DELAVCI! •▼•bodo i« pravic« «voj«! lig«bit— oičeaar, pridobit« p« lahka v««. Naročnina (subscription): .On« lato. 75c na pol leta s« Ameriko (ti. SO f y«*r, 7Sc half jr««r in America »2 na l«to. I let« *« Evropo (f2 p«r jear |1 per half year for Europe. stov. (No.) 44, Kapitalizem in proletariat. Ifejboij važno vprašanje za flo-' sendji je hrez dvoma nj\J lastno življenje. Modrijani časov so ai razbijali glavo x iaiui: "(Vinu j*' človek na T ('emu živit" Mudili so se, se je dalo, izmislili ao vse mo-in še več nemogočih od gov o-in te so tako širili med Dud-da je postslo Človeku kar pred očmi. Prišlo je tako , da se nam zdi danes kot rečja uganka, kar je v resnici tffeoma enostavno in jasno, smo na avetuf... Da živilu čemu živimo f... Da kar je na svetu mogoče To je naš glavni namen, ka-nikakor nt mogoče tajiti, jmo sami aabe in odgovo-si odkritosrčno: Ali radi ži-f Ali bi nani bila smrt ljubša življenje t noče goljufati samega bode gotovo odgovoril, da iivi in kdor bi smel izbirati t življenjem in amrtjo, bi si ! življenje. Odgovarjali nam da to ni res, kajti pogostoma sliši človeka, ki pravi: "Menj nič ležeče na življenju; to živ-mi že preseda; da bi bil le konec! — Ne le, da ljudje tako temveč pogostoma se zgo-da stori ta ali oni sam konec m življenju. Torej ni res, imajo ljudje rajši življenje, IT smrtf ti! Če hočemo dobiti pravi nor, moramo vprašati člove-res živi. Kogar tare ne-beda, kdor mora večno delati in nima nikdar vese-kdor ne pride nikdar iz skrbi, ne živi! Biti na sveže ne pravi živeti. Ii kamen je na svetu, živi. Nekateri pravijo: Živ-je delo. Ali stroji in avto-jo, pa vendar ne žive. ,m pravi: Delati in uži-bi se lahko bree dels iz-kajalo, bi smeli reči: Živeti se pravi uživati, kar se more na svetu ožiti. V resnici je dosti takih ljudi, ki nikdar ne delajo, pa vendar žive, in ie kako! A zanje morijo drugi delati. Brez dela ne mt. Vprašajte pa človeka, ki se la-najč, kadar je lačen in napije, IP je žejen, ki se lahko zdra-če ie bolan, ki lahko svoje Ec vzgaja — vprašajte ga. ali bi rajši umrl, kakor da je živ in gotovo Vam bode odgovoril, da mu bo tem ljubše, čim daljše bode živel. Ali — koliko je danes ljudi, ki bi res živeli, tako živeli, da bi njih obstanek zaslužil ime življsnjaT Ozrimo se med delavci m poglejmo, kako se jim godi. Vprašajmo malega obrtnika, kramarja, kakšno je njegovo življenje? Od vseh strani bodemo slišali tožbe in pritožbe; žalostni glasovi nam bodo doneli v ušesa in kar je najbolj žalostno: te tožbo oo opravičene. Ljudem se res *bo godi. Vprašuj m o pa še malo dalje: Ali so ljudje zadovoljni s svojim življenjem? Ali ne žele, da bi se jim bolje godilo! ... "Odgovor bodete lahko dobili. 0, vsi, vai bi radi bolje živeli, vsi žele, da bi se zboljšalo, da bi ae jim bolje godilo, da bi se jim •pomagalo. In skoro vsi upajo. To jt človeško. Dokler je v človeku ie količkaj življenja, še vedno upa, upa, da pride boljši dan. Žal da je tako upanje večinoma do »»rti prazno, in ie le na smrtni postelji izpozna človek, da se je celo življenje motil. Ali pa res ni nofoene pomočit Kaj se res ne sme ntf več upati t Ali mora ubogo ljudstvo prej ali «lej popolnoma propaatif (Ne, lshko bi bilo drugače, iJu-dje bi oi lshko pomagali, ali — Ijpdje ne ved6, kako. Največja so vfažnica ljudstva je nevednost. Človek je na svetu, pa n«? pozna tega oveta, n« pozna življenja •ploh, ne posna niti svojega življenja. Kako naj oi torej poma-»at Na to uprašanje daja najboljši odgovor socializem. Mi socijali-•ti ne obljubujemo nikomur, da I* bodemo rsiili. Če bi rekli kaj takega. hi lagali. Kdorkoli oblju toije ljudem, da jih bode rešil, lain, vedoma ali pa nevedoma. Nihče na svetu nima tiste moči, da hi rešil kak narod, kak razred živalstva, kak spol ali kaj po-6« hoče biti ljudstvo re- kaur*d m moo*4«Iui »a U«r. Um. 6, IMT. »t t h« poet off« • at Oble*«* III. uu4m tb« a«i of Coa« r«aa «f Sarah M I MTV Office: 587 Bo. Centre Ave, "Delavci vseh dežela, združilo so' * i * \ f .i /A THIS PAPER IS DEVOTED TO THE INTERESTS OF THE WORKING CLASS. Chicago, 111., |4. !uli|a (July). 1908. ženo, te mora samo rešiti. Zato pa mora-brleti moč, da ae upre svojim izkoriščevalcem, ki ne bodo uikdar iz yamega dobrega srca privolili, da bi se izpremenile sedanje neznosne razmere. Te moči in ima nihče drugi, kakor adrviono ljudstvo, zavedno ljudstvo, katero razume, česa mu je treba in kako lahko pride do svojega cilja. Nas namen je, kolikor mogoče poučiti to ljudstvo in ga iztrgati iz tiate nevednosti, v katero je zapadlo brez lastne krivice. Eno stvar izpozna Lhidatvo lahko brez težave: da ne živil Če pa ima voljo, živeti, res živeti, drugače živeti kakor sedaj, mora razumeti svoj sedanji položaj in mora vedeti, kaj bi se dalo doseči in kako. V prvi vrsti treba našemu ljudstvu pouka in tega mu želimo podati. Izpričani smo, da bode zavedno ljudstvo samo našlo pravo pot. Le sposobno je treba narediti to ljudstvo za za ved-uost. (Dalje prih.) Kapitalisti Združenih držav naletijo povsod, kamor vtaknejo svoje dolge prate, na odločen odpor pri ljudstvu. In sedaj stegujejo svoje prste že akoro vsepovsod, kjer le čutijo kaj plena. Tudi v Južni Ameriki strašijo duhovi iz Združenih držav. Toda ljudstvo jim je začelo kazati zobe, ravno tako kakor v Meksiki. Republika se namerava preustrojiti v nekako naselbino Združenih držav. In pri tem ondotna vlada še sama izdatno pomaga! Očividno se ameriški kapitalizem ukvarja stem, da "razvije" Peru ravno-tako, kakor je "razvil" Meksiko, pri čemur mu peruanaka vlada ravnotako pomaga, kakor mu je sel rib roko meksikanski predsednik Diaz. Kapitalisti Združenih držav napravljajo iz oblastnikov Osrednje in Južne Amerike svoje agente, da morejo nemoteno do-tične dežele gosptfdarako izkoriščati. ,, ... padali na zemljo kamenički s podobo Device Marije, in prebivalci so jih pozneje pobirali. Komisija je zaslišala 107 prič in nazaduje priznala resničnost podatkov o čudežu.41 — A. 8. — Čudež je res, da se dobijo dandanes še ljudje, ki verujejo v take budalosti. Seveda, na Francoskem še prav posebno potrebujejo čudežev! Municipal Traction Company v Clevelandu. ki upravlja vse tam-kajsne cestne železnice po ntfčrtu, kakor ga je izdelal župan Johnson, ima za mesec; maj $54.916 primanjkljaja. Johnson, ki je objed-nem tudi blagajnik te družbe, moral je priznati, da je izgubo povzročil štrajk naatavljencev. Po dolgotrajnem počivanju se je pri Great Lake's Coal kompani- ji v Kaylor blizu Kittaninga, Pa.,a *ite me takoj! spet začelo delati, sprejetih 1-KX) mož. V službo je 100 zaviračev Pennsylvania že. leznice, ki so bili jeseni odpuščeni, so dobili poziv, da naj zopet gredo na svoje delo. Loto (Vol.) HI' v Jolietu, kjer prebivajo tudi njuni stariši. Septembra meseca prideta pred i>oroSiike. Hods biti obieu! - James Richardson iz Atlfcuta, Ga., je svojo a nezvesta, urno-je obsodil rilec stem ženo, ki mu . ril. SoSduik smrtno ječo. zadovoljen, in ba prebrala, spod sodnik, obešen biti in či!" — "Zakaj obesimo f" u "Ker sem s' nočem več živet noma pri zdravi utrujena, lačna in obupana. Zelena trava pred bolnico jo je vabila, da ae vleže vsaj za trenotek k počitku. Vlegla se je na mehko zeleno blazino, in kmalu jo je prevzel trden spanec. Prikoračil je policaj in ko je v do-1 spečo družino zapazil, je mater ni bil vzbudil in odvedel zapuščene na se mu je obsod- policijsko postajo na West Lake iklieal: "Ali, go- St. Gospa Ilardinaiin je povedala jjvetidar hočem svojo zgodbo, na kar so preskrbe- jraje pri tej pri- li njej in njenim malim dobro pre m hočete, da Vasi nočišče; obljubilo se ji je tudi, da ga sodnik.— se bo po možnosti za nje skrbelo, ženo umoril in Jaz sem popol-imeti." — "Ali hočete stem reči,Ida je Vaša želja to, da Vas takojjodpeljejo na mo-rišče in obesijo, if .da naj jaz spre- o v smrtno ka-t Prosim, obe-r— "IVav žal mi m ne morem us-sodnik nadaljni leem zaključil. menim Vašo o zon!" — "Da, je, a za sedaj treSi." Stem pogovor z Tudi v Pittsburgu. Pa., se je začelo na boljše obračati, kakor poro čajo razni listi. V več plavžih Pitta burg Forge & Iron kompanije se je otvoril obrat. Nove zgradbo Dunlap-Connesville Coke družbe so se odprle dne 3. tm. in se bo za zdaj enkrat delalo v 25 plavžih. Natakar John K. Haug, 1177 Kacine ave., Chicago, si je v obupu pognal krogljo v glavo. Dolgo Čaaa je iskal dela, a ni ga dobil. Da napravi konec nevščini, si je raje prostovoljno vzel življenje. V Meksiki vre revolucija. Mnogo vstašev je pri bežalo v Združene države, zlasti v Texas, Arizona in New Mexiko. Meksikanska vlada jih je pri guvernerjih dottf-nih držav označila kot navadne roparje in ubijalce, da bi jih ložje v svojo pest dobila. Med begunci se je nahajal tudi mlad Meksika-nec Manuel Sarabia. Hotel je priti pred guvernerja dr/a ve Texas, da bi protestiral proti temu, da se imenuje meksikanake vstaše tatove in roparje, kakor jih je dentin-ciral predsednik Diaz pri ameriških oblaatih. Na svojem begu pred preganjalci je bil Sarabia na podlagi lainjivih ovadb agentov meksikaimke vlade aretiran v Douglas, Ariz. Meksikanska vlada pa si je mladeniča tako zaželela, da ni mogla dočakati njegove obravnave preti ameriškimi sod-nijami, marveč je dne 30. junija t. L, to je tisti dan, ko je bil aretiran, Sarabia s silo odvedla iz ječe; podkupila jo ameriške uradnike, ki so stražili zapor, in Sarabia je bil na avtomobilu odpeljan v temni noči preko meksi-kanske meje in izročen meksikan-skim sodnijam. Meščani mesta Douglas pa so bili vsled tega ne-čuvenega postopanja tako ogorčeni, da so energično zahtevali Sarabia navsaj, katerega so meksi-kanske oblasti tudi izrodile. Zahtevali so tudi, da se odpokliče meksikanski konzul, Antonio Ma-za, ki je imel pri stvari svoje roke zraven. Prizadeti ameriški uradniki. ki so se dali podkupiti, so bili sicer aretirani, a kmalu nato, na migljaj ia Washingtona, izpuščeni. Sarabia je bil