Naročnina t) 2Vsčw znese: Za celo leto . i gold. 20 s. Za pol 16ta . — „ 00 „ Za Ti mesece . — „ 30 „ (to velja tudi za triaiko okolico.) i Za druge kraje s pošto : Za celo leto . 1 gold. 00 s. Za pol lčta . — „ 80 „ Za 5 mesece . — „ 40 B fmujhni razloček med tim in med programom izvira iz neke pomoto.) ILIRSKI PRIMORJAN poiliifivcii in nmikavpn list za slovensko ljudstvo. —-- Hvalo zasluži si vso, kdor druži koristno se sladkim (Hor.). Naročnina naj seured-ništvu naprej plačeva, in to v gOBp. Kozlerjevi hiži „nella Droglieria Angeli in Piazza delle legna št. 1" v Trstu (Trieste). Tam se bodo tudi oddajale vse pisma. — Sicer ta list se bo tudi prodajal (vsak natiB po 5 soldov) v tobakar-nicah nasproti Pošte, blizo „Chiozza" in ,,al Ponte della Fabbra". Leto 1866. Pri sv. Ivanu v Vrdeli, 17 junija. Štev. 12. VABILO NA NAROČBO. Vrednistvo vabi tiste častite naročnike, ki so naročeni samo za prvo polletij e, naj se blagovoljno naroči kmalu Še za naprej, ter prosi vsacega rodoljuba, naj podpira i priporoča naš list, kteri ima poseben namen, vtrjevati i buditi avstrijsko i slovansko zavest na bregovih jadranskega, tako zelo važnega morja. Z radostijo naznanjamo, da dobiva naš list, posebno v zadnjem času, vedno večo podporo. Cena, ktero smo postavili, kajti velja, za pol leta po poŠti pošiljali 80, i za četrt leta 40 nkr.; v Trstu prijeman pa za pol leta 60 i za četrt leta 30 nkr. kaže, da nas ne vodi dobiček, ampak rodoljubije. Ako nas zdatno podpr6 rodoljubi, dademo listu večo obliko i skušali bomo , da bode k letu vsak teden izhajal. Rojaki Slovenci! Trst z jadranskim moijern je nam živ studenec , iz kterega zajemamo veliko veliko dobrega, njegova lega je v političnem i narodnem oziru tako važna, da jo priznava vsa Evropa, najvažniša pa je Slovencem i sploh Slovanom. Ako imajo v Trstu Lahi, Nemci i Grki svoje časopise, ke se potezajo za njihove zadeve, kako bi ga Slovenci ne imeli, ker stoji na njihovej zemlji! Sezite mu torej pod pazulio i skrbel bode iz vseh moči podpirati splošne avstrijske i posebne domače zadeve. Pri tej priliki prosimo gospode naročnike, ki nam še nejso poslali naročnine za preteklo polletije, naj jo blagovolijo skoraj odrajtati. Oznanjamo tudi, da novim naročnikom lehko še z vsemi starimi listi postrežemo. Štev. 13 našega lista izide 1. dan julija. V o j ii a. Miru zadnja zvezda se je utrnola, razvija se uže krvavi prapor (bandera); sveta sprava je zagrnola milo lice, s solznim očesom zapustila ubogi človeški rod; iz pekla so pridivjale krvi žejne pošasti, da se maščujejo nad nedolžnostijo zarad krivic krivičknikov, sebičnikov, brezvestnih lakomnežev, ki stegajo grabljive roke po ptujem blagu i ptujih deželah. Krivičnejše vojne nej še bilo od te, ka se vname v malo urah, ako se nej vnela uže mej tem, ko razpošiljamo pričujoči list milim svojim bratom; nesramnejšega poče-njanija ne pripoveduje zgodovina svetu, nego je poče-njanije Bismarkovo, ki je prvi pruski minister. Ta mož, ki je kriv uže toliko nesreč i nadlog, kterega sovraži i črti vsa Prusija, vsa Nemčija, ker mu je ljudstvo le igrača, najsvetejše narodove pravice le šala i zasmeh, nakopal sije na svojo glavo prokletstvo, ker ne more mirovati, da ne bi se skopal v solzah , ktere bodo skoraj točile vboge vdove i nedolžne sirote; da ne bi umil rok