Poštne hranilnice ljubi! majheni st« Se in roladi ter sto najrajše doma pri svojih ProditelJLh, bnitcih in sest-rah, s katerimi vsak dan občujete; a 6ni izmed vivs, ki hodijo v Solo, obJujejo tadi z učiteljem in svojimi souSenei. nikarte misliti, da je to že res svet; mnogo mnogo že drugih Ijudi živi na sretu, s katerimi tudi ti pridete po veikrat v kako dotiko. Vsi ti ljndje živo t manjSih ali večjih družbah, po vaseh, trgih, večjih ali manjžih mestih ter na različnih krajih bodi si katere koli dežele. Da 146 morejo ljudje drng druzega podpirati iu braniti, zvozani so v veliko drn&bc. Tiiko veliko družbo ljudi, ki ima svojega vrhovnegii poglavarja in istc postave, iraenujemo državo. Vsak člorek, ki pripada v to voliko drnžbo, imenuje se državljan, Tudi vi, čitatelji nYrtčevi", da-si še mnjliem in mladi, vcnder ste državljani velike in mogočne države avstrijsko-ogerske monarhije. Kvaj, kjer ste se porodili, imenujc se vaš rojstveni kraj. V tem preljubezajivein kraji je tekla vaša zibelka, cvetele so vam prve cvetice in J prepevale Ijube ptičice. Še ptifica znii in Ijubi svoje gnezdo, kako bi ulo?ek I mogel pozabiti svojega prisrčnega rojstvenega kraja! — Dežela, v katerej je naž rojstveni kraj, imcnuje se tudi uaša materina dežpla. Nam Kranjcem je materina dežela Kranjsko, Štajercem Štajersko, Koroscem Korosiko, Primorcem Primorsko, Oe-honi Oeško, Moravcpm ftloravsko i. t. d. V materinej deželi je preživel vsak človck svojo mladost. Ondii nam je znan sleheren liribi^k in vsaka dolinica nas spomina vcselih raladih časov; vaak studenec nam pripo-veduje od pretcklih mladih let. I.epi travniki in zelene lediniee nam kažejo, kako smo trgali prve emtice, lorili pisane metnlje in kako veselo so nam je stekalo naže mladensko življenje. Kdo bi bil vender tako mrzlcga srea, da bi ne ljubi] svoje materine dežele! Ali pomneti vam je treba, otroci ljubi, da vse poprcj retcne deiele, recimo: Kranjsko, Štojcrsko, Korosko i. t. d. so doli naSe velike in mogoine države avstrijsko-ogerslce monarhije. V tej velikej državi je razven nas Sloveneev Se ninogo mnogo drngih Ijudstev, ki govore različne jezike, imajo ražlične šego ali navade, tor so združena pod oc-ntovsko oblast natega prcsvitlega c sarja Frana Josipa I. Avstrijsko-ogerska monarhija je tedaj naša občna domovina. katero Ijubiti. Ut za njftn blagor delati in skrbeti je vsaeega državljana sveta dolžnost. Presvitli cesar Fran Josip I. je naž državni oblastnik, naš občni o6e, ki prav po oectovski skrbi za pravi blagor in sreto vseh svojih podložnikov, ki žive v tej velikej državi ter so muogili uarodov in različnih jezikov. Vse svoje državijane bi rad videl srfiene in zadovoljne. ter bi vsem rad storil to, kar je pravo in dobro, kakor dober oee svojiin Ijubim otročičem. Njegovo skrbno oko je veduo obrneno na blagor in korist države ter dela vedao na to, da bi se z ufilnicami in .drugimi primernimi napi*avami pospeševalo bla- gostanje državljanov. Ravno tako plemeuite namcne imajo tndi uui, kateri stojd naSemu cesarju zvesto na strani. da mu pomagajo upravljati to veliko državo. Ti so cesarski kraljevi oUastniki, kateri imajo pravico, čast in oblast od cesarja. Presvitli eesar ima svoje ministrc, v vsakej kronovini pa svoje namestniki; ali dcželrn; poglavarje. Vsaka dežela ima svoja okrožja s svojim poglavarjem in z uraduiki, kateri v imenu presvitlega cesarja vladajo svoje okrajo ter skrbe za njih srečo in blagostauje. Za vzrejo in izomiko državljanov, kakor