pred ameriško sod ni jo oproščen. — Zadeva Sarabia kaže v jasni luči vso nesramno predrznost Diazave meksikan-ske vlade, v drugi vrsti pa priza-nesljivost washingtonskih krogov napram prvi. Ako bi pa vstaši kaj takega zakrivili, bi b>li že davno pod zapahom. V mednarodnem gledišču v Chi-eagi so prijatelji na smrt obsojenega Hermana Billika priredili več predstav, kojih Čisti dobiček znaša $1200. Denar se bo uporabil v pO" kritje stroškov prizivnega pitfjf. Župnik OTolTagran, o Billikovi nedolžnosti prepričan, ima največ zaslug, da se smrtna obsodba še ni izvršila in da ae mor da tudi ne Jo. On je tudi prišel na idejo, da bi se v prid Billiku prirejale gledališke predstave, pri katerih so nastopali tudi razni govorniki. Tako je n. pr. povedal neki Vrzal, da je pri prvem procesu proti Billiku napačno izpovedal kot priča. Edna, mala Billikova hčerka, je tudi stopila na oder in se zahvaljevala gostom za zanimanje, ki ga izkazujejo njenemu očetu. Dve velikoiiestni sliki. Dva dneva j< ček Jurij Hanl< Chicago, po m< dol in s soli dime in nikelj dil 13 letni de-|21 Cleveland a v. ih ulicah gor In r očih prosil za oidoČe, ki so ae Človeška pravico. Vsi ljudje so si med seboj brat-jt| in vsi Imajo od narave iste potrebščine, iste pravice in iste dolžnosti. Naravnih pravic človeških ne more uničiti ne slučaj, ne sila, ne pogodba, ne prostovoljna odpoved in ne zastaranje; razveljavi jih edino neizprosna smrt Ravnotsko tudi ne more nobena zunajna okol-ščina odvezati človeka od njegovih bistvenih dolžnostij, ki jih ima do svojega bližnjega. Vsakdo je svojemu bližnjemu dolžan storiti to, kar bi v jednakih razmerah sam pričakoval od njega. Noben človek nima pravice, da mu zdeli posebnofmilosrčni, češ da bi druu^a Moveka napravjl za su potrebuje v,hko sv to denarja. Le žnja bodi _ gi tele8nega ali du_ ševnega: Sila in moč ne opravičuje, podvreči ai slabotnega, marveč kdor ima moč, tisti ima tudi dolžnost, j da ga brani in varuje. „ Da bo vsak človek opravičen za-. htevati od vsakega človeka dobro-je \ srce segajoco, Motnost, usmiljenje in pomoč, ni ■» **vščini »n o dnuega treba neg0 t0f da ge vga^. o vredno, da Cemu rabi demo jokajočega maloštevilni, ki s6 zahtevali, da pove, kaj na* malokomu bi malega nar; hiteli brez srca, in so darovali n»k jim. deček nat merava t dena Povedal jim pripovest o bedi kamnitem srcu btigatega starega o I do zaveda, da je »ovek.l 4>ta- < | Človek, ki bi hotel od drugih Mati — tako j4 aačel — je bas zahtevatif da ga dobro redij0 in 0. umrla oče pa j« bijanec in je ne- _ da mu pre8krbij0 kra. kam zginil. Matiji »^aj v mrt- „no gUnovanje in vse mogoče udo-^vdfcttei m se i m rtyo kopati na _ H mn nA ra#im »rnjefr. ■0»000 00»»00000 000000000»» Od blizo in dated || »oooo+mooooooooooooooooo' > Velika nesreča v jami. V premogokopu pri Juzowski na Ruskem so sc vžgali plini. Podsulo je 450 delavcev. Most BO podrl. V Kol inu na Nemškem se je dne 9. t. m. zrušil nov, še nedodelan velikanski most čez reko Reno, in mnogo delavcev, ki so na njem delali, je našlo smrt med razvalinami, nekaj pa jih je padlo v vodo. Dosedaj so našli 14 mrtvih, 9 pa so jih potegnili iz vode. Walter J. Bamett, podpredsednik i vrhovni pravni zastopnik že-lezniške druSbe Western Pacific, je bil te dni obsojen v desetletno prisilno delavnico, ker je poneve-ril omenjeni družbi jamstvene listine in vrednostne papirje v visokosti $205.000. "Škofijska komisija v Remire-montu na Francoskem Je preiskovala "čudež", ki se je baje tamkaj pripetil letos maja meseca Med hudim vremenom s točo so Bryan zmagal. Demokratska stranka je na svoji konvenciji v Denver, Colo, dne 10. t. m. postavila po hudih in vročih prepirih Williania Bryana svojim kandidatom za predsednika. Njegova protikandidata Johnson in Gray sta ostala v veliki manjšini. Časniki poročajo, da se ni še nobena konvencija vršila r. takim divjim vriščem kakor sedajna. Seja, pri katerej se je vršilo glasovanje, je trajala celo noč. Bryana ni na konvenciji, nahaja sc v Lincoln, Neb., kamor so mu sporočili izid glasovanja. pečat moralno popolnoma zavrže nega človeka. Toda sodnija se je hotela še>bolj trdno prepričati.Po zvala je pričo, da naj knezu to pove v obraz. Resuo in odkrito je ari Emst svojemu zapeljivcu, kuezu, v obraz, in kot strašni udarci, kot uui čujoč grom so donele njegove be sede: . — "Pri Bogu vsegamogočnem , . Svetlost ... ali morete tajiti . . . da sva midva to delala!" Eulenburg je postal bled kot smrt, — čutil je, da je uničen za vedno, da je izigral svojo vlogo. Srdito je udaril s pestjo ob mizo in za trenotek pozabil, da je — "nevarno bolan"! Videlo se Je, da se zdaj pa zdaj hoče zagnati v pričo. Ta pa je ponovil slovesno: "Svetlost, jaz govorim resnico; — midva sva izgubljena — na tem svetu." Cela obravnava se vrši tajno, pri zaprtih vratih, z izključitvijo občinstva. Čim dalje proces traja, teml>olj raste v javnosti nezaup-nost in razburjenost. Knez Eulenburg je igral do zadnjega Časa, dokler niso prišle na dan njegove in njegovih visokih prijateljev seksualne perverznosti, v Nemčiji veliko diplomatlčno vlogo. Cesar je bil popolnoma v njegovih rokah. Roparski morilci v Joliotu. V Jolietu so prijeli dva mlada slovenska zločinca, 191etnega Ma tevža Stariho in 181etnega Antona Bluth, ki imata na vesti celo vr sto vlomov, tatvin in roparskih u-morov in ki sta dalj časa vznemirjala ves Joliet. Na pot zločina ju je pripeljala napačna vzgoja pobožnih starišev. Stariha je prišel s avojimi stariši v Ameriko, Ko J« bil star tri leta, Blnth pa je rojen kopališču za reveže. To pa on hoče zabraniti, ter se je voledtega o-bmil na nekega pogrebnika, ki pa zahteva za dostojen pogreb $100; nek drug pogrebni^ je ceneji in pokoplje mater za $48. Njegov bogati stari oče ga je napodil, in zato hoče to svoto sam skupaj spraviti. Truden in obupan jc drugi dan preštel nabrane darove, pa pogum mu je upadel, ko je videl, da je dobil samo $1.60. SoSsedinja malega, gospa Ladie Smith, se ga je usmilila. Hotela je še enkrat apelirati na srce starega skopuha ter se napotila z dečkom v palačo starega očeta, 2429 Magnolia Str. Pred vratmi je povedala, česa želi, in tudi vnuk je prosil, naj bi ded daroval vsaj toliko svoto, da se bo njegova hči in dečkova mati mogla dostojno pokopati. Toda zaman. Ko je naštel ded vse grehe otrokovih starišev, je za pri vrata in rekel, da ne more pri najboljši volji nič storiti; a ker da je dobrega srca in ae mu zapuščeni in revni otroci njegove hčere smilijo, hoče svojo "velikodušnost" pokazati in poiskati izgino-lega očeta ter ga prisiliti, da bo skrbel za svoje otroke. Potem je vnuku vrata pred nosom zaprl. II. Brez denarja, brez znanccv, od moža zapuščena, je prosila te dni 29 let stara Lillie Ilardmann, West Madison in Elisabeth St., Chicago, svojo gospodinjo vsa objokana, naj vendar ne bo tako brezsrčna in naj je vendar ne vrže z njenim samo par mesecev starim dojencem in s 7 letnim sinčkom na cesto, in naj bi še smela en teden pri njej stanovati. Njen mož je pobegnil. Prosila je trdosrčnico zaman. In nekaj minut kasneje se je nahajala plakajoča mati a detetom v'naročju na cesti, dočim jo je starši otrok v strahu držal za obleko in jo začudeno gledal, kaj da vse to pomenja. Materi je stal sedaj ves "lepi svet," da katerega nimajo nobene pravice tisti, ki nič nimajo, na široko odprt. Povsod, kamor je za pomoč potrkala, so jo odslovili, in po večumem potovanju skozi mest ne ulice, v prahu in gneči, je družina dospela ob eni po ' polnoči pred Max Thompson TTospltal, A-damo in Paulina Street, do smrti lastnega miru, lastne udobnosti in lastne potrebe pripravljajo vae mo goče zabave, — da neprestano delajo v ta namen, da se njemu ni treba truditi, — ki se morajo zadovoljiti le z najpotrebnejšim, da more on zadostiti svoji pohotnosti in razuzdanosti, — z eno besedo, da bi živeli le za njega, da mu o-hranijo vse to, da bi naj bili vsak trenutek pripravljeni trpeti zanj vsakovrstno bedo, glad, žejo, mraz, vročino, izpostavljati se nevarnostim telesne poškodbe in grozne smrti--: poedin človek, ki bi torej kaj takega zahteval od več milijonov ljudij, ne da bi ae čutil dolžnega, da bi Jim povrnil polno vrednost njih dela, — tak človek bi bil v očeh vseh pametnih ljudij nesramen predrzneš ali pa navaden norec. Še večji norec bi bil pa tisti, ki bi taki zahtevi ugodil.-- Ali ni vesoljno delavstvo tak no rec, ki se za nesramnega norca — kapitalizem poti in trudit Knez Eulenburg, intimen prijatelj nemškega cesarja Viljema, sedi sedaj v ječi radi krive prisege, katero je storil v pravdi proti u-redniku Ilardenu, ki Je spravil v javnost veliko moralno nočvirje v najbližji cesarjevi okolici. Predsednika kriminalnega sodišča v Moa bit, kjer se vrši Kazensko postopanje proti "Njegovi knežji Svetlosti," dan na dan napadajo neodvisni nemški listi, da se s knezom ravna v ječi po|>olnoma drugače, nego je običajno pri obtožencih iz "navadnega" stanu. Predsednik tega ne taji, opravičuje pa se v javnosti stem, da je knez slabega zdravja in da se le vsledtcga jemljejo nanj večji oziri, drugih u-plivov pa da ni. — Tekom zaališa-vanja prič, ki so se i obdolžencem konfrontirale, se je primeril zanimiv in zelo dramatičen prizor, ki zaaluži, da se ga zabeleži. Prišel je na vrsto priča Jakob Ernst. Ernst je ponovil vse ono in natančno tako,'kakor je že prej enkrat izpovedal*. Navajajoč vse podrobnosti, je pripovedoval, kako je pred 26 leti knez njega, mladega neizkušenega kmetskega fanta, po lagoma speljal na kriva pota in potem večkrat izvršil z njim pro-tmaravno nečistost. To je bilo govorjeno tako prepričevalno, da ni nikdo niti najmanje dvomil nad resničnostjo te izpovedi, ki je kn« zii za vedno vtisnila neizbrisljiv Soeijalisti v Los Angeles, Cal., bijejo neizprosen boj za ustavno zajamčeno prostost govora. Toda kdo se v Ameriki briga za ustavo, če se gre proti socijalistom in v prid