v vročej krvi, ka bode skoro lila na bojnih poljih; kajti uže so Prusi udarili z 20.000 vojakov v deželo Holštajn na severnem Nemškem, kder so vladali zdaj Avstrijanci. Naši vojaki, ker jih je bilo v tej od drugih avstrijskih dežel oddaljenej deželi samo blizu 3000, nejso se morali braniti tolikim sovražnikom i so torej zapustili to deželo , nje pa se Prusi polastili. Naša vlada je bila po tem takem prisiljena prijateljsko zvezo s Prusijo pretrgati, ter je poklicala svojega poslanca iz Berolina, glavnega pruskega mesta, pruskemu poslancu na Dunaji pa potni list dala, naj se vrne v Berolin. Na mejah mej Prusijo in Avstrijo stojite si uže nasproti silni vojski, ki se zdaj i zdaj strašno zgrabiti. Enako jomoč. Izrekli so se za Avstrijo, i zato je Prusija stopila iz nemške zveze. Nemška zveza je tedaj raztrgana, i vzdigne se vsa Nemčija zoper Pruse na noge. Gorje Prusom! * Francoski časniki vedno trdijo , da se Francozi ne vdeleže vojne, v ktero nas so prisilili Prusi i Lahi. če tudi nej dosti verjetna ta trditev, mogoča je vendar, ker bi sicer tudi mogočni Rusi na prste stopili, z Avstrijo se združili, utegnoli celo Pariz obiskati i Napoleonovo moč i slavo pokopati. * Časniki pišejo, da pojde 80 do 100 tisoč (tav-žent) Rusov v Bosno i Srbijo , od drugod pa se sliši, da pojdejo v Dalmacijo. Nam se to ne zdi dosti vr-jetno. Pripoveduje se tudi, da je ruski car zoper Napoleona te-le besede prvemu ministru Gorčakovemu govoril: „Cilj se mora postaviti početii, po kterem se zdrzuje eden, zatajevaje vse pravice i nrave , uove meje delati evropejskim državam, i krone deliti, kakor se njemu zdi." Tržaško-mestne in oMične zadeve. * Naša okolica pošlje ta teden presvitlemu cesarju pismo udanosti. Tega nam nej treba praviti, da je to pismo slovensko. Uže so je podpisali vsi župani i delegati v okolici. V prihodnjem listu natisnemo to pismo od besede do besede. * Prevzvišeni gospod deželni poglavar se obrača na rodoljub je in usmiljeno srce vseh prebivalcev in prebivalk našega Primorja, naj pripravljajo cuf'anije, obeze i. t. d., ter take reči izročajo županom, kajti vojna nam žuga, i če tudi je storila vlada vse, kolikor je v moči, da se ranjencem pripravi nagla i potrebna pomoč, vendar, ker utegne vstati huda i dolga vojna, treba je takih reči sila veliko. Slovenci i Slovenke, vi imate usmiljene srce , vi ste pravi rodoljubi, pripravljajte tudi vi takih reči in izročajte jih županom! * Naš gospod deželni poglavar je te dni popoto-val po Istri, i marljivo i bistroumno opazoval tamošnje zadeve. * Tudi v Trstu se napravlja društvo, kterega namen je podpirati vojake, posebno ranjene, ko se vname vojna. * Mestno svetovalstvo je 11. t. m. sklenolo, naj se napravi mestna straža, ako zapuste vojaki Trst, i volilo se je 7 svetovalcev v zbor, ki ima to reč pre-udariti. Ali nejmamo naših manderijerov za ta posel ? Iščemo še boljših? * Slišali smo, da je deželna vlada zastavnici (inonte di pieta) v Trstu priporočila, naj bi, kar je zlata, srebra i drugih dragih reči, da bodo varne sovražnika, od tukaj v Zagreb poslala. * V rastavi na Dunaji je dobil med drugimi tudi gosp. Stefan Opuič, Srb iz Trsta, darilo za stavbne i druge izdelke. * V nekem slovstvenem družtvu (Istituto Lom-'bardo di scienze e lettere) v Milani so ondan v seji gg. udije zabredli tudi