GLA1 NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Dally -s m the United States* s* ■■■ Issued ererj d«y mat SakfB —: ud Lefil Holidays g-< 50.000 Readers. s» TKUUTOH PI&A&inS: 4687 COKTLANDT. Entered m Baoond-Claat MatUr, September 21,1908, at Um Pott Offloe aft Haw York, H. T, ante the Act of Congress of March S, 1871, TELEFON PISAEHE: «887 OOBTLANDT, HO. 176. — ŠTEV. 176. — , . . ,|g---- NEW YORK, FRIDAY, JULY 28, 1916. — PETEK, 28. JULIJA, 1916. VOLUME XXIV. i— LETNJLK, XXIV, Nemci poskušajo zavstaviti zaveznike, pa nimajo uspeha ANGLEŽI SO PRECEJ NAPREDOVALI PRI POZIE RESU, LONGUEVALU IN DELVILLE GOZDU TER NA NEKATERIH DRUGIH KRAJIH. — FRANCOZI POROČAJO O HUDIH NEMŠKIH PROTINAPADIH. — ANGLEŽI SO BAJE V POZIERESU NAŠLI CELE KUPE NEMŠKIH TRUPEL. — ANGLEŠKA ARMA DA JE V TREH TEDNIH IZGUBILA NAD ŠTIRI TI SOC ČASTNIKOV. — NEMŠKA OJAČENJA. irci. Irskega poslanca so vrgli iz angleškega parlamenta. — Težaven od govor na kočljivo vprašanje. London, Anglija, 27. julija. — Angleži so se vrgli na nemške postojanke v Delville gozdu in jih zavzeli. Ugodno vreme je dalo Nemcem priliko, da so spravili na zahodno bojišče še nekaj več čet, s katerimi imajo najbrže namen zavzeti nazaj vas Pozieres, kjer so pa angleške čete svoje postojanke že razširile izven vasi. Današnje }>oročiio, ki je bilo izdano zvečer, se glasi, da s«» se tekom celega dne vršili grozni boji. Vojna sreča se je sicer tekom celega dne zelo menjala, toda končno so Angleži vseeno svoje pozicije pri Pozieresu, v okolici Lon-guevala in v Delville gozdu razširili. London, Anglija, 27. julija, — Danes zvečer je bilo izdano sledeče poročilo: — Vršili so se hudi boji pri Pozieresu, Longuevahi in Delville gozdu. Severno od črte Pozieres-Bazentine-Petit smo preteklo noč zavzeli 2(X) jardov nekega zelo važnega sovražnega zakopa, v katerem se je sovražnik zoperstavljal z največjo trdovratnostjo. Kmalu nato je sovražnik vprizoril hud protinapad in zakop nazaj vzel, toda naše čete v drugič so napadle in zakop še enkrat zavzele. Na našem desnem krilu se vrše grozoviti boji; prepodili smo sovražnika iz njegovih postojank na vzhodu in na .severozapadu Delville gozda. Boji se še nadaljujejo pri Longuevalu, kjer smo po daljšem in nadvse krvavem boju zavzeli nekaj postojank v severnem delu vasi. Okoli ene ure v sredo je nek manjši sovražni oddelek prišel v naše zakope, ki se nahajajo nekoliko vstran od Vpres-Pilken pota, toda smo jih prepodili ven brez več jega truda. 9 ill I i Sovražnik se poslužuje v teli boj ill strupenih plinov. Na ostalih delih fronte je bilo sicer več izprememb, namreč v naš prilog, toda so neznatne. • Pariz, Francija, 27. julija. — Francoski vojni urad je izdal sledeče poročilo: — V južnem delil doline Sonune so naše čete imele velike uspehe, zlasti pri Estreesu. Hudi boji so se vršili tilth pri Soyeeourtu. Severno od Aisne je sovražnik vprizarjal hude protinapade, toda srno jih odbili z našimi strojnimi puškami. Na bojišču pri Champagne so nemške čete v sredo, okoli desete ure ]>onoči, vdrle v nekaj naših zakopov, začasno so jih bile tudi zavzele, toda obdržale so jih bile le tako dolgo, dokler nismo vprizorili hudega protinapada. Artilerijski boji so se vršili na verdunskem bojišču, zlasti pri všini štev. :>04 in Fleurv. Več granat je bilo pa razstreljenih pri Thiaumontu. Berlin, Nemčija, 27. julija. — Tekst nemškega uradnega pvročila je: — Med Ancre in Soinme so se vršili neprekinljivi in strašno krvavi boji. Zavrnili smo več sovražnih napadov z ročnimi granatami pri Pozieresu. Blizu Barleauxa so Francozi vprizorili hud napad na naše jx>zieije, toda se jim ni posrečil. Tekom noči so Francozi napadli pri Froide in Fleurv. toda vse napade smo odbli, na nekaterih točkah se boji še nadaljujejo. Vjeli smo okoli petdeset francoskih vojakov in zaplenili nekaj orožja. Pri Beine, blizu Rheimsa, je sovražna artilerija spra vila na tla en naš zrakoplov. Paril, Francija, 27. julija. — Francoski n angleški vojaški kritiki so mnenja, da so zavezniki postale s tem, da so zavzeli vas Pozieres, popolni gospodarji cele nemške dru^e črte. Boj za Pozieres se je vršil enajst dni. Vas so Nemci branili z dvestotimi strojnimi puškami, od katerih je bilo večina uničenih. S fronte se poroča, da so angleške čete našle v hišah in med hišami cele kupe mrtvih nemških vojakov; največ teli je bilo Bavarcev; bavarske čete so menda vas cel čas branile, vsaj zadnje so šle ven. London, Anglija, 27. julija. — Kako grozni boji se vrše zadnji čas na sommeški fronti, je najbolj razvidno iz izgub angleških častnikov. Vpjni urad je izdal poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo v prvih tednih meseca julija ubitih 1,108 častnikov, 2,834 je težko ranjenih in 491 se jih pa pogreša; skupaj: 4,433. bilo ubitih 10,105 častnikov, 21,290 je bilo se jih pa pogreša; toraj skupaj je može 33,857 častnikov. London, Anglija, 27. julija. — V današnjem zasedanju poslanske zbornice so se vršili burni prizori. Irski nacionalist Laurence Ginnel, je stavil notranjemu ministru Her-bertu Samuelu sledeče vprašanje: — Ali so bili angleški vojaki, ki so zasedli Dublin, upravičeni streljati na plavili stan bolniških strežnic, ali so bili upravičeni trgati bolniškim strežnicam z oblek rde-če križe, ali so bili upravičeni zapirati jih kot zločinke* Notranji minister je vzkliknil: — To ni res! Ginnel je rekel: — Z ozirom na ta nesramen ministrov odgovor — toda nadaljevati ni mogel, ker je nastalo v dvorani preveliko kričanje. Ministrski predsednik je zatem stavil predlog, da naj se Ginnela suspendira. Za predlog so glasovali vsi razen Ginnela. Zatem je priešl k njemu narednik in mu zapovedal, da naj gre iz dvorane. Ker ni hotel tega storiti, je prišlo namUku par vojakov na pomoč. Z združenimi močmi so ga vrgli na prosto. "Deiitsciiland". Kje je "Bremen", se še nič ne ve. Nekaj poročil ie došlo, da so ga. že Angleži vjeli. Baltimore, Md., 27. julija. — prašanje: — Kdaj bo odrinil Deutschland"? je povzročilo svetovno vgibanje. " Deutschland'* je sicer pripravljen, — pripravljen je že dolgo, toda vprašanje nastane, ako je tudi kapitan Koenig pripravljen. Kapitan je danes cel dan vodil različne predpriprave, vsled česar so pričeli nekateri zopet misliti, da se bo kapitan nekoliko pomaknil iz pristanišča v Chesapeake zaliv, kjer bo čakal "Bremena Kdaj bo "Bremen" prišel, je seveda veliko vprašanje. Poročila so že celo prišla, da so ga Angleži vjeli in zapeljali v Halifax. — Tako je pisal tudi nek državni uradnik svojemu bratrancu, ki se nahaja tukaj. Beaufort, N. C., 27. julija. — V dogledni bližini tukajšnje obale se je pojavilo dvoje zavezniških vojnih ladij, vsled česar je mnenje, da zaveznik: pričakujejo "Bremen" prihajati v tej smeri. Dozdaj se "Bremen" še ni pojavil. KADAR GBE ZA OBSTOJ NA RODA,NINOBENAŽBTEV PRE VELIKA! DENAR SE LAHKO ODPO&LJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU. Avstr. protinapadi. Avstrijci pošil jajo na Lahe hud artilerijski ogenj. — Velike laske iz gube. — Avstrijsko poročilo. Rim, Italija. 27. julija. — Vojni urad je izdal sledeče poročilo: "Včeraj je bila sovražna artilerija zelo aktivna. Bombardirala je naše postojanke v Asiago. Boi-te in Degano dolinah, dalje je pošiljal sovražnik tudi ogenj na mile pozicije v soški fronti. Škodo, ki so jo Avstrijci s tem napravili, je neznatna. " V Val Arsa. na gornjem koncu Posina doline, je sovražnik v noči od 25. do 26. julija poskušal napadati naše pozicije na desnem bregu Leno reke. "V Tonezza planoti smo napadali sovražne postojanke, toda sovražnik se z vsemi silami zoper-stavlja in s tako trdovratnost jo, da nam ni mogoče poročati o kakih večjih uspehih, vendar brez uspehov ni bilo. "Sicer je pa položaj tak kot je bil". Berlin, Nemčija, 27. julija. — Avstrijsko poročilo, ki je bilo izdano 2G. julija, se glasi: "V Sugana dolini so Italijani prenehali napadati. — Artilerijski boji se nadaljujejo. 24. julija je imel sovražnik velikanske izgube; samo v enem delu fronte v Sugana dolini je imel od 1200 do 1300 mrtvih. Sovražnik je zdaj zaposljen s sežiganjem mrtvih vojakov in reševanjem in odvaževaniem ranjenih". London, Anglija, 27. julija. — Reuterjeva agentura je prejela sledeči odlomek iz avstrijskega vojnega poročila "Italijani so svoje napade, ko so dobili večja ojačenja, obnavili, toda naše hrabre čete drže še vse postojanke; vsi laški napadi so bili odbiti". Kaj lahko je mogoče, da se bo Rumunska vmešala v vojno. — Kralj Konstantin. — Konferenca. Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba upoštevati tudi hišno številko in zadnjo pošto, ako se ista ne nahaja v kraju. To svoto je dodati dnevnemu kurzu; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K. Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedeli, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. ZgOr di se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča sakaa niter, ako se urine kje m. Berlin, Nemčija, 27. julija. — Zadnji čas se veliko govori, da se bo Rumunska pridružila zaveznikom in napovedala Avstriji vojno. V slučaju, da bi Avstrijci pognali Rusa iz Galicije in Bukovine, se Rumunska ne bo vmešala v vojno, v nasprotnem slučaju se bo pa prav gotovo. — Ako bo Rumunska to storila, jo bo zadela ravno taka usoda kot je zadela Srbijo. Atene, Grško, 27. julija. — Kralj Konstantin se je včeraj dol go časa posvetoval z vrhovnim po veljnikom, generalom Mashopulo som in šefom generalnega štaba O čem so se posvetovali in kaj so sklenili, se dozdaj se ni moglo dognati. Rim, Italija, 27. julija. — Včeraj se je pojavilo nad Dračem več italijanskih zrakoploveev, ki so začeli obstreljevati mesto. — Veliko hiš je poškodovanih. Ko so stopile avstrijske obrežne baterije v akcijo, so se zrakoplov-ci umaknili. Atene, Grško, 27. julija. — Avstrijci imajo ob grški meji samo eno brigado. Bolgari niso dovolj močni, da bi začeli kar na svojo roko prodirati proti Solunu. Spopadi ob meji so čisto pojenjali. Prolest na notu. Noto bo imel ameriški poslanik v Londonu že danes v rokah, nakar .. j a bo dostavil angleški vladi. Vroči boji na vzhodni fronti zelo pojenjujejo. MOČNE AVSTRIJSKE ČETE SO SE MORALE UMAKNITI PRED RUSI. — NEMŠKO POROČILO O ZMAGI PRINCA LEOPOLDA. — PRI KOMAJRI SE VRŠE VROČI BOJI MED PREDNJIMI STRAŽAMI. — GENERALU LINSINGENU SE JE POSREČILO ODBITI NEKAJ RUSKIH NAPADOV. — AVSTRIJCI SO VJELI SKORAJ TISOČ RUSKIH VOJAKOV IN ZAPLENILI PRECEJ VOJNEGA MATERIALA. Washington, D. C., 27. julija. — Vlada Združenih držav je poslala Angliji oster protest glede njene 4črne liste". Nota je že na potu in ameriški poslanik v Londonu jo bo imel najbrže jutri zjutraj. Protest obsega okoli tisoč besed. Vlada Združenih držav jo bo dala v javnost v pondeljek. Mr. Polk. ki je zdaj začasni tajnik, namestnik Mr. Lansiuga, ki se nahaja na počitnicah, je noto sestavil. toda časnikarjem ni hotel dati drugih informacij, tikajočih se note, kot to, da Združene države zahtevajo, da svojo po mednarodnem pravu nepostavuo "listo" razveljavi. Poročila prihajajo, da vse druge manjše nevtralne države čakajo kaj bodo vkrenile tozadevno Združene države, nakar bodo po tem še same poslale Angliji note, ki bodo slične ameriški. Državni uradniki — kot se je dalo sklepati iz njihovega obnašanja — so popolnoma zadovoljni z noto in tudi pričakujejo, da bo imela svoj zaželien učinek. Za Poljsko. London, Anglija, 27. julija. — Anglija bo dopustila dovažanje hrane v Poljsko, ki se nahaja v rokah centralnih držav, in sicer le, ako bo predsednik Wijson imenoval nekako komisijo, ki bo obstojala iz samih nevtraleev. Naloga te komisije bo, da bo skrbela, da bo hrana in obleka res prišla v roke) Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov % dodati: polije aaj m po l . .. Petrograd, Rusija, 27. julija. — Rusko vojno mini-! strstvo je podalo danes sledečo izjavo: — V torek smo vjeli na zapadni fronti 6,250 nemških vojakov. Zaplenili smo pet topov in 22 strojnih pušk. V noči od torka na sredo je napadel močan sovražni-ški oddelek naše pozici je pri jezeru Volčino, severno od jezera Miadziol. Napadalci so naleteli na tako hud odpor, da so se morali kmalu z velikimi izgubami umakniti. Severovzhodno od Baranovčev se vrše izvanredno vroči artilerijski boji. Naša artilerija je dosegla že vee uspehov, ki so zelo velike važnosti. P i •i Slomevki se vrše vroči boji za most, ki vodi preko reke. Naše čete prav dobro napredujejo. Petrograd, Rusija, 27. julija. — Ruski generalni štab poroča, da so se vršili danes na severni fronti samo manjši spopadi in artilerijski boji. V Voliniji so Rusi še vedno v ofenzivi. Na nekaterih mestih so že prekoračili reko Boldurovko. General Saharov je vjel včeraj 128 častnikov in 6250 mož. Od 16. do 25. tega meseca so vjele čete tega generala 24,000 nemških in avstrijskih vojakov. Petrograd, Rusija, 27. julija. — Vse tukajšnje časopisje je prepričano, da bodo Rusi v bojih z Nemci in Av-Poljakov, da se je ne bo rabilo zaistriJei zmagovalci. Kakorhitro bodo potisnili čete gene-kake druge, mogoče za vojaške! rala Hiiideuburga nekoliko nazaj, se bodo začeli pomikati namene. I proti jugu. Močna armada bo odšla pred Lv»v in ga po- Tako so se danes izrazili neka- skušala zavzeti, teri vladni uradniki. Natančneje yn.i,^: __ - - -r> , , zadnji eas se operacije za Ruse zelo ugodno razvijajo. V Bukovim bi bilo morda še boljše, če bi vedno ne deževalo. Vsled neprestanega deževanja so ceste tako ra-Tukaj se domneva, da bo pred- zorane, da je po njih skoraj vsak transport nemogoč, sednik Wilson najbrže imenoval Sovražnik se v velikih množinah vdaja Hooverjevo komisijo da bo spre- Berlin, Nemčija, 27. julija. - Ne severnem delu vz-lela tozadevno delo, kajti ta komi- -.i . i • t\ • ■ • i i , UC1U sija ima že vse podatke in tudi! *rVllt0' °b fk.1 Dvilll> ^ vladal skoraj popolen lastne izkušnje glede razmer v,11111'* Zadll-le (lm 111S<> obnovili Svojih napadov. Poljski. Čete generala Hindenburga se pripravljajo na novo ----- ofenzivo, ki bo morala biti uspešna. Pozor pošiljatelji denaria! 