kapitalističnemu razredu f! Policija nastopa proti socialističnim govornikom brutalno. Vrgla je v ječo že več sodrogov. Žalostna osoda moških sodrngov pa ni odvrnila ondostnih socijalističnih a-gitatoric od trdnega sklepa, da bt ne šle tudi one v boj za prostost govora. Zdaj se nahajajo tudi Ženske v zaporu in se z njimi če mogoče še bolj brezobzirno postopa nego z moškimi agitatorji. PHtaje /a dovoljenje javnih socijalističnih shodov policija namenoma redno odklanja, in posledica so aretacije. Policija hoče zatreti z brutalno silo vsako gibanje socialistične stranke. Ognjevite ženske govornice pa žanjejo na pouličnih shodih velikanske uspehe; poslušalcev je vedno vse črno. Dosedaj so zaprli že štiri govornice, ki so vse iz uglednih družin, 'n. pr.: gospa Jones, udova ruskega grofa Piontkowske'ga, potem soproga ad vokata Holloway in gospa Berta Daley. Hoteli so jih izpustiti proti varščini, a je iz principijelnih razlogov niso marale položiti ter raje ostanejo v ječi do obravnave. Dasi meščanstvo delavskim težn-njam ni prijazno, vendar v tem slučaju že godrnja nad takim samovoljnim policijskim paševa-njem, in to zato, k,er so imenovane sodruginje slučajno iz "boljših krogov." Četudi aretiranke se niso obsojene, vendar se z njimi v ječi grdo postopa, kakor da bi bile kdova kake zločinke. Kadar pride do o. bravnave, ne bodo hotele plačati niti denarne kazni, In tako bodo najbrž obsojene vsaka na en mesec dni zapora. Od 35 zaprtih moških sodrugov, ki so bili tudi radi javnih shodov aretirani, je nekaj obsojenih k prisilnemu delu. Koliko agitatorjev pa bo slavna ameriška policija zaprla od republikanske ali demokratične stranke? Kanadska vlada je začela jako strogo kontrolirati naseljence, ki pridejo iz Združenih držav. V obmejnih pristaniščih so se otvorile posebne agenture nasclniškega oddelka, kojih uradniki imajo nalog, obračati največjo pozornoat na o-sebe, ki prihajajo iz Združenih držav, in vse nezaželjene našelnike zavrniti. John Rockefeller vedno zatrjuje, da ima vse ljudi rad in da ao mu vai kakor bratje in sestro. Res, on jih ljubi, kakor ljubi pajek, muho, t. j. on jih izsesava. Ljubi jih toliko časa, dokler ae mu dajo izkoriščati. Ta občna ljubezen do lju dij je sploh čudna stvar. Komur gre prav dobro, kdor Ima vse, kar si želi, in kdor je v prijetnem položaju, da more vsestransko zadostiti svoji požrešni sebičnosti, ne da bi kje zadel na resen odpor, — takega človeka prevzame n*k.o pri* jetno čustvo. Dozdeva se mu, da je vse na svetu popolno in v najlepšem redu. Vsi ljudje se mu zdijo dobri, in on nima vzroka, da bi jih mrzil. In to čustvo zadovolj-nosti s samim seboj imenujo Rockefeller potem ljubezen do človeš -tva ali bratsko ljubezen. KakorB hitro pa ae ti dobri in dostojni lju-dje spomnijo na-se in kakor hitro bi tudi sami radi spoznali to prijetno čustvo samozadovoljnosti, kakor hitro se branijo biti golo orodje v rokah drugih iu si prizadevajo priti v posest onih sredstev,ki so vzroK te "bratske ljubezni",,in kakor hitro se tem čudnim ljubiteljem ne pustč več ropati in zlorabiti, — pa Je potem tudi z ljubeznijo preč, In ti vrli možje pokažejo krem p je divje zveri. Kdor svojega bližnjega izkorišča, ga ne ljubi; kdor ga ljubi, mu sku ša koristiti in pomagati.. Dokaz jubezni je dati in ne vzeti. Če pa Rockefeller kaj da, da od onoga, kar je svojim "ljubljenim bratom" oropal. Lepa hvala za tako ljubezen, ki nam prazni žepe in nas potem hoče z miloščino osrečiti. Znani delavski "voditelj" in skrivni prijatelj kapitalistov, Samuel Gompers in njegovi zvesti v izvrševal nem odboru ameriške delavske zveze (American Federation of Labor), so pri svojem klečeplazenju pri kapitalistični stran-U vendar enkrat dobilUt namesto kamna". Demokrata konvencija v Denverju, Colo, se je iz fazloga samoohrambe odločila, da sprejme v svojo platformo od Gompersa predložene zahteve gl-e dč omejitve sodnih prepovedij. Gompersa in podpreds. Morrisa je ta zmaga" — "strašno razveselila"! Toda, žal, da o kaki "zmagi" dosedaj še ne more biti govora. Platforma je le vaba, na katero se naj lovi "brat" delavec, da odda svoj glas za to stranko, — in Gompers in njegovi prijatelji de* lajo na to, da oddajo delavci svoje glasove demokratični stranki. Da pa je ta stranka v bistvu ista kot republikanska, -— to ve že vsak zaveden delavec. Naša kandidata sta Debs in Ilandford. Značilno za korupcijo v tej deželi je to, da se za delavske voditelje kapitalistični in vladni krogi kar pulijo. Govorilo se je, da je hote4 Roosevelt bivšega predsednika rudarske unije Johna Mitchell poklicati v zvezni urad, on pa da je to odklonil. — Voditeljem, ki so pri mogočnikih priljubljeni in v milosti, bi delavci ne smeli zaupati. BombaČ John se prosi, da javi upravništvu "Proletarea" svoj novi naslov. aiOiOiaiOi NAROČNIKOM Kadar se preoelite, je potrebno, da naznanite polog novega naslova tudi atvar naalov. Tajnik društva proti trpinčenju živali j", Henrik Berg, dela v chikaških klavnicah, kjer se vsak dan pokolje na tisoče glav živine, razne poskuse za iznajdbo nove metode, po katerej bi se živali mogle še hitreje in brez bolečin usmrtiti. Imenovano društvo je razpisslo $500 nagrade za povoljno rešitev tega problema. — Občudovanja vredna milosrčnost! A bolj hvalevredno hi še bilo, če bi se ustanovilo društvo proti trpinčenju on-dotnega delavstva in raztegnilo svoje delovanje čez celo Ameriko. DENARJE v STARO DOMOVINO POŠILJAMO! a* • ion...... ta • 10 4»...... M I 40 90..... n • loett..... u » SM.P0...... ta 0101S 00...... ....... M Vroa .....100 uma .....too kroa ......mo krea .....1000 kros .... »000 kras fritirlM )• fXfU prt Uh ivotafe. Dama ao aakaaan« avnt* popolnost* Ispla-H)o brea ftaarja odbitka Satotfeaftta« poJm)Mv«lip1tf«)e*-pettal krantlal urad v 11. «o II daah. IVn.rj. aam petlaU JeaaJprlliC«*)* 4o •M 00 ? rotovlal v priporočal m all ra«l-trlranam plaav, aa*aka p« Da * Miti« Postal Money OrtUr all pa Naw V.rk Sank Draft. Frank Sakser C6. 10« Gresswtoti »t., Flow York • 104 At. Clsle A vs., N. R. Cl«vel«sd, Ohio m P R O L E T A B K O PROLKTAItEC 'UST ZA 1NTKBESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. , IZHAJA VSAKI TOREK. Laataik ia iatfajatalji Jareslevasftka delavska tiskotsa drsita v Chksfo. 111. Haročatea: Za Americolt.SO aa četo lato, lic m pol teta. Za Evrope S3 aaceie lato, llaa pol lata. Oglati ee (hiHani /*r' ifr*fnfn>t>i '.trattUt JipaUg MNf« aaia«aM («mM S T AM J %—lot. PROLETARIAN Owaad aad pabliahad Evaav Tuasaav by Sooth Slavic WerkMM'f Publuhisf Compssy Chkafo, Illinois. . John OaiLBC. Praaida»t| John Pmui, Secretary) Aktom PasiaaN, Traaaarar. StisscairrioN aarssi Ualtad Stataa and Canada. ftl.SO a vear, 7Sc lor half year. Foraifa countnei SJ a year. >1 far katf yaar. asvssTiaiNO satis oa agreement. NASLOV (ADDRESSh "PROLETAREC" 587 to. Oontro Ava., Chicago, III. ti DOPISI immimxmimimmimim Delavski Judež Iškarjot. Pueblo, Colo., 7. julija. Kakor se dojbi poleg dobrega de narja tudi slab, ponarejen denar, — tako imamo poleg dobrih soci-jalistov tudi take, ki se za soc. izda jajo, semtertja celo dopisujejo v neke vrste "socijalne" liste, — v resnici pa so vse kaj druzega. Tudi tukaj v Puebli imamo par takih "socijalistov", oziroma smo jih i-meli, katerim ne morem drugače reži, kakor delavske izdajice in črni denuncijanti, ki prodajo za koftček kruha lastnega brata. Če mu kaže, je socijalist, — če mu kaže, je demokrat, — če mu kaže, je republikanec, — in če mu kaže, je končno tudi klerikalec! Tako kruhoborstvo je treba v javnosti brezobzirno ožigosati. Neki rojak — bivii "PuebUki socijalist" — pričel je v Colorado City gostilno, kjer živi že precej rojakov. Zaslužijo po $2. — na dan, a morajo trdo delati. A temu človečetu se je $2.— zdelo preveč! In kaj je storil ta iškarjot T Hoteč se superintendentu prikupiti, gre k njemu v pisarno, ponižno se mu pokloni in začne svojo efijaltsko delo. Menda iz ljubezni do svojih rodnih bratov, ki mu nosijo denar v gostilno, — se je superintendents ponudil, da mu preskrbi cenejše delavce, nego so "Kranjci": češ kaj bo "Kranjcu" plačeval po $2.— na dan, ko mu pa on lahko dobi delavcev po $1.50, kolikor jih hoče. Superintendent pa je bil poštenjak, ki se mu je gnusilo ta ko nesramno postopanje izdajalca lastnih rojakov, ter je potem hinavca na cesto vrgel, ko ga je prej še pošteno oštel. Svojim delavcem pa je odsvetoval, da naj ne hodijo v njegov saloon. Dobil je dobro lekcijo, katero je v polni meri zaslužil. Vi rojaki pa, ogibljite se zana-prej saloonov slovenskih pinker-toncev in profesijonelnih socijali-stov! Žal, da imamo še več takih v naši okolici. Za zdaj njih imena še zamolčim; kadar pa minejo volitve, tedaj pa jih brez pardona o-bjavim vse. Notranjski socijalist. Denarna "suiica". — Nove cer kve. — Pogovor z Angležem. Cantril, Iowa, 28. junija. Bolezen, na kakoršni jih trpi v Chicagi na tisoče in tisoče, po Združenih državah pa na milijone, je v Chicagi tudi mene, celih pet mesecev mučila; šesti mesec pa me je ta strašna bolezen — "sušica" imenovana! — tako neusmiljeno zgrabila, da sem bil prisiljen iskati si ljubega zdravja v milejšem podnebju in dati slovo milijonskemu mestu. Po šestmesečni bolezni sem se tukaj nekoliko že okrepčal, vendar popolnoma zdrav pa še ni. sem; pri svojem trelopanju sem si namreč sin rt none varno ranil obleko in čevlje I Ae par mesecev, pa bo every thing ali right. Delo sem dobil, a skoro me je sram povedati — komaj #1.25 zasluži« na dan. Kam smo prišli f Lansko leto sem v enem tednu toliko zaslužil, kakor leto* cel mesec! In še veliko nisem delti in tudi ne dobro plačan bil. Pa m? pravijo, da naj bi bil pobožen, ve ren katoličan! Kako pa sem v stanu biti dober katoličan, ko pa ni ti toliko ne zaalužim, da bi se mo gel pošteno in človeka dostojno preživeti! Kje'naj vzamem denar, da bi redil duhovnike in pomagal vzdrževati ponosne cerkve, katere v zadnjem