tudi za to, da bi se ljudem olajšalo potovanje iz jednega kraja na druzoga tcr bi lchko občevali tudi s tacimi, kateri zko dalet dalce od nas, ustanovila je država ogromno število obSekoristniL naprav, rcoirao: ui-ilnicc, knjižnice, žcleznice, požte in brzojavne urade i. t. d. K najlepšiin in najkoristnojšim tera napravam sc Stcjejo brez dvojbe c. kr. pošte. Lo pomislit«. otroci, ako bi bil kdo izmed nas v prelepem stolnem mestu Dašega cesarstva na Dunaji, ali pa v primorskem mestu Trstu, 147 ali bodi si v katerem koli mestu, ki je zelo daleiS od našega domačega kraja, ne mogel bi m razgovarjati in obtarati s svojimi rojaki, znanci in pvijatelji, ako bi no bilo prokoristnih poštnih urudov, ki imajo nalogo, da izročujojo vsa pismena poročila v roke naših proljubih, ki bivajo (laleč od nas, bodi si v katerem koli kraji. A ne samo liste in dopisniee, tudi dotoo in drnge vred-nostiie stvari leliko vsak čas vzprojcmamo in odpošiljamo po c. kr. poštnih uradih. Ve5 kakor štiri tisoč tacih občekoristnih uradov imamo v našem c«sarstvu. Hišo, v katercj je tak poStni urad, lehko poznatc po cesarskem orlu in poštaem rogu, ki sta naslikana na lesenej tabli, visečej nad velikimi vrati poštne hiše. Dan in noč delajo v takej hiži pridni e. kr. poštni uradniki. Vse naše pošiljatve smemo z dobro vestjo zanpati poštnira uradom, ki je hitro odpoSljejo na dolofeni jim kraj, in država nam je porok, da nas odškoduje za vsako škodo. ako bi se kaka stfar. katero smo poštnem uradu izroiili, bodi si izgubila ali pokvarila. A do samo to, da c. kr. poštni uradi vzprejemajo pisma in druge stvari ter je odpošiljajo na one kraje, kamor snio je namenili, — državno uprav-niStvo naložilo jim je Je drugo jako važno nalogo, namreč to nalogo, da aTstrijskim podložnikom olajšujejo novee Stediti (varovati). Kaj zuači beseda ,štediti"? Štediti sc pravi vsako stvar čuvati ali varovati, čas 8 pridnostjo in delom dobro obrafati, takih strari si ne kupo-rati,kinaiajib_uineobhodnotreba, menj potrositinegosipri-dobimo. Kfior jo variten. vselej poprej dobro prevdari, predno kaj izdi; on se vpraSa, ali mu je stvar, katero kupuje. neobhodno potrebna ali ne, ali mu je koristna ali sam6 prijotna. Se le po tem prevdarku kupuje stvar, ker mu ,|e znan prigovor, ki pravi: ,,Kdor kupuje, čosar mu ni treba, izmanjkalo mu bode skoraj toga, žesar mu je troba." Kdor pridno dela iu štedi (hrani), teuiu se morda pripeti, da mu pomanjkanje pogleda v hišo, ali v hišo priti mu ne more. Da bi Ijudje laže Stediii, imamo vže zdaj marsikatero koristne naprave. Tako imate vi, otroei, svoj ..šparovček", v katerega spravljate krajcarje, ki vara jih dado voditelji ali sorodniki', po vo.čjili mestih imamo v ta namon velike hranilnice, kamov Ijvidje svoje novee na obresti pokladajo. Ali vse te naprave ne zadostujejo, ker donar v vaših Bžparovčkiha ne narašča sam o spbi, a hranilnice po velikih mestih so navadno prcdalefi, da bi ljudje od raeh krajcv nosili svojc novce vauje. Vse to je spoznalo državno upravniStro ter roklo: Državljani, bodi si stari ali mladi, radi bi štedili, ali premalo je ugodnih naprav v ta namen ; zatoroj imajo odslej vsi poštni uradi od vsacega, bodi si kdor koli, vzprcjemati pribranjrae novue in jib koristno nalagati na obresti. Kadar greste, otroci Ijubi, mimo kake poštc, kamor ste vže izvestno kako pismo nosli od svojih starišev, ne pozabite, da na tej pošti je tudi hra-niloica — poštoa braniluica — in da ujeni uradoiki 80 vsak čas