18everm\od Ba1rfnovi^ev s°se vroči boji. at- H tf JU w Jl J imadi princa Leopolda se je posrečilo pognati Ruse z ve--* 1 likimi izgubami v beg. ^ttSSJESSfl -V Vfmfjl se liioralc močne avstrijske čete naj-t Avstrijo in Nemčijo ter narobe, prej umakniti pred Rusi; zatem so se pa zopet končen-sprejemamo denarne pošiljatve do trirale 111 vpnzarile splošen napad. Pri tej priliki so vje-preklica le pod pogojem, DA SE 1<* skoraj tisoč ruskih vojakov. SE - Sever,1<> od Prisloi> p°S°rJa v Biikavini začeli Av- Kv ISSSmML2&SS StlT S .protlofe!^lvo* Sovražnik se je moral z velikimi IZGUBLJEN, ampak naatetisa- lz£«»>aini umakniti preko reke Came, morejo le zamude. Mi jamčimo ca* Berlin, Nemčija, 27. julija. — Poročilo velikega nem-vsako denarno pošiljatev toliko škega generalnega štaba se glasi: časa, da se izplača na določeni naJ — Včeraj zvečer so Rusi znova navalili na postoian- uR bSMTtSSSke bavarf<^TT LeT,lda:Scverno od smo tedajvzvezirad/ vojnTS Se le v»*Iil ™K;a I,.tka, v kateri smo bili mi zmaKoTalci. TionolnM aiinininstf tiri nnSI. I Kazen malih spopadov pri Komajri vlada skoraj ob reli vzhodni fronti popolen mir. Dunaj, Avstrija, 27. julija. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja: bi> pa sproeil vladi Združenih držav ameriški poslanik Walter Rineš Pa gre. Paroplovba do Belgrada. Berlin, Nemčija, 27. julija. — (Preko Sayville po brezžičnem brzojavu). — Prekmorska poroeeval-na agencija poroča, da je vstanov-ljena Donavska parobrodna družba, ki bo imela po Donavi zveze med Passau, Bavarsko in Belgra-dom, Srbija. Štirje norveški parniki uničeni. London, Anglija, 27. julij. — Nemški podmorski čolni so spravili na dno četvero norveških par-nikov, ki so vozili les za zaveznike po Severnem morju; ti parniki so bili: "Bems", "Siebrid", "Juno" in "Keotgeni". Ijanju denarja. Cene : K $ K 5____ .90 120---- 10____ 1.60 130.... 15.... 2.30 140____ 20____ 3.00 150.... 25____ 3.70 160.... 30.... 4.40 170.... 35____ 5.10 180____ 40.... 5.80 190____ 45.... 6.50 200.... 50.... 7.20 250.... 55.... 7.85 300.... 60.... 8.55 350.... 65.... . 9.25 400____ 70____ 9.95 450____ 75.... 10.65 800____ 80____ 11.35 600____ 85.... 12.05 700____ 90.... 12.75 800____ 100.... 14.00 900.... 110____ 15.40 1000.... Ijen. t 16.80 18.20 ! 19.60 čan 21.00 22.40 23.80 25.20 26.60 28.00 35.00 42 00 49.00 — Zapadno od Berestečka v Voliniji smo odbili morilski napad. Sovražniški odpor ob reki Stvr je zlom- Ob cesti, ki vodi proti Lesnikovu, so se naši dragon-ci parkrat udarili z ruskimi kozaki. Kljub temu, da so bili kozaki v premoči, so se morali umakniti. Berlin, Kemčija, 27. julija. — Avstrijski generalni _____stab Je Pnpoznal v svojem poročilu z dne 26. julija, da so 56.00 se morale avstrijske čete umakniti. Tozadevno oficielno 63.00 poročilo se glasi: 70.00 -pi . . ... 8400 i ^anajst milj severno od Brodyja smo se se spo- Padh z močnimi sovražnimi oddelki. Ker nam je pretila i26.oo. uevai-nost, da bi bili obkoljeni, smo se'še pravočasno u-139.00 makmlL vs^d^S; Sovr^ P-^iviloyu se je končala z našo zmago, računati po najnovejSih cenah in,SoVI?Zr"k Je ^ lzvanredno velike izgube, bomo tudi nakasovali po njih. — j . Aj0na°n» AllSh.ja> 27. julija. — Iz zanesljivega vira Včasih se bo xgodilo, da dobi na- se Je doznalo, da so prišli Avstrijcem na pomoč močni tur-.lovnik kaj več, včasih pa tudi kaj ski oddelki. Turki so razpostavljeni ob raznih gorskih ^'J^S^e faS^Z: prel?Z1\ki Iodij° 12 Galicij« v Ogrsko nižino. Značilno je ^M^^^r^Z Pri tem, da tega ne omenja nobeno avstrijsko in nobeno pri iuu cene morda ie ^Onl tursko Poročno. j Turki so prišli skozi Bolgarsko in Ogrsko in odtauf ,naprejv Galicijo. Bozdai se se ni moglo doznati, koliko , turtfah vojakov pomag^ Avstrijcem. HHHHHHHI^^HHr GiiAžs NARODA, 28. JUL. 1916. GLAS NARODA" (Blotenle Daily.) Maad ftMfttei VLOVmO PTTBL1HHEEQ OO. V WUJOC B1K8EB, LOUIS KEHZDIK, Ha« at H Oerttaadt of tbe corpontioa a bor« offleam: . Boroocfe (K M lorfe OUy. K. X. leto T^ta Itat m « pol teto------- ■ telo teto n. m Imps m tm teto mm ■ ■ ■ pol teto — — te __ 93.OO L« 4.00 w 2.00 <-00 m M 2.66 „„ 1.70 **«LAS NAHODA" nedelj ln prtmlkor. HLAB NARODA" < "Votes of ths PeopteT) Bi «r«r day except Bmdiyi Holiday«. HotMRrtptte yearly 93.00. podplea la prloMnjejo. tej ee blaroroU pdttjaftl Pi v Money Order, trt teteeaU kraja naročnikov pro-gtno, da ee nem tndl prejteje M-MreilMe newanl, da hitreje sal-_demo naelornlka._ Dopteoia ln pciUJatTam naredit« ti aaalov: -GLAS NARODA" •S Oortlendt St., New York Oily. Telefon 4087 Oortlandt izjave nemškega državnega kanclerja se je o tem prav lahko prepričal. Avstrija je Nemčiji hvaležna, toda slaba zaveznica. — Izročila se ji je na milost in nemilost in zdaj ima cast opravljati težavna dela, od katerih bo imela le Nemčija dobiček, če bodo dobro dovršena. I ralno vizitacijo hlačnih žepov le domačih). Da so zakonsko boljše polovice v tej stroki dovršeno izvežbane, to je bridka resnica. Vendar jim v ta namen to podjetje toplo priporočam ter vposte-vaje, da namen posvečnje sredstva, jim to ne bo šteto ne v zlo in ne v greh — in makari če eelo Izmed vseh bojuj oči h se držav svojim hlačam žepe našijejo. Za Malo pregleda. «>ke armade, ki se že dve ujejo med seboj, bodo r,vri leti ui kniato končale delo uničevanja. Ne vrjameuio, «la je bilo kdaj v vojakih kako posebno navdušenje. V mrazu, blatu, pomanjkanju iu neprestani smrtni nevarnosti, pridejo v pošte v drugačne stvari kot je navdušenje. Na vseh frontah teče kri v potokih. toda uspehov ni ne tukaj ne tam. Saj ni vendar noben uspeh, ko mora pasti dvajset ali trideset tisoč vojakov, da se tovariši padlih pomaknejo za dve ali tri milje naprej. Največja delavnost se opaža zadnji čas pri Angležih. Spoditi so, ker so se skoraj celo leto počivali in pustili Francozom prenašati vse breme. Francozi so oslabljeni. — Dve leti trajajoče borbe s ojih oslabile. Le prirojena vstrajnost in sovraštvo do Nemcev jih vzdržuje. Toda francoskih vojakov je vsak dan manj. pomanjkanje je z vsakim dnem večje. I tail i ja se je izmed vseh držav gotovo najprej pokesala, ker je napovedala vojno. Italijanski diplomati in vojni agitatorji so že zdavnaj molknili. Zdaj ni Italiji več za zasužnjene sinov«- v Trstu, 1striji in Južnem Primorskem, ampak ukrepa, kako bi se i/kobacala iz zanjke. Močnik, ki pa je skuhala, ji je /r pri prvih žlicah naletel. Srbski narod premišljuje v suž-no>ti svojo žalostno usodo. Srbski diplomati sede na gorkem in prerokujejo Srbiji lepo bodočnost. — malo je upanja, da se bo to le- p<> prerokovanje izpolnilo. t mu gora si je dala dopovedati in j»- 1/pre v »dela, da sta Avstrija iu Netueija malo močnejši od nje. Sklenila je separaten mir ter želi Avstrijcem in Nemcem zmago. A ko bi zmagali zavezniki, bi ji presneto slaba predla. Vojna je zasekala Rusiji velike ran«*, toda Rusija jih ni prav po-sebuo občutila, ker je preobširna in takorekoč neizčrpljiva. Oua se ne bori niti za svoj ob-t>-j uiti za razširjenje svojega o-zemlja. Carigrad bi ji aicer dobrodošel, pa ga najbrže ne bo imela. V slučaju zavezniške zmage, bi bila za Carigrad dva tekmeca: Rus in Anglež. ' < e bi ee ne inogla mirnim potom pobotati, bi se poalusila sredstva, katero je zdaj v t«j dobi najbolj v navadi, orožja. Nemška armada se kaže svetu še vedno kot močan orjak. Toda, kaj se hoče. — Te silen orjak dobiva v isti meri udarce kot jih deli. — Ni čudno, če so se mu začela klecati kolena. Padel bo prejalislej. Nemška vlada to prav dobro ve, in napenja vae sile, da bi bila vojni prejkomogoee končana; seveda v njen prid. , Kdo je bral natančno govore in je Avstrija na najslabšem stališču ker ima največ sovražnikov. V o-krilju svoje meje jih ima skoraj toliko kot izven svojih mej. Avstrijski diplomati so bili prepričani, da bodo Avstrijci v par dneh pregazili Srbijo in da bo s tem konec komedije. — Toda komedija se je po zavzetju Srbije šele pravzaprav začela. Bolgari so izdali svojega brata Srba in se pridružili N^rneu. — V vojno so šli iz pohlepa in dobička-željnosti. Ko so dobili, kar so hoteli dobiti, se je v njih prijateljstvo do Nemčije iu Avstrije precej ohla-iilo. Niti na misel jim ne pride, da bi šli pomagat Avstrijcem v Galicijo. Turek je ravnotak hlapec Nein-ije kot Avstrija. Svojega ozemlja ne brani zase, ampak za Nemca. Nemec nima na zahodu ničesar iskati, pač pa na vzhodu. In na vzhod ga pelje pot skozi Turško. —k. Rojaki, vpoštevajte! Zaveden rojak je poslal našemu uredništvu sledeč dopis: South Norwalk, Conn. — Ob zaključku slamnikarske sezone je odšlo nekaj tukajšnjih rojakov v dobro zakurjeni New York, ostali pa so si tu poiskali primernega d^la, oziroma si tudi malo privoščili potrebnega počitka. Na jesen začne slamnika raka tovarna zopet obratovati. Odmor med sezonama je za Štorklja Kxpress vzela v svoj program in osrečila družini Skrabec in Ogrinje s čvrstima dečkoma, družino Rakovo pa z zalo deklico. Vse zdravo. Čestitamo! S tem pa še ni zaključeno poslovanje Štorklja Expres-sa. Pravijo, da se pred potekom odmora zopet oglasi. — Kakor povsod, se tudi tukaj sučejo pogovori o nesrečni borbi v starem kraju. Vsi se zavedajo, da je borbo izcimila nadgospodarstva željna hi častihlepna tevtonska kultura, a zavedajo se tudi revščine, ki bo po vojni šele dosegla svoj vLšek. Prepričan sem, da bo vsak rojak, vsaka rojakinja, prej ali ■slej, po svojih močeh prispevali k skladu za naše uboge, zatirane in v pomanjkanju vsega trpeče rojake. Res, da se moramo i tukaj pehati za vsakdanji kruli, toda kak nikelj se gotovo tudi od tega lahko pogreša, oziroma prihrani, bodisi na pivu, tobaku itd. Rojaki, če vas obiščejo sorodniki z de-eo, gotovo ne pozabite kupit za deco sladščic, igrač itd. Misli si, da imaš tak poset. Namesto nakupit drobnarij, prispevaj ono svotico za sklad revnim Slovencem, ne bode ti žal. Gotovo že si naletel na dete, ki je gladu veka-lo. Potolažil si ga s tem, kar si imel pri rokah. Kako si se veselil, ko si ga utešiL Glej! Tam doana je na tisoče takih gladu umirajočih črvičkov, ki željno stegujejo ročice k mamici za mrvico trdega kruha, pa jim ga dati ne more. Saj s^ina gladu umira. Pomagaj jih rešit gladne smrti. Veselje uad dobrim delom ti bo v stotero plačilo. Potov in načinov za pridobitev malih zneskov je na izbiro. Tako sta rojaka Pavel Ogrinc in njegov prijatelj prebrskala žepe svojiii starih hlač. Našla sta le malo plesaiiveifa drobiža. (Najbrže ostanek zadnje* krokarije.) Toda kunštni butici si vesta pomagati in sta posegla še v žepe "ta novih". Rezultat $3.00. Ker tn še nuuaiDo slovenskega društva, me vprašaja, kako ukrenit z denarjem. Svetoval sem jima, da položila denar v star lonec in oboje meni v varstvo izročita. Za dobo nabiranja prispevkov pred lagarn vseslovensko geslo: "Globoko v žep!'