času — vkljub krizi kar rastejo po slovenskih naselbinah, kakor gobe po dežju; — to je drag šport! Saj še tistih par nikljev na mesec nisem dozdaj mo gel redno plačevati v socialističui klub. Slovenci smo pa res napre den narod in se ne ustrašimo zlepa kake zapreke. V najhujših ča sih gradimo dragocene cerkve, ki stanejo stotisočake, — a kadar se pa gre za kako v resnici koristno stvar, v prid delavstva, tedaj pa javkamo, da ni denarja! Kje smo Se! ;"{Pa saj tudi dnigi narodi na splo šno niso nič boljši. Slovenci smo z dušo in telesom udani n. pr. nevid nemu, nebeškemu bogu, Anglež pa posvetnemu, zlatemu bogu. Ko sem dobil časopise semkaj poslane sera pokazal "Proletarca" nekemu Angležu, in on je rekel: "Ta list ni dober, ker je socijalističen". Jaz pa mu odgovorim: "List je že dober, samo Vi nimate dobrega razuma. Mi se potegujemo za to, da bi ne bilo na svetu toliko siromakov, in da bi bilo za vse ljudi dobro." Anglež pa v svoji zaslepljenosti tega ni mogel ali hotel razumeti ter zatrjeval, da morajo biti kapitalisti, češ kdo bo pa potem železnice in tovarne gradil, če bi ne bilo kapitalistov. Na moje u-prašanje, kedo vendar železnice gradi: ali'kapitalisti, ali pa mi delavci sami, — mi je odgovoril "Seveda, delavci jih res gradimo, toda kako pa bi mogli delati, če bi denarja ne bilo?" "Dobro," — sem mu rekel," — potem pa naj kapitalist postavi polno vrečo de narja na prosto polje in reče: iz tega denarja naj postane železnica!" Anglež me je imel za bedaka in skušal pobiti moje trditev s sledečim argumentiranjem: "Samo-umevno" — pravi — "da iz dena rja samega ne more nikdar nastati železnica, toda z denarjem se na jamejo in plačujejo delavci." Jaz pa se mu nisem dal ugnati v kozji rog in sem mu odvrnil: "Kaj pa. če bi delavci tudi za denar ne hoteli delatif" — "Saj morajo, in če bi ne hoteli zlepa, bi morali pa zgrda; 1 kapitalisti imajo na razpolago policijo, in ta bi delavce že prisilila k delu s krepeljci in samokresi! — se Anglež zmagonosno s svojo modrostjo pohvali. Jsz pa videč, da bova kmalu skončala, ga še uprašam, kako bi bilo pa potem, če bi se policija ne marala v to mešati. In Anglež mi zopet odgovori isto: saj mora, sicer pokličejo kapitalisti na pomoč vojaštvo Z mojim zadnjim protidokazom, da se namreč tudi vojaštvo ustavi poveljem svojih zapovednikov, — je bil Anglež s svojo latinščino popolnoma pri kraju. Ničesar ni mo gel na to odgovoriti; prijazno se je poslovil in odšel s svojim obi čajnim: "Good bye!" No, pa takih angležev imamo tudi med Slovenci obilo, ki nočejo ali pa ne morejo razumeti, da je prav lahko mogoče preurediti človeško dnižbo tako, da bo za vse dobro. Humbert Malej. vedni sodrugi v Cotiemaugh, Pa., lne 28, junija ti. prknik na prostorih rojaka Josipa Horvat, izlet ae je prav dobro otmesel: udeležba, zlasti s strani za v talnega delavstva, številna, — /jilmVTrlzvrHt-na. Do tega je veliko pri|H»mogel jučmeiiovček, posebno pa "Delavsko pevsko društvo Hled", ki nam je zapelo več lt*pih pesnic, za kar mu bodi na tem mestu izročena najlepša zahvala. Tudi sobratu Josipu Horvat gre iskrena zalivala, ker nam je prepustil prostore brezplačno ter tudi v drugih ozi-rih veliko pripomogel, da je piknik tako sijajno uspel. V smislu programa sta nasto pila kot govornika sodruga Kup-nik in lVtrič. Očrtala sta nam bitstvo Koeijali/ina in kritizirala ujegove nasprotnike, Eden največjih njegovih naaprotnrkov je gotovo klerikalizem, ker se delavstvu klini prijatelja, v resnici pa zasleduje iste cilje kakor njegov intimni prijatelj, — kapitalizem. I\>vdarjala sta torej nujno |K>tre-bo organiziranja delavstva v socialistične klube, ki so najboljši jez klerikalni povodnji in najbolj še sredstvo zoper gmotno in duševne izkoriščanje. , Vemo, da se bo nad tem zopet kdo spodtikal, posebno pa naši "obersocijalisti"! Že dalj časa jih boli glava in preganjajo sil nega mačka, katerega jim je povzročil naš piknik. l>a bi se tega zm4>ili, stopili so na čelo društva sv. Alojziia štv. 38 v Conemaugh in zahtevali enoglasno, da se priredi njihov piknik ravno isti dan kakor ae vrši piknik iiašt-ga kluba Tako si delajo sami sebi koraj žo naši klerikalci, ali bolje rečeno "ober-soeijalisti". Kes čedni "so eijalisti", ki delajo štafažo svojim izkoriščevalcem in tlaeiteljem ter jira zato še hvalo pojejo, namesto da bi se pridružili resnični dolav ski stranki in v zvezi z njo delal na svojo in svojih stanovskih bra tov, osvoboditev izpod vsakorsne ga jarma! Delati se za dobrega socijalist« in še celo za večjega nego smo mi zavedni, v klubu or ganizirani soeijalisti, v nasprotni družbi pa čez soeijalizem zabavlja ti, — to znajo naši "ober-socija listi"! Oemu se skrivate za socijalnimi idejami in se z njinii ponašate? Stopite raje v naše vrste, da si ramo ob rami priborimo naše skupne delavske pravice in boljšo bodočnost! Sodrugi soc. kluba štv. 3. Izid piknika.—'" Ober-socijalisti." Conemaugh. Pa., 2. julija Kakor znano, priredili smo za- POZOR! ROJAKI! POZOR! K]e se moremo najboljše zabavltl v nedeljo dne 19. fulia ti.? Nikjer drugje kakor na PI KN I KU društva Narodnih Vitezev št. 39 S. N. P. J. v South Chicagi na 96. cesti in Ewing ave. kateri se prirsdi V PROSLAVO PETLETNICE druitvanaga obstanka. Rojahl v Chieagi ia Bo. Chicagi, pridite sanealjivo; vsega Kegljanje ss pivo in na dobitka: Prvi dobitek fJ.OO, drogi dobiteh 12. bo v i »obilju! — S VIRA HRVATSKA GODBA. Vstopnina 25c. Ženske v spremstvu proste. K obilni udeležbi vabi ODOBOR. , ^ MWMMWmtWMM1^ Kronična nadprodukcija Poleg periodtfuih kriz, poleg časovne nsdprodukcije, katere posledica je časovno uničenje vred nosti in zapravljanje moči, se razvija jedno silnejše trajna nadpro-diikcija in trajno zapravljanje moči. V članku "O gospodarskih krizah" smo videli, da neprenehoma napreduje tehnični prevrat; vedno je obsežnejši, kajti vsako leto osvoji kapitalistična veleprodukci-ja nove industrijske panoge, nove pokrajine; produktiviteta dela raste zato neprestano, in sicer (če se vzame skupnost kapitalističnih družb) vedno hitrejše in hitrejše. Obenem napreduje tudi kopičenje novega kapitala. Čimbolj raste množica iz-koriščevanih delavcev (ne le v e-ni deželi, ampak v vseh po kapitalistično izkoriščanih deželah), tem bolj tudi raste obseg večvrednosti, tem večje bo tudi bogastvo, ki ga more dati na stran vsako leto ka pitalistični razred in ga izpremeni-ti v kapital. Kapitalistična produkcija ne more obstati, ko doseže gotov obseg; njena neprestana razširitev in neprestana razširitev njenega trga je življensko vprašanje za njo; prenehljaj je njena smrt. Medtem, ko se je v rokodelstvu in na kmetiji leto za letom enako veliko izdelalo in pridelalo, in je produkcija praviloma rasla le v razmerju prebivalstva, ima kapitalistični proizvajalni način že v naprej pogoj, da mora produkcija neprestano rasti: vsako zadržanje iste pomenja hiranje za družbo, ki je tem bolestnejšo in ne-znosnejše, čim dalje traja. Poleg časovnih vspodbud, da se razširi produkcija, katere provzročajo časovne razširitve trga, najdemo trajne pritiske za razširitev produkcije, ki pa prihajajo iz proizvajalnih razmer sami, in ki namesto da bi jih provzročila razširitev trga, provzročajo sami neprestano razširitev istega. Ta rasširitev pa v zadnjih treh desetletij noče za dolga obdobja nič prav napredovati. Res j« polje, čez katero more kapitalistična produkcija svoj trg razširiti, velikansko; ne pozna lokalnih in nacijonalnih plotov, sme si cel svet napraviti za svoj trg Za kapitalistično produkcijo pa je že cel svet majhen. Se pred sto leti »o tvorile poleg zapadnih delov Ivrope lo razne primorske dežele in otoki v drugih delih-tveta trg za kapitalistično industrijo, ki je bila v glavnem ni Angleškem doma. Ali kako močna je bila trdna volji in lakomuost kapitalistov, njih predloženikov in pomagačcv, in kako ogcpinna so bila sredstva, ti so jih imeli pri rokah, kaže to, tla so od tedaj vse dežele celega sveta napolnjene z blagom kapitalistične, ne le več samo angleške, ampak splošno evropske in severo-aineriške industrije tako, da so razen Kitajske, na razpolago le taki trgi, v katerih se* ne dobi nič več drugega kot mrzlico in pa — klofute. Občudovanja vreden razvoj pre važevalnih sredstev omogoča pač od leta do leta vedno boljše izkoriščanje vsakega trga, ali prav pri onih narodih, ki niso čisto divji, ki so razvili neka gotovo kulturo, neke gotove kulturne pogoje, za-dobiva trg vedno bolj drugo lice. Blago kapitalistične veleindustri-je uniči povsod ne le v Evropi domača mala podjetja in izpremeni rokodelce in kmste v proletarce To provzroči v vsakem odjemals kera trgu kapitalistične industri je dve važni izpremembi. Zmanj ša nakupovalno moč prebivalstva in upliva tako proti razširitvi odjema na dotičnih trgih. Napravi pa si tudi tam — kar je še važnej 5e — s tem, da je ustvaril proletariat, podlago za uvedbo kapitalističnega proizvajalnega načina.. Evropska velein^ustrija si koplje k tem svoj lastni grob. Za njo pomeni od gotove točke razvoja za-počenši vsaka daljša razširitev trga novega konkurenta. Veleindu-strija Združenih držav, ki ni mnogo starejša kot povprečna človekova starost, ni le od evropejsko popolnoma neodvisna, ampak celo stremi sa tem, da si zase prisvoji vso Ameriko; Še mlajša je ruska industrija, ki začenja vse velikanske kraje, ki jih Rusija poseduje v Evrepi in Aziji, sama preskrbovati z industrijalnim blagom; Vzhodna Indija, Kitajska, Japonska, Avstralija se razvijajo v industrialne države, ki bodo prej ali poslej proizvajale že dovolj za svojo porabo. Kratko rečeno, zdi se, da se bliža trenotek, ko ne bo evropskega trga ne le več razširiti, ampak, ko se bo začelo istega manjfati, zoževati. To seveda pa ne bo nič drugega kot bankerot cele kapitalistične drui- Od nekaj časa sem pa napreduje razširitev trga prepočasi za po-trebe kapitalistične produkcije; nastavlja se ji