"■s Si," 1 - * Pulaiisfien and distributed onrler permit No. 19 authorized by ' 1nc Act of October fith 1917, on the file at .... the Poat Office of Cleveland, Ohio. By order of the • A. S. Burleson, Postmaster General DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Attttrinttt tyamt' NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 104. CLEVELAND. OHIO, FRIDAY SEPTEMBER 9th 1921 LETO XXIV - VOL XXIV. Zopet nemiri. Premogar ji v Dlinoisu so nezadovoljni. Elizabethtown, 111. 7. sept. Nezadovoljstvo med premogar j i tega okraja je povzročilo, da se je dvignilo 800 pre-rogarjev iz Eldorado ter korakajo proti mestu. Nadaljni premogarji iz drugih krajev se bližajo mestu. Do prvega spopada med Šerifi, privatnimi detektivi in med premogarji je prišlo pri Hog Thiefs, kjer so premogarji napadli dva trucka. Premogarji so se morali po kratki bitki umakniti, ko so zgubili štiri ujetnike in dva avtomobila. Meščani v mestih Elisabeth-town in Rosiclaire so se oborožili, da preženejo premo-garje, ki so baje zagrozili, da napadejo mesto. Pri Karbers Ridge, 12 milj od Elisabeth-town se nahaja baje 500 pre-mogarjev, ki so porezali telefonske žice. Premogarji so začeli korakati nad mesta, ko se je med njimi raznesla novica, da so kompanijski detektivi ubili 26 premogarjev, in da pretijo otrokom in ženskam. Premogarji so oboroženi s puškami in revolverji. Mesto Elisabethtown je najelo 150 posebnih šerifov, ki so zasedli vsa pota, ki vodijo v mesto. Preiskava v teku Zvezina vlada preiskuje položaj v We. Va. V coun inty mrl ttfffljg* rtvašnici leži skevica, ki je stanoval na 973 E. 70th St. v St. Clair bolnišnici pa se bori s smrtjo 30 letna Ana Dilsky. Aneskevic je stanoval pri Mrs. Dilsky ter ji je ob neki priliki posodil $30. Vedno jo je tirjal za ta denar in ji grozil ,da jo ubije, če mu gotovega dne ne vrne denarja. V sredo jo je zopet nadlegoval za denar, in ker mu Dulsky ni vrnila, je po tegnil revolver ter dvakrat v njo ustrelil. Potem pa je še sebi nameril v srce ter se ubil. — Mesto Cleveland ima 800 bolniških postelj v bolnišnicah. Privatne bolnišnice Clevelandu intajo 2700 bolniških postelj. Potrebnih je na-daljnih 1500 prostorov v bolnišnicah. 800 jih nabavi mesto, 700 pa privatna dobrodelnost. Leta 1920 so cleve-landske bolnišnice dale 9983 bolnikom zastonj postrežbo, 24.851 bolnikov je plačalo le neznatno svoto in le 11.358 oseb je plačalo vse stroške. Gre se sedaj za to, da ameriški državljani, ki žive v slabih razmerah, zastonj bolniško postrežbo ob času potrebe. Država bo prispevala tozadevno mestom, da preskrbe za svoje državljane, kakor določa nova postava, ki je pravkar prišla v veljavo. — Plačajte svoje račune za plin v našem uradu. Zadnji čas, da plačate je do pondelj-ka, 12. sept, do 12. ure opoldne. Računi se plačujejo sicer samo do 10. dneva v mesecu, toda kadar pride 10. dan na soboto/ je podaljšan rok do pondeljka. ; — Na semnju S. N. Doma je bil izžreban player piano, ki se radi neprodanih srečk dne 4. julija ni mogel izžrebati. Dvignjena je bila srečka TT-111 ter je piano ostal last S. N. Doma, ker je Mr. Frank Čeme daroval $25 za katere se je na njegovo zahtevo kupilo srečke. — V četrtek je bilo na Common Pleas sodniji prvo zaslišanje za državljanske papirje .M {..lil.. po jUlljU Charlestown, W. Va., 8. sept. Državne in zvezine 0-blasti so začele tukaj s preiskavo, da se dožene, kdo je odgovoren za pretečene pre-mogarske nemire v teh krajih. Preiskavo vodijo zvezine civilne in vojaške oblasti. Konečni odlok dobi v roke generalni zvezini pravnik, ki bo določil, kakšne korake naj vlada v bodoče ukrene, da se preprečijo enaki izgredi. Poročila, ki so dospela včeraj v stan governerja Morgana in k vojaškem poveljniku, naznanjajo, da je nastal splošen mir med premogarji. Premogarji vsepovsod se oglašajo zopet na delo, in premogovniki, ki so bili dalj časa zaprti, so zopet začeli s poslovanjem. Poroča se nadalje, da so kompanije v raznih krajih umaknile svoje privatne detektive, ali iz strahu pred premogarji ali pa iz strahu pred zvezino preiskavo. Kot znano so bili ravno ti privatni detektivi vzrok, da so se premogarji uprli. En regiment zvezinega vojaštva je odpotoval domov, dočim je vlada pustila v West Virgini-ji še dva regimenta, ki pa nimata nobenega opravila. -o- — Martin Wichner je bil v m Anglija in Irska Irci se morajo izjaviti kaj zahtevajo. Politika je draga. »1 Stotisoče dolarjev bodo veljale volitve. n\m aw WM^yjfltrg) ftipflden m m parjev v svoji lekarni na 3002 Cedar ave. Policija ga je kmalu potem dobila umirajočega. Prepeljali so ga v Charity Hospital, kjer je umrl. Druga roparska žrtev istega jutra je Albert Winters, ki je bil napaden od roparjev na Marion ave. in 22. cesta. Roparji so ga umorili, potem ko so ga oropali. Policija je naredila raditega splošen pogon na sumljive osebe in je v četrtek ponoči aretirala pet moških ter tri ženske na 2239 Scovil ave. Dva izmed aretiranih sta bila spoanana kot roparja in morilca, ki sta bila navzoča, ko je bij Winters umorjen. — Srečka za cekin je bila tudi dvignjena na semnju S. N. Doma. Dobila je številka 593, cekin za $20. Naslov na srečki pa je nečitljiv, in se dotična oseba torej pozivlje, da gre k fotografu Jablon-skemu, kjer dobi cekin ali pa slike v vrednosti $20. — T. J. Higgins, lastnik gostilne na St. Clair ave. in 55. cesta je bil v sredo aretiran od suhih agentov in odpeljan pred župana v Euclid vas. Suhi agenti doftijo Higginsa, da jim je ponudil $100, če ga ne aretirajo, potem ko so dobili Steklenico žganja pri njem. Higgins je bil postavljen pod $1000 varščine. — Zvezina meddržavna komisija je odločila, da se vrši v Clevelandu 20. sept. posvetovalna konferenca, od katere bo odvisno, če se dovoli železnicam v Clevelandu postaviti na Public Square železniško postajo, katero računajo na $60.000.000. — Trije roparji so skočili z nekega avtomobila na Lake Shore blvd. in 156. cesti ter napadli rpjaka E. Zavodnika, ki stanuje na 17514 Mohawk ave. Nottingham. Odnesli so mu diamantne gumbe. Cena jugoslovanskemu denarju je zopet padla za tri cente in pol pri 100 kronah. — Umrla je Mrs. Baker, mati bivšega elevelandskega župana in vojnega tajnika. London, 8. sept. Angleška vlada je konečno veljavno naznanila voditeljem irskega republikanskega gibanja, da nikakor ni pri volji nadalje pogajati se z Irci. Ministerski predsednik Lloyd George je raditega sporočil voditeljem Sinfejnovcev, da pridejo 20. sept. v Inverness, kjer se bodo nahajali vsi angleški ministri. Tu se bodo vršila ko-nečna pogajanja. Pogoj, pod katerim pridejo Irci na to konferenco je, da se že naprej zavežejo, da ostanejo pod angleško vlado. Kakšna pa bo irska bodoča vlada, se bo odločilo na tej konferenci. Lloyd George se je izjavil, da ne bo več dopisoval z Irci. Irci naj se definitivno izjavijo, ako hočejo ostati z Anglijo. Ako ostanejo, tedaj je pripravljen pogajati se z njimi, ako ne ostanejo, naj to odločno povedo, in Anglija bo vedela kaj ukreniti. -o- NOVICE IZ LORAINA. Poročil se je pred nedavnim Mr. Louis Gornik z Miss Katarino Rahotina. Tovariš je bil Mr. Martin Pezderc, družica pa Miss Mary Rahotina, drugi tovariš Peter Grosfc in Miss Rose Uršič. Mnogo sreče in "napredka", — V to- vali. Kajti vsi ush HfffrmiTona^^ demokrat1TlT>publikan- je poškodoval rojak John Šuštaršič. Odtrgalo mu je prst do prvega členka. Rojaku Anton Keržiču pa je padel velik kos železa na noge, da mu je nogo prebilo in je bil močno poškodovan takoj odpeljan v St. Joseph bolnišnico. Bil je uposljen kot brakeman pri National Tube Co. — Pri družini Frank De-bevec na 32. cesti so dobili čvrstega fantiča. Mr. Frank Debevec je