v politiko, rekoč, da izhodnja meja laške dežele nej Soča (reka pri Gorici) , temuč da so julične gore (tedaj je Istra i velik del Notranjskega z Goriškim vred Laško!!) Grozili so se tudi, da je Avstrija v teh krajih imena mest ponemčil«. (Ali ne tudi polaščila?) Vemo kako je dr. Kandler postavil na Pivko goro „Katalan", ktere tam nihče ne najde, naj jo tudi z lučijo išče. * V vtrjenih mestih v Istri, na Beneškem , Češkem i Moravskem se morajo vsi prebivalci za tri mesece s živežem preskrbeti, da bodo imeli dosti hrane, ako sovražniki obsujejo i zapro trdnjave (for-tece). * V Gorici so napravili srenjsko stražo, da bode na pomoč, ako se vname vojna. Da so se te naprave vdeležili posebno Slovenci, vidi se iz tega, ker se je o tej priliki jako: „Zivili" vpilo. * Laška zdaj uže hoče imeti Dalmacijo , Trst, Gorico in Istro zato , ker tudi v teh krajih prebiva nekoliko Lshov, kterih pa je prav veliko poraščenih Slovanov, kar uže njihova imena pričajo. Za lašče nije so poprejšnje vlade jako dobro skrbele i še zdaj ima v teh krajih laški jezik veliko veče pravice od slovanskega! * Ker je meseca maja hud mraz po več krajih grozno veliko škode napravil, ukazal je prcsvitli cesar ministru prvosedniku in ogerskemu dvornemu kanclerju, naj natauko pozvesta, v kterih krajih bi utegaola zarad tega lakota nastopiti, i naj se vse mogoče stori, da se ta božija šiba odvrne. * Tudi na gornjem Kranjskem se ima napraviti četa planinskih lovcev , ki bodo branili planinske prehode. * Železnica med S. Petrom i Reko se začne kmalu delati. * V Zagrebu je iz ječe uskočii razvpiti ropar Udmanič, strašen človek, kterega se vse boji. Kdor ga ujame, dobi 1000 f. * Pruskemu kralju pošiljajo od vseh strani prošnje , naj ne začne vojne. Ko je pretekli teden šel obiskat grob svojega očeta, ki mu je priporočal , naj živi z Avstrijo i Rusijo v miru i se nekij britko jokal, omenil mu je nekdo to priporočilo, in kralj je odgovoril, da mu je na grobu prišla misel, kako je mogoče mir ohraniti. Ali pri vsem tem vendar le na vojno misli. * Pruskega kralja je nekdo ondan napadel z gr-jačo (kolcem). Napadnika so prijeli i zaprli. * Na Španskem se kuha i skoraj gotovo se tudi tam kmalu vname prekticija. * V Meki, v Arabii, kder je grob turškega pro-roka Mahomeda, i kamor romajo Turki iz vseh krajev, pokazala se je zopet kolera. V teh krajih se v nekterih letih zbere nad milijon Turkov, kteri prihajajo od raznih i zelo daljnih strani. Nobeden se na potu ne preobleče, ker obleka, ktero imajo v tem kraji na životi, imajo za posvečeno i jo nosijo, dokler jim s života ne popada. Pri takej nemarnosti tedaj pač nej čudo, da sti Meka i Medina (turški sveti mesti) gnjezdo, kder se bolezni, posebno kolera rodi i potem po drugih krajih širi. Tudi lansko Jeto je prišla od tod v Egipt i dalje v Evropo. Evropejske vlade so zarad tega poslale v Carigrad, glavno turško mesto, poslance, da store sklep, kaj i kako je storiti, da se ne izcimi zanaprej več kolera v turških svetih mestih, ali, da se vsaj ubrani, da se dalje ne širi. Dokler bodo Turki hodili v Meko, menda vse ti skle-pije ne koristijo dosti. Tudi iz Egipta se piše , da vojaki zelo mrjo, vendar ne za kolero ; v Milani na Laškem i po drugih mestih so pritisnole tudi uže mnoge bolezni mej vojake. Napovedujejo nam se tri strašne