vedno več in več o-vir, postaja ji vedno bolj nemogoče, da bi polno razvila svoje produktivne moči. Dobe gospodarskega raze vita postajajo vedno krajše, dobe kri« pa vedno dalje, zlasti v starih industrtalnih državah, kakor sta Anglija in Francija. Dežele, v katerih se še le kapitalistični proizvajalni način razcvita. more prebiti še daljše dobe pros-peritete. So pa še, poleg teh kapitalistično mlade dežele, ki imajo pa že kratke dobe razcvita in pa dolge dobe kriz, kakor Avstrija in Rusija. Radi tega pa riste mnoštvo proizvajalnih sredstev, katere se bodisi čisto nič ne izkoristi, mnoštvo bogastev, ki se mučijo nerabljena, mnoštvo delavnih moči, ki ostanejo, ne da bi se jih izrabilo. K tem ni prištevati le trume brezposelnih, ampak tudi vse one brezštevil- ne in Še vedno se množeče parazite na telesu družbe, ki poskušajo, ker ne morejo biti produktivno de lavni, ebdno životariti na najrazličnejše, Često na take načine, ki so povsem odveč, ali ki zahtevajo pra^ veliko truda, kot a tem, da so mali posredovalni trgovci, gostilničarji, agentje, posredovalci; k tem spada dalje še cela ogromna množica članov, tzv. lumpen-pro letarijeta najrazličnejših stopinj, tako višji in nižji sleparji, zločinci, članice po obrtu izvrševane pro stitucije s svojimi nadrževalci in drugimi podobnimi eksistencami; še dalje spadajo k tem številne čete onih, ki se jih posedujoči v svoje osebne službe vdinjajo; koneč-no veliko mnoštvo vojakov. Neprestano naraščanje armad v zadnjih dvajsetih letih bi bilo komaj mogoče brez nadprodukcije, ki je dovolila industriji, da se je odrekla tolikemu številu delavnih moči (Konec pri-h.) Konsumno društvo v Breslavi na Nemškem ima največ članov izmed vseh konsumnih društev na svetu, namreč 97.319. Lani, to je leta 1097. je imelo to društvo blagovnega prometa za 18,815.113 mark, čistega dobička pa je bilo 2,258.780 mark. V lastni pekarni je to konsumno društvo izdelalo 17,877.622.5 kg. kruha. Tovarna za mineralne vode je razpečala 3,185.569 sklenic vode. DivHIende je razdelilo društvo 11 procentov. — Tu se vidi, kaj naredi skupnost i Delavci Denar ni zgubljen. Kupite "stock" Jugo-slo-vanske Delavske Tiskovne Družbe in postanite lastniki edinega slovenskega delavskega tednika v Ameriki Delnica stane $10. Plača se lahko v dveh obrokih po $5. Pišite za pojasnila. Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba MB7 South Cantr* JK-Vtnug Chicago, lit. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte sa "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. UGODNA PRILIKA! Iz proste roke se prodajo sledeči, še dobro ohranjeni predmeti: 1 pokrit voz............$25.00 1 koleselj..............15.00 l sobna peč............ 5.00 3 postelje s popolno opravo. Upraša se pri Chas. Vančina, 1622 N. Campbell Ave., blizu Elston Ave. "Radnička Straža" je edini hrvatski socialistični Ust v Ameriki. Izhaja vsako drugo sredo in stane $1.00 NA LETO. Nsalov: "RADNIČKA 8TRA2A , 116 FI8K ST„ CHICAGO, ILL. Priporočajte ta list bratom Hrvatom! »♦♦♦♦♦»»MM ZEMANOVO "GRENKO VINO", • je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez- ! I nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV \ \ I LKK ZA MALO KRVNE 2BNB IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran- ; \ \ skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo * | želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. < Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. B Z F M A N 777 A,p°r' street> j; LI. ^CflTlAil, Chicago, 111. .................................»s.....s..........f POMLAD JE TU Nabaviti ai bode treba raznovrstne vrhnje in spodnje obleke, pokrivala, obuvalo, itd. Ako hočete biti postrelani hitro in s dobrim blagom, oglejte ei nato veliko salogo pred no kupite kj« drngjs. 577 579 BLUE ISLAND AVE CHICAGO, ILL. Nizke cene! Vse parobrodne družbe so znižale cene za prek morsko vožnjo Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na: Frank Sakser Co. 109 Greenwich St., New York. 6104 St. Clair ave., Cleveland, O. Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da iadolujtano rsanovntae nhlplip P° najnovejšem kroju. Uaijeko delo; trpežno in li&no V zalogi imamo tudi raane druge potrebščine, k spa. Kl.J. Dvorak** (o. talMON C10IHIERS ■ T4IIORS.3 wy Ktl«iM HUlWlJAy t ' r* saiogi da ji v delokrog oprave — oblek. Pridite ia oglejte si naio itloibo. Z vsem spoštovanjem rACTIl N A dobro in v«dno preskrbljena UUO 1 ILllAf z najboljšimi pijačami, unij- skimi smodkami in prostim prigrizkom. nvnranp I za društvenene seje, svatbe, UTUl dllC, zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen * obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE.,! CHICAGO. ILL. Pomlad je tukaj. Beeona £ en in o v in neveat prihaja. Če se ionite, je vaino sa vsa, da si omieiite dobro sliko kot spomin na val ftenitvanjski dan. Dobro sliko, da boljše ne morete dobiti, vam izdela izkušen fotograf, 391 393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. Ima večletno skušnjo in isdalnje najfinejše fotografije po smernih cenah. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. Pristno Domače Vino Belo vino.....................GOc galon Rdeč« vino.................. 50c galon RdtČs ttaro vino...........40c galon Rmeno vino................. 56c galon Posoda prosta. Te cene veljajo odjemalcem od 50 galonov naprej; izključena pa niso tndi manjša naročila. Viao pošiljam proti predplačilu ali po C: O. D. po vsi Ameriki. Priporočam ae rojakom tndi za obiak moje lepo urejene gostilne s ir.bornimi pijačami in s vedno pripravljenim prostim prigrizkom. Za dobro Hi točno poetreiho, kakor tndi za pristnost vina jamčim. JOSIP ZALOKAR, 809 Edison Road N. E., Cleveland, O. I. LaM in Fr. •78 Wast Itth St., Chicago MODERNO OPREMLJENA SLOVENSKA TRGOVINA Z JE8T VIN Alfi (GROCERIJA.) Najboljši ril, kara, čaj, moka itd., aploh vsakovrstno domače in preko mor »ko blago vedno sveie po naj&ilji ceni b* prodaj. Na sahtevo rasvalam blago tud aa dom, sa kar aič ae računi m. Najbolj« ln naje neje obuvalo kupite pri John KlofatA 631 Blse isissd At. CHICAGO. PROLBTAR KO TRIMESEČNI RAČUN goslovanske Socialistične Zveze v Ameriki od 1. aprila do 30. junija 1908. Dohodki. Gotovina v blagajni do« 1. aprila 1908..............$21.M Bor. klub ftt. 2, ae^iea-t m april, maj, junij 1906,... Bor. kluto It. S, u oktober, novbr., liwoiubr 1907*) 2» jauuar, febr, rnate, april 19(W*)................ 8u«. klub ftt. ft. mn. u murv, april, uiaj 1IH>8........ Bor. klub ftt. 0. aat s. marr, »prit, uiaj 1906.......... Bor. klub ftt. 0. mh. marr, april, maj 1906.......... Bor. klub ftt. 9. aj**. u marr, april 1906—)........ Bor. klub ftt. 10. aaeo. z* febr., ware, april, maj 190«.. Bor. klub ftt. U. a**>a. sa nvarc, april, maj 1908...... Bor. klub ftt. 12. aaeo. sa marr, *pril.................. Za ooc enak«* ..................................... Za p»pir <*' l*u*tva MSokaeM......*............... 1.00 .80 7.85 8.00 1.80 8.45 .78 1.50 2.65 2.35 4.40 .30 Dohodki.............i......................**** Stročki..........................................tU.70 Bilanca doe 30. junija 1908......................$44.20 Ohrr&tf«, 111., dne 30. junija 1908. Jo*4>h Ječuienjak I r. I k^jig. Prank Janeiič if. ) 1 * * John Potrt«, tajnik. . •) MeWei aaeament za 1907 oe je plačevalo le na meoec od eodruga. •») Meae^oi aaeament u 1908 0« na meaec od eodruga. •••) 2«it»ki eoc. klub. ftt. 9. upiačuje aaeament 2e na meaee od eo.lrugiuje. 8 tr oft k 1. Poaloval povftal...................$ 4.00 Tlakov i .......................... 2 20 Pofttne znamke in dopbaiee.......... 5.45 $11.75 t-' B POZORI ROJAKIt POZOR! V nedeljo dne 19. julija priredi društvo 44Narodni Viteai" štev. 39 8. N. P. J. velik sabaven iilet (pienie) v proelavo petletnice obstanka dru št v a Slavnoat ae vrši na 96. ceiti in Ewinff ave., South Chicago, 111. Na to alavnoet se najuljudneje vabijo vsi rojaki is Chicage in So. Chicagc, da nas v kolikor mogoče obilnem številu posetijo. Bvirala bo krvsUka godba. Hladnega okrepčila sa grlo bo v irobi-lju, in tudi na Šelodec se ne bo pozabilo. Vstopnina 25c. Ženske v »prem-stvu proste. K obilni udeležbi vabi -f t ODOBOR. Bodrugi, kupujte prt tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu. Kadar kupujete, prosimo, omenite "Prolstarca". POZOR SLOVENCU Tem potom nasnanjam cenjenim rojakom ln olavnemn občinstvu, da oom otToril novo urojono gostilno SALOON Točim ovelo pivo, dobro vino ln Igan-is; ns raapolago oo unijake smodke. Btanovaoje in hrano dobi vaak polten rojak. — Zagotavljam dobro In hitro poetrelbo in a« priporočam sa m nogo-brojni oblak. Jos. Debevc, 4645 Franklin St.. Denver, Colo. Valentin Potisek GOSTILNIČAR •i _____ , ••t JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA t sedečem V Chicago, I1L Glavni tajnik: John Potrti, 718 W. 19tk St., Chicago, IU. Via poročila in dopioi, tičoči oo oo elalistične atranke ali poaameanih klubov naj oo poftiljajo na gorenji naakrr glavnega tajnika. IMENIK USiallstlčnUi klubov podrejenih Jogo slovanski Socialistični zveal t Chicago: Jogeelovaneki eocialiotičai klub Itev. U Chicago, UL Anton Preiera, pred-stdaik; Prank Podlipec, fin. tajnik, 509 N. Halotod St. Bedna meeečnn osja vsako četrto ooboto v mesecu, v prostorih »dr. Pr. Mladiča, 587 a Center Av. Slovanski socialistični klub fttov. 8, Olooeoe, O. Ignac Žlembergnr, prodaed-aik; Ivan Kravanja, tajnik, Box 10L Bedna mesečna noja vsako nadajo soboto v mesecu v prootorik oodr. Ivana Krsvanje. Jogoslovanski socialistični klub Itev. S, Conemaugk, Pa. Prank Podboj, prod-sedaik; Stefan Zabrle, tajnik, Box 300. Jogoslovaaaki socialistični klub fttsrv. ft, La Salle, IH. Jos. Bratkovič, pcod-oodaik; Valentin Potisek, tajnik, 1231 Main St. Bedni oeji ota 1. in 8. nedeljo v mesecu; 3. nedelja jo plačljiva Jofoolovanaki ooeiriiotičal khib Bodočnost Štev 0, Claridge, Pa., J. Mlakar, predsednik; John BatiČ, tajnik. Slovenski socialistični klob fttev. 