blagajnik dr. Jugoslovan, št. 21 SDZ. Naše častitke! — Alice Svete je bila operirana v St. Joseph Hospital. — Na obisku v Lo-rainu so se mudili za par dni Mr. in Mrs. Podpečnik iz Barbertona, Ohio. Tudi Mr. Leo Turk in Mr. Anton Eržen sta nas obiskala. — Važno sejo so imela društva Marija Pomagaj, št. 6. in dr. sv. Alojzija št. 19. Jugoslovanske Katoliške Jednote. Oba društva sta se združila v najlepšem zadovoljstvu. Vseh članov in članic šteje društvo sedaj nad 200, skupno z mladinskim oddelkom pa nad 300. Tudi lep napredek. Uradniki so: Predsednik Frank Jančar, podpreds. Frank Ivančič, prvi tajnik John Kumše, drugi tajnik in zapisnikar Matija Ostanek, blagajnik John Omahen, pomoni blagajnik John Šuštaršič. Nadzorni odbor: Louis Balant, John Svet John Kotnik, vratar Jos. Je-re, zastavonoša Anton Skra-ba. Ta je že star ameriški fant, ameriški državljan in ljubi ameriško zastavo, torej čast mu. Bil je zastavonoša, odkar ima clr. sv. Alojzija zastavo, in je pravi ameriški Slovenec, ponosen na svoj slovenski rod iri na svojo novo domovino Ameriko. Le dolgo nosi zastavo, Tone Skraba, v čast društvu, Jed-noti in Ameriki ter sebi v ponos! Politične stranke delajo račune, koliko bo veljala županska borba letošnjo jesen. Republikanci imajo pri tem najvišje račune, pa tudi največ potov, da dobijo denar. Voditelji volivne kampanje župana Fitzgeralda, izjavljajo, da bodejo potrebovali od $40.000 do $45.000. Ta denar upajo dobiti od prostovoljnih doneskov raznih mestnih in county uslužbencev. Demo-kratje bodejo rabili od $30. 000 do $35.000. V City Hall in na novi sodniji je kakih 4500 uradnikov ter drugih uslužbencev, in od vsakega se pričakuje, da prispeva najmanj $10, nekateri več, drugi manj. Le 800 demokratov se nahaja v mestni ali sodnij-ski službi. Pričakuje se pa seveda od vsakega zavednega pristaša te ali one stranke, da prispeva v skupno blagajno za skupne stroške. Postava države Ohio je, da nobena politična stranka ne sme zahtevati od javnih uslužbencev kakega prispevka za politično kampanjo, toda tega se ni še nikdar spolnovalo, ker stranke se izgovorijo na ta način, da rečejo, da niso zahtevale prispevkov, pač pa so ljudje "prostovoljno" darovali. Kajti vsi Uslužbenci so Pershing-Gompers Vojak in delavec v sporu glede zmage. — Nekdo je pozabil ročno torbico v grocerijski trgovini John Centa, 6105 St. Clair ave., kjer naj se oglasi za njo. ci, ter že "iz navade" darujejo, nekoliko pa raditega, da se jih "črno" ne gleda. Letošnje volitve bodejo veljale samo mesto preko $100.000. Štiri nove varde in 80 novih precinktov pride na vrsto. —-—o- — V pondeljek, 12. sept. je otvoritev združevalne konvencije Slovenske Narodne Podporne Jednote in Slovanske Delavske Podporne Zveze. Konvencija se vrši v Grdi-novi dvorani (Sever & Nago-de). Kakih 200 delegatov in glavnih odbornikov bo navzočih. Glavni predmet konvencije so pogoji in pravila, kako se obe Jednoti združite ter kakšno bo poslovanje v bodoče. Program tekom konvencije, kar se tiče zabave delegatom, se razvidi iz programa, kakor je priobčen v listu. — Lastniki praznih lotov se opozarjajo, da posekajo ali pokosijo plevel in visoko travo na svojih lotih. Ta plevel povzroča znano bolezen "hay fever". Kdor tega ne bo naredil, bo mesto dalo očistiti lot, potem pa pripisalo račun k davkom ter se mora ta račun ravno tako plačati kot davek. — Postelja se je izžrebala na semnju S. N. Doma. Kolo se je zavrtilo in prišla je št. 61, ki je last Nar. Doma, in tako ostane postelja v Domu. — Wayne B. Wheeler, vrhovni vodja vseh suhih v A-meriki, je imel te dni privatno konferenco z našim ljubim governerjem, Hon. Harry L. Davis, ki zadnje čase kaže nenavadno zaljubljenost za suhače. Po pogovoru se je Wheeler izjavil, da je prepričan, da ne dobimo več alkoholne pive v Ameriki. In Mr. Davis je svoje dni tako rad pogledal na dno dobrega kozarca pive! Kako se časi spreminjajo. — Pismo ima pri nas Amalija Balantič. — Pismo ima pri nas John Petrovčič. — Pismo ima pri nas Matilda 2erovnik. v Washington, 8. sept. Spor je nastal med generalom John J. Pershingom, vrhovnim poveljnikom ameriške armade v Franciji ter med Samuel Gompersom, predsednikom American Federation of Labor. Gompers je imel nedavno tega govor, tekom katere-ga se je izjavil, da so baš ameriški organizirani delavci največ doprinesli do tega, da so zavezniki dobili zmago. Temu se je uprl vrhovni poveljnik Pershing, ki se je izjavil, da to ni resnica, da bi delavci dobili zmago, pač pa da je skupno sodelovanje vseh lojalnih državljanov pripomoglo k zmagi. Sedaj pa se je zopet oglasil Mr. Gompers, ki pravi, da general Pershing ni razumel njegovih besed. Izjava Gompersa se glasi: General Pershing, je glasom poročil v časopisju, se izjavil, da niso delavci odgovorni za zmago v vojni. Pershing je nadalje izjavil da je čas že enkrat, da se javno pove, da ni ta ali ona zveza, ta ali ona organizacija odgovorna za zmago, pač pa lojalnost -vseh ameriških državljanov. — Ljudje, ki so čitali Pershingov govor so mnenja, da sem se jaz izjavil, da sojielavcii tisti, ki so dobili zmago. Seveda, fa^lsem nikdar spregovoril takih besed, in bivši vrmovni poveljnik naše armade, katerega vsi spoštujemo, pač ni imel povoda, da se izjavi kot se je izjavil. Jaz sem ponosen na rekord, katerega so dosegli delavci tekom vojne. Nikjer drugje na svetu niso delavci tekom vojne dosegli takega rekorda. To ponavljam in bodem ponavljal, kjerkoli nanese prilika. Zato obžalujem, da me je general Pershing napačno razumel. Povem pa toliko, da je general Pershing dober vojskovodja, ki zna naše čete izvrstno voditi, toda govoriti pri banketih je vse nekaj druzega". Tako Mr. Gompers, vodja ameriških delavcev. O generalu Pershingu se poroča, da je povedal sledeče: "Jaz želim izjaviti, da je vsak Amerika-nec patrijot, pa naj spada k kaki delavski organizaciji ali je pa sicer navaden državljan in tu ni nobenega vprašanja, če ste vi član delavske unije ali ne, samo da ste dober A-merikanec. Vprašanje je, če smo lojalni Žjedinjenim državam. Jaz tu trdim, da člani delavskih unij niso sami, ki so pomagali k zmagi. Bili so to državljani, ki so podedovali svoj patrijotizem od svojih očetov, ki so prišli sem na Mayflower in pomagali ustanoviti neodvisnost Amerike, kakor tudi oni, ki so pozneje prišli sem in si izbrali Ameriko za svoj ideal. Čas je že, da vstanemo in povemo, da naj se Amerika vlada po ameriških državljanih in ne po organizacijah, ki služijo sebičnim namenom. Hughes razlaga. Pravi, da konferenca ne odpravi orožja. Washington, 8. sept. Kdor je pričakoval od razorožitve-ne konference, ki se ima pričeti 11. novembra v Washing-tonu, da bo ta konferenca v resnici odpravila orožje ter povzročila svetovni mir, se je motil. Kakor znano je predsednik Harding sklical skupaj zastopnike Anglije, Francije, Italije, Japonske in Kitajske, da skupno z zastopniki Zjedinjenih držav se posvetujejo glede razoroženja. Včeraj pa je državni tajnik vlade Zjedinjenih držav, Charles E. Hughes, ki bo tudi predsedoval razorožitveni konferenci, poklical skupaj časnikarje ter jim povedal, da se motijo, ako mislijo, da bo washingtorska konferenca odpravila armado in mornarico. Hughes se je izjavil, da časopisi niso pravilno poročali, ko so trdili, da bo ta konferenca "razorožitvena konferenca". Pravi in uradni izraz tega sestanka je: konferenca za omejitev oboroževanja", kar pomeni nekaj čisto druzega. Kdor je torej pričakoval, da bodejo velesile na skupni konferenci odločile, da se odpravi vojska in mornarica, se je motil. Velesile se bodejo le posvetovale, če je "primerno" omejiti izavnega t oboroževanje, cfoČfm je g61o-Hugfies-"a