božije dekle : kuga, vojna i lakota. DOPISI. Iz tržaške okolice. — E. — (Procesija sv. reš-njega telesa; — hrvaških polkov godba; — gospod, ki slovenske pevce podpira; — nova pivarna.) Svetega rešnjega telesa procesija je bila letos v Trstu kaj lepa; mnoge bratovščine z gorečimi srečami so lepo povzdig-nole to svečanost, i gg. generali se svojim štabom so čakali poleg razvrščenih vojakov sv. blagoslova. Nedeljo po tem so v našej okolici v nekterih krajih obhajali ta praznik; pohvaliti moramo zarad gorečosti do božijih stvari farane sv. Ivana, ker napravili so za ta praznik nalašč lepe oltarje. Tudi v tej fari je bila pri procesii godba hrvaškega polka, ktera je izvrstno slovanske popotnice godla. Dovoli mi, dragi „Pri-morjan" opomniti še to : Ko je ondan omenjena godba v nekem očitnem kraji naše okolice godla, ploskalo se je od vseh strani , „živijoklici" so ji doneli od Slovanov in celo od nekterih Nemcev. — Velik podpornik Slovenstvu v Trtu je gosp. liemic, ker pevcem pri sv. Antonu knjige i napeve kupuje, pa tudi druge podučne knjige med ljudstvo daje. — V novi pivaini veči prostor pripravljajo , ker sedanji je uže premajhen i število žejnih duš zmerom bolj raste. Pivo je še zmerom drago; postrežbe ne moremo hvaliti, ker človek mora večkrat četrt ure čakati, da se mu pivo prinese; — morebiti ima ta pivarna svoje zdravnike, po kterih ukazu se vročim ljudem ne sme dajati mrzlega piva, da se jih pljučnica ali jetika ne loti. Iz Trsta. — 11. S prevelikim veseljem opazujemo, kako se tržaški Slovenci od nekaj časa sem vedno več zavedajo svoje narodnosti , v zadnjem časi so se te reči drugači zasukale, nego so bile doslej. Nekdaj (i to pred nekterimi leti!) so se naši Slovenci svojega jezika skoraj sramovali, zdaj pa je vse drugače. Zdaj se ponašajo s tem, da so Slovenci ter jezika svojega nečejo zatajevati , in gorje tistemu , ki bi so drznol jih s psovavko „ščavi" pitati; dali bi mu precej „ščaf" i morebiti še kaj več. Hvalevredno je, da tržaški okoličani nejso popustili svojega jezika, ampak ga rabe zmerom med sebo. Iz tega se vidi, da ga cenijo i da poznajo vrednost materinščine; ker v takem mestu, kakoršno je Tist, ki je zmešan z vsak-terimi elementi, posebno pa laškim, poprijel bi se bil kak drug narod prav lehko ptujega jezika, kar pa Slovenci nejso storili, če tudi so slovenščino z marsik- terimi ptujkami pokazili. Oni so se držali i se še drže zvesto narodskega svojega jezika, i to je vrlo dobro, bati se pa nam nej treba, da bi se ljudstvo kedaj polaščilo , ker se nej do zdaj, i ker se v novejšem časi svoje narodnosti zmerom bolj zaveda. Tudi kar se tiče moralnega življenja, ločijo se naši Slovenci od mestnih Lahov, ker so pobožniši i menj spačeni od poslednjih. To nam pričajo nap bij ene cerkve pri slovenskih i skoraj prazne pii laških pridigah. Iz senožeskega okroga. — (Čudne sanje — Tolmači — Krasotica) — V kratkočasnem berilu 'JO. Novičnega lista čitamo sanje : "Videl sem tako imenovani okrajno - ura len hlap m (locomotiv, makino) "spisani ani, ki se je prepeljeval, kamor—je kdo hotel "— in kjer je bilo ravno kake uradne obravnave pogreba — en sam vlak (cug) bi zadostoval za veliko "okrajin. Senožečani, Razdrčani, Ipavci in vsi, ki "so delj od železnice si lahko svoje lastne kolesnice "(šine) napravijo prav do doma; Bistričani pa naj še "tako dolgo potrpe, dokler bo iz Senpetra v Reko železnica dodelana.