* — Žan. — (P. S. Moji žepi so vsi luknjasti, a sem jih zašil, namreč le na dnu; bom videl, če bo kaj '' ratalo".) J. S. K. J. je polnoštevilno udeleže, ker bo-demo razpravljali o konvenciji. Za uspeh in napredek! Anton Kobal, tajnik društva sv. Roka št. 94, North Chicago, 111. Ozdravljen biti od mehuriiega katarja. bolnih ledic, jie-r-enje urina. zjrul»o semen;!. želodienib bo- leznl ln revmatizma, Detroit, Bflch. — V dolžnost si pomeni sa . štejem opozoriti rojake na oni do pravo smu Ako se bo-' . . . ... eete oztlraveti. od teh Dopisi kronir-nih l»oIezm. pišite za pojasuUa na : J. F. DOLENC, P. O. Box 67, Detroit. Mich. pis iz tega mesta, ki ga je napisal neki J. Hočevar.. Rojaki, ne ozirajte se na ta dopis, ki nikakor ne odgovarja resnici. Nikomur ne želim, da bi tako sedel na 1 i—1 Več članov se je že izrazilo o različnih točkah glede konvencije J. S. K. J. Radi tega bom tudi! jaz izrazil svoje mnenje. Glede centralizacije se je že mnogo razpravljalo. Da je ista priljubljena pri večini članstva, ji* dokazala zadnja konvencija v Pittsburghu in poznejše splošno glasovanje. Upam, da v tem oziru ne bo spremembe na prihodnji konvenciji. Napačno se mi zdi mnenje ne-ka4erih članov, da je our Seri':ct-Centre 1 Oil ice: r Irvine P!.,, r- jjj« 15th £.rf*t Branch Oilic« --ho«. Quotas U>; ...t t .o... , ..Ct lht t'4 Bw-tl»'ay [ 151 p bt-h Street lib Itateifor, Street Mil *Ve»r Ud Sire* 1 ->J E I2>',h Streel 1* Irvm* eUc* j 'J62 E l«ih Street 'Open until mi«liii]>Lit mogla zadostit zahtevam, katere ne stroške. To se ne tiče samo te- jakom in rojakinjam v Meadow stavimo do nje. j ga slučaja, temveč to se naj vpo- Lands, Pa., iu okolici, da priredi Želeti bi* bilo, da prihodnja števa splošno. ( naše društvo 4'August Hebel" konvencija stori kaj za olajšavo Frontenac, Kansas. — V pasjih štev. 25!) prestopa iz otročjega, v članski dneli je tukaj v Kansasu nezuos-' v nedeljo 30. julija oddelek in da bi Jeduota spreje- na vročina; toplomer kaie včasih PIKNIK, mala otroke tudi nečlanov J. S. J*« stopinj, mnogokrat, še več. U- ki se prične ob 10. uri dopoldan K. .)., ker je rojakov, kateri iz čenjaki pravijo, da solnce izgore-: Vstopnina za moške je ifrl.lK). žen-različnih vzrokov tie morejo po- va, toda mislim, da nam, ki zdaj ske so vstopnine proste. Zu izvrst-slati člani Jednot, svoje otroke bi živimo na tej božji zemlji, se še no pijačo in dober prigrizek bode pa dali vpisat k J. S. K. J. j "i treba bati, da bi izgorelo. — dobro preskrbljeno. Defiivske razmere so srednje. Tu-| Vljudno vabimo Glede glasila J. S. K. Jednote vse rojake je najboljše, da ostane tudi zana- kaJ^nja Jackson Walker Coal Co. rojakinje tukajšnje okol prej Glas Naroda. Je najcenejši sicer obratuje vsak dan. toda dela nas polnoštevilno obiščejo, in kot dnevnik prinaša lahko hi- se kljub temu ne more dobiti, ker. Torej na svidenje 80. julija! tro poročila, bolj kot bi lastno Je delavcev itak preveč. — Dne (17-28-7,_Fr. Koren glasilo, kajti Glas Naroda je moč- 31- julija bo potekla pogodba no razširjen, je boljši za reklamo' ined premogarji in delodajalci, (ee bi kdo skrbel zanjo) kot last ! Ravnokar sem videl v časopisa no glasilo, katero prejemajo le1 "Tlu ^ Pittsburga, Kans.J člani Jednote. Ker je zraven še''1a so delavski zastopniki in vedno godrnjanje nad visokimi! operatorji sporazumeli. To bo ve-J prispevki, zakaj bi članstvu 5e W0 Za države Kansas, Missouri, večje nalagali? Sedaj plačamo, Oklahoma. Povišali se ne motim, $1.50 na leto za gla- IZUMITELJI želite li informacije silo. Lastno glasilo iu urednik bi vseh organizacijah, kljub temu, lias veljalo par tisočakov na leto da je bila neobhodno potrebna za obstoj naših organizacij. Prispevki v bolniški sklad so v resnici visoki, vendar kdor primerja svoto in dolgotrajnost izplačevanja bolniških podpor in velikih odškodnin, ne more drugega pričakorati kot visokih prispevkov v 'bolniški sklad. Vendar pri sedanjih razmerah ne moremo misliti na znižanje ali skrajšanje bolniških podpor. Preostane nam le poostritev pravil glede bolnikov. Prvič, naj so pri dene točka v pravila, da se bolniki, katerim zdravnik dovoli oziroma priporoči sprehod, smejo sprehajat izven doma le od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Če gre bolnik k zdravniku, sme tudi le med 8. zjutraj hi G. uro zvečer. Po 6. uri zvečer naj bo dovoljeno le v spremstvu enega izmed društvenih uradnikov. Za vsak prestopek te točke naj se odtegne bolniku podporo za en teden. Dalje plača J. S. K. J. zraven odškodnin tudi bolniško podporo tako dolgo, da se rana zaceli. Ker se pa nekatere rane iz različnih vzrokov predolgo ne zacelijo, svetujem, da se plača bolnikom, kateri jjrejmejo odškodnino za kak ud, bolniška podpora le za tri mesece, ne oziraje se, če je rana zaceljena ali ne. To bi pomagalo, da bi se več ran prej zacelilo. V ostalem naj bolniška podpora in odškodnina ostane kakor je zdaj. Kakor že prej omenjeno, so nekateri člani mnenja, da J. S. K. Jednota ne napreduje zaradi centralizacije. Jaz mislim, da je eden glavnih vzrokov evropska vojna, ker sedaj ne prihajajo Slovenci iz stare domovine, tukajšnji go pa v večini v organizacijah; vsaj kateri se količkaj zanimaj 3 za podporne organizacije. Ker ni pričakovati priseljevanja niti v fbližnji iprihodnjosti, bo najboljše, da obrnemo vso pozornost v otročji oddelek. Pomislite, člani, uprava J. S. K. Jednote je že zdaj precej draga; vsak član (članica) mora plačat na mesec 10f^ za Jeduotino upravo. če dobimo še glasilo, ne bo zadostovalo niti 25^ od vsakega člana za upravo Jednote. Končno bratski pozdravljam vse članstvo J. S. K. Jednote. Frank Špehar, član društva sv. Jurija št. 61, Beading, Pa. • Ker se nam bliža čas desetega glavnega zborovanja J. S. K. Jednote, hočem tudi jaz napisati par vrstic v preudarek tistim članom oziroma delegatom, kateri so za centralizacijo bolniške podpore, da ostane še zanaprej. Cenjeni sob rat je, premislite NAZNANILO IN 1'KII'OROČILO Cenjenim rojakom naznanjamo, u« ■mo odprli novo zlatarsko trgovino na <126 St. Clair Ave, Cleveland, O. Na5e podjetje je lnkorporl-rano po postavali države Ohio, Je o" pod posebnim 4ja nadzorstvom, ter Je vsaka Špekulacija ali goljufija nemogoča; sicer Je na Se , prvo In edino slovensko zlatarsko podjetje Inkorporirano v Združenih di2a vab. | JJasl Je tvrdka nova, vendar pa so ustanovitelji Iste znani rojakom Sirom Amerike že mnogo let. j Prlporoanio se za naknp elatnlna, Hi-ebrnlLie, Šepnili In etensklh ur, 1. t. d. Pri nas bode vsaka ura, predno 8e Jo | «la Iz rok, uutaučno regulirana in pnt- (i&kuSena. Posebna 201etna praksa v ( popravi ur In zlatnine v starem kraju kako da so plače za tri cente pri toni in 5 IZPOPOLNITE in ZA VARIT TTTTI? in Amerik*- Priznanja in pohvalo lma- odstotkov za vsak jard za "mr-| ne samo od rojakov, temveč tudi od in dnevno delo. Te dni bodo ! SVOJ IZUM, itvo delavski zastopniki prišli skupaj1 z operatorji in bodo podpisali novo plačilno lestvico. Toraj je upanje, da ne bo treba stavkati. Stavka danes skoro nič ne pomaga. Ako kapitalisti pri'holjsajo za par odstotkov, potem se pa živ- ____ Ijenske potrebščine za toliko, alij JlZiCO Zast°_°ji takemu, ki jo pa še za več podraže. — Tukaj je po kratki, toda mučni bolezni u- pišite v SLOVENSKEM JEZIKU in Vi bodete takoj dobili natančen odgovor v SLOVENSKEM JEZIKU. mrl rojak Frank Božič, star 52 let. Tuikaj zapušča ženo s šesteri-mi otro.-i, ki so stari od 8 do 18 zahteva. Pišite na naslov: drugorodcev. Ne bomo se bahall, temveč prinesite ali poSlilte pokvarjeno uro, zlatnino ali grafofon, ter se prepričajte. Naša posebnost Je novi govorilni I stroii ali grafofonl, pri katerih ni po-, treba menjati igle, nadalje ploSCe ? j vseh jezikih. Posebno zniiane eene za teko«! mesec, to pa zato, da se z rojaki Clm veS seznanimo. Toraj, ako potrebujete kaj v zlatarskem all grafofonskem oddelku, pridite ali pa pišite, Ua so seznaniuiu i« se prepričate. Naslov trgovine: THE WILLIAM SITTER Co. odgovor mi pomolita pod nos figej V otroškem oddelku si lahko in jo mahneta na pošto. Vrnivšai vzgojimo najboljši naraščaj za se, mi izročita košček plavega Jednoto. Prepričan sem, da če bi papirja, da ga Vam pošljem, t r- vpisali vsi člani svoje otroke v J. deč, da je to bankovec za $3.00. S. K. Jednoto, da bi se članstvo Pa/; potem je bil tudi član društva "Eaigle" v Pittsbnrgu. Pogreb se je vršil na tukajšnjem katoliškem pokopališču dne 22. julija. Pokojni je bil splošno priljubljen v celem jugovzhodnem Kansasu, pa ne samo pri Sloven-malo o tem sistemu! Ako ostane'ejh, temveč tudi pri drugorodcifi. na tem, kar je sedaj, smelo trdim, Bodi mu lahka tuja zemlja. Dru-da bo odstopilo veliko število čla-Ujni pa sožalje. — Društvo sv. nov iu članic. Po tem sistemu ne Roka št. 132 K. S. K. J. priredi morejo društva napredovati, toli- piknik v prosti naravi dne 13. av-ko manj pa Jednota. Mladih čla-l gusta, in sicer eno miljo zapadno A. M. WILSON, Bil je v društvu sv. Barbare 309 Victor Bldff. Washing, D. C.! 6l20 Jt. CLuTa^ CkVcl^d.^ OhJ«. št. 47, spadajočem v Forest Citv, nov ne bo v našo sredino, ker imamo preveč za plačevati. Pri agitaciji mi je bilo v obraz povedano, češ, ikaj bom k vam pristopal, -ker imate vedno naklade. Dosti članov je, ki pravijo, da je le pri Jednoti nam zagotovljena bolniška podpora. Pomislite, da pa je tudi $ zagotovljen, ki ga moramo plačati v bolniški sklad. od Frontenaca. Obeta se nam mnogo zabave, toraj so vsi rojaki vljudno vabljeni, da se veselice mnogoštevilno v deleže. — Na delavski praznik (Labor Day) bo tukaj velika slavnost, namreč po-; hod po mestu. Začne se ob deseti uri zjutraj. Ob tej priliki bodo govorili sledeči: Redmond S. t j Wru" SIrter- predsednik, J, Prostor, taj-^^•'^^''•MSTMMRMMRJJtJfSiitJf^ i ni k, J. Poi»etnik, podpredsednik. "OLA* NARODA" KkoH itirl ^ meseca dnevno, izvremil nedelj in po-■tavnih praznikov. "GLAS NARODA" Uhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, ▼ mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirik mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila s bojišča in ram« alike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 11,000! — Ta številka jasno govori, da je list selo razširjen. Vie oaobje lista je organizirano in spada v strokovne tmlje. Brennan iz Kansas City-ja, Adolf Pa ako bi na tem ostalo, naj bi še' Germer iz Illinoisa, sodnik E. S. bilo, ali zagotovo vem, da na tem'Hurt iz Gklahome in Aleksander ne bo ostalo; mogoče takoj dru- Howat iz Kansasa, ki je predsed-go leto bo zopet /laklad in tako nik 14. distrikta U. M. W. of A. nadalje; čez čas ibomo plačevali več za bolniško podporo, kakor za usmrtnino. Ko bi plačevali 1 dolar v društvene blagajne, bi tudi lahko plačevali toliko podpore kakor sedaj. Pri tem bi bili pokriti tudi Ob tej priliki bodo tudi raznovrstne dirke, kot zrakoplovne, z motornim kolesom, 'bLcikljem in med tekači. — Tukaj napredujemo v vsakem oziru, le denarja nam primanjkuje; pa kaj sc hoče, zdaj nimamo več "šaeov", ki bi drogi stroški; sicer pa ni še no- jih mogli izkopati. Delavec se' 'beden član izgubil podpore, ako je bil opravičen do nje. S tem sistemom se bodo naše blagajne izčrpale. Kdo bo plačal društvene stroške? Vsak si bo mislil r tega se ne zmanjka, "bo vrgel plačilno •knjižico pred tajnika in rekel: zbriši me iz društva, kakor se je mora pač preživljati s svojimi rokami. — Dne 24. julija se je poročil tukajšnji naš rojak Andrej TTršič z gospico Ano Miauser. Že-' uin je doma iz Lesko vice nad Škofjo Loko. Želim obilo sreče. H koncu pa pozdravljam vse ro-Jjake sirom Amerike. — "Šivan- to zgodilo pri vpeljavi zadnjega kar". naklada 25f. j Sublet, Wyo. — Delavske raz- Zagotovljeu natni je napredek, mere so povoljne. Delamo vsak flA PAtft i*orii o/vrl a.n s k o i trt am iri ' rln*. — a -___ _ w _ ___T ___»______i__ Tako zabU seveda nisem, da bi to podvojilo v nekaj letih celo P<>- ako se cdstrani sedanji sistem in'dan, s tem pa še ni rečeno, da ko-vrjei; jaz poznam le cele bankov- trojilo. Pn našem društvu imamo — —-*----* » *»- * • > -- ^ - -- ' «.--J <- £-------" ■ | .•VjUU. J * I UCUCIU Ul UOkt u iiuaiuu ee za. $1.00 in $2.00 zelenje barve,'na 50 starejših članov (članic) in ne pa raztrganih plavih po $3.00. 26 otrok, d asi ni niti polovico o-Tukaj ga imate in ee je dober,'trok ae vpisanih. Če bi dali vsi spravite ga Vi v lonec; ko bo pa člani vpisat svoje otroke v naše lonec polen, pošljite ga ob mir- (društvo, bi jih bilo precej več "kot nem vremenu na Slovensko, a pa- srtarega Članstva. Menim, da v zite, da ne izgine v črnožoltem tem oziru ni razlike niti v drugih brezdnu. Eksperiment rojakov naselbinah. Ogriac & Oo. mi zelo ugaja ter n&svetujetn raeai rojakom se pripusti bolnike krajevnim ga vabim sem. Bojimo se, d^ bo-društvora. Člani se bodo bolj za- mo morali prvega septembra zanimali za društvo in njega seje, j stavkati, ako nam ne bodo moker zdaj ni nobenega zanimanja;' gotci ugodili. — Frank Supanc. vsak si misli, saj dragega ni treba, kakor denar. i Še enkrat apeliram na cenjene delegate, da se zedinijo in odstra- Jnijo ta sistem. Ker otroci jako hitro rastejo,; Končno prosim vse člane dni-bi dobili vsako Isto več članstva Stva »v. Ecka. da ae orihodnie ae-' Med tovariši. A: o nemški deželi zastopnike nevtralnih vlad, da s«> mogli ogledati. kakšna letina. se obljubil je Nemčiji. Več t'asopiaov je imelo v svojili tozadevnih člankih sledeei odstavil, ali pa i>odoben: "Vedno jasnejše je, da se je sovražnikova nakana, da bi nas izstradal. docela izjalovila. Nekateri zastopniki nevtralnih držav so bili naravnost presenečeni, ko so vidali. kolikšni pridelki se nam obl j obilje jo." Diplomati so si ogledali tudi naprave, ki jih nazivljajo "ljudske kuhinje". ' Hamburger Nachriehen" odgovarja na nekatere pritožbe glede pomanjkanja masla in mleka. «"» v da so pač časi taki in da ni druge pomoči, Časopis pravi, da zadnje .