Pred porotniki Ex-generalni konzul Savic sojen od porote. New York, N. Y. Upljlvni list "The Journal of Commerce and Commercial Bulletin" prinaša sledečo vest: Washington, D. C. Ukrep sodnika Charles C. Nott v General Sessions, se smatra v tukajšnih krogih kot skraj no značilo in velikega pomena v zapletenih mednarodnih odnošaijh. Sodnik Nott je namreč ukrenil, da se bivši generalni konzul kraljevin Srbov, Hrvatov in Slovencev ne more rešiti obtožnice naperjene napram njemu, pač pa mora na kazensko porotno obravnavo pred ame riško sodišče. S tem je definitivno dognano, da ima vlada Zjed. držav jurisdikcijo kaznovati one osebe, katerim je predsednik republike odvzel eksekvaturo. Maja meseca 1921 je bila vložena proti generalnemu konzulu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v New Yorku Mr. Saviču, tožba pri državnem oddelku v Washingtonu, v kateri tožbi trdi Frank Zotti, izdajatelj lista "Narodni List", da je generalni konzul se posluževal nepostavnih sredstev, da uniči Zottija. Meseca junija je predsednik Harding, na priporočilo državnega tajnika. Charh — Mr. John Gornik je daroval za S. N. Dom $10. Iskrena hvala. — Seja kluba S. N. Doma se vrši v soboto 10. sept. ob 7.30 zv. Prošeni so vsi člani, direktorji ter zastopniki društev, da se udeleže. — Govori se, da bo odstranjen prohibicijski direktor v Clevelandu, Mr. Fred Counts Zakaj, ne povedo. . V , . . ,. _____ '•: vo, da se bodejo vojne ladije še naprej gradile, kakor tudi nadaljevale priprave za bodoče vojne. S tem je konferenca zgubila mnogo svojega prvotnega pomena, in predsedniku Hardingu se očita neiskrenost, ker ni takoj pravilno raztolmačil uradnega pomena te kpnference. -l-o- — Splošen pogrom na kot-ličarje, prodajalce opojnih pijač, tihotapce, domače proizvajalce jakata ter vse kršilce prohibicije sploh priredi vlada Zjedinjenih držav v najkrajšem času. Vrhovni vodja prohibicije, major Haynes je odpotoval iz Washingtona, da kot general nadzira to "bitko" ter dirigira potrebne naskoke v vseh mestih Zjedinjenih držav. Vse postopanje se dosedaj vrši jako tajno, ofenzivni načrti so skrajno tajni, le toliko se ve, da bo to obupen in nadčloveški napor vlade, da naredi Zjedinje-ne države suhe. Zaporna povelja si bo vlada že naprej preskrbela, predno se začne pogrom. Vlada pričakuje, da zapleni več stotisoč galon žganja in druge pijače. — Policija v Painesville, O. je aretirala tri mlade dečke, stare po 13 let, ki so pa tekom noči pobegnili iz ječe. Vsi so iz Clevelanda. Pišejo se baje Stanko Sintick, Henry Konrad in John Smith. — Štirinajst velikih mlekarskih kangelj mleka, vsaka 10 galon, so ukradli neznani lopovi Petru Sercu, 3785 E. 54th St. — Iz New Yorka se poroča, da so ameriški kemisti pravkar iznašli novo hrano za ameriške kokoši. Ta hrana bo povzročila, da bo vsaka kokoš "znesla" po Šest jajc na dan. Živijo napredek! — Državljani, ki stanujejo v 24. vardi, se opozarjajo na kandidaturo councilmana Walter E. Cook, ki je dosedaj v mestni zbornici naredil že marsikaj /uspešnega in naprednega za 24. vardo. • ' / ' £ s-Ai mu konzulu kraljevine Srbov, Hrvatov, in Slovencev vse pravice ter ga ni več priznal kot generalnega konzula. Meseca julija so bili potem ex-generalnl konzul Savič ter njegovi drugi pronajdeni od velike porote krivim zločina, kakor ga navaja Frank Zotti. Frank Zotti je trdil v obtožnici, da je generalni konzul grozil onim parobro-darskim kompanijam, ki so imele oglase v Zottijevem listu, da ne bo podpisal potnih listov onim podanikom kraljevine SHS, ki bi kupili vožnje listke pri dotičnih kom-panijah. Druga obtožba se je glasila, da se je baje Savič hotel "šiloma" polotiti delnic časnikarskega podjetja "Narodni List", potem ko grožnje niso nič pomagale. Kljub temu, da je predsednik Zjedinjenih držav cdvzel eksekvaturo Saviču, je slednji — z znanjem svoje vlade — še nadalje vršil svoje posle. Njegov odvetnik, Carlo? Buell, je prišel pred newyorško sodišče kot zastopnik Saviča in zahteval ,da se obtožnica proti Saviču uniči na temelju tega, ker "imajo le zvezini sodniki ekskluzivno jurisdik-cijo proti Saviču, ker je bil Savič ves čas obtožbe zvan formelno kot "generalni konzul kraljevine SHS. Nato pa je pisal državni tajnik Hughes državnemu pravniku Swann v New York, da Savič nima nobene avtoritete v Zjed. državah, in da se ga lahko sodi raditega po new-yorških, namesto po zvezinih postavah. Ameriška vlada je jako vznevoljena, ker je Savič, kljub prepovedi predsednika Hardinga, še nadalje posloval kot generalni konzul. Obravnava pred porotniki proti Saviču se začne 19. sept. -o- — Govori se, da bo sedajni župan Fitzgerald baje odstopil od kandidature za župana. Potem bi se županski boj šil samo med Kohlerjem Haserodtom. "Ameriška domovina" (AMERICAN HOME) Za Ameriko Za Evropo NAIOCNINAi - $4.00 Z» Cleveland po pošti . $5.50 Posamezna Številka ■ $5.00 - 3c Vaa pisma, dopisi in denar naj m pošilja na "Ameriška Domovina" •119 SL Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 189 IAMBS DEBEVEC, Publish« LOUIS J. PIRC, Editor I8SUEB MONDAY. WEDNESDAY ANI) FKIDAV Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Entered as Mcond-claea matter January 6th 10OU, at the post office 'Jtoveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879 83 No. 104.' Fri. Sept. 9th 1021 Visoki renti* Mnogo mnogo let je že od tega, odkar smo videli v Cle-velandu pa tudi v drugih mestih toliko napisov na vratih ali oknih posameznih hiš, kjer se bere: For rent, ali "stanovanje se da v najem". Tak položaj vlada po celem mestu, hogatinskem kot v revnejših delih mesta. In kljub temu, da je toliko stanovanj za oddati, pa se cene stanovanjem ne znižajo. Zakaj je toliko stanovanj? Ko so bili dobri časi, so družine stanovale bolj komodno, vsakdo je imel veC sob kot sicer, kar je imelo-za posledico, da je stanovanj naenkrat zmanjkalo, gospodarji so pa dražili ceno, ker so vedeli, da ljudje z dobrim zaslužkom plačajo vsako ceno. Odkar pa je pritisnila kriza, so se ljudje "stisnili", kjer so prej bile 4 sobe za eno družino, so danes tri, kjer jih je bilo šest, so danes štiri. Resnica je danes, da mnogo družin plačuje več za rent kot pa za hrano enega meseca. Tak položaj pa je skrajno slab in nevaren. Kajti mnoge družine, radi visokega renta, ne kupujejo toliko živil kot bi morale, otroci trpijo na tem, ne dobijo dovolj hrane, kakor je n. pr. mleko in jajca. Rent je visok, torej je treba kje drugje hraniti. Cene skoro vsem življenskim potrebščinam so se zdat-no znižale, temu ne more nihče oporekati. Farmarji so pri tem najhujše prizadeti. Cena n. pr. živi vagi prešičev je šla navzdol od 23 centov funt na 10 centov funt, cena volni od 75 centov funt na 20 centov; in vsi farmarski pridelki kot so pšenica, koruza, oves, itd. nekateri več, drugi manj. Koža telet n. pr. se je prodajala pred enim letom 90 centov funt, danes se jo dobi po 15 centov funt. Skoro vsakdo, ki je v trgovini, ima letos veliko zgubo radi nizkih cen. To trgovci prav dobro vedo, ker zgubivajo na mnogem blagu denar. Zaloge ima vsakdo precej, katero je kupil po visokih cenah, toda danes mora prodajati po cenah ki prevladujejo. Pa tudi odjemalcev ni, kajti stiska z denarjem radi brezposelnosti ne priganja odjemalce v trgovino. To je naravna posledica svetovne vojne, toda dasi se je pocenilo vse drugo, renti pa ostanejo kjer so bili. Seveda, vsak dober državljan je mnenja, da bi morali tudi gospodarji slediti naravnemu razvoju in po svoje pomagati trpečim, da zmanjšajo breme, katero je danes jako občutno. Gospodarji naj pomnijo, da je danes v Clevelandu 100. 