8. Cumberland, Wjro. John ftare, predsednik; John Babčii, tajnik, Box 33. Slovenski ooeialiotičoi klub štor. 7, Murray, Utah. Valentin Elt«, predoed oik; Edvord Hofman, tajnik. Jogoalov. soc. klub fttv. 8 v Rodyn, Wash.: Paul Kolar, tie pijače, na ratpo- Zalar Al., Pittsburg, Pa., vrnil prav ne zavedajo svojega polo- lago imam moderno hegllftče in potu bloke in podal za prodane $1.30 2aja. Kailar pa pridejo boljši časi, i®*1« vedno prijavljeno pronočlMe. , . j i * * » i i I Poatreiba točna in oolldna. Pri da začnemo spet delati, tedaj pa lX>rofiam s€ ^ 0bUi obUk. VABILO K SEJI. lupam, da bom dobil "Proletar- V družabnem oziru smo Sloven- cu" večje število novih prijateljev Johll MlOfllC, ci v La Salle dobro preskrbljeni; | in naročnikov in mogel poslati Ljy ^v., ChiUgO. 111. Fr. Žitnik. M, A. Wei skopf, M D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 885 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, ni. I imamo dovolj podpornih društev | večjo svoto. in socijalističen klub. Naši tukaj šni rojaki se zavedajo, da je poli tična organizacija potrebna; samo za to se premslo zanimajo, da bi obiskovali klubove seje. Mi nismo .......................... j Agitatoričen del. i ......................... nizaciji in umstveno mo. Zato ste, sodrugi, prošeni, da se polnoštevilno udeležite seje dne 9. julija. Imamo rešiti važne stvari. Eden ali par sodrugov ne more nič napraviti. Pridite vsi 1 Seja se vrši v novi dvorani so-druga Valentina Potiska. V La Salle, IU., 10. julija 1908. Jos. Bratkovič. V vednost Nova pravila mednarodne socialistične stranke v Ameriki se tiskajo v pamfletih ter se razpoš ljejo med vse slovenske zavedne delavce v Ameriki. Kadi pristopit ve tujih narodov oziroma dotičnih »oe. organizacij k mednarodni socialistični stranki sledeče: Mednarodna socijalistična stran ka je na svoji letoftnii konvenciji v Chicagi ponovila in odobrila stari vsprejemni sistem, namreč: Vsi angleško govoreči narodi naj se organizirajo za se, ustsnav ljajo svoje klube in soc. zveze. Soc. organizacija kot taka ne more (pristopiti k mednarodni soc. strsnki, marveč le vsak posame sen član. Klubi enega naroda naj se držijo skupsj ter se dado vpi sati. kdor hoče, v mednarodno soc. stranko. Taki klubi obdrže svoje staro ime, za angleško orga nizscijo prevedeno v angleščino Vsi oni klubi upadajafci pod SODRUGI! ClTAJTE! V opravniitvu «• Prolotaica587 Beaverdale, Pa., 6. julija. Teško si morete misliti, kako pu onisKovau Kiiroovf »^jf. .«. .......u. sto in dolgočasno je tukaj ko vse, ^^ . okie**>, IU., je dobiti ustanovili socijalistlenega kluba v delo počiva in vse postava. clovek Lede in za brezmiselno korsjiarstvo. Bilo Ejja u razprodajalce bi brez pomena, preiskavati, kdo1 Iščemo agente! Liberalna nagrada ali pa provi-l FAR-PIL-LAN LEKI Far-pil-lan salve 50c. Far pil lan Cones 25c in 50c. Far-pil-lan Coterb Cure 26c. Pošljite ime in naslovi Chicago Formula Co. 1346 W. 22nd St. »na j t- _______Osdravi bule, ekseemo, rane, o-| pr? n as' n c ko"nca iT/ nelkraja. | peklinc, spuščaje in lišaje. v tem oziru največ greši; kar vsi si lahko podajo roke, kajti vsi so enaki l Enkrat izziva eden, drugič pa drugi. Dokler so narodne raz mere neurejene, bi bilo to še deloma rarumljivo. Kdor je blagega srca. bi tudi še odpustil posamezne izbruhe, ki gredo na račun preveč razbnrljive navdušenosti. Ampak križ je, da nimajo take re či domovino. Postrežba točna in solidna. Mohor Mladič Novi proetor: S72 Bine IsUnd Ave. vogqj Loom is St. Telefon Canal 3214 Chicago, n Fra k Kvasivčka Trgovina s lelosnlao, raantm orodjem tn pohiltvom. Topravlja poli. 64V645 W. lAth St. Chlantf«. III. 235-lst St., La Salle, IU Mermankovi praški so najboljše zdravilo za glavobol in neuralgijo. Ustavijo bolečine v 15 minutah. Cena 25 centov. J. C. HERMANEK, lekarnik, 585 So. Centre Ave., Chicago, 111. DR. P. J. PATERA Ordlnujo: na Mvorosah. vogln ASHLAND IN MILWAUKEE AVE. od 18. do I. uro popol.; od 7. do S. • uro ivočer v poadeljklL, torkih, četrtkih in petkfc. Telefon O anal ISO. Aka hočei dobro naravno vlco piti, oglaai ae pri JOS. BERNARD-U 620 Blue Island Avenue Telefon Canal 842 CHICAGO Pri njemu dobil najbolja kalifornij-oka in importirana vina. I. STRAUB URAR 536 W. 18th St., Chicago, I1L Ima večjo nalogo ur, verilie, proU-nov in drugih dragotln. Itvrluje tudi vaekovrotna popraviU v Uj otroki po sejo nitki coni. Obilčite got Importiran starokraj-ski tobak vsake vrste Za cigarete, pipe in žvečenje Importirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah Vac. Kroupa 479 W. 18th St. Chicago, IU. i Sveli kruh ln fino pecivo dobite vodno v hrvatiko-elovenaki pekarni Curiš i R&dakoviča 623 So. Throop Street Vosi tudi na dom CHICAGO. NOVA SLOVENSKA GOSTILNA pri FRANC ČECHU. Rojakom v Chicagi naznanjam, da •era »opot odprl avoj novi oaloon, v kterem točim vedno svete pivo, domič« vino itd. Dobre ■motke na raspolago. linam tudi proetorno dvorano ta v» •cliee, ovatbe, tabavne večere itd. Priporoma m se v obili oblak. B i[>oltovanjem FRANC CECH, 568 So. Centre Ave. Chicago. PREMOG, DRVA in KOKS PRODAJA ALBERT DENMARK Pisarna na voglu Center Ave., in 18. ulica Prodaja konj 1 konjokih oprav. Telefon Canal 2248 594 S. CENTRE AVE. CHICAGO, ILL. POZOR! SLOVENCU POZOR! 8 A L O O N • modernim kefljlttea Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge rasnovrotne pijače ter unijoko smodke. PoUiki dobe iedno preno-litče ta nitko ceno. Pootretba točna ln iiborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom oe toplo priporoča MARTIN POTOK A Rf 564 SO. CENTER AVE., CHICAGO Na koga v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobitl izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna In katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljŠin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem Času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobota. Cenjeni reaped doktor! Jat a« Vam iakraoo rahvalim ga Vaio naklonjaooat. katero at« nii akaaorali ca £*aa moje bolaani. Uverjen in preprič an aem, da aem I« po Vklih zdravilih cadobil popotno idrirj«, nad katerim aem bil akoro obupal. Sedaj pa ae tulim ■dravefi, ko kedaj pred bolesnuo. Zato Va* priporočam vaem rojakom po iimi Ameriki. S »poslovanjem oatajem Vam hvaleini. Franc Steklaaaa ju i St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Frank Polk Sto Midlant Ave. kockdalle. 111. Velecealeei rotpod doktSrl Vam nasnanim, da aem prejel zdravila in ae Vam fahvaljnjaa, ker ate mi dobra poalali. Sedaj aem popolnoma cdrav. paao mi ie idra-viia ostala, tato ae Vam iakreno cabvaljnjem ter pri po r očara rojakom, ako potrebujejo idravil, naj ae na Vaa obrnejo, ker pri Va» ae aarea dobra dobijo, katera rotovo poinacojo. V«a le enkrat sahvaljajen in pozdravim let Vam oatanem hvaležni priatelj Jakob Ukar Dot 94! Weat Newton. Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti - Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obŠino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku temajslavjajte na sledeči naslov : COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, NEW YORK, N. Y. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik ca notranje bolezni ln ranocelnik. Iedravniika preiskava brezplačno—pin-čati je le tdavila^ 647 ln 640 Bine Island Ave. Chicago. Za dne ure: Od 1 do S popol. Od 7 do 9 svečer. Itven Chicage tiveči bolniki naj pilelo olovonoki. Jože Sabath advokat ln pravni sastopnik v k axon sklh ln clvinih nadevah. Pilite slovenski I 1623 1 638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, IU. Res. 6155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271. Halo, Johny! Kje ai pa bil včeraj? Saj vel kje, tam kjer je največ tabave. Ali ie ne vel, da je največ zabave v GOSTILNI. Johti Košiček, 590 So. Centre Ave., Chicago, 111. ........MM......................................... Slovenci Pozorl j Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške - za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK bllzo 18. ul.. Chicago i'MMMMMMMrevars, je le pesek V oči; hvalilo ga le revni na duhu. ;i Iz starega kraja, i »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M* »M tepali in grdo z njimi ravnali, tem-več se j« gojila mod njimi lesbi-aka ljubezen in druge nenravno-sti v navzočnosti in z vednostjo po božue predstojnice. — Verska morala je povsod jednaka! Stavka v Trbovljah. V torek, 16. t. m. je izbruhnil tamkajšnem vzhodnem revirju II. nenadoma štrajk. Naravnost pro vocirala sta ga inženir Werner in delovodja Brettenbock, ki na vse načine skušata, sekirati delavce in jim znižavati mezde. Že pred me sečem, ko sta omenjena uradnika prevzela svoje opravke, sta hotela arez obzira prikrajšati zaslužke rudarjev in šele, ko ao se delavc energično uprli, sta opustila svojo nakano. Meseca marca so bili člani upravnega sveta v Trbovljah in pri tej priliki so delavci prosili za izboljšanje mezde. Takrat se je določilo, da mora biti akorc tak, da ne zaslužijo delavci izpot 3 kron, delavke pa ne izpod K 2.10 na dan. Ker pa je postal revir vsled prejšne slabe uprave pasi ven, sta hotela Werner in Bretten bock sanirati ga na račun delav cev ter sta naznanila za 1. julija sledeče mezde: Za mladostne delavce 1.60 K Za mladostne delavke 1.40 K Za oženjene delavce 2—2.40 K Za oženj, starejše delavce 2.60 K Za ženske in penzioniste 1.80 K na dan. Ko so delavci zvedeli za to znižanje, so hoteli govoriti inženerjem in Werner jem. Ta pa je dal reči, da ga ni doma. Na to so delavci popoldne ob 2., namesto da bi šli v jamo, korporativno od korakali pred ravnateljsko pisar no, kjer se jim je obljubilo, osebno ob po letnem času, ko ljudje vročine cepajo. Največja ne smisel je take ljudi zd ra viti s tako pijačo, ker vsled nje želodec še bolj oslabi. Zdrav rar zum nam pravi, da rabi želodec hrane