štetje govede je pokazalo, da je število goveopoluoina omagala oziroma omagal. Nemce poživlja Harden, da naj ne sanjajo še o miru; pravi, da je mir še daleč. "Opisal sem boje. ki zdaj divjajo na vseh frontah, kakršnih še ni videlo eloveštvo, povedal sem, da pade vsako minuto več Nemcev in da vsaka ura požre iz državne zakladnice par miljonov mark", pravi Harden. "Ali hoče sovražnik mir! '"Nedavno se je v francoskem senatu tozadevno razpravljalo, toda se niti en glas ni dvignil za takojšnjo sklenitev miru. Minister-ski predsednik ltriand ni še nikdar tako trdno sedel na svojem luestu; »loffre-jeva zvezda ni bila nikdar bolj svetla. Francozi rno-goee mislijo na padec Verd una, toda o kmalošnjem miru še ne sanjajo. Francija še vedno vrjarae, oziroma, zopet vrjarne na končno zmago. Ta vera v zmago ne bo izginila, če bo prav Verdun padel, ali pa, če zavzaanejo nemške čete kak breg reke Mouse. Vse to bo na francosko mnenje prišlo, ne da bi imelo nanj kake posledice. Vera v zmago bo se vedno." Tajnost. Vaški učitelj Bolga gostilničarju Snefu: "Zakaj vendar zahajaš. dragi moj Šnefek, ponavadi le k gospodu kaplanu k spovedi in ne k gospodu župniku, saj je slednji, kakor mi znano, bolj reden gost tvoje gostilne kot gospod kaplan!" f: "Kot svojemu zaupnemu prijatelju povem ti resnico in vzrok. Vidi*, z gospodom župnikom igrava .skoraj vsaki večer na karte in ga pri tem vedno po malem goljufam; »ko se mu pa to' tr.po vem, .imel bi dvojno škodo, prvič bi izgubil dobrega » United States Steel Corporation je včeraj 'povišala "plače" svojim — delničarjem. To povišanje dividend je bilo največje, odkar obstoja ta velika korporacija. To je bilo včeraj naznanjeno, in sicer na ta način, da je bilo povedano, da je imela korporacija v treh mesecih — v četrtletju, ki se je konealo z junijem — 81 miljonov 126 tisoč 48 dolarjev čistega dobička. Gotovo se je vsem delničarjem srce topilo, ko so brali to zanje veselo naznanilo. Pričakovalo se je, da bodo imeli dobička kakih 75 miljonov, toda nihče še sanjal ni, da bo svota presegla 80 miljonov dolarjev. Zdaj bodo morali 'kapitalisti, ki lastujejo delnice te družbe, svoje že tako obširno žepe še bolj razširiti. Dobičk:, ki so bili včeraj naznanjeni za zadnje četrtletje, so za dvajset miljonov večji kot so bili kdaj poprej za katerokoli četrtletje. Direktorji so naznanili, da zdaj vse jeklarne obratujejo z večjo paro kot so kdaj prej in da je produkcija jekla največja v celi zgodovini. To se pravi, da si je delavstvo vtisnilo na svoje roke večje in bolj skeleče žulje kot kdaj prej. Nekako pred enim letom je Frank Walsh, načelnih, komisije Združenih držav za delavske zadeve, vprašal .J. P. Morgana, največjega, jeklarskega mogotca, ako misli, da ima delavec dovolj plače, ako se mu da $1.75 na dan. .T. P. Morgan je odgovoril, da misli, da ima dovolj, ako si ne more dobiti več. Izgleda, da je United States Kako se bodo odločili železničarji. V .pondaljek bo prišlo v New York okoli štiristo odbornikov štirih velikih železniških unij; s seboj bodo prinesli glasovnice iz vzhodnih in jugovzhodnih dežel. Glasovnice, na katere so delavci zapisali svoj "da"' ali "ne" — za stavko —, ibodo pričeli šteti v torek zjutraj v Broadway Central hotelu. Okoli tristo delavskih zastopnikov bo prišlo par dni pozneje namreč to so oni iz zahodnih držav. Štetje glasov se ho vršilo pod nadzorstvom vseh presednikov unij. Zdaj ne more še nihče vedeti, kako bo izpadlo glasovanje; niti sami uradniki unij ne vedo nič na tančnega, kajti vsak železničar je svojo glasovnico takoj, ko je zapi sal "da" ali "ne", zalepil. Potem so pa okrajni uradniki zalepili vse glasovnice svojih okrajev v posebne zavojčke in jih odposlali glav lierau predsedniku svoje unije. Predsedniki unij bodo poofbla stili svoje souraidnike, da jim bodo pomagali pri štetju, vsled česar se domneva, da bo štetje kou-čano v enein dnevu. Splošno se pa govori, da je velika večina delavcev glasovala za stavko. Unijski uradniki bodo fcid volitev naznanili že. najbrže v noči od 5. do 6. avgusta ; do takrat, upajo, da bodo vsi glasovi skopaj. Dan pozneje se bo vršila — ako bo večina delavcev za stavko — še ena konferenca med delavskimi zastopniki in železniškimi magnati, pri kateri bodo prvi zahtevali, da se delavcem ugodi, kar mogli skraja vrjeti. da je res, kar jim jo povedal." Poročnik Marchal je napravil polet, ki ni bil mogoče ravno najdaljši, pač pa je bil najnevarnejši. Na valovih mladosti. Roman Romanov. Steel Corporation sledila besedam zahtevajo; ako jih bodo magnati Morgana, kajti znano je. da ta družba še ni priboljšala plač, odkar so ubogi delavci v Voungs-townu, Ohio, zažgali velik del me-^ta. ko so zahtevali, da se jim skrajša delavni ča« in poviša borne plače. Takrat je bila korporacija pri-morana povišati plače, kajti rav-notakrat je bil ta "business" na višku in bi imela velike izgube, če ne bi bila povišala plač. Toda povišala je le toliko, da je delavce nekoliko pomirila in z njihovo po-močjo še naprej kopičila miljone. Včeraj, ko so del>eli kapitalisti sedeli v svojih hladnih in razkošnih pisarnah, se je na tisoče in tisoče do pasu golih delavcev nm-čilo v jeklarskih livarnah in kovalo jeklo, iz katerega leujejo kapitalist i miljotr&ke dobičke; seveda se kapitalisti pri tem ne j>ote. seveda jim to delo ne povzroča krvavih žuljev in sključenih hrbtov. Pa koliko dobe ti tisoči in tisoči delavcev, ki se lako mučijo, da se jim krive hrbti, da jim življenske sile vidoma izginjajo! Dobijo komaj toliko, da plačajo svojo stanarino, da oblačijo _ _ . svoje družine; ako si pa morejo .J7 Panza i*>™čajo. da je poroc-enkrat na dan privoščiti tečno ko- lj:k MarchaK ki ^ pndeljen fran silo. so pa lahko srečni. coskemu zrakoplovnemu oddelku. Toda ni bila samo United States! I>oleto1 ,z Francije nad nemško gl. Steel Corporation tako srečna, da mesto ~ Berlm ~ ter vr*el doh zavrnili, bodo pa unije takoj nato določile dan* ko bodo vsi delavci zapustili delo. 0 izidu, katerega bi imela slučajna splošna železniška stavka, se zdaj ne more govoriti, ne da bi se pri t* ni dvomilo. Železniški magnati so zadnji čas žrtvovali miljone, da so vstvarili javno mnenje proti event, železniški stavki. To ve vsak, ki je zadnji čas čital kričeče članke v kapitalističnem časopisju, kdo je či-tatl različne brošure, kdor je videl na železnicah nabite lepake, s katerimi obljubujejo kapitalisti, da bo moralo ljudstvo trpeti, ako bodo žedeznice p rim orane delavcem povišati plače. Ameriški kapitalistični sistem je tak. da ni nikdar prikrajšan, tako tudi zdaj skoro gotovo ne bo. Drzen francoski zrako-plovec. je imela toliko mastnih profitov. Tudi druge, toda pustimo, saj vsak \e. kako je. Nek časnikar pravi, da je Henry Clay F rick rekel včeraj Mor-ganu: "Želel bi. da bi bil danes tvoj oče živ in da bi videl ta-le račun ; gotovo bi bil srečen, ko bi videl. koliko je napredovala družba. katero je on ustanovil." "Ra v irot a ko bi tudi jaz želel", se je odrezal Morgan. "Gotovo bi bil nadvse vesel." KADAR GRE ZA OBSTOJ NARODA, NI NOBENA ŽRTEV PREVELIKA! Iz dalje. Iz dalje pesem mladih deklet udarja mi na uho — Ve sanje mojih mladih let napolnite dušo mi vso! Nazaj mi privedite 'bledi obraz z zamišljenimi očmi, nazaj mi privedite davni čas s prevarami mladih dni! Prevare m z.mote grenke vse preživel še enkrat bi rad, samo da iz tistih dni bi prišle, iz časov upov in nad... Bol bridka na mojem srcu leži in nemo gledam nazaj-- Ah, nič se ne gane sredi noči, tema zavija ves kraj.. (Nadaljevanje). Mira se je sklonila naprej, in Gizela se je smejala. — Njen zaročenec, njen zaro čenec. — je nagajala Gizela. — Gizela. pojdi, pojdi! Mirin glas je bil užaljen in njene oči so se povesile. Gizela je stopila k nji in jo objela. — Saj ni res, ni res. Moj ženin je to. gospod Dobravnik. moj' Dobravnik je ponudil Gizeli roko in čestital: — Bo kmalo zaroka, poroka? — Zaroka je že bila, poroka bo pred pustom. Solnce se je bližalo že čisto zatonu, ko je stopal Dobravnik sredi travnikov in njiv po zaresli stezici od učiteljevega doma pro ti mestu. Neštevilno mnogo misli je vstajalo v njegovi glavi, rodile so se druga za drugo, se sreča-vale in izginjale brez sledu. Le tiste, ki so nosile s seboj mehke in gorke Mirine besede, k o teh se mu je zdelo, kakor da l)i hodile s skritimi koraki po njegovem sreu in tiste stopinje bi se včrtavale globoko, globoko... Pred oči mu je stopilo tisto lepo življenje učiteljevih: ves oni prijazni izraz, ki je plaval na obrazu učiteljeve soproge, in vsi sveži dovtipi in vsa zadovoljnost učiteljeva. Prišlo je. da si je res čimbolj želel sam takega Ijubo-mirnega življenja. Želel je, da bi imel preprosto in domače stanovanje. dve sobici in kuhinjo; in ko bi prišel iz urada in odprl vrata svojega stanovanja, takrat bi mu stopila nasprot Mira. vsa prijazna in ljubeznivredna. Radost bi se brala in razlivala po njenem obrazu, njene oči bi se mu smejale in hitela bi k njemu z lah kimi in veselimi stopinjami... Prav iz globočine srca si je želel takega življenja in na njegovih licih je bilo paziti zadovoljnost in vdanost--- več proklamacij. namesto bomb, kakršne so imeli nemški zrako-plovci metati na Pariz in London ter druga zavezniška mesta. Iznad Berlina je letel še naiprej, toda njegov: priti v Rusijo, se mu j ni posrečil, kajti pristati je moral) v Poljšaki, kjer so ga nemški vo-! jaki vjeli. Prokla-macije, katere je avija-tik metal na Berlin, so se glasile, da bi on sicer lahko bombardiral mesto, toda noče "moriti žensk in nedolžnih otrok". Poročnik Marchal je frčal še 807 milj naprej od Berlina proti Rus?ji; malone ce4 čas je rezal zrak ponoči, v temi. Pariški vojni urad je izdal sledeče poročilo glede njegovega junaškega čina: "Dne 20. junija, ob pol devetih Na večer istega dne so stopali vsi učiteljevi in Evgeu in Dobravnik proti mestu. Dogovorili so se. da si vzamejo čolne in se bodo vozili na lepi in prijetni večer svetega Janeza po Krki. Učitelj in soproga sta stopala nazaj, pred njima sta pa šla oba mlada iu vesela para. Dogodilo se je. da sta se Mira in Dobravnik nekoliko oddaljila od ostalih. Mira je bila prva. ki je to opazila: presenetilo jo je in prosila je svojega spremljevalca, naj počakata ostalih. Kroginkrog se je razlivala tema. zakaj lune ni bilo. A nebroj zvezd je drhtelo gori na nebu vse nemirnih in hrepenečih. Bil je razlit večerni mir daleč nad vso naravo, in vse je molčalo kako zadivljeno od nebeške milobe. Mira je popravila klobuk in se ozrla na nebo. — Vse so — le zvezde moje !sreče ni... — Kako, vi niste srečni, Mira? Dobravnikove besede so bile vse razburjene in polne nemira in nestrpnosti. Obrnil se je od nje in se je ozrl za seboj ko da bi hotel videti in pregledati vso gosto temo. — Srečna in tako — nesrečna! Dobravniku se je zdelo, da je razumel te besede. Baš kakor on: nesrečen — tako sam in zapuščen na svetu — a srečen ob njej — in srečen v svojih sanjah o lepi prihodnjosti, ki jo bo živel ž — njo!... Bilo je vse mirno daleč naokoli, in vse je molčalo. Mirine bese- zvečer, je na nekem, na poseben način konstruiranem, zrakoplovu 1 de so se dvignile, tako vse mehke od letel v zrak poročnik Marchal ter vzel s seboj za štirinajst ur -potrebščin. Njegov namen je bil poleteti na Berlin in vreči na mesto več proklamacij ter nato od letet i dalje iproti Rusi j L "Svoj nevaren polet je vršil le ponoči in 21. junija, ko je že opra- vil svoje delo nad Berlinom, je -letel proti Rusiji, toda sto kilometrov od ruske vojne črte, namreč pri Oholmu, Ruska Poljska, je moral pristati na tla, kjer so ga nemški vojaki vjeli. "Poročnik Marshal je zdaj zaprt v Salzerbachu, odkoder je poslal karto, s katero naznanja, da je še živ in zdrav m nafleratko opiše svoj polet. Pranri tudi, da ura in dobre; večerni dihi so imeli z njimi veselje in odnesli so jih do daljnih mej. Lahek vetrič se je zbudil in bilo je opaziti, kako je vstal naenkrat in pridihal sem čez polja. Rože in trave so se nagnile, in listje po drevju je zatrepetalo. Gizela in Evgen sta prispela do njiju, vsa vesela in razigrana. A že pri prvih besedah sta opazila razmišljenost Mirino in Dobrav-nikovo. Njuni stavki so bili kratki, tuintam nepričakovano in na enkrat presekani... Videti je bilo, kako daleč od izrečenih izrazov so njiju misli. In pošalila se je Gizela med radostnim smehom: — Nocoj hodijo tihe ekrhmo- sti ob naši Krki, ali nisi nobene o-1 pazila. Mira? In vi. gospod Dobravnik* Tudi učitelj in njegova gospa sta jih že došla in tako so se napotili \si lepo skupno doli proti