000 ljudi brez dela. Kdor izmed gospodarjev je delal hišo tekom vojne, ko so prevladovale visoke cene, bo moral seveda nekaj zgubiti, če zniža rente. Toda ali ne zgubi ravno tako delavec, ko je mesece brez dela, ali ne zgubi trgovec, kb mu blago zaostaja trgovini? V Clevelandu je danes nad 3000 praznih stanovanj, katerih gospodarji ne morejo oddati, ker so cene rentom previsoke. Naj pomnijo, da je majhen in pogost dobiček boljši kot velik in redek.« Stanovanja stoje prazna, ne nosijo nobenih dohodkov. Kaj je bolje, dvanajstkrat v letu dobiti za rent po $20, kar znese $240 na leto, ali pa 6 krat v letu po $30, kar znese $180. Konečno je le gospodar na zgubi. » * « Naše slovensko socialistično časopisje je ob priliki ameriškega praznika, Labor Day - Delavski Dan, se obregnilo ob ameriško vlado, ker je določila prvi pondeljek v septembru, da je posvečen ameriškemu delavcu. Temu se ni čuditi, kajti naši sociji itak oblajajo vse, kar naredi ameriška vlada. Poveljstvo naših slov. sodrugov v Chi-cagi pravi, da bi morali obhajati prvi maj kot delavski praznik. Zakaj? Kdo to pravi? Nemški žid Karl Marx, katerega beseda je našim sodrugom vselej več veljavna kot pa ameriška ustava in določbe. Konečno je vseeno, ali je ta ali oni dan, manifestacije se lahko vrše v maju kot v septembru, zavedno ameriško delavstvo zna hoditi svojo pot brez upljiva in naukov nemškega Karl Marxa. Nikdar niste še videli kakega ameriškega delavca demonstrirati 1. maja, dočim jih manifestira na milijone po Ameriki, ko se praznuje ameriški delavski dan v septembru. Mi rečemo še to: Ako smo v Ameriki, poslušajmo kaj nam Amerika priporoča in svetuje, ravnajmo se po ameriških še^ah in običajih, ne pa po importiranem fanatizmu pruskega Žida. Tu je naša nova domovina, tej sledimo. Amerika je dala stotisočem našega naroda dobrega kruha in zaslužka v zadnjih 40 letih, odkar se je začelo naseljevanje v Ameriko, stotine milijonov dolarjev so naši delavci poslali domov za zboljšanje stanja, in zato smo lahko hvaležni Ameriki, dočim nam kak Karl Marx ni priboril nikdar in ne bo najmanjše drobtine kruha — nasprotno prinesel je že marsikomu kesanje. Držimo z Ameriko, čislajmo jo in spoštujmo, v najslabših časih nas je poznala in nas bo še, ako bodemo za njo hodili. Posnemanje importiranih tujih naukov in običajev nam ne bo prineslo ne kruha ne spoštovanja med Amerikanci. DOPISI. skupaj z dr. Lira in se prav 'dobro zabavali. Gost obeh Newburg, O. Pričela se je j društev je bil rojak Frank šola. O joj, koliko tega drobi- Mramor, ki zasluži pohvalo ža! Kam ga djati, to je vpra- ?a njegovo prijaznost, ravno šanje. Kje pa dobiti dosti uči- tako tudi njegova cenjena so-teljic, je pa drugo. Vse se bo proga, uredilo ob pravem času, Prihodnjo nedeljo U. sept. toda začetek je težak med pa je piknik v korist cerkve toliko množico učenja želj-'sv. Lovrenca v Randall, O. nim "folkom". ! na Anton GoriŠkovi farmi. Društvo Slovenija je imelo Vsi Slovenci in Slovani sploh prijazen izlet v Mentor, O. so vabljeni na ta piknik, ker zadnji pondeljek. Prišli so bo to nekaj zanimivega. Tu- kaj vam bo postreženo po vaši želji in tako poceni, da se bodete čudili. Ža otroke bo vsakovrstnega orodja za njih igrače. Baloni bodo tako veliki in tako visoko se bodo dvigali, da bo veselje. Z vsako vstopnico za odrastle dobite tudi srečko za vrečo sladkorja. Vstopnica je samo 25 centov. Vršila se bo tudi velika borba baseball med St. Lovrenca "tigri" in med sv. Vida "levi". To bo gotovo vzbudilo veliko pozornost. Pevska društva domača kot iz-vennase(binska bodo nastopila. Velik "prize" za najvišji skok je vreden, da greste takoj na delo in se vadite. Vršil se bo tudi "tug of war med 5 fanti iz Newburga in fanti iz St. Claira, kar bo velika zanimivost. (Seveda, St. Clair bo zmagal, to nam narekuje lokalni patrijoti-zem, op. ured.) Nagrada je velika boksa cigar. Poročevalec. Cleveland, O. Cenjeno u redništvo. Prosim vas, da priobčite kar sledi kot dopis iz urada dr. Clev. Slovenci, št. 14. SDZ. Društvo se lepo za-ivali vsem bratskim društvom S. D. Z. ki so prispeva-a za našega brata John Šlem-oergerja, ki boleha na sušici in je odpotoval v staro domovino 23. avgusta. Darovala so sledeča društva: Glas Clev. delavcev $3, dr. Novi Dom $3, dr. Slovenec $10, dr. Kras $10.25, dr. Franc Prešern $9, dr. Ciril in Metod $3, dr. Na-jredni Slovenci $3, dr. Bled 51.45, dr. Danica $4, skupaj $46.70. Naše društvo mu je cupilo vožnji listek do New Yorka ter smo tudi zalagali asesment za njega. Iskrena ivala tudi glavnemu odboru Zveze, ki so mu dali povoljno svoto, da je mogel odpotovati. To je zopet cn slučaj za tiste rojake, ki pravijo, kaj bo' društvo, da imam le denar, :oda bolnemu delavcu denar litro zgine kakor tudi prijatelji, in potem ostane edini prijatelj še društvo, ki skrbi za Svoje člane po bratsko in iskreno. Torej rojaki, ki niste še pri nobenem društvu, nikar ne odlašajte, ker usoda človeka nikdar ne obvesti za nesrečo, pač pa mora biti vsak človek pripravljen za vse, in ta priprava so društva. Prosim društvene tajnike, da ako je kaka pomota, da meni sporočijo, da popravim. Bratski pozdrav, A. Abram, tajnik. rozInoFjaka V teh pasjih dnevih pa res človeku ne pride namisel kakšna pravdanska, same take silijo ven, ki so bolj na "second hand", pa vseeno bom eno zapisal, ki se je zgodila njega dni v prelepi meni-ševski fari. Meniševska fara šteje 6 vasi in še Kurja dolina je prišteta zraven, ki je sicer "dolga vas", pa se jo Meniševci vseeno branijo pripoznati za svojo in je raditega že tožba tekla, ali naj bo Kurja dolina samostojno mesto, ali naj spada v meniševsko faro. Predvsem se )e šlo za nočnega varuha, bil je tiste dni, in menda je še danes, če ne kliče že nočne ure nebeščanom, stari Herblen. On je vdaril po mizi pri "Cencu", da on ne bo hodil in ne bo klical ure prebivalcem Kurje doline in da kdo ga more k temu prisiliti, njega, ki je bil njega dni celo doli v Madžariji, v slavnem Sigetu. No, in potem se je pobotalo tako, da Herblen ne bo hodil klicat ure ponoči in varovati ognja prebivalcem v Kurji dolini, da pa vseeno ostanejo pod Menišijo. Kadar se bodo naveličali, bodo že sami napravili kaj dru-zega, kar jim bo pač bolje "pasalo". Res da je prebivalcem Kurje doline, malo nerodno posebno kar se tiče cerkve. Njih koče in kozolci so globoko v dolini in ob nedeljah, kadar zapoje zvon v Begnah in vabi vso Menišijo k maši, takrat začno lezti v hrib tudi Kurjedolinci. Mar- kbtov Janko jim je sicer na svetoval naj bi si postavili "lojtro" in hodili k maši, da bi bilo ložje in pripravnejše pa bi jo bil revež kmalu sku pil. Pa se jih pozna te Kurje dolince; kadar stoje pred cerkvijo pred mašo v vrsti poc staro lipo, se jih takoj pozna ker imajo vpognjena kolena ker morajo vedno lezti v hrib Dosti bi imel še za pisati o fari meniševski, pa danes moj namen, obrati vso faro spomniti se hočem le enega Toneta, katerega hišica je bi la naslonjena na "brege" ki je redil poleg dveh krav in par telic tudi ženico, ki je bila sicer v vsakem oziru dobra gospodinja, ali bila je sala-minsko hudega jezika in še hujše trme, Po tri, štiri, pet in tudi po več dni ni izpregovo-rila s Tonetom ene same besedice, še celo ene črke ne Ako ji je on dajal še tako lepe priimke, ji celo vodo prinesel iz potoka, pa vse ni nič pomagalo, bilo je še slabše. Enkrat je ženico posebno pograbilo in tekel je že peti teden, kar je Tone slišal zadnjo ljubeznivo besedo od nje in še ta je bila: "tepec." Ka kor da bi se ji bil rak napravil na jeziku — nič in nič. Tone je tuhtal na vse načine, kako bi spravil svojo ženico do govorjenja, šel je tja za malenski kozolec in tuhtal. Pa mu je prišla pametna glavo in sklenil je, da jo izpelje. V