is VGAR GlasUo „Nabavlialne zadruge uslužbencev drž. železnic v Slovenili*1 v UuMiani VII - ■ j ^ izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18*—. = Posamezna številka stane Din 1-50. — Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VB. 3 Po občnem zboru. Stopamo v novo poslovno leto, ki nam nalaga težko delo, da povzdignemo zadružništvo na višek, ki bo vsaj deloma odgovarjal dejanskim razmeram z ozirom na število železničarjev ljubljanske direkcije. Vsakdo, komur je na srcu res pravi smisel zadružnosti in čuti za vzajemnost in samopomoč, bo gotovo zavrgel nepotrebno kritiziranje in s tem tudi podporo vsem sovražnikom zadružništva, ter bo z zavihanimi rokavi poprijel za delo in pomagal graditi to našo edino železničarsko zadružno stavbo, ki mora postati kot živ spomenik železničarske zavednosti in hotenja, po napredku na gospodarskem polju. Dosedanje poslovanje in obratovanje izkazuje brez dvoma mogočen napredek in razmah, gotovo bi bil ta razmah še močnejši in vidnejši ,ako bi z delom sopoma-gali vsi onim redkim zadružnim delavcem, ki so, ne oziraje se na slabo zadružno vzgojo splošnosti, žrtvovali za vzvišen zadružni ideal, često trpeč na časti in poštenosti od strani raznih kratkovidnežev in če hočemo tudi demagogov. Gotovo, da je kritika potrebna, ker ona vzpodbuja in ruši nedostatke, ako je objektivna in pravična. Neobjektivna kritika pa škoduje ugledu zadružništvu, katere se najbolj vesele trgovci, kot zagrizeni sovražniki zadružništva. S tem pa nočemo reči, da kritika ni potrebna, marveč celo trdimo, da kjer kritike ni, jo je treba ustvariti, le poltena in objektivna mora biti. Zato pozdravljeni kritikarji, ako je njih namen koristiti stvari, koristiti zadružništvu in splošnosti. Uvodoma smo rekli, da nas čaka težko delo, težko posebno radi tega, ker moramo žrtvovati kratko odmerjen prosti čas, kar ga nam preostaja od službenih dolžnosti, da dvignemo prapor gospodarske osamosvojitve. Naše delo mora iti v smeri, da dvignemo zanimanje za zadružno misel vse one, ki iz egoističnih in materijalističnih naziranj niso pristopni ideji vzajemnosti in samopomoči in ki jim je splošen blagor celokupnosti, še španska vas. Tem zmaterijaliziranim ljudem je treba povedati, da skromen prihranek posameznika še nič ne pomeni, da pa združen v eno mogočno celoto, predstavlja mogočno fronto vsem izkoriščevalcem povojne dobe. Pri tem delu sodelovati je dolžnost slehernega zadrugarja; kdor stoji ob strani ter prepušča to delo samo par ljudem, ta pokaže, da še ni pravi idejni zadrugar in še ne pozna dovolj čuta do svojega bližnjega in splošnosti. Temelj vsemu zadružniškemu pokre-tu in njega procvitanju je pa brez dvoma medsebojno zaupanje in spoštovanje. Vsak človek je vreden svoje časti in vsakdo čuva in ščiti svoj najdražji zaklad -poštenost«. Osebna čast in poštenost bodita v zadrugi nedotakljiva toliko časa, dokler se posameznik ni zaveda*! čuvati svoj najdražji zaklad poštenost« z dejanji, ki so dokazana. Pavšalno sumničenje pa ne sme biti nikdar orodje zadrugarjev, za omadeževanje poštenosti kogarkoli, niti proti svojemu največjemu osebnemu sovražniku. Osebno sovraštvo naj se obravnava daleč daleč od ograj zadružništva, tam, kjer se deli zakonita pravica in resnica. Kdor pa nima zaupanja v zakon pravice, ta ni zadružnik. Zadružništvo ima za cilj moralno, kulturno in socijalno vzgojiti armado, ki bodi dika in ponos svetu, ki se danes žalibog valja v nemorali in nepoštenosti. Če dosežemo ta cilj ali vsaj za ta cilj delujemo, smo storili božanstveno delo, ki jo bo znal lasten narod ceniti in nagraditi. Kot železničarji in sinovi slovanskega naroda hočemo storiti vse, da bomo V tekočem poslovnem letu delali, neumorno delali, ker bo od tega svetega zadružnega dela naša lastna korist in obenem korist celokupnosti. Ne samo v trgovini, v zadružni ideji leži naša korist in korist našega naroda. Na delo, da bodo uspehi zadružništva pokazali, da ne varamo, marveč da govorimo »resnico«. Zadruga in podružabljenje (socijalizacija). Ker služi današnji gospodarski red in način, predvsem zasebnim interesom, mora postati podružabljeno gospodarstvo podrejeno v prvi vrsti družabnim vidikom in urejeno po potrebah in koristih splošnosti. Zato pa morajo polagoma preiti produkcijska sredstva, ki so danes last po-edinca, v last celokupnosti, ki je pri tem, kot producnt ali konsument neposredno zainteresiran. Namesto ali vsaj poleg dosedanjih zasebnih kapitalistov morajo stopiti tudi ostali udeleženci kot neposredni interesenti v poštev prihajajočega produkcijskega procesa. V prvi vrsti pridejo tu v poštev uslužbenci in delavci, kot člani zadrug, kot zastopniki konsumentov, razne upravne enote, občine, mesta, pokrajine — država Gospodar produkcijskega procesa po podružabljenju ne bi bil več zasebnik, marveč širši krog vseh tistih, ki so na njem zainteresirani. Podružabljenje (socijalizacija) ima namen najprej