mestu. Prihajali so bliže in bliže, in mimo njih je hitelo vse polno ljudi. Vse je bilo veselo in zgovorno; mladeniči so hiteli in peli poltiho veselo popevko, mlade deklice so hitele z veselimi smehi in lahkimi koraki, in starček je stopal urneje, zakaj tudi on je začutil. kako je prinesla pomlad vse polno novih in svežih moči. Naši so prispeli v mesto, se dogovorili za čolne in stopili vanje. V velikem in prostornem čolnu so sedeli učitelj, njegova soproga in Gizela ter njen zaročenec; v majhen čoln je stopil Dob ravnik, in tudi Mira je bila izvolila sama zase majhen čoln: navdalo jo je bilo veselje da sede, se upre ob vesla z radostnimi rokami in veslja daleč, daleč v ta tilii večer, vsa obdana od srečne zadovoljnosti. Majhna kapelica pri lesenem mostu, ki se vzpenja čez široko, tiho in temno Krko, je bila vsa v lučkah in vencih, in veseli pla-raenčki so tisočkrat odsevali iz svetlih zrcal. Vse polno ljudi se je bilo zbralo tam pred njo: — prišli so obiskat sv. Janeza Ne-pomuka. ki je stal v kapelici, gla-v onagnjeno in prst na ustih. Tudi na lesenem mostu je bilo vse polno ljudi. Gledali so doli po mirni krški gladini, ki je bila tisti večer vsa oživela. Čolni z razsvetljenimi balončki so plavali semintja. tuintam je vstal na vo di bengaličen ogenj, in kakor iz kamna izklesani so bili videti — mnogobrojni čolni in krška gladina se je iskrila v živordečih bojah. Priplavala je pesem gori oil tihe gladine, ki so jo peli mladeniči v prostornem čolnu v lahkih in krepkih glasovih. V zrak so švigale svetle rakete, in glasni streli so odmevali od oživelih bregov... Mira je vozila hitro in spretno in prihitela je do Dobravnika, ki je vesljal po sredini. — Gospod Dobrovnik. poglejte. kak lep je ta večer! Njen čoln se je približal njegovemu, in takrat je spustil nekdo doli pri mostu vodno raketo, ki je vzhajala iz vode in se zopet potapljala. Mira se je ozrla po njej in vstala naenkrat ili nepričakovano. Colli se je zagugal, dekletu je zmanjkalo ravnotežja iu omahnilo je v vodo... j Ali že v par trenutkih jo je držal Dobravnik, zakaj vse se je, zgodilo tik njegovega čolna. Tudi učitelj in drugi v velikem čolnu so čuli bolesten vzklik Mirin in opazili, kaj se je zgodilo. Dobravnik je dvignil Miro v čoln. iu vsi so hiteli k bregu. — prestraeni in zbegani. V gostilni na nasprotni strani ceste, ki se vije ob krškem bregu, so dobili voz. spravili Miro vanj in se podvizali proti domu. Mira je bila vsa bleda in prestrašena, tresla se je od strahu in od mraza. Vseh se je polotila neka skrb in strah, da se ne bi prehladila. Drugi ljudje so le malo opazili nesrečo; prigodilo se je bilo namreč vse to daleč doli od mosta, in baš takrat so se dvignili tam od kapelice veseli glasovi in se razkropili na vse strani. Prišla je bila mestna godba in veseli komadi so se vrstili v veselem redu. Pred kapelico pa je prižigal zadnje lučke sivolas, debel možak, očali ioboko doli na koncu nosa in čisto obritega obraza. Oziral se je po godcih in po veselih lučkah in radost in zadovoljnost sta sejali z njegovega obraza... IV. Drugo jutro po tistem dogodku je hodil Dobravnik po sobi gori in doli, glavo povešeno in z zamišljenim obrazom. Ni mogel umeti, kako je prišel tako nana-gloma in nepričakovano v tako tesne zveze sladkih razmer. Bil je kot človek, ki se boji takih vezi, ker gleda pred seboj čisto gotovo in jasno pot, lepo zamišljeno po ravnih stezah z gostim grmičevjem in hladnimi senca mi. Zato ga je skoro objela prikrita nejevolja, ko je spoznal da se drže njegovih rok čudovito fino pletene vrvice, in da so od — istih vse preprežene njegove noge. Hotelo se mu je, da bi šel prostih rok in s prostimi koraki čez veselo polje mladosti, z rado-stipolnim srcem, in škrjančki bi peli nad njim o spomladanskih urah, in njegova duša bi bila vedra in jasna kakor duša otrokova.. . Zavoljo prikrite nejevolje in »voljo puščobe, ki se mu je «de- 91 o> e n • ko Jc sveta Barbare ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE Sedež: FOREST CITY, PA. UMHriru« da« 21. jaaoarja 1902 * driavi P«*aaylvaal* GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95 Wlllock, Pa. I podpredsednik: KAK O L ZA L,AR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAK, Box 835, Kock Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tsjnlk: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZA T. AR. 1004 North Chicago St. Jollet, ILL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVBC. 800 Chicago St. Jollet, HL NADZORNI ODBOB: Predsednik: IOXAC POOVASXIK, <«25 Station St E. E.. Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORNlC, Box 622, Forest City, Pa. II. nsdzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh. Pa. m. ztadtornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, if««« I- porotnik: MAKTIN ŠTEFANCiC. Box 78, Franklin, Kans. H. porotnik: MIHAEL. KLOFČlO, 528 Da v son Ave., R. F. D. 1, Orees-fleld, Detroit Mich. UPRAVNIODBOB: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. d. No. 2 Box UV4. Bridgeport O. L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. II. npravnlk: PAVEL. OBKEOAK, Box 402, Witt, 111. ttoplal naj se poSUjajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forts t City. Peona. Drnitveno glasilo :"ULAS NARODA". lo. da plava krog njega in «r{ij|»il objema, se je napotil v gostilno. Prišel je tja in sedel pod senčnat kostanj in se ni zmenil za nikogar. Zvrnil je par kozuret-v dobrega vina in čutil je. kako se poslavlja od njega vsa dolgočasnost in kako prihaja dobra volja. Ozrl se je gori v kostanjeve zelene in goste veje, kakor bi prihajala od tam, in on bi jo izvolil — pozdraviti. Lotevalo se jra je veselo, ves«-1 o čuvstvo. in polagoma se mu je spuščal v spomin Mirin obrazek, in zaželel si je. da bi sedela ona v tistem trenutku pri iij.Mii. Pozval je natakarico, pineal in odšel proti učiteljevim površnik čez ramo in palico v roki. Poza- jiMi je bil na vso tisto nrj«'Voljo, ki jo je l>il doma občutil, in bodočnost mu je stopala l»'pša in lepša pred oči... Vse močne so bile njegove roke in vse siln«' njegove mlade prsi. in rad l>i bil izrazil v tistem hipu veselo spoznanje nad to radostjo: — Mira. moja nevesta, glej — vse samo zate in za tvojo ljubezen. .. Solnce je stalo že visoko in — Dobravnik je hitel po stopnicah jrori v sobo. Potrkal je iu odprl vrata. V sobi na postelji je ležala Mira z bledim in izmučenim obrazom. Dobravnik je stopil k postelji, in takrat so m* široko razprl e njene oei in se mu nasmehnile v bolestnem smehljaju. laiaigiaiaiBiaiii^^ Nov uzoren pisalni stroj! KUPITE GA SEDAJ! Da, triumf na tem polju je tu! Rarao je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj. Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen novemu Oliver449". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja mačice pritisnila tipke 1 POZOR! Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo naši prejsni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikaua. Ta daje celo kontrolo 8* črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le s 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroju. Pisal ci na vse druge stroje lahko rabijo Oliver "9" takoj ter hitreje in lažje. 17 CENTOV NA DAN! SVARILO! Ta krasni novi Oliver prihaja po stari ceni. Ne stane več kot zastareli v primeri z novim razkritjem. Dočim so novi deli Oliver-ja dragi, smo zenačili večje stroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto. rti Odločite se sedaj videti Ca S umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Če rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko več stori ta. Če rabite Oliver, je naravno, da si želite nsjfinejši modeL Zapomnite si, da pe ta najno- vejši Oliver "9'* največja vrednost, kar se jo je kedaj dalo ▼ kakem pisalnem stroju. On ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer", 6 in y2 unče touch ter dodatno poljubni premikač, tsmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe. Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim PRIN-TYPE, ki piše kot tisk. Se danes pišite za vse posameznosti ^^ do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj se poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obveznosti Veselilo nas bo pojasniti vam vse. THE OLIVER TYPEWRITER CO., 310 BROADWAY, MEW YORK, V. Y. \ GLAS ^»ODA, 28. JUTJ. 1916.' Jogoslovanska a- = =a Kital. Jednita 1 . i je dokaze. — Ali ni to dtvolj! —J | Na politiko se prav dobro; razumemo. —Vemo naprimer, da liberalci ne hodijo v cerkev in da so kle- 2x*fcorpo«nrana dne 24. januarja 1901 v državi Sedei v ELY, MINNESOTA UinocMu. o* los 17. Brad O LAVNI URADNIKI; F?«] tednik: J. A. GEitM, 507 Cherry Way dock. Fa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Petri Art.. Loraim« Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH. Ely, Ming Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Cola, VRHOVNI ZDRAVNIK: Df. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Miek. P El EH SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, f>$>7 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNI&. Route 2. Hurley, Idaho. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JtPEPH PISHLAJt, 308—6th St., Rock Springo, Wyo, Q. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wa*h. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od druitva »v. Cirila In Metoda, »ter. J, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od druitva «v. Srca Jezuaa, Itev. 2, Ely, Minn. JOHN UKAHEK, it., od druitva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Vai dopiai, tikajoči ae uradnih zadev, kakor tudi denarna )o4iljatve, naj ae poiiijajo na glavnega tajnika Jednote, v«e pri loibe pa ua predsednika porotnega odbora. Na oaebua ali neuradna pisma od atrani članov ae na hod« oalralo. Društveno glasilo:"QLA8 NAKOllJ" Peter Zgaga. z.o-cla pokati po glavi. — enkrat. dvakrat, nje- enkrat^ sebe dvakral in tako naprej brez kotira. njega I "» T ' i Aj-fi 3. Točka: Naš napredek. Na platnu se prikaže strni kla-l nec, sredi klanca je velik voz. O- koli voza je vse polno priganjačev, vsak ima večji ali manjši bič v ro- kali Priganjali se pehajo semter-L '.A"" t;.. . - i . i toliko tja. nikomur pa ne pride na mi- sel, da bi sc uprl v voz oziroma, da',M* T^} * s!°v;ensk° zastavo am* l»i stopil k drogu in malo potegnil.! P?k bos korakal z "emiko troboj- pasjih dneh. v dobi kislil marc in nlovenskih piknikov bil stopil včeraj ku- sem kulturno s veti-£iče Kinematografije. Tako me jc bilo pritisnilo kulture žejno in lačno občinstvo v zadnjo klop, da se nisem mogel drugam zazreti kot na platno dvomljive beline. Po dolgem čakanju se nas je u-smilil mož ter nam poslal iz skrinjice nad nami na platno žarek! milosti in nas /. velikimi črkami dobrohotno opozoril, da naj se zadr-živo čisto nevtralno, da je vsaka demonstracija prepovedana, in zdaj v tem času, ko so take komedije z Mehiko, naravnost nevarna iu če ni drugače, tudi usode|>olna. njj, SPSfra Jaz sem jrledal in se se čudom 1 čudil. Čimbolj je šlo igralcem na jok. tembolj so s«' zakrohotali ljudje^ moja debela soseda si je pa neprestano brisala vlago z oči in nosnic. Prva torka j«* bila uajfulminant-nejša afera sedanjega časa : 4. Točka: Naše edinstvo. Pri stroju se je bilo gotovo ne-kaj pokvarilo, ker nam možak v hišici ni pokazal te točke. Jaz sem se te t neke najbolj veselil, ker sem o njej že silno veliko slišal in bral, videl pa še nikoli. No. morda jo bom videl, čez «U»set, petnajst.! dvajset, ali trideset let. če mi''da'V|irašaTK^ifa! lio«r zdravje m življenje. Mudi se1 takoalitako nič. nico po poti napredka. — Za vsak slučaj imej tudi slovensko v žepu, kajti kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti". Tako se ne zameriš ne enemu ne drugemu. To je zopet dokaz, da smo Slovenci prebrisan narod. — Niti najkul-turnejši narodi nas v tem oziru ne dosežejo. Kaj pa z bodočnostjo ? — sem 5. Točka: Naša zavest. Na platno je prišlo veliko naših j ljudi; znane in neznane obraze sem I videl med njimi. — Nosili so vsakovrstne zastave: od frankfurta-' riee — Prijatelj, ti pa malo veš, č^ še tega ne veš. — Ali ti res ni zna " no, da že obstoji poseben odbor, se-stoječ iz predsednika, tajnika, blagajnika in drugih neobhodno potrebnih odbornikov, ki bo skrbel za bodočnost našega naroda. — To je edino prava pot. — Tudi pravi- zlatega polumesca. Celo - la so že sestavljena. Z denarjem, ki kako belo-modro-rdečo zastavico bo na koncu v blagajni, nam bodo je bil opaziti med njimi. Toda ta kupili spomenik, kateri bo pričal se je plaho skrivala kot da bi sej da smo bili nekdaj, ter smo, zve-sramovala svojih velikih in ugled 6. Točka: Naša bodočnost. Svetloba je izginjala s platna, platno je začrnelo in je bilo slednji«*- podobno mrtvaškemu prtu. "Požar Zottijeve tiskarne". Iz silnih hal tiskarskega papir- j Odšel sem iz svetišča moderne j boginje ter se odpravil v stanova-j nje velikega Slovana in liarodnja-j k a Kvasiča. Zakaj pa ne! — Ali ni dr. Wat ja se je dvigal črn dim proti nebu son poiskal v najbolj grenkih urah in upil po maščevanju. Ambulant je bil poln Vesev Street. Sredi policije je stala trdnjava ameriškega hrvaštva — si;in Presvitli in Veleugledlii ljubitelj Slovencev in Hrvatov. Francesco Zotti — ter bruhala iz sebe neko strupeno kislino, smrdljivejšo ill bolj strupeni* od one. ki se je poslužujejo zagovorniki miru pred Verdunom. Zatem se je pokazala na platnu jugoslovanska roka. ki je zanetila požar. — Orno ruko, da te Bog u-bije! Navsezadnje smo pa morali doživeti veliko presenečenpe. Na platnu bi se namreč moralo pokazati tudi potrdilo, da je bila tiakarna res Zotti jeva last. V našo največjo žalost je cenzor to }Mitrdilo še pravočasno zaplenil. 