in moči. Vsakdo naj ob vro čem poletnem času rabi Trinerjevo ameriško grenko vino, ki poživ lja prebavne želodčne organe. To te ohrani pri polnem zdravju obvaruje vsake bolezni na drobu Da ti dober tek, perfektno preba vo, obdrži" tvoje telo pri moči ves tvoj organizem. Rabi je v vse slučajih bolezni na želodcu ali dro bu. Prodaja se v lekarnah. — Jos Triner, 616—622 So. Ashland Av Chicago, 111. je do . Kratka primera — dober nauk. Prišel je človek h trgovcu in zahteval sira. Trgovec mu ga dš. Ko je imel kupec sir v žepu, posto-ji, kakor da bi si nekaj premialil, in pravi: "Dajte mi raje klobaso." Trgovec mu da klobaso in dobi air nazaj. Človek hoče oditi a klobaso. "Prosim" — reče mu trgovec, — "vi morate klobaso vendar plačati"! "Kaj?" — odgovori neznanec. "Saj ste vendar dobili sir nazaj l" "Da", — pravi trgovec — "toda tudi sira niste plačali." "To vem dobro, a vi ste ga tudi nazaj dobili." To rekši, odide človek, ne da bi kaj plačal. To je bil premeten goljuf, bo vsakdo rekel. Dobro. In ta primera nas uči to-le: Stem da ima kapitalist v svoji lasti vso zemljo, tovarne, rudo-kope itd., nam je odvzel sredstva za življenje. Potemtakem ima v svoji oblasti tudi naše življenje samo. On pravi delavcem: "Vi lahko živite, toda dajte mi avoje delo." In delavec to stori, ker mora živeti. A če ae pritoži, da mora kapitalistu prepustiti vse plodove svojega truda, tedaj mu kapitalist odgovori: "Ali, dragi moj, jaz ti vendar dajem življenje!" In če mu delavec potem pravi: I škandalozne stvari na dan, da "Življenje je itak moja lastnina", jih je lotilo državno pravdništvo —tedaj mu reče kapitalist: "Prav'Dekleta ao v zavetišču ne le pre Kako odgovarjajo cesarjevi ministri. Kakor znano, je izdal prof. dr. Wahrmund brošurico: "Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost". Ta knjižica je povzročila velikanski hrup in vrišč v celem Izraelu; vse kar je v Avstriji klerikalnega, se je dvignilo proti Wahrmundu in proti vseučiliščem in zahtevalo, da se Wahrmund odstavi in upokoji. Zavraten atentat s klerikalne strani na svobodna vseučilišča in svobodo znanosti je naravno obudil v vseh svobodomiselnih krogih odločen odpor. Di-jastvo visokih šol je skoro povsod štrajkalo, in tudi vsi profesorji in vseučiliški rektorji so se postavili v bran za pravično stvar. To pa cesarju ni bilo po godu; izustil je baje proti nekemu klerikalnemu mogotcu v privatnem pogovoru te-le besede: "To Vam je pa lepa družba, ti profesorji in rektorji!" — kar je bilo od cesarja gotovo zelo netaktno in ga spravljajo te besede, če jih je res izgovoril, — kar je zelo verojetno —, v kaj čudno luč. Vladni krogi hočejo seveda to utajiti, a se jim ne posreči. Ko je prišla Wahrmundova zadeva tudi v državnem zboru na razgovor, so socialno-demokratični poslanci interpelirali naučnega ministra radi cesarjevih besed. To je bilo zelo koristno; kajti minister je odgovoril ! In kadar odgovarjajo avstrijski ministri, tedaj imajo poslušalci vselej izreden duševen užitek. Jedro ministrovega odgovora je približno tako — le: "Morda je bilo tako, kakor nprasujejo ititer-pelantje; ampak jaz ne vem; kaj-ti če bi vedel, bi ne smel vedeti. In zato lahko pravim: Če je bilo tako, je bilo vendar povsem drugače. Sicer se pa ne govori o takih rečeh, ki spravljajo ministre v zadrego!" Vzorno zavetišče. V Trstu je spravila neka sodnij-ska preiskava proti predstojnici zavetišča za služkinje "Pri dobrem pastirju", katero stoji pod varstvom tržaškega škofa, tako se Popravek. V št v. 26 "Glas Svobode" čita dopis iz Oregon City, ki pa ne odgovarja resnici. Jaz v tem o-/iru ne zamerim uredniku, ker ne more videti od Atlantika do Paci fika, pač pa dopisniku, ki ni vedel, da bo s svojimi lažmi padel kakor muha v ajmoht. Fant samega sebe po zobeh tolče. Jaz bi mu dopisniku v javnosti nikdar ne odgovarjal, ako bi se ne dotakni volitev in socijalistične stranke. Res je, da so se vršile 1. junija ti. lokalne volitve za države Oregon, pri čemur se je tudi glasovalo, ali naj salooni še obstojč, a-li naj se odpravijo; res je, da je volil P. R.; res je tudi, da je glaso val za saloone in ne proti; — res pa ni, da bi volil socijalistične kan didate. On je glasoval za demokrate! G. M. J. mu je izpolnil glasovnico, na katerej so bili sami pri stni demokratski kandidati, od zadnjega mestnega pisarja gor do zveznega senatorja Chamberlaina. Omenjeni .P R. se ne zaveda, da imamo v Ameriki tr! politične stranke, ki pridejo v poštev; kajti to bi presegalo njegovo duševno o-bzorje! Zanj eksistirata na svetu le dve stranki, in sicer: one, ki ga radi pijejo, smatra za socijaliste, — vsi drugi pa spadajo po njegovem mnenju pod en klobuk! Jme-na tej stranki seveda niti sam ne ve. — Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. Le socijalistične časopise in bro-šurice v roke, — čez eno leto p« boš aH right. Ako pa se jaz nisem udeležil volitev,.se jih nisem zato, kar še nisem pravi ameriški državljan. Sploh pa bi jaz ne volil demokratov, če bi tudi bil rojen v Ame-rik'1. Dopisnik tudi ongavi, kako da so bili ljudje tukai razburjeni. Kaj še, — zavoljo ene duševne ničle naj bi bil kdo razburjen! figo! Poskušali ste na vse mogoče načine, da bi me uničili, ali vsaj iz Oregon City pregnali, — vendar fantički, želi ste blamažo za bla-mažo, da se vam ljudje smejejo. Sploh pa jaz ne prevzamem nobene odgovornosti, ako kdo od jeze poči! Toliko imate enkrat za vselej; s tem zaključim vsako nadaljno polemiko. Spijonom ne bom več po časopisih odgovarjal. Take ljudi preziram. Frank ftavs. 1905, 1906, by Upton Sinclair. - - (Nadaljevanje.) Jurgia je delal/v spodnji srajci • kratkimi rokavi in pri vročini nad 100 stopinj (F^renheit); festati ae mu prodirali v sleherno znoj-nico, in v 5 minutah mu je glava kar gorela, v 15 minutah i>a bil že ves omotici. Kri mu je v možganih šumela kakor parni atroj, v glavi mu je vrtala žgoča bolečina, komaj je bil v stanu roke zgibati. Toda apora-il ae je na grozot« pretek lili mesecev in ae boril z beano vztrajnoatjo naprej. Pol ure kasneje je začel koclati — kakor da se mu je znotraj vse na kose pretrgalo. Paanik mu je rekel, da ae mož na gnojinaroo more privaditi, če Imat trdno voljo. Sedaj pa je Jurgis u videl, da ima besedo tudi njegov želedec. Po dokoučanem dnevu ae je komaj držal pokonci. Med potom donim moral je večkrait vse sile zbrati in se kam >prijetf. vai delavci ao ae po delopustu napotili v pivnice. — vli- vali ao gnoj in kačji strup v eno kupico. Jurgis pa ae je čutil preveč bednega, da bi bil sa pijačo; mislil je le na to, kako bi pričel do voza mestne železnice, i Imel je amiael za humor, in pozneje, ko je delal gnojitiarnah že dtftj časa, mu je nudilo obilo zabave, kadar je vstopil v voz in čakal stvari, ki še imajo priti. Prvi dan pa je bil preslab in v svojo revo preveč zatopljen, da bi opazil, kako ao začeli ljudje v vozu pri njegovem vstopu vohnjati in pljuvati, robce pred nos tiščati, njega pa a »trupeaimi [»ogledi prebadati. Opazil je samo, da je pred njim sedeč mo£ nenadoma vstal, in dve minuti kasneje oba moža ol> njegovih stranetiiavoje sedeže zapustila, — v najkrajšem času bil je prej natlačeno poln voz skoro prazen. Potniki, ki na sprednjem in zad njem stojišču niso mogli dobiti prostora, ao izstopili. Razumljivo je, da je Jurgis s svojim vstopom spremenil hišo i pravo gnojinarno. Kože se je držala pol cole debela plast gnoja, ki ae je vlezel v njegovo telo, in ne zadostovalo bi samo večtcdensko drgne nje in neprestano čedenje, temveč korenitih nadaljnih metod, da bi ftt- vsa nesnag*flppet odstranila. Smrdel je tako, da ae je tega duha /navzela jed na ansi in da je vsa družina začela ko/lat i <>n sam ni mo gel tri dni ničeašr nživati. Lahko ai je roke umil, rabil nož in vilice toda strup mu je zamašil usta in grlo. Tako je spet minilo eno poletje, poletje splošnega blagostanja deželi. Vsa en*ka ga je v trenotku nataknila in potem pritisnila na praljko, in :*ela reka drobno aesekanega mesa je šinila iz brizgalnice v čevo. Potem se je prikazala, kot po čudežu iz stroja rojena, vivoča se klobasna kača neverjetne dolžine. Velikanska ponva je stala pripravljena, da sprejme va se to kačo, in dve ženski sta jo prijeli, kakor hitro se je prikazala, in prevezovali iz nje p<»samezne klobaaice. To se je zdelo nepoučenemu izmed vsega najbolj čudovito; kajti ženskam je bilo treba napraviti le eno kretnjo z roko, in že so se brezkončne klobase spremenile v bingljajoče svežnje. Zdelo se je, kot bi imel svojo roko vmes čarovnik; ženske »o delale s tako naglico, da oko v resnici ni moglo slediti njihovim kretnjam. Kakor da bi prihajale klobase iz megle, tako ao sledile druga za drugo. V sredi megle pa je obiskovalec nakrat zagledal resni, trpeči ženski obraz, z dvema gubama na čelu in z mrtvaško bledimi lici. Pri tem pogledu so posetiriki nenadoma ostavili prostor. Ženska pa je ostala — vedno — uro za uro, dan za dnevom, leto za letom, in vezala klobaaice, kot bi se šlo za stavo s smrtjo. — Delala je od kosa. in morala je priživljati družino. In strog grozovit zakon varčljivosti ji je narekoval, da more le tedaj družino preživeti, če dela tako, kakor je delala. Vsa njena duša je bila pri delil, in niti za trenotek se ni ozrla na obiskovalce, ki so strmeli vanjo, kot divjo žival v menažeriji. vae ven bežati, potem ao zapičili v gnjat daljšo iglo in vbrizgali moč. ucjio alanico, ki ji je odvzela vsak duh; delavci ao temu rekli: "dati 10 procentov 1" V prejšnih časih so se take gnjati prodajale kot "štev. 3 , po. zueje pa je nek premeteuec prišel na idejo, da ae naj izvlečejo kosti, ob katerih je meso vedno najbolj skvarjeno, in vtakne v luknjo vroče železo. Od takrat se niao več prodajale gnjati prve, druge in tretje vrste, temveč samo še "prve vrste"I Lastniki klavnic so pogosto vpeljavali takove genialne novots« rije. V kožo atlačene odpadke avinjskoga mesa »o nazvali "brezkostne gnjati", in kalifornijake gnjati ao ae imenovale prednje krače, s katerih ae je večinoma obrezalo vse meso. "Gnjati brez kože so rzha-jale « pleč najstarejših prašičev, kojih debela koža je bila že tako trda, da jih nikdo ni maral kupiti, predno ae niao akuhale, na drobno ■ < < -__! * I ___i.