„ — (Čudno, prečudno čudo ! Tedaj imajo vsi drugi toliko časa čakati, dokler se bodo pisateljeve sanje izpolnile. Kaj ne? — Koj v uvodu (začetku) svojega članka (pisanija) pripoveduje, da nekdo Senožeče za okrajno gosposko ponuja. Al mar ne ve, da v Senožečah je že od pameti veka taka u-radnija? Dalje našteva 5 vasi, kterih lego je s pose-tom meril, zatorej se mu zde pripravne za sedež enake uradnije, pa izmed teh se ni dosihmal še nihče za to oglasil. Nekemu žapanu so se zmiraj iz uradnije nemške pisma nosile, če tudi ni bilo v njegovi vasi uobene duše, ki bi le besedico nemščine bila razumela, tedaj je bil primoran, si drugde prestav v slovenski jezik oskrbljeva i. Stroške za poti, zamudo časa in druge je zarajtal v komunski konecletni račun. "Ne bo dal — reče nadžupan županovemu pisatelju, pregledovaje ta račun — zbrišite te zneske in zapišite opazko, po nemško, da v našem kraji ne manjka tolmačev, kteri to delo zastonj opravljajo !„ Nek gospod, kteri je gledal bolj na lepe besede, nego na notranjo človekovo vrednost, vpraša nekdaj neko krasotico (dekle, pupo), kar mu ni znala precej odgovoriti. "Ne čudim se — da ne znaš — segne ji v besedo — saj vem da si iz Krasa doma!„ /umAAAfJVlAnni- ZMES Pogovor med gospodom Slavoljubom in kmetom Matevžem. — P. - Matevž. Dob'r dan gospud Slavoljub! Stavoljub. Bog ga daj ! M. Pr' andohti, ne... pr' službi božji sva že b'la, zdej pa imava cejt, ne... čas se kej pomen't. SI. Vi morate premisliti predoo govorite , da ne bo treba zmerom besed popravljati M. Beseda ujde z ujst, kej čemo. SI. Vendar vidim, da ste si še precej dobro zapomnili, kar sem vam ondan pravil, namreč kako se mora govoriti, kader imenujemo dve osebi ali stvari, i kako , kader se govori o treh i. t. d. M. Je, muj Buh! sej b'me b'lu zih'r sram, če ne bi zdej bulši govuru , k'me vi zmiran šuliraste (učite), jen k' beren marscikej ob nedela h jen prazn'-kuh , po zimi tiidi vsak večer. SI. Kaj pa čitate (berete) ? M. Beren ^Ilirskega Primorjana", k'mi je zdej taku potreb'n, kokar ribi uoda (voda); beren pej tiidi „Novice", „Danico", »Slovenca" jen driige knjige k'mi jih posojava an gospud. SI. To je lepo; to je pot, po kterej se lehko vsak človek omika in izobrazi. Zelo potrebne so pa pri vas na kmetih še bralnice , kjer se ob nedeljah i praznikih , zlasti pa v zimskih večerih bere i kaj koristnega razlaga (spjegira). Govorila bova o tej reči pri drugej priliki. Denes vam pa hočem kaj povedati iz slovnice, pismenosti ali gramatike. M. Kej vi ceste (hočete) od matike govor't? — še mi jo u uaš'h kraj'li prou malu poznamo, zatu k'jo niicamo samu, kad'r sadimo fežu, u driijih krajih pa mende kad'r sadijo grah ; zatu ji vi prau'ste grahma-tika ali gramatika. SI. Dobro, Matevž ; zdaj ste pa zadeli! Besede »slovnica, pismenost ali gramatika" pomenjajo le eno reč, namreč nauk , kteri uči prav govoriti i pisati jezik, naj si bo kteri koli. M. Ja je resnica, prou fanj san jo zadeu. Ma m'na zamir'te gospud, se m' zdi, de beseda „gramatika" na deši po naš'mi jeziki. Aha , san vas tiidi jest an bot ujeu! SI. »Gramatika" nej slovenska beseda; izgovoril ali rabil sem jo pa poprej le zato, da bi vedeli tisti, ki so nekdaj, morebiti po nesreči, v laške š