2. Točka: Slovenska politika v Ameriki. 1'boga deklica z zvezanimi očmi je blodila po platnu. V rokah je držala kladvo in tolkla samo sebe po glavi. Čimbolj se je opotekala, tembolj se je tolkla. Ko je prišel mimo človek in ji pojasnil neapa-metnoat njenega početja, je tudi sti cesarju in domovini, čakali mirno in v bratski slogi svojega konca. -- Odšel sem s prepričanjem v srcu. da je v Kvasičevih besedah ve lika resnica. Holmesa ? Kvasič, to je mož. — Z besedo " šema" je bil hipima ovrgel vse kar sem videl v "mufenci" (beseda je slovenskega izvora, in se jo poslužujejo rojaki, stanujoči v bližini brata podmorskega kapitana) ter dostavil, da je glede Zotija vse pretirano. Zotti je sicer dober Slovan, saj ga že ime razodeva, pa je imel revež nesrečo. Namesto za en miljon je upilil Slovence in Hrvate samo za sedemsto petdesettisoč. — Človek. ali veš. kaj se to pravi? To se pravi izgubiti $250,000. Kdo, razen Zottija je že daroval tako svo-to narodu? — Res je, da mu je tiska rna pogorela, toda škode ni imel posebne, ker ima vse tako urejeno, da je le malo njegovega.... — Slovensko politiko v Ameriki je kinematograf napak pokazal — je kvasil Kvasič. — Slovenska politika je čudno zapletena___Katera pa ni? — Toda Slovenci imamo poti. po katerih stopamo do cilja, imamo ledino, katero orjemo in imamo celo kopico raznih priimkov, katere mečemo drug drugemu v obraz, ko hočemo podkrepiti svo- _ Newyorski vrhovni detektiv se je poskusil usmrtiti. Včeraj se je v neki mali sobiei Hudson-Terminal poslopa, kjer je glavni stan policijskega oddelka za prisluškovanje telefoničnih pogovorov, poskušal vstreliti detektiv John J. Kennel, ki je bil začasni načelnik tega oddelka. Znano je. da so se pred kakim mesecem dogajali v New Yorku veliki škandali radi prisluškovanja telefoničnim pogovorom. Policija je s pomočjo tega zasledovala neke katoliške duhovnike, ki so delali neke intrige proti mestni u-pravi. Pri tem počenjanju je bil tudi Kennel, toda pozneje so ga pričeli lej dober znak dobrega učinka. njegovi tovariši, ki so malone vsi Irei, in kot taki dobri katoličani proti lastni cerkvi itd. On pravi, da je svoje delo vršil zdravila. po naročilu svojega predstojnika REŠIMO SLOVENSKI NAROD i rikalei vsako nedeljo pri maši. —, (CegnarJ j Vemo tudi ,da mora imeti socialist gg^gsgg Jb] j rdečo kravato. — No, ali ne vemo' Ju '""* dosti? — Drugi narodi tega niti ne vedo, pa vendar govore o politiki. — In Kvasič je kvasil dalje: — Praviš, da je čudna stvar z našim napredkom. Kje je pa, hudiča, za; pisano, da je prvi pogoj za napredek izobrazba. — Zadnjič sem bral o slovenskem farmarju, da je zredil na svojem vrtu skoraj tako veliko kumaro kot je nos nemškega prestolonaslednika pred Verdunom. — Ali je morda to nazadpja-štvoT — Vidiš, vsak človek ijna svoje mnenje. — Saj ga more imeti, kaj ne živimo v svobodni deželi. — Eden vidi napredek v kumarah, drugi v uspehih na narodni njivi. — Ne smeš misliti, da smo Slovenci kar takole. —- Naše obzorje postaja vedno širše. — Ali je morda kdo med nami, ki bi ne bral z naslado priročne knjižice "Izanami, mala Japonka", ali pa "Sita, mala Hindustanka"?«—Ali ti ni jasno, da je seglo naše obzorje, daleč tja na Japonsko in v daljni Hindustan? Glede edinstva je bilo Kvasiče-vo razodetje sledeče: Ne vem, kako bi ti pravzaprav povedal. Piše in bere se veliko o edinosti in menda je celo nekdaj izhajal nek list tega imena. — O, edini smo, kako bi ne bili. Posebno edini in složni smo tedaj, ko je treba koga uničiti, ki nam hoče dobro. — Ali na, ko je treba kaj na-raviti. kar ni v naš prid. — Takrat presega naša edinost vse meje — Take edinosti ni opažati niti pri naj kult urne jših narodih. In tudi zavedni smo ter vemo, kaj se spodobi. Slovenska zastava ne pride prav povsod do veljave, zato si moramo na drug način pomagati. — Vidiš, jaz sem doma s Kranjskega. Kranjsko je v Avstriji. Avstrijo pa vlada v sedanji vojni njena zaveznica Nemčija. — Vidiš, kako sva prišla po iojtreah do Nemčije. (Jaz sem se čudil njegovi bistroumnosti). In ker človek "velja kar plača, menda ne Človeška misel je kot petelin na strehi. (Ravnikar.) Človek je enak dimu na strehi. Dr. LORENZ, Specialist moških bolezni. Jaz sem edini hrvaško govoreči Specialist moških bolezni v Plttsburglm, Pa. DR. LORENZ. 644 Penn Av. II. nadst. na ulico. Uradne ure: anevno od 9. dopoldne do 8. are zvečer. V petkih od 9. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od iu. dop. do 2. popol. Iščem rojaike: *HNA DEBELAK, JOKNA SMLSSKO, ali kakor se on tudi podpisuje SHMITT, ter MARTINA STA-LICK. Prvi in zadnji sta doma iz Poljmske doline, pošta Gorenja vas, srednji je Poljak, visoke^ postave ter rad s Slovenci občuje in tudi rad prebira slovenske časopise. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njihov naslov, da ga mi naznani, za kar mu bom iz srca hvaležen, ali naj se pa sami javijo. Martin Sta-' liek je baje umrl, zato prosim njegove brate Johna v New Mexico in Valentina v Rock Springs, Wyo., da mi o njem kaj pišejo. — Frank Erznožnik, Box 410. Frontenac. Kansas. {27-29-7) _ Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če so s njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali dovo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob redah od osme do devete ure zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih po-; poldne in ob sredah od sedme do Je vete ure zvečer. IZKUSANJE KRVI. PRIPRAVA ZA POLETJE JE POTREBNA ZA VSE PRAVO MISLEČE LJUDI, KI IŠČEJO ZDRAVJE. Iskušanje krvi pokaže vaše zdravstveno stanje. Ako je vaša kri normalna, ne bodete trpeli od vročine, ker bodete pri pravem zdravju. Bolgarski Krvni Čaj čisti kri ter deluje kot olajšujoče sredstvo. Potem ko ste kupili eno škat-ljo Bolgarskega Krvnega Čaja in ste se sami prepričali o moči 14 sestavnih delov, vštevši listje, cvetje, travo, koren, semena, jagode; bilke, skorjo itd., boste u-videli. da je pravo blago, ki pomaga trpečemu ljudstvu. Odstranivši telesne strupe na ta naravni način, pomagate istodobno notranjim organom. Bistre in ojstre oči ter rdeča lica so vse- ,Za zaprtje, reumatizem, bolne in nervozne ter glavobol, nepre- napadati. češ, da je s tem delal bavo in želodčne bolezni morete ozdraviti z rabo tega čudovitega Eno veliko škatuljo Bolgarske- kljub temu, da ga ni rad. On je ga Krvnega Čaja, ki traja za pet bil dober policaj, obenenp^e bil pa mesecev, pošljemo za en dolar ka-tudi dober katoličan. Različno napadanje in zbadanje ga je. kot sam pravi, napravilo skoro blaznega, vsled česar si je pognal kroglo. Rana je sicer huda, vendar ni nevarna. morkoli. Mamil Products Co., 9 Marvel Bid*. PITTSBURGH, PA. Pripomba':' Ako hočete pošilja-tev oaigurati, poftljite lOe. veČ- rsjfefe-'*'-': " __t__ Zemlja, kmetje in dom y priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri. Imam U nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene koso zemlje za posebno nizko ceno. > Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl žo kdaj na svetu lepše trije, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE. , Našel boS tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepi** ga; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli dižave v Ameriki Našel boš vsakovrstno sadje! ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno soeivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pac hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in de* lelo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ. Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, W&o do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo Loi katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih. PronaSel bcS, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar vlJeli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da Imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO ~ ' FRANK GRAM, NAYL0R, MO. POSEBNE PONUDBE SO: ~ ~ 40 akrov ravnine, usekan gozd, en aker iičiičen, aker $25.00. 80 akrov ravnine, mala hi&a, gozd izsekan, aker $25. 120 akrov ravnine, mala hišica, X aker čist, aker po $23.00. 200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 akrov čistili in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v na~ lan ter plačam po $5.00 od akra. ^ Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami ol $10.00 do $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne aH letne obroke. Dam «*aet let časa za izplačati i 5 ali 6% obresti z garancijo, ta se svet čisti JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA BRATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. v, Vse navedene pomidbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni ju« sija polovico medu kot popolno plačo. FRANK GRAM, Na' J :<-i*fC ____ Jvlil-^r' egfStj-iwt-rc GLAS NARODA, 28. JUL". 1918. Domači obrti na Kranjskem. Spisal Janko Jovan. VL ČIPKAR8TV0. Cipkarstvo j« na Kranjskem najbolj razširjeno v Idriji in so sednih vaseh. Kdaj ne je ta domači obrt udomačil, ni znano; ljudska govorica stavi njegov obstoj «e v dob<», predno so pričeli kopati živo srebro. Iz teh časov' nam ni o-stalo ni."- čipk, vendar pa tiranijo in ostanke zelo starih čipk. Idrijske čipke slove dale«*, in brez dvoma je poleg rudarstva. tudi čip-karwtvo izdatno pripomoglo slovesu idrijskega mesta. Idrija je tudi res kraj, kjer je dobilo v teau Časa črpkarstvo ugodna tla. Pomislimo le na mnofr'Mtevibie rudar-»ke družine! Kaj bi pač počele že- delavke delajo saiuoljubno po dela, ali pa. da bo zavzet Cari-znanih vzorcih in jih gredo potem grad. trgovcu ponujat. Seveda so v pr-J Nekateri so se že izrazili, da je vem slučaju čipke bolje plačane(Abram I. Elkus, na novo imeno-in »j tudi kot novomodne veliko j vani ameriški poslanik za Tuivi-dražje od drugih. Ne dobe pa jo, zadnji diplomat., ki bo zasto-vzoreev od trgovcev zastonj, am-'pal washingtonsko vlado v Tur-pak jim jih morajo plačati in kn-J eiji. Poročila, ki prihajajo v Washington, pravijo, da pravijo, da je položaj j Box neko Turčije naravnost 'kritičen. Na-|~~ —---- p reku j »cev. Kajti ne znanja se. da je Turčija zazdaj le;K^ sta moja prijatelja JOSIP hn je trgovec naročil še prodiranje pri Bagdadu mož- GORENC iz Harije na Dolenjskem in JOSIP ZETTEIj, tudi nekje z Dolenjskega. Prvi se rju. drugod pa v raznem bla- ]>«t bi pa hila. da bodo Rusi pro-J svojega prijatelja JANE ZA HERB AN. Doma je iz Rav- pujejo poleg tega še sukanec pri trgovcu, ki je dal delo. To je hi ha. ki stavi vse delavke v islvisnost od le one, katerim delo, kupujejo sukanec pri njem,'na zadrževati; to pa radi tega, ampak tudi druge, ki upajo, da ker jo je v to prisilila Nemčija, bode odvzel njihove izdelke, kate- kajti Nemčija ima tam obdeiane-rih sicer ni naročil. j ga veliko polja. Operacije na Zaslužek ni velik, in sicer znaša hagdadski črti se vrše pod vod-pri normalnih razmerah 40 do 80 stvom nemških generalov, dalje vin. na dan, od česar se mora šf j*4 pa v armadi tudi več nižjih odbiti kakih 10 vin. za sukanec in nemških častnikov, vzorce. Ako pa vse kroženje bla-j Padec Erzingana, najvažnejše ga ne gre mino. tedaj delavkam turške trdnjave v Armeniji, se res marsikdaj huda pred". Ne le,'smatra v uradnih krogih za zelo da trgovci ne marajo kupovati velik udarec, katerega Turčija' blaga, katerega niso naročili, am- najbrže ne bo mogla prenesti, pak odbijejo celo one, ki jim pri-' Zdaj imajo Rusi na razpolago ne rudarjev, ako bi s.- ne popri-j neso naročeno delo na prodaj. V dvoje precej gladkih potij: ena' j« kakega dmnačrga obrta! • In takem slučaju so potem reviec pot bi bila, da bodo Rusi drli' :;isii>> ripkarstvo je zanje nad vse prisUium- iskati okrog- odjema 1- proti Sivasu. ki je močna trdnja-j primemo. Delo je lepo in ne te- <*ev in so dostikrat vesele, če 1110- va in ki. ako jo bodo zavzeli, bo! Itvaa tega, da si s takim'lvjo proti troje izdelke za polo- odprla direktno pot proti ('ari-j d« I.mu pre/.