikva 1. Za občane območja naselij: Bobovo pri Ponikvi, Boletina, Dobovec pri Ponikvi, Dogla gora, Hotunje, Luter j e, Okrog, Ostrožno pri Ponikvi, Ponkvica, Slatina pri Ponikvi, Srževica, Podgaj, Uniše, Žagaj pri Ponikvi in Zgornje Selce, ki spadajo v krajevno skupnost Ponikva pri Grobelnem, se za leto 1969, 1970, 1971 in 1972 uvaja krajevni samoprispevek. Obveznost samoprispevka se poravna v delu, nadomesti pa v gotovini. Krajevni samoprispevek se uporabi za izvršitev komunalnih del in sicer obnovo in večja vzdrževalna dela na cestah IV. reda, obnovo in vzdrževanja drugih komunalnih objektov po programu krajevne skupnosti Ponikva pri Grobelnem. 2. Vrednost del, ki se bodo izvršila, oziroma financirala iz sredstev samoprispevka v letih 1969—1972 znaša 302.080 din. 3. Dela, ki se izvajajo oziroma financirajo v posameznem delu v okviru programa po 1. točki tega sklepa, določi za vsako leto posebej svet krajevne skupnosti. Za vsako leto programirana dela morajo biti zaključena najkasneje do 31. oktobra tekočega leta, razen če s programom ni določen drugačen rok. Za izvajanje del skrbi svet krajevne^skupnosti neposredno, lahko pa organizacijo posameznih del poveri režijskim odborom izvoljenim na zboru volivcev izmed občanov posameznih naselij. 4. Zavezanci za krajevni samoprispevek so vsi občani, ki stalno prebivajo na območju naselij navedenih v 1. točki tega sklepa, izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve samoprispevka. 5. Krajevnega samoprispevka v delu, oziroma nadomestila v denarju so oproščeni: otroci in mladoletniki do 16. leta starosti, noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, občani ki so zaradi bolezni ali invalidnosti za delo nesposobni, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let. 6. Letna obveznost po krajevnem samoprispevku znaša na zavezanca 20 delovnih ur. Glede na značaj del se lahko samoprispevek poravna v drugih storitvah (prevozi, posebno kvalificirano delo) ali dobava materiala (pesek, kamen ipd.). Vrednost delovne ure se določi za leto 1969 na 4 din, za vsako nadaljnje posamezno leto pa določi višino vrednosti delovne ure Svet krajevne skupnosti. Vrednost drugih storitev in vrednost materiala se ugotovi po strokovni ocenitvi. 7. Krajevni samoprispevek določi zavezancem svet krajevne skupnosti z odločbo. Zoper odločbo o odmeri ni pritožbe, možen pa je upravni spor pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije. Če zavezanec ne izpolni svoje obveznosti v delu do roka določenega v 3. točki, se leta spremeni v denarno obveznost in se izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 8. O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun ki se predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti Ponikva pri Grobelnem. 9. Če sredstva krajevnega samoprispevka, zbrana kot nadomestna izvršitev obveznosti presegajo znesek, potreben za izvržitev programa, zaradi katerega je bil uveden, se preostala sredstva uporabijo za ureditev komunalnih del, ki jih določi svet krajevne skupnosti. 10. Ta sklep velja od 1. januarja 1969. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. Št. 136/1-68 Ponikva, dne 23. decembra 1968 Predsednik sveta krajevne skupnosti Ponikva Alojz Senica 1. r. 299. Svet krajevne skupnosti Prevorje je po drugem odstavku 138. čelna zakona o prispevkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/67 in 5-12/68), po 13. členu statuta krajevne skupnosti Prevorje in po referendumu, opravljenem dne 22. decembra 1968, na seji dne 22. decembra 1968 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970, 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Prevorje 1. Za občane območja naselij Lopaca, Krivica, Straška gorca, Dobje, Zegar in Košnica, ki spadajo v krajevno skupnost Prevorje, se za leta 1969. 1970, 1971 in 1972 uvaja krajevni samoprispevek. Obveznost samoprispevka se poravna v delu, nadomesti pa v gotovini. Krajevni samoprispevek se uporabi za izvršitev komunalnih del, in sicer obnovo in večja vzdrževalna dela na cestah IV. reda ter obnovo in vzdrževanje drugih komunalnih objektov po programu krajevne skupnosti Prevorje. 2. Vrednost del, ki se bodo izvršila, oziroma financirala iz sredstev samoprispevka v letih 1969-1972, znaša 124.320 dinarjev. 3. Dela, ki se izvajajo oziroma financirajo"v posameznem letu v okviru programa po 1. točki tega sklepa, določi za vsako leto posebej svet krajevne skupnosti. Za vsako leto programirana dela morajo biti zaključena najkasneje do 31. oktobra tekočega leta, razen če s programom ni določen drugačen rok. Za izvajanje del skrbi svet krajevne skupnosti neposredno, lahko pa organizacijo posameznih del poveri režijskim odborom izvoljenim na zborih volivcev izmed občanov posameznih naselij. 