nedeljo se je odpravil k maši malo prej, kot drugi va-ščani in lezel po stezah gori do cerkve in v farovž. Ponižno je potrkal na vrata in stopil do gospoda župnika, ki ni bil še dolgo na tej fari in ni še dobro poznal vaščane. b solznimi očmi je pripovedoval Tone, da je njegovo hišo obiskala veliKa nesreča, da žena že celih pet tednov ne more spregovoriti besede in da ne ve kaj bo. Prosi gospoda župnika, naj bi se po pridigi spomnili v molitvi tudi njegove žene, ker to je njegov edini up in skoro da je prepričan, da bo pomagalo. Župnik, dober in prijazen gospod je bil ves vesel, da more svojim ovčicam kaj pomagati in da imajo ti toliko zaupanja vanj in je obljubil Tonetu, da bo gotovo napravil, kar ga prosi. In res. Po pridigi se obrne župnik na poslušalce s temi besedami: "Preljubi moji Meniševci! Vi vsi veste v kakšnem nesrečnem stanju se nahajfr žena Toneta iz Kurje doline. Vi vsi, ki imate vseh pet telesnih čutov, veste kako grozno je ludo, ako kdo ne more spregovoriti niti besedice, da se ne more s svojim ljubim možem pogovoriti tega in onega. Akoravno to ne boli telesno, vendar je to strašansko velita nesreča. In ker nas naša vera uči, da moramo svojemu )ljižnjemu v nesreči pomagati, zato hočemo danes vsi zmoliti pet očenašev za revno siroto, da jo Bog reši tega zla----oče naš____" Po cerkvi je zašumelo, kakor bi dregnil v čebelni panj, na dan so prišli robci, modri in rdeči in gospod župnik je mislil, da so preljube ovčice toliko ginjene in da si brišejo solze. Toda v sredi med vaškimi gospodinjami je sedela Tonetova žena, v obraz rdeča kakor rak iz cerkniškega jezera. Sram jo je bilo tako, da je tiščala nos v mašni knjigi in če bi ne sedela v takem drenju, bi gotovo jeze počila. Po maši je takoj letela domov, v Kurjo dolino in začela je razbijati po hiši in kričati, da take sramote ne prenese in da jo-ne. Kmalu za njo je priplezal doli bo bregeh njen mož Tone in je že od daleč slišal kričanje in razbijanje svoje preljube ženice. Ves srečen je padel na kolena in vzdihnil: "Čast Bogu, da je moja žena spet dobila nazaj dar govora!" Od tega časa ni Tonetova žena nikdar več "rivc kuhala", kot govori kurjevaška kronika. iz DOMOVINE. Hotel je v Ameriko a mu je že v Trstu zmankal denar. Alojzij Popadi, iz Weisenfel-da je dospel mesto, da bi si tu nabavil potrebne listine za potovanje v Ameriko. Mož, ki ni bil prej še nikoli v Trstu in ki ni poznal tržaških razmer, je začel ugibati, kam naj bi se obrnil, da bi dobil agencijo "Cosulich". "Vandrovc" si ni hotel s tem delati nepotrebnih skrbi. Po dolgem premišljevanju je prišel do zaključka, da se bo vsedel za nekaj časa na klop v bližnjem vrtu pri južni postaji. Mož n sedel dolgo časa sam na klopi, ko se mu prisede nežna nee, ki ga začne radovedno povpraševati, od kod je, ka, dela v Trstu in kam je namenjen. Mož, ki ni vedel, da se nahaja v njegovi bližini eden tistih, ki radi stegujejo roke po tuji lastnini, mu je vse prijateljski zaupal. "Tiček" si je pa mel roke, da ima pred seboj nevednega, polnega denarja, s katerim se bo dalo skleniti dobro "kupčijo". Postopač je postajal tezda-Ije bolj zgovoren in je dobil pri popotnem možu popolno zaupanje. To zaupanje je pa tiček kmalu izrabil. Ko ga je namreč Popadi povabil v bližnji bufet na kozarec piva, mu je neznanec zamešal v pivo nekoliko draživne snovi. Posledico tega je "vandrovc" kmalu občutil. Zgrudil se je nezavesten na tla in )redno je prišel k sebi, mu je 'prijatelj" odnesel listnico z 8000 lirami. Popotnega moža so odpe-jali v bolnišnico, postopača pa zasleduje policija. Blazna mati. Pred nedolžni časom se je zmračil um 32 letni Angeli P., stanujoči svojo 8 letno hčerko v Ko-onji na hribu št. 304. pri Trstu. Razne njene prijateljice ci so jo prihajale na dom obiskat, so jo pogostoma svarile, naj gre k zdravniku ker je solna. Sicer da se ji bo bolezen shujšala. Ker pa ni ženska vpoštevala koristnega nasveta, se je dogodilo, kar so ji prijateljice prorokovale. Blaznost se ji je dan za dnem večala in njen prej tako miren značaj se je sedaj spremenil v divjo besnost. Svojo ičerko je zanemarjala in z njo hudo ravnala, doma je včasih vse razbila, kar ji je prišlo pod roko in se drla na vse grlo, da je bila vsa hiša na nogah. Zjutraj se je popri-tela ženske tako močna ne-vrastenija kakor še nikoli: z deblo gorjačo je letala po stanovanju gori in doli ter razbila vse pohištvo. Tudi svojega otroka je nabila s pa-ico. Na pomoč je prihitelo več sostanovalcev, ki so po dolgem trudu pomirili blazno ženo. Na lice mesta je prišel tudi Treves, ki jo je dal odpe-jati v opazovalnico mestne bolnišnice. Na reklamni tabli maribdr-skega bioskopa v restavraciji Goess, je razbil neki Egon 4ubiček, veliko izložbeno ši-o. Na policiji je izpovedal, c a so ga razstavljene slike golih žensk tako razburile, ( a ga je prevzela neka strast in je razbil šipo, da bi si pri-astil reklamnih slik. Sovrrov.i zdravila vrrir^ujojo zdravje v družinah. Nervozne, oslabele žene, ld trpe na bolečinah v križu, t bokih ali na stranah, na senzaciji, ki tlači človeka k t'om in dela v spodnjem telesu težo, na glavobolu in neredu pri naravnih funkcijah, dobe od po mod, ko vzamejo Severa's Regulator (Severjev Regulator). Pripcroč?n ie za zdravljenje tistih pusebnih lastnosti neredov in hiranja, ki «o jim podvržen® ionske. Dobite ga pri svojem lekarju ie danes. Cena $1 25. vV. f. SEVfcPA CO; . CEDAR RAPIDS, IOWA V dela je m* v hranitvi še več. Saving Today - Is Having Tomorrow. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Kdor hrani, ta ima. To je star naroden pregovor. V vašo korist je, ako še danes začnete s hranenjem denarja, pri vsem dobro poznani Lake Shore banki. Mi plačujemo 4% obresti od dneva vložitve pa do dneva, ko denar dvignete. Naš tujezemski oddelek daje najbolj pripravne vsakovrstne nasvete našemu narodu ter se zavzema za naše ljudi pri tukajšnih in domovinskih oblasteh. Naša tridesetletna skušnja v bančnih poslih in naše izvanredne zveze z najbolj odličnimi bankami v Ljubljani, Zagrebu in drugih velikih mestih Jugoslavije stavimo drage volje na vaše popolno razpoloženje. Mi dajemo vse nasvete brezplačno in po našem najboljšem prepričanju. Za vse informacije o pošiljanju denarja, o dobivanju vaših rojakov iz domovine, ali v kateremkoli bančnem poslu se obrnite na vašo staro, zanesljivo in dobro poznano The Lake Shore Banking & Trust Company E. 55th ST. & ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. _( * ' Smehljajoč obraz lahko napravite, ako si ga doma napravite in to vam nudi podružnica Frank Oglarja, ki se nahaja pri dobro znanem rojaku Frank Kunstelnu, poleg Ameriške Domovine. Zakaj bi se ga ne napravili doma? ZA $1.75 LAHKO NAPRAVITE 10 GAL. OKUSNEGA PIVA, ki bo vam in vašim prijateljem v tej neznosni vročini jako žejo olajšal. V zalogi imamo najboljši hmelj, malt, alador in vse potrebno za varenje piva na vašem domu. Torej ako ste prijatelj okusne pijače — en poskus in vas bo zadovoljil. Za naročila se vam priporočam že v naprej, znani vam Frank KtinsteU 6 J17 St. Clair Atfenu*. PIKNIK! Ha! Ha! Ha! Fare sv. Lovrenca, v Randall na Anton Goriškovi farmi, v nedeljo, 11. sept. Ako se želite peljati s truckom bodite ob i. uri popoldne pri Narodnem Domu v Newburgu. iniiiiiiiiiiimi i iiim i im imiMuiiiiiun i ii .......i n i iitmi ni n i mitu inumotimiritim Frank J. Lausche, rODVETNIK Čez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING Od 6:3o do 8. zvečer pa se oglasite na 6121 ST. CLAIR AVENUE Randolph 7510 Vse rojake in rojakinje iz Collinwooda in iz Cleve-landa se prijazno vabi, da se udeleže ZABAVNEGA PLESNEGA VEČERA, katerega priredi Dram. Društ. "LILIJA", V SLOV. DOMU NA HOLMES AVENUE, V NEDELJO, 11. SEPT. Igrala bo izvrstna godba na meh. Za lačne in žejne je že vse preskrbljeno. Zabave dovolj za vse. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 35c. Vabi "LILIJA". Tem potom se radostno zahvalim, ter obenim priporočam slovenskega zdravnika kiropraktike Dr. Albert Ivnik, D. C. 6408 ST. CLAIR AVE. (urad. nre od 2 do 4 in od 6 do 8) kateri je mojo 10 letno bolezen (krči v želodcu) ozdravil v teku enega meseca. Denarni izdatki brez uspeha in trpljenje, katero sem imel toliko let, me je napotilo do te izjave. ANTON ZUPANČIČ, 1282 E. 55th St. Kozaki prkleljeni obmejnim četam. Ministrski svet je sklenil, da se nekoliko stotin kozakov sprejme v Jugoslovansko službo. Kozaki so stavljeni na razpolago komandantu obmejnih čet v stari Srbiji. Kako dolgo morajo služiti vojaki. V smislu obstoječega vojaškega zakona morajo služiti konjeniki in topničar-ji dve leti aktivno v kadru. Po 14 mesecev služijo oni dijaki, ki tekom enega leta niso napravili izpita za rezervne častnike ter oni pešaki, ki znajo dobro pisati ter so tudi dobri strelci. Po 12 meseoev služijo dijaki z matur^ in najstarejši sin rodbine, ako ima rodbina tri sinove. Prvorojenec služi le eno leto, če ni v rodbini sina, ki bi bil star nad 17 let. Kot prvorojenca je smatrati najstarejšega Živečega sina v rodbini. Samo eno leto služijo tudi oni, katerim so pomrli vsi najbližji ^sorodniki, če so podedovali posestvo ali obrt ter plačajo nad 80 kron direktnega davka na leto. Granata ubila tri otroke. V Zaplani pri Vrhniki so našle ženice na polju granato v podobi konserve. Vsled malomarnosti posestnika Janeza Čuka je prišla granata v roke 7 letnemu Rudolfu in 5 letnemu Josipu Tavčarju ter 5 letni Mariji Križaj. Otrokom je f pri igranju padla granata iz rok, eksplodirala in vse tri otroke ubila. Požar v Poženku. Dne 31. julija je požar uničil posest-nici Frančiški Jagodic v Poženku hlev, skedenj in hišo, svinjak s prašiči, šupo in več voz poljskih pridelkov. Škodo cenijo na 30.000 kron. Umrl je dne 1. avgusta zjutraj Franc Hartman, nad--sprevodnik juž. žel. kot vob--če znani, trezen in razsoden mož, in oče svoje znane spoštovane družine Hartmano-ve v Novem Vodmatu. j Koliko znaša novo držav-*no posojilo? Država ne najame 500 milijonov dinarjav posojila, temveč 500 milijonov frankov v zlatu, kar znaša priblino 15 milijard kron. Torej ogromno novo breme za ves narod in državo! Samomor bančne uradnice. V Zagrebu je v soboto dopoldne izvršila samomor uradnica Narodne banke, 21 letna Branka Bičan, baje zaradi nesrečne ljubezni. Pred savskim mostom sc je postavila pred dohajajoči osebni vlak, Iti jo je z vso silo treščil ob tir ter jo grozno razmesaril. Pokojnica je bila lepa in simpatična deklica. Nov zdravnik. V Spodnji Šiški, Celovška cesta 28, se je po več letni bolniški praksi naselil domačin dr. Peter Travner. Pozdravljajo ga, ker je s tem ustregel že dolgoletni želji in skrajni potrebi Šiškarjev. Zaradi obstoječe krize v ameriški industriji bo to jesen odfpotovalo v staro domovino veliko takih rojalkov, ki za enkrat niso mislili na odhod. Oni rojaki, ki gredo sedaj v stari kraj in se v teku šestih mesecev vrnejo v Ameriko, niso smatrani za nove priseljence in jim zato ameriške oblasti ne delajo nikakih ovir pri povrat-ku. Oni, ki potujejo v stari kraj, najibolje store, ako slede onim številnim rojakom, ki so do-»edaj potovali skozi naio tvrd-ko in so Jbili skozinskoz zadovoljni z naišo postrežbo, o čemer pričajo mnoge zahvale in zahvalna pisma. Pišite po maš vozni red par-nikov in druge potrelbne informacije o potnih listih, itd. Ravno tako se obrnite na našo tvrdko, kadar pošiljate denar v stari kraj. Naše cene so med najnižjimi ako ne najnižje. Tudi se dbrnite na nas, ako imate kalk drug posel s starim krajem in gotovo boste zadovoljni z našo postrežbo. Zakrajšek&Češark SLOVENSKA BANKA. 70--9. Ave. (med 15. in 16. St.) New York City. TRI SOBE SE ODDAJO v najem. 449 E. 157th St. (104) imiiiimiimmmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii JOHN CENTA GROCERIJA 6105 St. Clair Ave. ftiiiiiiiiiiiiiimiifimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiii POHIŠTVO NAPRODAJ, 1 ice-boxa, 1 postelja, 1 rocking-chair, 2 omari za obleko, 1 harmonij. 1416 Oregon St. (fri-wed) Nehajte plačevati rent. Mi gradimo hide od 4 do 6 sob v dobrem in prijaznem kraju. Hiše gradi Conger Helper Realty Co. Takoj je treba $660, drog o pa ko« rwnt hi tako pridete gotovo z malim denarjem do svojega doma. Podrobnosti se pozvedo pri zastopniku J. Perko, 1047 E. 74th St. Lahko telefonirate med 8. in 8.30 uro Main 54, Central 54. (xll2) MMUUMUiMUU«««! O.S. Princ' 245 Bell Randolph 6353-W Jos. Vovk 1123 Addison Rd. Najlepši avtomobil za poroke. Cene nižje kot drugod. Se vam priporočam. (Mo.Fri) V JUGOSLAVIJO Dobra zveza na vse kraje v Jugoslavijo. Dobra in obila hrana. Velik prostor na krovu. Vse ugodnosti mo-i dernega parnika. v red Star Line odplutje vsak teden FINLAND ZEELAND SAM LAND Pomol 58-62 North River, New York KROONLAND AntW€roen aept. LAPLAND 27. sept S2HP L oktobra Plymouth 15 ^ Hamburg 15. oktobra Libava, Gdansk, 3. razred. AMERICAN LINE MANCHURIA Hamburg in 6. oktober MONGOLIA Danzig preko, 20. okt. MINNEKADHA Cherbourga 22. sept. ^x white Star OLYMPIC v Cherbourg 24. aept. ADRIATIC Southampton 5. oktobra New York In Boston — Axon. Gibraltar, Napolj in Genovo. CANOPIC ................ SO. aept. CRETIC .................. 28. okt. ARABIC ................. 20. aept. Največji redni parnik v južna Evropska pristanišča. Hitri, močni, zanesljivi'parniki. Uljud- na In dobra postrežba potnikom. Za natančen nasvet glede cen, potovanja, glede potnega lista vprašajte pri: INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY 116 paraikoT - -1,250.000 ton. Broadway New York MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNMimiimmiiiiig Najmodernejši pogrebni aav«d 5 v Cleveland« Frank ZAKRAJŠEK, j pofNhnik In emkalmer E 1105 NORWOOD RD. § Princeton 1735 W § Rosedale 4983 Avtomobili ta k rate, poroke, • pogrebi in druge prilike. HHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuniiiiiiih Naznanilo preselitve. Dr. 2upnik se je preselil z zobo-zdravniSkim uradom od 0127 St. Clair Ave. na 6131 St. Clair Ave. na vogal 62. četrte, nad novo alovensko banko, glejte vhod na 02. cesti Glejte na napis DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite dr. župnika, ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. župnik prakticira že ee-dem let v lej okolici. Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30—12. Nujni slučaji vsak ima. Pokličite C red t 709 L. SLOVENSKA DOBRODELNA ZVEZA, Cleveland, Ohio. MLADINSKI ODDELEK. (JUVENILE DEPT.) Novi člani: št. 511 Frank PapeS — 20, št. 512 Paul Ko-rimšek — 20, št. 513 Rose Papeš — 20, št. 514 Mary Komin — 11. Pasivni član: št. 401 Anton Zabukovec — 5, Izobčeni: Št. 416 Stanley Eržen — 9, prestopil k odraslem oddelku. Prvi mesec suspendirani: št. 299 Jakob S ušel j — 14, št. 485 Frances Sušelj — 14, Blagajna v mladinskem oddelku je do konca meseca julija $542.25. Cleveland, Ohio. 31. aug. 1921. P. N. Opozarja se naše člane in članice: da je zdravniška preiskava za mladino do 31. decembra, 1921, prosta. Lahko greste k Dr. J. M. Seliškar ali pa k Dr. Fr. J. Kern. X—7—1921. JULlIiiadinski oddelek. X/1 xj M O. 'rt O, "SS t- t) N C «s -0 _ ii c ^ ai N c ca E paj I. in razred 1 rt -a - rt C C a. 0 Štev. mlad. mes. junij C _rt 53 a rt N 'rt O. "S C N m razred b O M V) u se -« u. 58 t/> — rt a M • 0 Z 3 M k. 1. $ 59.55 $ 33.00 $17.10 $50.10 $9.45 189 189 132 57 2. 