-iio dolgčas, prihranijo*vičiio ceno. gradu. Potem bi za Carigrad ne ,0,..1 i i km i udi niiii-sikak vinar, ka-j Plačuje v Idriji večinoma v bilo vee nobene rešitve. Druga' ' 1 ' terega rudi potrebujejo. Največ «i »*•)(. karie \ Idriji sami prihaja iz gu. in sieer navadno v jest v in ah, dirali južno proti Harputu. Ako! rndiii skih dr i/ni. \« udar se [»eča-Jtako da napravijo prekupci laii- bodo prodirali v tej smeri, bo oči-' j<» .'-ipkarst i n;u tudi druge, brez ko hkrati dostkralen dobiček. vidno, da nameravajo' Rusi mire-! i"tizlfcke. s«! li im s< alike »li kmetice Ker imajo nekateri trgovci veli- zati Mezopotamijo, Sirijo, Pale-j i r. okolice. Prve. ki imajo vedno! ko zalogo, večkrat v vrednosti stino in Arabijo od ostale Tur! dotiti prostega časa, izdelujejo eip- do 20,000 K, je seveda s kupče- čije. k.- c lo leto, kmetska dekleta pa' vanjeni zvezan tudi že precejšen -^ ■ tm---- morajo seveda poletu na j>olje in rizrko. A v tej zadregi se znajo «l'>l.e i'-:«s ,i eipkar-tvo le takrat.1 ogniti. Navadne, manj line čipke Nemški zrakoplovec ubit. Um [m* iv;i poljsko delo, pozimi. prodajajo le z dodatkom 5—London, Anglija, 27. julij _ Poleg mesta evet« čipkarstvo tudi zastarele vzorce zvišane za 2%, a Poročnik Oto Parschau, znani nem v ckoli.-i, m to zlasti v vaseh Sp.1 pomagajo si pri modnih izdelkih, ški zrakoplovec, ki je bil nedavno katerih eeiie stopijo dostikrat 25 odlikovan z redom Pour le Merite, do '.O'; nad produkcijskimi stro- ko spravil z zraka osem sovrae-Izdeluj. mnogo čipk. Letno ;kl- K'Hr P« imajo mnogi trgovci nih zrakoplolov, je bil ubit v ueki produkcijo cenijo v vrednosti G oseb. v Spodnji Idriji :kH>, na' l>očim stanejo najslabše in' Vojskem do HO, na JelN-nem vrini' najpreprostejši' komaj 14 v ine-| 40. na t ekovniku 20, Ledinjah 50.iter' posk«H-i eena tinih čipk pri. Onem vriiu 2<*> in ravno toliko1 metru na 4 do fi K. Ako bi se iz-tudi v Žireh, kjer so uvedli Čipkar- boljšale razmere v kroženju blast vo kotna j pred dvanajstimi leti. pri čipkarskem obrtu. potem V kranjskem okrajnem glavar- ,li tJvmna bi ^ »datno povi-stvil je čipkarstvo doma v mAiki č.pkarskih u-! dolin, in to zlasti v Železnikih,!metnic' Kakor «»nenjeno, gre Žalen. logu. Sorici, Zgornjih in! v U*ltt oz,ni ^ »Oljski čtp-j Spodnjih lianah ter še v nekaterih' karskl *oh- S ^ zvezai,a ludl, drugih manjšU. H.-lih. Od teh vasi. l"^-«lovaliiiea za delo in z njim imata Horiea in Diuije največ. čip-js| »»»»viti velikih mrtvih fon-kane. namreč »o 50. d^H.n «e jih'<,ov- »u»l»ak le povzdigniti obrt v bavi v Zalem logu s tem delom Tlldl n<' ^^^ Pn v Železnikih kakih v ostalih! l'nM,i,Jl ^"kanea za kekljanje in vzorcev, ampak oddaje vse to le v pokritje lastnih stroškov in daje zlasii vxorce mnogokrat brezplačno. To je seveda velika do- POZOR, SLOVENKE! Želim se spoznati s katoliškim dekletom ali vdovo v starosti od 30 do 40 let v svrho ženitbe. Za dva otroka se ne gleda. Xa denar se ne oziram, če ga je kaj ali nič, samo poštenega /aiačaja .mora bi-jti. Resne ponudbe pošljite na: Ferdinand Drolc, IG, Cle Eluin, Wash. Dr. KOLER 638 Pena Art., Pittsburgh, Pa. Dr. Koler Je najstarejši slovenski rdravnlk, špeclja-list v Pittsburghu, ki Ima 131etno prak so v zdravljenju tajnik muških bolezni. . Slfilia ali zastru- __,___.___________ pljertje ki-vi zdravi s giasovitim 006, ki ga je izumel dr. prof Erlich. Ce imate mozolje ali mehurčke po ttrlesu. v ktIu, Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bo kri. Xe čakajte, ker tu bolezen se nalaze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdra vlm v par dneh, kapavac ali triper in tudi vse drupe posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. nahaja nekje v Milwaukee, j vimvtt^' HydmrSaar^o Wis., in drugi pa tudi nekje vi£f£ravlm v 30 urah in aieer brez oper:i- Holezni mehurja, ki povzročijo bolečine v Ijrlžu in hrbtu in včasih tudi pri spuSčanju v»ide. ozdravim s gotovojstvo Reumatizam, trganje, bolečine, otekli^ ki nastajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati, ne, »rbečo, škrofle in druge kožne bolezni, pa tudi nekje v £ijer državi Wisconsin. Prosim ju, da se mi sama javita, ali pa ako kdo izmed rojakov ve za liju naslov, da ga mi naznani, bom zelo hvaležen. — Frank Zupančič, :34O Ferry Ave. E, Detroit, [ Mich. (28-31—7) Rada bi izvedela za naslov svoje ga svaka in svakinje JANEZAj in TEREZIJE GOLČER, bratj in sestra mojega ranjkega mo-j ža. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sama oglasita. — Marv Gol čer. Box Elkland, Pa. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam rvoja NARAVNA VINA. ni, Sv. Vid pri Cerknici. Predi tremi leti sva bila skupaj naj Davis, W. Va. Prosim eenjene rojake, če kdo v« v.n njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — Joe Korošec, Ore Hill, Blair Co., Pa. (28-31—7) ZAHVALNO PISMO. Idrija, Vojsko, Žiri, Dobrava. Iju-renja vas itd. Dragi prijatelj Frank Stefa-nicli. Fresno, Cal.! Prejel sem vašo robo in pustil stati osem dni in potem odprl ter pokosil vino. Roba je res dobra in evo ti denar $2G.OO iu ostani pozdravljen, (ieo Stada-| hear. 328 Gleedel St. Dillon. Mont, i Box lil la najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL 8 apoBtovanjem S. JACKSB, St. Halftn*. Cal. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, & delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje. ker sem 2e nad 13 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzameqi kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-korsno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WEN ZEL. 1617 Bant G2nd SU Cleveland. Ohio. BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU BRATU! IŠČE SE GOZDARJE Za delati drva; $1.35 od klaftre za rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, trame, švelarje itd. Za splošno delo v gozdu; najvišja »plača. Stalno delo skozi celo leto. I. STEPHENSON CO., Trustees, (11—7 v d) Wells, Mich. o ® g gr a g 5 3 g | s * * D s « a i i ? S ff B i J * 3 a 0 alt * I~ * D O -i e I 2 ? a ' fa t;=*iigiifni®trtre r-5 3- g s. < : • s :B m s s- a s & « B » 3 2 a o S O 2 _ i F S* is i n2 f f o" a ra HELLO CENTRAL! GIVE ME HILAND 1111 » Hello Ignatz! Prosim pošlji mi takoj zopet nekoliko galo-nov one izvrstne tropovice, priloži ob enem tudi nekaj galon-čkov slivovice, ter par galonov rdeče whiske. Oul sem, da imaš v zalogi tudi fina ameriška in importiraua vina, ter likere, toda glede tega pridem v kratkem osebno k tebi. Da, tako je! Kdor izmed rojakov želi biti točno n fino po-strežen, naj se zaupno obrne na: Ignatz Podvasnik, WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325-27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. Nasproti East Liberty postaje. 4,000 MILJ V PODMORSKEM ČOLNU v M ne h pa po 10—20 oseb. Pa tudi v kamniiketn okraju ni čipkandvo neznano tatnoKiijim prehivaleem, kajti /.e v začetku . . .. , ^ ' . .. ' . .. . ... ibrota za ljudstvo, prett-klejra stoletja so domačinke. kekljale eipke raznih vrst, dasi ne tako umetno kot se tudi tukaj na bolj ripkarstvo oln»ta, da so razvije , , • , ... . • čipkarskega Ni-asorn v z«'!o razširjen doaaci \ko s«' posreči urediti ]>o za- ..... . . družništvu prehod izdelkov ckI v Idriji. Seraea m ' ... ' . Item je obstoj m tudi napredek hrta zagotovljen, [kajti trg je izredno velik iu , , .. . . , | kranske čipke so ua dobrem tfla- no, da bi se ljudstvo zavzelo za .. . - - , , • . ... , ■ mi. I rouaja «-ji»k nikakor iu nave- to, ker gotovo ni dvoma, da bi , ; , . , , . . , , , , j za na :ia dotnaeo deželo, ampak iz- « iiik;nstvo ve<- neslo kakor slani-; . . . . , (lJl/.. • ,„« , . ... I vozi se v^ako leto do !K)'c izdel- nikarstvo, zlasti, ako pomislimo , . , , ■ , , , ... , , . , , kov iz dežele. Le kakih 10fi r.izj>n>da v avstrijskih deželah, med katerimi jih vzame največ severno Oesko, odkoder pridejo te prave kranjske čipke v promet kot daleč sloveči češki izdelki. Zakaj to? Velika večina se pa razpošlje v inozemstvo, in to ne le na Nemško, Pru-sijo, Belgijo, Italijo iu Švico, ampak tudi v Rusijo in Angleško, da. celo preko oceana v Severno Ameriko. Ni pa kekljanje čipk edino žensko ročno delo. ki je raz-kakor ž.- nekaj pomenja. Ako pri-1 širjeno na Kranjskem kot domači inerjamo delo raznih krajev med|(>brt ^ \zdr\a največ s»-b«»j moramo vseka k o prisoditi nogavic, in to ne samo za domačo prvo me*to idrijskim izdelkom. A ,,orabo, ampak za prodaj, če so se idrijske čipke že od nekdaj odlikovale, je njihova vrednost, kakor »ploh ves obrt, povzdignila čipkarska £ola, katera ima mnogo zaslug za povzdigo te-j ira domačega obrta, posebno podi sedajnim vzornim vodcttvuui Vo-j gel n t ka. Ne le, da »e v tej £oli iz-J obratujejo delavke v finejiiih in praviinejših delih, ampiik čipkar-' V Washington prihajajo poročila, ska iola posreduje tudi sama de~!dft 80 naiiai» Turčija v relo opas-lo, kar je pač velikega pomena.] ^^ P°losaju- To mora. pač priznati vsakdo, kij se šc spominja,- kako ulogo igrajo' Washington, D. O., 27. julija.— sfkoro v vseh kranjskih domačih Rapidno zmanjševanje oziroma obrtih prekupci, katerih tudi tu zoževanje nekdaj tako mogočne kaj ni premalo. V Idriji je 8 pre- Turčije se smatra tukaj kot zelo kupcev, v Žireh 5 in v Železnikih opasno za nadaljni obstoj turške 1. De 1 oda j a Le i-p reku pc i izročajo države. | ntoree, po kate- Vladni krogi se mnenja, da bo čipke, aH pa jih Turčija najbrže razkosana na dva! Konec Turčije se bliža, je mnenje v Washington!!. Ne zlato, ne gotovine, ne bonde ali državne listine — AMPAK SAMO BARVILA. Začuditi svet, uiti največjemu brodovju, vživati občudovanje vseh narodov, pljuti na in pod morjem ter prinesti ta dragoceni tovor — BARVILA — ničesar drugega. 750 ton vrednih več kot milijon dolarjev, vse skupaj je le prostor enega akra premoga v naši domovini, da bi zjednačil težino. Premisli o tem! Pred mesec dni bi se reklo po celem svetu "To ni mogoče". Ti bi zasmehoval idejo teh zgodovinskih mož, ki so to povzročili za en par škatelj barvil. Toda zgodr.lo se je, in tako je naša velika tekstilna industrija prihranila več miljonov. To delovanje bo še enkrat v polnem tiru. Z o žirom na vse to, ^amoremo zdej z večjo gotovostjo trditi da« imamo v CLAIRT0N, KI JE ODDALJEN PETNAJST MILJ OD PITTSBURGHA, TVARINO ZA IZDELOVATI VSA BARVILA, KATERE SMO KDAJ POTREBOVALI. Zdej smo še le začeli spoznavati kakšne vrednosti je PREMOG za nas. Splošno je vladalo, mnenje, da so stvari od premoga, ki smo jih zavrgli ničvredni pridelki in brez vsake cene. V Monongahela hribih so vsi ti elementi, toda mi nismo iznašli procesa. Še pred enim letom nismo vedeli, — zdaj pa vemo in mi z naglico dovršujemo zgradbo za prirejanje katrana, tako, da se nikdar ne bo čudil svet, 750 tonam barvil. Dela se dan in noč, kolikor mora človek delati in kolikor morejo vzdržati stroji, da se zgradi v Clairtonu koksove peči v vrednosti $15,000.000. To ogromno podjetje bo obvarovalo ničvredne elemente iz katerih se proizvajajo barvila. Mi smo leta in leta zametavali to elemente oziroma po žigah. Zdaj jih zbiramo in VI IMATE UGODNO PRILIKO KUPITI POSESTVO V CLAIRTONU TER S SVOJIMI PRIHRANKI PRIPOMOČI SPLOŠNI PROSPERITETI PRI PRODAJI ZEMLJIŠČ V CLAIRTONU. Skoro vsak vreden prostor za izdelovanje v dolini Monongahela, od Pittsburgha do Broownsville je preiskan od velikih interesentov, kajti oni so pronašli na katerem prostoru je potreben materijal za njihove industrije. Ta ugodnost zagotovi popolno varnost vlagateljem in največji dobiček, ki se ga more doseči. Kraj CLAIRTON ima zdaj nad pettisoč prebivalcev in se mora že zdaj za delavce, ki gradijo to podjetje, preskrbeti hiše. Mnogo hiš se že zdaj dela, KER CLAIRTON JE PRAVI DEL PITTSBURGHA. Oddaljen je 15 milj od mesta in zvezan potom najboljših tlakovanih cest v državi. ZADNJE DVA MESECA SE JE PRODALO TUKAJ NAD TISOČ LOTOV. V tem velikem premogarskern okrožju bo "središče'' premogarskih lastnikov. Male peči bodo prenehale. Naravni plin se ne more rabiti za tovarne in domačo uporabo. CLAIRTON bo veliki faktor v nadomestitvi onega, česar manjka do sedaj. ALI MORETE KJE DRUGJE BOLJŠE IN BOLJ GOTOVO NALOŽITI DENAR KAKOR V CLAIRTONU? Ne bo dolgo, ko bo dolina Monongahela zakladala s tem plinom vsa vzhodna mesta. Nič ni bolj naravnega. Kot vse kaže, se bo mesto Pittsburgh kmalu razširilo petnajst milj po Monongahela dolini in CLAIRTON bo postal najvažnejše industrijsko središče. Za pridne in premišljene bo velika sreča. Nobeden ne more preiskati te prilike v enem tednu ali enem mesecu in ovreči le eno izmed zgorej proro. kovanih točk. Vredni trgovski prostori se vsakdan kupujejo in trgajo se za prostore pripravne za stanovanja. Na stotine jih je napravilo lep dobiček pri zopetni prodaji svojih lotov. NALOŽITI DENAR V ZEMLJIŠČA V CLAIRTONU JE VARNO IN PAMETNO ZA VAS. — ZATO IMATE ZDAJ NAJLEPŠO PRILIKO NALOŽITI DENAR NA BOLJŠE KOT NAVADNE 4% obresti. Obiščite Clairton kadarkoli hočete in mi vam bomo z veseljem razložili vse podrobnosti. Z vsakim dnem, ki ga odložite, zgubite priliko izbirati poceni. Worthington-Detchon Company GENERAL AGENTS Vandergrift Building 323 Fourth Avenue Pittsburgh, Pa. GLAS NARODA. 