____.1 ;,...,>./.>» "utlu/.iitiu »luva " I ti />u on Kil. Socializem j« postal sila, s kte o že računajo vse obstojata kapi talistidne države XIV. Ker sta delala v klavnici dva družinska Člana, eden pri pripravljanju mesa, drugi pri stroju za klobase, so jim kmalu postale znane vse sleparije,'kakoršnih so se v klavnici običajno posluževali. Če ae je n. pr. meso Že tako spridilo, da ni bilo za nobeno drugo rabo več, so napravili iz njega klobase. R tem, kar jim je Jonas pravil, poučeni so bili zdaj o vsej industriji pokvarjenega moHa, in spoznali so še bolj resničnost stare prislovice, v katerej je ljudski humor in ljudska bi-strovidnost tako jasno izražena: da ae namreč porabi oil prašiča vse, razun cviljenja. , Jonas je pripovedoval zanimive stvari; meso, ki pride iz razsol-nice in ki že smrdi, se spere s sodo, da se mu odvzame duh, in potem se proda. Tudi o čudežih kemije je slišal govoriti: umetnim potom ao dali vsakemu mesu, svežemu ali nasoljenemu, — ta ali oni duh, to ali ono barvo, najraznejše okuse, — to, kakor se je le želelo. V razsolni-cah je stal genialen aparat, ki je prihranil čas in zvišal delavno zmožnost tvomiee, —stroj, obstoječ iz votle igle, pritrjene na sesaljki. Igla ae je zapičila v meao, aesaljka se je z nogo pognala, in na ta način je lahko en mož a alanico napolnil gnjati v par sekundah. Če ao ae vkljub tej previdnosti gnjati skvarile in tako smrdele, da je moralo sesekale in prišle ua trg pod imenom "stlačena glava". Le če so bile gnjati akoziuakoz akvarjene, ao Be od kazale Elzbietinemu oddelku ilobaae. Ko jih je atroj na drobno zrezal in ko ae je primešalo še pol tone drugega mesa, ae je smrad porazgubil, ki je prihajal iz gnjati. Nikdo ae ni menil, kaj pride v klobase. Iz Evrope so ae pošiljale nazaj stare, nesprejete klobase, — vae plesnjive in bele —: obdelali so jih s boraksom in glicerinom, vrgli v livak ter jih pripravili za domač trg. Meso, ki je legalo po tleh v prahu in nesnagi, po katerem so možje co-potali in na katero so izpljuvali na bilijone jetičnih kalij, — je prišlo v stroj za klobase. V nekaterih pr<»storih je ležalo mesa cele gore vi-Moko; skozi slabe atrehe je curljala nanj voda in na tisoče podgan se je po njem podilo. Vteh temnihfkladiščih ae je moglo le malo videti; _če ai potegnil z roko po mesu, dobil si polne roke podgatiske nesnage. Podgane so bile prava nadloga, in klavničarji so jim nastavljali zastrupljen kruh. Podgane so poerkale, — in vse: podgane, kruh in meso, se je skupaj zmetalo v livake. To ni pravljica, ni šala! Meao se je nakladalo na dvokolniee, in možu, ki je to delo opravljal, ni bilo mogoče paziti na podgane in jih odbirati, tudi če bi ktero videl. Pa saj ao prišle v klobase še vse druge stvari, proti katerim ao zastrupljene podgane prava slaščica! Možje »i niso mogli rok nikjer umiti, predno so jedli, in zato «o si jih umivali v vodi, ki se je potem napeljala na meno za klobase. Zadnji odpadki skirhanega mesa, preostanki corned-beefa in najslabši ostanki vseh ostankov iz starih, v kleteh gnijočih kad i j, — vse to je prišlo v stroj. ( • Pri sistemu stroge varčljivosti, ki so ga klavničarji energično vzdrževali, ao se posluževali zvijač, ki so se vedno ob gotovem času uporabljale; ena*izmed teh zvijač je bilo anaženje kadij za odpadke. Zgodilo se je spomladi. V kadeh ac jc nabrala vsakovrstna nesnaga m rjavina, stari parklji in smrdljiva voda; — voz za vozom se je tega blata naložilo, in pomešana s svežim mesom se je ta masa atlačila v stroj ter se razposlala kot klobase v javne zajutrkovalnice. Iz goto-vrh delov so se izdelovale kuhane klobaaice, toda ker je za kuhanje trdbalo časa in ognja, ao klavničarji raje pozvali na pomoč kemike, in ti ao potem klobaaice preparirali z boraksom ter jih pobarvali z gela-tinom. Vae klobase ao prišle iz enega in iatega kotla, le označile bo se uaketere izmed njih kot "posebno fine" ter ae prodajale funt dva centa dražje. Vtako okolico je prišla Elzbieta in tako delo je morala opravljati. To je bilo topo, človeka nevredno delo, ki ji ni pripuščalo niti časa za premišljevanje, niti moči za kaj druzega. Postala je del stroja, ki ga je oskrbovala, in vsaka druga zmožnost, katere 8troj za se ni zahteval, je polagoma v njej zamrla. Samo en blagoslov je imelo to zoperno delo, — da je spremenilo človeka v brezčuten stroj. Polagoma je v njej odrevenelo vse, — vse je zamrlo. Večer se je sešla z Jurgisom in Ono, in skupaj so se vračali proti domu, včaaih niao spregovorili med seboj niti ene besedice. Tudi Ona ni več dosti govorila, — Ona, ki je sicer prepevala kot ptiček I | Morila jo Je bolezen in tuga in včasih je imela komaj toliko moči, da se je vlekla domov. Potem ao zavžili, kar bo pač imeli, in ac drug za drugim moleč porazgubili v svoja ležišča; aaj itak niso mogli govoriti o čem drugem kot o svoji bedi. Premagal jih je težak spanec, in zjutraj ao ae zbudili bolj zmučeni, nego ao šli spat. Bili ao že tako topi, da jim niti giad^tii več prizadjal muk.; Le otroci ao še jokali, če ae niso najedli do sitega. In vendar ni bila Onina duša mrtva, mrtve tudi niso bile duis drugih, — le apale ao. Včasih 8o se vzbudile, in takrat je bilo strašno. Spomini so oživeli, radost in sreča nekdajnih dni j jih je klicala nazaj, nekdajni upi in nekdajne sanje so jim stopile pred oči, — in takrat so stokali pod svojim bremenom ter začutili vso neizmerno pezo svoje nesreče. Tako jih je tlačila ta mora, da skoro upiti niso mogli, — bojazen pred tajno bod<»čnostjo, ki je hujša nego smrt, se jih je polastila. Bilo je nekaj, kar se z besedo ne da izraziti, kar nikdar ne omenjajo oni, ki sami sebi nočejo priznati, da so premagani. Da, premagani: zgubili so igro, strta jih je osoda. In šlo se je samo za borni zaslužek, za tekoče račune in obresti! Sanjarili so o svobodi, upali so, da si opomorejo in se če*a naučijo, — da bodo dostojno in v snagi živeli, — videli svojega otroka rasti v moči in veselju —: a vse je bilo preč, — ; sanje, nade se niso uresničile; razpršile so se kot dim! Igrali so, a izgubili! fte šest let bodo morali naporno delati, predno ai oddahnejo in predno postane hiša njih last. In živo jim je stopila pred oči zavest, da je nemogoče, da bi šest let tako živeli, kakor živijo sedaj! Bili so zgubljeni, padali so vedno nižje, in za nje ni bilo ne rešitve in ne upsr nja. Pomoč, katero jim je nudilo veliko mesto, bi se nič ne zmanjšala, ; ako bi se spremenilo mesto v širok ocean, v pustinjo, v puščavo, ali v grobišče. — Take misli so se vtihotapile ponoči k Oni, kadar se je vzbudila. Ležala je mirno in se strašila udarcev lastnega srca; premišljevala je bedo človeškega življenja. Enkrat je zakričala in vzbudila Jurgisa; on pa je bil utrujen in Čmeren. Tako se naučila tiho va ae jokati. Njiju arci sta ae sedaj tako redkokedaj našli, celo njih nade so počivale v raznih grobovih. Kot mož je imel Jurgis svoje lastne skrbi; njega je preganjala druga pošast. Nikdar ni o tem govoril niti komu drugemu pustil o tem govoriti. Celo sam sebi ni hotel priznati, da ga pošast zalezuje. In vendar ga je oropala vsega moštva, in o žalost — dvakrat, trikrat ga je še nižje potisnila. — Jurgis se je udal pijači! Delal je v peklu, polnem dima, prahu in smradu, — dan na dan, teden za tednom, da so ga boleli že vsi zgibi; začelo mu je v glavi šumeti kakor ocean, in hiše okrog njega plesati, kadar se je vračal domov. In za vse ,te grozote se je dobila olajšava — pijača! V njej je pozabil na vso muko in bolesti, — čutil se je olajšanega. Zopet j« mogel gledati, — glava se mu je zvedrila, postal je gospodar čez svoje misli, čez svojo voljo. Pijača ga je iz mrtvila zopet oživela, lahko se je smejal in ae s svojimi tovariši šalil. Bil je zopet mož in gospod čel svuje življenje. Za Jurgisa prvič ni bilo lahko piti več kot dvakrat ali trikrat; prvi požirek ga je usposobil, da je lahko jedel; torej ga je moral napraviti; drugi požirek mu je slast še enkrat obudil. Toda prišli so časi, ko ni ničesar povržil, in takrat je bila pijača le potrata. Nekega ilne pa je zapil vse, kar je imel pri sebi, in odšel je domov napol pijan ter se čutil srečnejšega kakor že eno leto ne. In vendar je vedel, da U *reča ne more biti trajna. Potem je sovražil one, ki so ga te sreče oropali, sovražil je svet, sovražil je tudi življenje. In prevzela ga je «ra- 1 mota ter ga napravila še bolj nesrečnega, kaikor je bil prej. Pozneje, ko je začel misliti na obup svoje družine in ko je Tzračunil, kotiko je zapravil, — stopile so mu solze v oči, in pričel je nov boj s pošastjo. To je bil boj brez konca. Na to pa se Jurgis ni domislil ni imel dosti časa za premišljevanje —, le bojeval se je. Gnan od bede is obupa, treba mu je bilo prekoračiti le ulico, da se reši muke. Ni voglu je stala pivnica, na vsakem voglu je stala ena, m nekaj jHi je bilo tudi v ulici. Vsaka ga je vabila k sebi, vsaka je tvorila bitje samo zš-sc in imela svojo posebno privlačno silo. V njih je vedno našel prijazno toploto in avetlobo in dober prigrizek, morda tudi gmlbo, prijazen obraz in prijazno besedo. Sčasonfa je Jurgis prišel v navado, da ae je One na potu proti domu oklenil. Držal je tesno objeto in korakal hitro. Nejevoljen je bil sam nš-se, vendar pa ae temu ni mogel odvaditi. Razumeti Ona itak ni mogla, kaj t« ljubeznjivoat pomenja, ker ni nikdar pila V urah, kadar gaje obup najbolj tri. je takorekoe sam želel, da l>i ssftels piti tudi Ona, samo zato da bi se mu ne bilo treba pred njo sramovati. P^em bi skupaj pila, da ubožita strahoti — vsaj za en čas —, naj pride pozneje kar hoče.' (Dalje prihodnjič.)