1.90 1.00 .60 1.60 .30 6 6 4 2 3. .95 .50 .30 .80 .15 3 3 2 1 4. 17.25 6.50 8.10 14.60 2.65 53 53 26 27 5. 3.40 .50 2.40 2.90 .50 11 11 3 8 6. 3.95 1.25 2.10 3.35 .60 12 12 5 7 8. 5.20 3.75 .60 4.35 .85 17 17 15 2 9. 20.55 9.85 7.50 17.35 3.20 60 60 35 25 10. 9.40 5.50 2.40 7.90 1.50 30 30 22 8 11. 7.20 3.75 2.10 5.85 1.10 .25 21 1 22 15 7 12. 6.70 3.25 2.40 5.65 1.05 21 21 13 8 14. 4.20 3.50 3.50 .70 14 14 14 16. .35 .30 .30 .05 1 1 1 17. 6.00 3.25 1.80 5.05 .95 19 19 13 6 18. 4.30 1.25 2.40 3.65 .65 13 13 5 8 20. 5.45 2.75 1.20 3.95 .75 .75 12 3 15 11 4 21. 7.95 425 2.40 6.65 1.30 26 26 17 9 164.30 83.85 53.70 137.55 25.75 1.00 ' 509 4 512 332 180 ROJAKI, ako mislite kupiti hišo ali trgovino ali farmo, oglasite se pri nas, da se prepričate o naši točnosti in poštenju v vseh ozirih z našim posredovanjem. * MEH, PIKS, STEKLE CO. 6120 St. Clair Ave. Tel. Princeton 515 R ali Princ. 078-W )()0^ PR1HAJAC Povest: Spisal dr. Fr. Detela. "Zopet smo dobili novega štacunarja," je dejal sosed Čedin krčmarju Mejaču, županu drameijskemu, ko sta vročega popoldne iz lopice pred hišo gledala po vasi, kjer so razkladali težke vozove. "Hitro se menjajo," jfc pristavil Mejač in vzdignil kupico. "Midva sva pa še stara; in če^Bog da, bodo gospodarili tudi najini otroci tod." Tako sta se pomenkovala, da se je nagnil dan in so odpeljali vozniki izpraznjene vozove. Proti krčmi pa je prišel novi vaščan z enim svojih delavcev, in komaj si je bila utegnila županja opasati nov predpasnik in se pogledati v zrcalo, je že pozdravljal župana, ki je bil vstal in si snel slamnik. "Gospod župan!" je vpil na pragu veseli mladenič, "soseda ste dobili. Vina na mizo, da pijemo na dobro sreča! — Ha, vroče je bilo; kajne, Lojze? Ti že kar jezik kažeš" — udaril je svojega spremljevalca po plečih. "A, a, gospa Županja!" se je priklonil nalahko in podal roko postavni ženi. "Jako me»-bo veselilo, ako me počastite kmalu s svojim pohodom. Strmeli boste: kaj takega se ni še videlo tod! Imam robce, rute, sukna, platneno, volneno robo, vse; kar imata Sou-van in Majer v Ljubljani, to imam jaz, in vse novo, iz Brna." . ' "Torej blago na vatel boste prodajali?" je vprašala krč-marica. "Ha, ha, ha," se je zakro-hotal oni; "to bi bil lep osel, če bi le takšno blago prodajal na deželi. Vse se bode dobilo pri meni, mati županja, do kraja vse: špecerijsko in kolonijalno blago, barve in firneži, z eno besedo vse. Ste li videli, na kakih parizarjih sem pripeljal? Takih še ni bilo v Dramljah, kaj, oče župan? — Tu moja karta: Janez Stržen, trgovec v Dramljah." Župan in Čedin sta radovedno ogledovala karto, mati pa je prinesla vina in prigrizka. "Kaj pa to? Potica na mizi!" se je čudil Stržen. "Sveti Vid," je razlagala Žena; "gospodarjev god." "Čestitam, Čestitam," je vzkliknil Stržen in stisnil roko županu; in tudi Lojze, njegov spremljevalec, mu je podal okorno svojo desnico: "Veliko srečo, oče! Da bi še dolgo živeli v milost božji, enkrat pa umrli!" "Ta bo pa gotova, Lojze," se je smejal župan in smejala ž njim druščina; le Lojze je gledal debelo, ker ni vedel, kaj da pomeni smeh. "No, gospod štacunar, če se Vam ne zdi za malo," je dejal Čedin in mu porinil svojo kupico. In ni se za malo zdelo gospodu Strženu; sedel je za mizo in razvnel kmalu živ razgovor in vesel smeh med malo družbico. "Lojze, pojdi pit!" je klical Stržen svojega pomaga-ča, ki je sedel sam pri drugi mizi onostran vrat. "Ti si mi delal najpridneje; pij!" "Ne bom, gospod," je odvrnil Lojze in pogledal plašno okrog sebe. "Moški si pa res, Lojze," je dejala krčmarica. "Vedite, "Priden je ta Lojze," je povzela krčmarica, "in ročen; pošten pa kakor sam bes. Koliko časa si bil zaprt v Ljubljani?" "Dva meseca," je dejal Lojze ravnodušno, in zopet se je krohotal gospod Stržen. "Da me je tvoj obraz, Lojze, tako prevaril!" je dejal. "Jaz vendar poznam ljudi in stavil bi bil, da stoji Lojze na desni strani, med ovcami; zdaj pa take reči! In zakaj so te bili priprli, Lojze?" "Po nedolžnem," je bil odgovor, ki je zbudil nov smeh. "Tam sem jaz rad, kjer so ljudje dobre volje," se je za-čul znan glas, iti vaški župnik je stopil med družbo, ki ga je spoštljivo pozdravila. Voščil je srečo županu, vprašal Če- župniku in pozdravit Čedina. Lepa se je zdela Strženu in nagovoril jo je z gospodično. "Da, gospodična z grablja-mi", je odvrnila deklica in zbežala, a nekako priljuden se ji je zdel vendar novi štacunar. / "Lojzetova Franca tudi. pri Vas"? je vprašal župnik. "Tudi", odgovori županja; "kadar je več dela, nam hodi pomagat; in prav pridna je, no". "Pošteno dekle", je pohvalil župnik; "in kako razumna! Pri izpraševanju ve več ko devet drugih". Lojzetu se je kar vrtelo v glavi od veselja, ko je slišal hvalo svoje jhčere. Krčmarica pa je pripo-j vedovala Strženu, da ima oče i Čedin jako pridnega sina, Petra, ki je Miničin ženin, in da bo svatba še to zimo. "Tristo medvedov, oče! Lepo sneho doboste", je vzkliknil Stržen in trčil z molčečim starcem. "To ni poglavitna reč", ga je poučila županja. "Poštenje, pridnost, to je prvo, in pa, da se lepo vzameta. Enaki z enakimi^ to je najboljša zveza. Na gosposko ne bi ho-dina, kdaj napravijo svatbo, tela 0možiti Minice; da bi pa in omenil proti Strženu, da >e|Tine med koč.ar)i iskal n(iVe_ došel baš o pravem Času, ker ste tega pa zopet ne ja bode črez par dni semenj.! Franca Lojzetova je^pridna, Stržen je izražal glasno in pripraVna, pametna; za sne-zgovorno svoje veselje, da se J,0 bi je pa Vjt oče, vendar ne more takoj prvi dan sprijaz- hoteIi; in jaz tudi ne"4 Hlad_ niti z duhovsko — priklonil ne>so bile te besede, in vendar se je župniku - in z dežel-, so deklico, ki je baš mimo te-sko gosposko -- potrkljal je kja po vode, spekle do srca. in z dežel-potrkljal je župana po rami — in zelo se je prikupil z deželsko gosposko materi županji. "Jaz sem tak človek", je nadaljeval važno, "da me imajo povsod radi. Dobro sem izhajal v mestu, še bolje bodem na deželi. Tristo medvedov, gospod župnik, kar pokmetil se bom v Dramljah. Kaj se pa jaz menim za mestne šege? Povsod, kakor je navada; to je moje prepričanje, gospod župnik". "Priročno prepričanje," se nasmehne župnik gostobesednemu možu; "nikjer Vaip ni na poti". "Nikjer, gospod župnik," se ponese Stržen, ker mu je dobro dela župnikova opom-nja. "Pridem drugam, bode pa drugače. Prepričanje je meni blago: nakupim ga, kadar treba, in prodam". "Glejte, da se Vam ne pre-leži v Dramljah, če mislite kaj časa ostati," meni župnik. "Ha, ha, ta je pa dobra", se nasmeje Stržen. "Tega se je pa res bati. Ampak, v resnici, gospod župnik, jaz sem vse, kar kdo hoče in kar naneso okolnosti: med Nemci Nemec, med Slovenci Slovenec". "Z eno besedo, jeklen značaj," opomni mirno župnik. Stržen je malo pomolčal, ker se mu je zazdelo, kakor da bi se bil župnik ponorčeval ž njim, a hitro ga pregovori samoljubje, da to ne more biti. "Brez šale, gospod župnik", de moško. "Videli boste, kak dober kristjan postanem jaz. še mesa ne bom je- Potegnila je ruto na obraz, da skrije rdečico, ki jo je polila, in solzice, ki so ji zaigrale v očeh. Bila je pač še zelo občutljiva, in prvi požir pelina je najgrenkejši; sčasoma se mu človek privadi. Lojzetu na primer se to govorjenje ni zdelo tako hudo, pač pa nekako pusto, kakor da bi kdo dokazoval slepcu, da ne vidi. Pokimal je malo, češ, mati govori prav, in prigriznil kruha. Župnik je vstal in se odpravil domov; mlado in staro ga je pozdravljalo, kakor dobra družina častitljivega očeta. "Fleten far", opomni Stržen proti županu, ki je bil zopet prisedel. A mož ni odgovoril nič, ampak začel zopet bobnati ob mizo, tako da je čutil Stržen, da ni zadel prave strune. S kratkim pozdravom