4. Zavezanci za krajevni samoprispevek so vsi občani, ki stalno prebivajo na območju naselij, navedenih v 1. točki tega sklepa, izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve samoprispevka. 5. . Krajevnega samoprispevka v delu, oziroma nadomestila v denarju so oproščeni otroci in mladoletniki do 16. leta starosti, noseče žene, matere, ki imajo otroke, stare manj kot 7 let, občani, ki. so zaradi bolezni ali invalidnosti za delo nesposobni, moški, stari nad 55 let in ženske, stare nad 50 let. 6. Letna obveznost po krajevnem samoprispevku znaša na zavezanca 20 delovnih ur. Glede na značaj del se lahko samoprispevek poravna v drugih storitvah (prevozi, posebno kvalificirano delo) ali dobava materiala (pesek, kamen ipd.). Vrednost delovne ure se določi za leto 1969 na 4 din, za vsako nadaljnje posamezno leto pa določi višino vrednosti delovne ure Svet krajevne skupnosti. Vrednost drugih storitev in vrednost materiala se ugotovi po strokovni oceni. 7. Krajevni samoprispevek določi zavezancem Svet krajevne skupnosti z odločbo. Zoper odločbo o odmeri ni pritožbe, možen pa je upravni spor pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije. Če zavezanec ne izpolni svoje obveznosti v delu do roka, določenega v 3. točki, se le-ta spremeni v denarno obveznost in se izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 8. O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti Prevorje. 9. Če sredstva krajevnega samoprispevka, zbrana kot nadomestna izvršitev obveznosti, presegajo znesek, potreben za izvršitev programa, zaradi katerega je bil uveden, se preostala sredstva uporabijo za ureditev drugih komunalnih del ki jih določi svet krajevne skupnosti. 10. Ta sklep velja od 1. januarja 1969. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. Št. 12/68 Prevorje, dne 22. decembra 1968 Predsednik sveta krajevne skupnosti Prevorje Martin Lupše 1. r. 3(0. Svet krajevne skupnosti Slivnica pri Celju je po drugem odstavku 138. člena zakona o prispevkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/67 in 5-12/68), po 13. členu statuta krajevne skupnosti Slivnica pri Celju in po referendumu opravljenem dne 22. decembra 1968, na seji dne 24. decembra 1968 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1989, 1970, 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Slivnica pri Celju 1. Za občane naselij Drobinsko, Rakitovec, Gorica pri Slivnici, Vezovje, Sele, Tratna ob Voglajni, Voduce, Slivnica pri Celju Javorje, Vodice pri Slivnici, Voglajna, Paridol, Bukovje pri Slivnici, Turno in Jelce, ki spadajo v krajevno skupnost Slivnica pri Celju, se za leta 1969, 1970, 1971 in 1972 uvaja krajevni samoprispevek. Obveznost samoprispevka se poravna v delu, nadomesti pa v gotovini. Krajevni samoprispevek se uporabi za izvršitev komunalnih del, in sicer: — obnovo in večja vzdrževalna dela na cestah IV. reda, — obnovo in vzdrževanje drugih komunalnih objektov po programu krajevne skupnosti Slivnica pri Celju. 2. Vrednost del, ki se bodo izvršila oziroma financirala iz sredstev samoprispevka v letih 1969-1972, znaša 4,197.120,00 din. 3. Dela, ki se izvajajo oziroma financirajo v posameznem letu v okviru programa po 1. točki tega sklepa določi za vsako leto posebej svet krajevne skupnosti. Za vsako leto programirana dela morajo biti zaključena najkasneje do 31. oktobra tekočega leta, razen če s programom ni določen drugačen rok. Za izvajanje del skrbi svet krajevne skupnosti neposredno, lahko pa organizacijo posameznih del poveri režijskim odborom, izvoljenim na zborih volivcev izmed občanov področnih naselij. 4. Zavezanci za krajevni samoprispevek so vsi občani, ki stalno prebivajo na območju naselij, navedenih v 1. točki tega sklepa, izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve samoprispevka. 5. Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju so oproščeni otroci in mlajši mladoletniki, noseče žene, matere, ki imajo otroke, stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti za delo nesposobni, moški, stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let. 6. Letna obveznost po krajevnem samoprispevku znaša na zavezanca 20 delovnih ur. Glede na značaj del se lahko samoprispevek poravna v drugih storitvah (prevozi, posebno kvalificirano delo) ali dobavah materiala (pesek, kamen ipd.). Vrednost delovne ure se določi na 4 din; vrednost drugih storitev in vrednost materiala pa se ugotovi po strokovni ocenitvi. 7. Krajevni samoprispevek določi zavezancem svet krajevne skupnosti z odločbo. Zoper odločbo o odmeri ni pritožbe, možen pa je upravni spor pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije. Če zavezanec ne izpolni svoje obveznosti v delu do roka, določenega v 3. točki, se le-ta spremeni v denarno obveznost in se izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 8. O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti Slivnica pri Celju. 