pripravljeni, da vam pomagajo žtediti. Poskusitc samo jedenkrat. Vsak naj prešteje v svojem Kžparoveku" doma prihranjcne krajcarje, in kdor najde, da ima 50 krajearjev ali morda še vcč, vzarae naj te denarje iu jih nese na btiznjo pošto v pošfcno hranilnico. Dotieni poštai uraduik vzprejcl bode vaacega prav prijazuo ia mu vse razložil, česar mu je vedeti treba. Ako mu kdo izmed vas izroči svoje prihraujene krajcarje, zapisal jih bode v vložno kajižico, in to 10* m knjižico bodo potem vam izrof-il. Oe imate potcm zopet nekoliko nabranega denarja, ravno tako jih zopet lehko nesete na dotično posto, in poštni nradnik vara bode vsak znesek sproti zapisal v vložno kujižico. Ves deDar, kolikor ga je kdo vložil, ostane potcm njegova srojina; kadar koli kdo hočc, dobi ga zopet lehko nazaj, in država, rekši drnžba vseh državljanov skupaj mu je porok, da se mu ne izgubi niti jodon krajcar. A že nekaj je treba, da vam povem. Mala glavniea, katero je kdo vložil v poštno hranilnico, narašča mu ne lo po poznejiib ulogah, ki jih novič na-loži, nego tudi sarna o snbi po obrestih. Eeeimo, da bi kdo t 1. dan januvarja kacega leta vložil sto krajcarjev (jeden goldinar), naraste mn ta vsota koneem leta na 103 krajcarjo, in tako dobi vložnik za vsak v poštno branil-nico Tloženi goldinar vsako leto. rekel bi, kakor v darilo za svoje žtedenje, po tri krajcarje obresti. Ako je kdo vložil 10 gld. in jih pusti polnih 10 let v poStnoj hranilnici. dolji po pretoeenih 10 letih 13 gld. 44 kr. iz hranilnice nazaj. Kdov pnsti arojili 10 gld. 25 lct v poštnej hranilnici. naraste mu teh 10 gld. na 20 gld., rekSi: iz jednega krajcarja staniB narasla 2 krajcarja, iz jednega goldinarja dva goldinarja. Pouineti je trcba tudi Jo to, da ni treba čakati, da bi imcl kdo ravno 50 kr. ter bi šo lo potom začol Stediti svoje denarje; lohko za6ne tudi že 8 petirai kuajcarji. Kibče naj nc misli, da je ta vsotiea petih krajcarjev prepičla, ter ui vredno, da bi začel ž njimi Stediti. Nck iinovit človek, ki 8i je s pridnostjo, zmernostjo in varičnostjo ranogo premoženja uapravil, rekel je, da si je vsc premoženje pridobil s tem, kerje krajear b krajcarju pokladal a iz krajearjc? so mu narastli goldinarji. In ta elovek je prav govoril, ker je delal, kakor nas uči narava sama. T naravi vidimo, da kapljica s kapljico naredi velikanskc vode, volotoke ia morja, ki gonijo parostroje in nosijo ladije. Erajcarji m dado primwjati vodeuini kapljicam. Ako si nabcrcž pet denarnih kapljic — pet krajearjev — nc odlašaj štediti, nego urno pojdi k poštnemu uradu, kjer dobiš od požtncga uradnika za svojih 5 krajcarjev tako unenovauo branilno-ka rto, ki ima t& uamon. da si lekko prihraniž tadi meuj nego 50 krajcarjev. Na to karto se prilepi marka za 5 kr. Kadar koli si prihraniš zopet novih 5 kr., kupiš si novo marko za 5 kr. in jo pri-lopiš na hranilno-karto. Kadar iraa karla 10 tacih mark, vredna je 50 kr., in ti jo neses k poštncmu uradniku, katcri jo vzprejmo za vlogo 50 knijcarjcv. Ako že nimaš vložne knjižiee in oddaž liranilno-karto, ki ima prilepljenih 10 mark po 5 kr., dobiš od poštnega uradnika rečeno knjižieo, v katero ti zapiSe, da si si prištedil 50 kr. in jih vložil v poMno hranilnieo ; ako pa že iniaž vložno knjižico, zapiSe ti vanjo prihranjeno Tsoto od 50 krajcarjeT kot noYO vlogo. Tako vam sem povedal, otroci Ijubi, kar vam je vediti treba o poštnih hra-nilnieak. Preberite ta scstavek po večkrat, bodite pridni v neni3ke7H predelal Ivan Tomšič