je ostavil tudi Čedin druščino. "He, Lojze, zdaj sedi pa ti sem!" je klical Stržen, "boš ti kaj povedal." Lojze je sicer ubogal, a on je bil le bolj ustvarjen, da posluša. Pogovor je zastal. "Kdo je štaconaril pred mano v Dramljah?" vpraša črez nekaj časa Stržen zamišljenega župana. "Jaz pomnim tri gospodarje na Vaši hiši," de Mejač počasi in trdo. "Prvi je bil rajni Žerjav, dober kmet in pravičen trgovec, a mož po stari šegi. Ta je zapustil tisoče. — Njegov sin pa je bil učen; začel je vse po novem in si je norca delal iz očeta in njegovega trgovanja. Vse iz prve del več o petkih. Nadejam se | roke! je dejal in kupil od Či-pa tudi, da boste Vi kupovali j ča cel voz kresilnega kame-pri meni. Imam fino kavo, I nja. Ravno takrat so pa zače li prodajati žveplenke, in blago mu je obležalo". "Pravi osel je moral to biti", je omenil Stržen. "Tako so dejali ljudje, ko sladkor po ceni, olje, z eno besedo vse". Čedin in Mejač sta le molčala, in zlasti poslednji je živo čutil, kako nespodobno se vede Stržen, in nepotrpežlji- je bil prišel na boben; prej pa vo bobnal ob mizo med oblast ne ,ker so se ga bali. Zabavnim njegovim govorjenjem. | Ijal je vsemu svetu, veri, du-Mrak je legel po dolu, in sjhovnikom, gosposki, tudi ti-polja so prihajali, delavci, stim, ki so kupovali od njega, glasni in veseli. Vse križem Lojze, ti si hodil delat k nje-se je pozdravljalo In šalilo, in mu?" zadovoljno se je smejal stari "Hodil", je dejal Lojze, župnik in se veselil natihem "To je bil tisti, ki je jedel o dobrodušnih 11 svojih župlja- petkih meso. Vi ste pa rekli: nov; Stržen pa se je rotil, da O petkih je meso, ob nedeljah gospod Stržen, ob sobotah ne j tako prijaznih ljudi ni nikjer pa krompirja ne bo", pije Lojze vina. Kaj ne, Loj-1 več na Kranjskem. | "In tako je prišlo ze? Materi božji na čast"; in Lojze je prikimal. "Ob sobotah samo žganje", dostavi krčmarica. "Ha, ha, ha!" se je smejal Stržen. "Ti čuden svetnik ti. Vina ti ne piješ, žganja ti pa jaz ne kupim. Kaj bo pa zdaj?" "V veži je škaf," je dejal mož in jedel mirno svoj kruh. "Naši ljudje so tudi že do- daril župan in gledal Stržena, ma", de županja, ko se je pri- ki je izpreminjal barvo in se zibal voz dišečega sena. "Vi- nemirno presedal na stolu, dite, gospod Stržen? Oni pri "Rajši so ljudje daleč hodili konjih, to je naš Tine". kupovat nego k onemu sitne- "Ha, čvrst dečko," opomni žu. Če pa k meni nobenega Stržen. "Midva bova kmalu pivca ni, kaj hočem? Zbiti prijatelja". moram smrekov vršiček in "In to je naša Minica", je zapreti hišo. — Potem smo pristavila ponosno, ko je pri- bili nekaj časa brez štacunar- tekla deklica roko poljubit ja, dokler ni prišel neki Mrak ___ i: „ • . .. ...ia a£. • . . , .MuJaB** _jm .i. s Štajerskega. Ta je bil velik bahač. Malo je vedel in veliko govoril. Kakor bi bilo danes, tako se še spominjam, kakšna baharija, kašno vpitje in uka-nje je bilo, ko so mu pripeljali robo na štirih velikih vo-zeh. Ti, Lojze, si tudi pomagal razkladati". "Pomagal", de oni; "in Vi, oče, ste rekli: •$ parizarji je pripeljal, nesel bo pa v culi". ! "Da," je nadaljeval župan; j "vedno je pravil, koliko pre-' more in koliko ima vsak dan I dobička. Kaf* namah so mu pa vse zapečatili, in bahanja je bilo konec". Stržen je sedel kakor na žerjavici. Bled je bil od jeze in klel na tihem, da si upa kmet take njemu praviti v obraz; zakaj da župan nanj meri, o tem ni dvomil. Torej tako se mu plačuje | blagi namen, zabavati druščino 1 Tako malo se menijo | ti ljudje za tako odlično osebnost, kakor je njegova! O i nehvaležnost zarobljena. Zehalo se je gospodu Strženu; , zopet je presukaval govor in hvalil hišo Mejačevo, na kakem pripravnem kraju da stoji, kako lepo je vse skupaj in prostora dosti. Na glasu se mu je poznala razburjenost. (Nadaljevanje.) -O- — Demokratični kandidat za councilmana v 15. vardi je Mr. Thompson, ne pa Mr. French kot smo zadnjič poročali. — Registracijski dnevi so: 6. 13. 21. in 22. oktobra. Vsak se mora registrirati, kdor hoče voliti jeseni. Kdor ne registrira, ne more voliti. To velja za stare in nove volivce. PREBIVALSTVO ANGLIJE. Glasom najnovejše Statistike znaša prebivalstvo Anglije 42.767.530, ali za dva milijona več kot pred vojno. BREZPOSELNI V ANGLIJI. London, 8. sept. Brezposelni delavci so včeraj po celi Angliji priredili večje demonstracije, in po mnogih mestih je prišlo do pobojev. EKSPLOZIJA V PREMOGOVNIKU. Harrisburg, 111. 1. sept. Iz Harco premogovnika, kjer je nastala včeraj velika raz-strelba,. so potegnili danes U mrtvih trupel premogarjev. Več kakor 400 premogarjev je bijo na delu, toda so dobili ob pravem času svarilo ter so pobegnili. Sedem premogarjev je bilo ranjenih, 11 ubitih. Zakaj drugam? Kadar hočete kupiti dobro britev, škarje, jermen ali kaj druzega, pridite k nam. Ako imate kaj za brusiti, britve, škarje, note ali karslbo-di druzega, prinesite k nam. Delo popolnoma garantirano. JOHN TOMAŽIč 670 E. 152nd St Collinwood, O. (m. f.) Dr. H. 0. Stern, zobozdravnik * 1355 E.55tfa St. rog. St Clair I Vstop na 55. cesti ud lekarno Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. Govori se slovensko. Hočete prodati vaio hiio z $1000.00 ali $1500.00 na nakup, drugo pa na Mortgage ali Mesečna odplačila aa-znanite pam. Pilite ali pokličite na telefon Princeton 048 R. Urad 6106 St. Clair aw. Kalish in Na! igal. X HAMBURG DIREKTNO ORBITA...................24. aept. OROPESA ............ 8. okt. ORDUNA...........\ 22. okt. Zaprte kabine za ženske in družine The Royal Nail Steam Packet Co. 26 Broadway New York All n« lokalni ar.nl - W.f. DELO DOBI slovenski fant, ki dobro govori angleSko. Delo v lekarni. Le-pa prilika, da se naučite tega posla. The W. K. Drug Co. 6430 St. Clair ave., vogal Addison Rd. <105) HIŠA NAPRODAJ za dve družini, ima 8 sob, elektrika, kopališče. Proda se po ugodni ceni. 5709 Prosser ave, (105) IfičE SE čedno stanovanje, najraje v hiši za eno družino, med 60. in 74. cesto. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da naznani v upravi tega lista. (106) V NAJEM ae da soba za 1 fanta, brez hrane. Elektrika in kopališče. 6303 Carl ave. (105) ODDA SE SOBA za enega fanta. $2 na teden. Kopališče na razpolago. Poizve se v upravi tega lista. 1 Grozdje naprodaj Kdor hoče kupiti dobro, pošteno grozdje po nizki ceni, naj ae takoj oglasi na 3021 E. 55th St. Telefon: Union 645-W. Vprašajte za Mr. Papin. (113) NAPRODAJ GOSTILNA. Se proda za vsako ceno. Poizve se v upravi tega lista. (106). je pou-, POCENI SE PRODA dobro idoča gostilna. radi odhoda iz mesta. Več te poizve v upravi tega lista. (106) STANOVANJE se odda v najem, 4 sobe. 1000 E. 66th St. zadaj. (105) VAŽNO NAZNANILO. Naznanjam članom dr. Carnlola Tent, 1288 T.M. da se vdeleiijo seje v nedeljo U. sept. ob 9. uri zjutraj. Na dnevnem redu je več zelo važnih točk. Posebno apeliram na vse one člane, ki so zaostali z asesmentom, da se gotovo udeležijo, ker sicer nastane suspendacija. Prosim, da upoštevajte to naznanilo Z bratskja ~ -- . L W. K. DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša zdravila, točna postrežba. St. Clair Ave. & Addison Rd JOHN KOMIN, lekarnar (x) »JM0M0MU JtUMJfr H IIIIIIIIII11IIIIIIIIIIIII Mohar & Oblak, 9206 SUPERIOR AVE. PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA Pokličite nas, ako hočete dobro in poceni delo. Cesler 2375 Hemlock 4727-R ilIIIIIIIIlIIEIII« XXXI JOS. DEMSHAR, slovenski stavbenik in kontraktor.. 643 EAST 108th ST. Tel. Eddy 9140-W. ET Za zanesljivo delo in točno treibo u plumberaka in ena-dela pokličite BUDNICK & CO. 6703 ST. CLAIR AVE. Rosedale 3289 Res. Nottingham 238 M Odprto med tednom do 5. zvečer v aoboto do 8. zvečer.