28. JT'L. 101 C. M M M M M M M M M H 5?OEN SUBi VEČNI ŽID (Priredil J. T.) 52 (Nadaljevanje). Zatulil je kot ranjena žival. — Ko je poskušal odtrgati mrežo od okna, .si j^ polomil vse nohte. Tedaj je stopila proti vratom katerih pa on ni videl. Slišal je da so se odprla vrata v prostor, v katerem se je nalia-j jal. — Vrata s i bila v neposredni bližini okna, skozi katero je gledal. Nekdo je prišel po stopnicah v prostor. — Kdo je T — je vprašal frlas za vratmi. — Jaz sem, Agricol Buudoiri. Komaj so se vrata odprla in komaj je stopil Agrieol na prag. je planil Džalina kot tiger na žensko in jo sunil s svojim bodalom. — Na njo je padel Agrieol. zadet v hrbet. Tedaj je prijela močna roka Džalmo za vrat in ga potegnila vstran. Prine je zaslišal Faringhijeve besede: — Mašeev,mj»" je sladko, ee j«- popolno. — Fdite. prine. — Lahko se vrneva. Džalma mu je molče sledil. Po Kodiuoveia naročilu j«* bila gospa Sainte Colombo vprizorila «-elo zadevo. — Izmeti svojih mnogoštevilnih prodajalk je izbrala «*no ,ki je bila Adrieni najbolj podobna. — Oblekla jo je v ravno tak plait*, kot ga je imela Adriena. Ostalo lahko eitatelj sam ugane. Nesreeniea je svojo nlogo takt» dobro igrala, da je postala njena žrtev. - Agrieoln je l»il pisal Kodin, tla naj pritle na sestanek z gospodično Adi ieno. kar j«* mladeuie tudi storil. Enajsto poglavje. POROČNA POSTELJ, V Adrienini spalnici je gorela mala svetilka. — Široka svilnata postelj je biia odgrnjena. jj Ob enajstih |K>noei. * Skozi vrata, ki vodijo iz spalne sobe v kopalnico, je stopil prine lJžalma. £ l>ve uri sla potekli i/za dvojnega umora. Zaklenit je vrata, vrgel turban z glave in pogledal naokoli. Nekaj trenutkov je stal nepremično, potem je pa pokleknil in začel jokati. — Torej j»* mrtva? — je zašepetal. — Mrtva! — Danes zjutraj je še srečna p«>eivala na tej postelji.... In jaz sem njen morilec. — Kaj me britra zdaj njeno izdajstvo, če ne živi vet". — Veliko sem zakrivil, veliko. — Ali je bila njena krivda, tla me ni ljubila t — Ali je bila moja krivda? — Ali ni bila vedno dobra z menoj? — Zakaj ji nisem dat priložnosti, da bi me mahi bolj spoznala? Zaihtel je kakor dete. — Vem, da bom tudi jaz umrl. Vsta! je in vzel izza pasu okrvavljeno bodalo. — Odvil je ročaj in v zel i/, odprtine malo steklenico. — To bodalo mi je dal oče — je šepetal — ko je šel z generalom Simonom zadnjič v boj. — V tej steklenici je najhujši strup. — Kdor izpije strup na dušek, pade kot od strele zadet na tla. — Ne bom ga izpil ua dušek. — Za svoj zločin moram trpeti. 1/pil je par kapljic in postavil steklenico na malo mramornato mizo j>oIeg postelje. — Tako, zdaj vein, da sem posvečen smrti. Pred posteljo je pad 1 na kolena in zaril vročo glavo v blazine. Tedaj so se odprla vrata, vodeča v kopalno sobo. Na pragu se je pojavila Adriena v spalni obleki iz belega selina. Vrata je bila tako tiho odprla, tla Džalma ni ničesar slišal. Na preprogi je opazila bodalo. Vsa prestrašena je skočila k njemu in mu položila roko na i aino: — Džalma. kaj ti je? Princ se je pogasi ozrl. — Mislil je. tla se mu je prikazal Adrie-nin duh. Ko je pa slišal njen glas in čutil njeno roko mu je šinila kot strela nkozi možgane misel, tla ni Adriena mrtva. Sklenil je roke in vprašal z jeclajočim glasom: — Adriena, ti torej nisi mrtva; — Torej te nisem umoril? — Oh, kako usmiljen je Bog! Adriena in odvrnil* svojega pogleda od okrvavljenega hoda'/j. — M'»j Bog, Džalma. kaj si storil? — Ti morilec? — Ti živiš. Adriena, ti živiš? — Džalma. mor i Itn*? — Zakaj si nioril? Zakaj, moj Bog. zakaj? — Ne moreni ti povedati. — Videl sem žensko, k: je bila čisto tebi podobna in videl sem človeka, ki je prišel k njej. Prikazen sem videl. — V sanjah sem gledal vse to. — Da mi bile Niinje, praviš? — je vzkliknila Adriena. — Saj vendar vidim kri ua tvojem bodalu. — Jaz sem ga vrgel tja. ker se nisem hotel žnjim usmrtiti. — Jtajše »win izpil par kapljic strupa. — Džalma! — Ali noriš? . % — Poglej, Adriena. tam je steklenica. \ — Džalma kaj vendar govoriš? Pogledala je v smer, kamor je pokazal s prstom in opazila na mi-ziei malo stck'enico. — V trenutku je bila pri njej in jo pritisnila k ustnicam. Džalma je zakričal, skočil je k njej in ji hotel iztrgati steklenico iz roke. — Tod* bilo je že prepozno. Atlriena mu jo je ponudila rekoč: — Le vzemi jo, Džalma. — Tudi jaz sem pila. — Pol si ti izpil, pol jaz. Na obrazu se ji je pojavil izraz zadovoljnosti. Drug drugega sta gledala v oči. — Adriena je prva izprego-vorila: — Kaj me tako gledaš, Džalma? — Zaradi mene si moril in se hočeš »pokorit: za greh? Džalma ji ni odgovoril. — Nohti so mu posineli, roke in glavo fe /a g rebel znova v blazine. — Zakaj se skrivaš, zakaj se skrivaš T w Prijela ga je za glavo in pogledala. — Jokal je kakor otrok. — Ne, Adriena,--ne--smrti še ni____Strup počasi deluje.... 1 - ; ' ^B Bi .1 N — O, ljubi zakaj jokaš? — Sedi, da se poljubiva. — Idiva s poljubom v »mrt. — Džalma, pogum, poglej, kakšne so moje oči, kako i»e blišče v hrepenenju. — Pridi, moj soprog, pridi moj sladki Džal- — Daj, podari mi svojo ljubezen. — Adriena prihajam. — Osladka, o oboževana! sta na posteljo, ki je bila njuna poročna in mrtvaška po- Dvan&jsto poglavje. SMRTNA SOVRAŽNIKA. 31. maja je bilo. — Abbe Aigrigny je sedel opoldne v svoji pisarni in bral s!edeče poročilo: — V Rne Rieheileu se je izvršil včeraj ponoči ob enajstih strašen zločin. — Neka mlada deklica in nek mlad rokodelec sta bila zabodena. Umor se je najbrže izvršil vsled ljubosumnosti. — Policija je morilcu na sledu. — Kot se ču-je, je deklica mrtva, rokodelec je pa smrtnonevarno ranjen. — Čudno, čudno — je rekel Aigrignv in se ozrl, ker je v tistem hipu nekaj potrkalo na vrata. — Naprej' Na pragu se je pojavil general Simon. Generalovi lasje so bili čisto beli, iz njegovih oči je žarel divji ogenj. — Obril se ni bil že več tednov. — Slekel je plašč in ga vrgel na tla. Abbe je v svoje največje začudenje spoznal, da ima za pasom dva ine<"a. — Hipoma mu je bilo jasno, kaj se l>o zgodilo. Najprej je hotel kričati na pomoč, pa se je premislil. General je odpasal meč ter izpregovoril z zamolklim glasom: — Mojo ženo ste poslali v izgnanstvo; umorili ste mi otroka; že dvajset let me preganjate. — Eden mora biti mrtev. — Vi ali jaz. — Prej se ne premaknem s tega prostora. Te besede je izpregovoril tako mirno, kot da bi se pogovarjal čisto o navadnih stvareh. — Tukaj se bova dvobojevala. — Za življenje moje žene in mojih t »t rok. zahtevam vaše življenje Aigrignv je pogledal vstran in rekel: — Moj«* življenje je v božjih rokah. — Kdor mi ga hoče vzeti, se pregreši proti rSogu. — Tak-»? — se je zasmejal general. — Vi se torej nočete d volu »je vat i z menoj? (Dalje orihodnjič). Zdaj je čas, da kupite farmo 1 Ako ste se namenili kupiti farmo ali zemljo za farmo, sedaj po leti je najboljši čas zato, ker zdej morete videti kaj vse in kako za-more zemlja roditi. Mi imamo več tisoč akrov zemlje v največji slovenski koloniji v Ameriki, katera je v Clark okraju in državi Wisconsin. Zemljo prodajamo v kosih I'po 40, 60. 80 in več akrov na lahke in dolgotrajne odplačila. Onim našim kupcem, ki žele, postavimo 'tudi dobro hišo,, hlev dovolj velik za začetek in razor jemo nekaj zem-jlje, a vse to na lahke in dolgotrajne odplačila. Pridite in poglejte farme svojih rojakov , ki so se naselili tu pred več leti, porazgovo rite se z njimi, pa bodete zagotovo kupili farmo tukaj. Pišite po po jasnila. Naslovite: > Homemaker Land Company Dept. 3, Tioga, Wis. NAJBOLJA TRGOVINA OPOJNIH PIJAČ V AMERIKI. I Naročite vse pijače pri nas po pošti. Kkspres vam jih prinese v hišo. EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL v RANKINU, Cor. Hawkins Ave. in 4. ulica. Jos* Starčevič. lastnik SLOVENCEM dobro znan še z Butler St., Pittsburgh, Pa. Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in e itd., aii pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Uprašanje Vas stane le 2e. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst lMj.šiljamo brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa., Box 328. CENIK KNJIG katere ima t zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO 82 CORTLANDT ST NSW YORK N V Kimal Anisette....... Rozolijo......... Vinski špirit..... Vina sladka ali kisla...:...... $1. $1.50 $2.00 Pišite po natančni cenik whi-skeya, vina, okrepčujočih pijač itd. Ali plačamo ekspresne ali že-leznične stroške ako naročite za $5.00 ali več. Naročte tiskovine, zalepke, zidne koledarje, kupice za žganje, odpirače, vse dobite brezplačno s naročilom. Denar pošljite po pošti ali v priporočenem pismu. C. F. ZARUBA & GO. 313 THIRD AVENUE. I Dep. 6. N. PITTSBURGH, PA. od slabih ljudi in ae napotila v IM>V, t» svet. ^laniaiaiaiBiBi^^ POUČNE KNJIGE: Smrt cesarjeviča Rudolfa Abecednik nemški —.25 (Tragedija v Meyerlingu) —.75 Ahnov nemškoangleški tol- mač, vezan —.50 SFILMANOVE POVESTI: Berilo drugo, vezano —.40 1. z v. Ljubite svoje sovraž- Cerkvena zgodovina —.70 nike —.20 Hitri računar —.40 4. zv. Praški judek —.20 Poljedelstvo —.50 6. zv. Arumugan, sin indij- Popolni nauk o čebelar- skega kneza —.25 stvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 RAZGLEDNICE: Sadjereja v pogovorih —.25 Newyorške s cvetlicami, Slov.-angleški iu angl.- —.50 humoristične, božične, no- slov. slovar voletne in velikonočne, Trtna uš iu trtoreja —.40 komad po —.03 Umna živinoreja —.M ducat po —.25 Umni kmetovalec —.50 Z slikami mesta New Yorka Veliki slovensko-angleški po —.25 tolmač $2.00 Album mesta New Yorka s krasu i mi slikami, mali —.35 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: ZEMLJEVIDI: Božični darovi —.15 Združenih držav mali —.10 Hubad, pripovedke, 1. in 2. veliki —.25 zvezek po — 20 Astrijsko-Italijanska vojna llustrovani vodnik po Go- mapa —.15 renjskem —.20 Balkanskih držav —.15 Leban, 100 beril (—.20 Evrope —.15 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Evrope, vezan —.50 Na različnih potih —.20 Vojna stenska mapa $1.50 O jetiki —.15 Vojni atlas —.25 Odvetniška tarifa —.30 Zemljevidi: New York, Co- Pregovori, prilike, reki —.25 lorado, Illinois, Kansas, Titanik —.30 Montana, Ohio, Pennsyl- Trojka, povest —.50 vania, Minnesota, Wis- Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 consin, Wyoming in West Zgodovina c. in k. pešpolka Virginia in vseh drugih št. 17 s slikami —.50 držav po —.25 Zgodba o povišanja Av8tro-Ogrske mali —.10 Zgodovina slov. naroda 5. veliki veaan —.50 zvezek >—.40 Celi avet .25 Zlate jagode, ve*. —.30 Velika stenska mapa U. S. Življenja trn jeva pot -.50 na drngi strani pa celi Življenje na avstr. dvora ali ■vet $1.50 OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodiai ▼ go- tovini, poitni nakagnici, ali Jh gnamkih, Poitnina Jo pri VMfe POZOR ROJAKI!] Ni*nip«inijt mazilo um iwik« teM. kakor ta JI um mO* brk« In br*do. Od t*gi nulla nastalo » Stih tadnlh krasni ffoetl in dolci laaja kakor tad I moškim krasot brki io brada lo aabodo odpadali la osiveli. Rarmatizeoi. koatibol ali trganj« v rokah, nogah in t kriin. ▼ osmih dneh popolnoma oadra-Tim. rane. opekline, bula. tor*, kraste in (rintf, potne noče kurje očeaa. ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moje adravila brez UKpeba rabil mu jamčim za W00. Piiite takoj po cenik, ki n takoj po&ljam zastonj. JACOB WAHČl0, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Denarne pnšiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Trfihko te pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri m nahajajo v njetništm ▼ Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar se nam denar poilje, da ae priloži tudi njetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar ujetnika, pošljite ga takoj, ko sorejmete njegov naslov, ker ako M odlašali, U se lahko dogodilo, da bi ga ne našli ve6 na Istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja. TVRDKA FRANK SAKSER, 83 Cortlandt 8t„ Mew York; H. Y. Ko Jakom v Lorain, Oklo tal eko-Ikt nasnsnjamo, da jih bo obiskal JOHV KUMftK, B Ji fooblaWsn pobirali aa Ust Glas Naroda. ■ niQaSl naroCajt* fm aa EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary PubUc) ▼ GREATER-NEW YORKTJ ANTON BURGAR 62 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno po- ■treženi. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih drža?. Velikost Je pri 28 palcih i—"ati Cena 15 centoT. Zadej jc natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t.