9. Če sredstva krajevnega samoprispevka, zbrana' kot nadomestna izvršitev obveznosti, presegajo znesek, potreben za izvršitev programa, zaradi katerega je bil uveden, se preostala sredstva uporabijo za ureditev drugih komunalnih del, ki jih določi svet krajevne skupnosti. 10. Ta sklep velja od 1. januarja 1969. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. Št. 179/68 Slivnica pri Celju, dne 27. decembra 1968 Predsednik sveta krajevne skupnosti Slivnica pri Celju Ivan Krašek 1. r. 301. Svet krajevne skupnosti Šentjur-okolica je po drugem odstavku 138. člena zakona o prispevkih občanov (Uradni list SRS št. 7-59/67 in 5-12/68), po 13. členu statuta krajevne skupnosti Šentjur-okolica in po referendumu, opravljenem dne 22. decembra 1968, na seji dne 27. decembra 1968 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka v letih 1969, 1970, 1971 in 1972 na območju krajevne skupnosti Šentjur- okolica 1. Za občane naselij Bezovje pri Šentjurju, Brezje ob Slomu, Botričnica, Crnolica, Grobelno, Jakob pri Šentjurju, Kameno, Kranjčiča, Nova vas pod Rifnikom, Podgorje pod Resevno, Podgrad, Rifnik, Sotensko pod Kalobjem, Stopče, Šibenik, Tratna pri Grobelnem, Vodruž, Vrbno in Hruševec-del, ki spadajo v krajevno skupnost Šentjur-okolica, se za leta 1969, 1970, 1971 in 1972 uvaja krajevni samoprispevek. Obveznost samoprispevka se poravna v delu, nadomesti pa v gotovini. Krajevni samoprispevek se uporabi za izvršitev komunalnih del, in sicer: obnovo in večja vzdrževalna dela na cestah IV. reda, obnovo in vzdrževanje drugih komunalnih objektov po programu krajevne skupnosti Šentjur-okolica. 2. Vrednost del, ki se bodo izvršila oziroma financirala iz sredstev samoprispevka v letih 1969-1972, znaša 536.320 dinarjev. 3. Dela,’ ki se izvajajo oziroma financirajo v posameznem letu v okviru programa po 1. točki tega sklepa, določi za vsako leto posebej svet krajevne skupnosti. Za vsako leto programirana dela morajo biti zaključena najkasneje do 31. oktobra tekočega leta, razen če s programom ni določen drugačen rok. Za izvajanje del skrbi svet krajevne skupnosti neposredno, lahko pa organizacijo posameznih del poveri režijskim odborom, izvoljenim na zborih volivcev izmed občanov posameznih naselij. 4. Zavezanci za krajevni samoprispevek so vsi občani, ki stalno prebivajo na območju naselij, navedenih v 1. točki tega sklepa, izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve samoprispevka. 5. Krajevnega samoprispevka v delu, oziroma nadomestila v denarju so oproščeni otroci in mladoletniki do 16. leta starosti, noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti za delo nesposobni, moški, stari nad 55 let in ženske, stare nad 50 let. 6. Letna obveznost po krajevnem samoprispevku znaša na zavezanca 20 delovnih ur. Glede na značaj del se lahko samoprispevek poravna v drugih storitvah (prevozi, posebno kvalificirano delo) ali dobava materiala (pesek, kamen ipd.). Vrednost delovne ure se določi za leto 1969 na 4 din, za vsako nadaljnje posamezno leto pa določi višino vrednosti delovne ure svet krajevne skupnosti. Vrednost drugih storitev in vrednost materiala se ugotovi po strokovni oceni. 7. Krajevni samoprispevek določi zavezancem svet krajevne skupnosti z odločbo. Zoper odločbo o odmeri ni pritožbe, možen pa je upravni spor pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije. Kolikor zavezanec ne izpolni svoje obveznosti v delu do roka, določenega v 3. točki, se le-ta spremeni v denarno obveznost in se izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov 8. O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti Šentjur-okolica. 9. Če sredstva krajevnega samoprispevka, zbrana kot nadomestna izvršitev obveznosti presegajo znesek, potreben za izvršitev programa, zaradi katerega je bil uveden, se preostala sredstva uporabijo za ureditev drugih komunalnih del ki jih določi svet krajevne skupnosti. 10. Ta sklep velja od 1. januarja 1969. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. Št. 420-503/68 Šentjur pri Celju, dne 27. decembra 1968 Predsednik sveta krajevne skupnosti Šentjur pri Celju — okolica Franc Palir 1. r. :: - t »Uradni vestnik Celje« izhaja po potrebi. Izdaja ČP »DELO« enota »Informacije-propaganda« v Celju. Odgovorni urednik dr. Joško Pezdirc. List tiska Grafično podjetje Celjski tisk Celje, Uredništvo in uprava sta v Celju, Gregorčičeva ulica 5, telefon 23-69. Naročnina znaša 25.— din. Tekoči račun št. 507-1-1280 pri Službi družbenega knjigovodstva Celje.