streti kapitalizem in mu vzeti iz rok neomejeno svobodo izkoriščanja. •V_» Kjer je najhujši, tam je treba zahtevo po podružabljenju najprej zastaviti. Gotovo pa je, da samo gola zamenjava zasebnega kapitalizma in po kapitalističnih načelih uravnano gospodarstvo, še ne bi pomenilo podružabljenja, ker bi se na ta način spremenil osebni kapitalizem, v kapitalizem organizacij. Tak kapitalizem pa bi se razlikoval od zasebnega samo po tem, da je pač njegov nosilec širši krog ljudi, dočim bi se po svojih nesocijalnih lastnostih prav nič ne ločil od zasebnega kapitalizma. Za podružabljenje je poleg odprave zasebnega kapitalizma bistveno, da se vse gospodarstvo v celoti in v poedinih panogah tako uredi, da bo podrejeno splošnemu družabnemu vodstvu in nadzorstvu in se mora ravnati po splošnih družabnih interesih. * Iz tega se da točno ugotoviti, kakšno je razmerje med podružabljenjem in zadružništvom in v kaki meri lahko zadružništvo nadomesti podružabljenje (socijah-zacijo). Vsled te ugotovitve sledi, da igra zadružništvo odlično vlogo pri izpolnitvi predpogojev, ki so za podružabljenje ne-obhodno potrebni. Zadruge so izključno in izrazite gospodarske organizacije. Za prvenstveno vlogo, ki jo vrši zadružništvo v vprašanju podružabljenja govori tudi dejstvo, da je mogoče enotno vodstvo produkcije in konzuma izvesti po načelih samouprave. In zadruga ni ničesar drugega kot samoupravna gospodarska organizacija. Čimbolj 'je zadružništvo razpredeno in čim več podjetij raznih gospodarskih panog upravlja, tembolj se približujemo vprašanju in rešitvi podružabljenja. Naša nabavijalna zadruga pomeni to- , raj mogočno in važno kolesje v uri splošnega zadružniškega cilja, ker prispeva k hitrejšemu tempu na vidiku bližajočega se podružabljenja. S svojim delom izpolnjujemo splošno človečansko dolžnost, s tihim, toda vztrajnim delom hočemo evolucijskim potom priti do svojega končnega cilja, kise glasi: Nihče ne sme več izkoriščati. Poleg kulturnega vrši zadružništvo tudi mogočno in sveto socijalno delo, ter mora biti ponosen slehrni železničar, da je član zadruge. Vse za vzajemnost in korist splošno-sti, je zadrugar dolžan storiti, ker to stori v korist sebi, narodu in človeštvu. Zapisnik III. rednega občnega zbora »Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Tjjub-Ijani, ki se je vršil dne 5. aprila 1925 v prostorih salona pri »Levu«, Gosposvetska cesta. Pred otvoritvijo pozove predsednik člane iz kurilnice Ljubljana I in okoliša Trebnje, da si na mestu volijo svoje delegate, ker si jih še niso izvolili vkljub pozivu z dne 22. februarja in ne potem. Opozarja jih, da so sicer brez zastopstva. Gospod Podbevšek izjavi, za kurilnico Ljubljana I, da se ne strinja s sistemom delegatov in da ne bo kurilnica volila delegatov. Predsednik konštatira, da so bile volitve za delegate pravočasno pojasnjene in razpisane — in da -je stvar članov samih, ako se niso pritožili ali niso izvolili delegatov. Delegata iz okoliša Vižmarje izjavita, da bosta glasovala. Nato otvori predsednik občni zbor ob 9. uri in se izvoii zapisnikarjem tov. Len-ščaka, overovateljem pa tov. Gorše in Vrečko, ki zasedejo svoja mesta. Prečita se nato imena delegatov. Navzočih je 38 delegatov, ki zastopajo 931 članov. Predsednik ugotovi, da . je občni zbor sklepčen v smislu čl. 40 pravil in da je bil pravočasno in pravilno razglašen v smislu čl. 38 in 65 zadružnih pravil. Vrhtega >e bil obveščen vsak član za občni zbor Tn njega dnevni red potom našega glasila Zadrugar . Prečita se dnevni red: Pri točki 1. omeni predsednik, da je bilo oficijelno letno poročilo upravnega odbora razglašeno v zadnji štev. »Zadru-garja« in da je članstvo gotovo prečitalo poročilo kakor bilanco. Želi, da bi bila kritika, kakor tudi vsa debata o tem, poročilu stvarna in dostojna. Natančneje poročilo o poslovanju, o gibanju članstva poda zadružni tajnik in tov. Negro in se pri tem spominja umrlih članov zadrugarjev. V znak sožalja in spomina umrlih vstanejo navzoči raz svojih »sedežev. Knjigovodja tov. Železnik pojasni natančneje številke bilance, posebno glede izdatkov. K debati se oglasijo tov. Pompe in Korošec. Prvi vpraša radi postavke po-slovvnega davka in omeni naj bi se božičnica ne prirejala več, ako se že ne more psrirediti za vse člane. Tov. Korošec omenja božičnico, da je bil namen lep, pač pa se je napačno tolmačil. Treba bi bilo več smisla družabnosti in manj osebnosti. Predsednik pojasni stavljena vprašanja, nakar se odobri poročilo načelstva. Ad 2. poroča predsednik nadzorstva g. ing. Leben, da je bilo poslovanje upravnega odbora vzorno in se zahvaljuje požrtvovalnosti posameznih Sunkcijonahjtev uprave, ter predlaga absolutorij upravnemu odboru. Predsednik se zahvali za laskavo priznanje nadzorstva in pohvali posebej neumorno delo poslovodje g. Koba-leta, blagajnika g. Kyovskyja in knjigovodje g. Železnika. K debati o poročilu nadzorstva in upravnega .odbora se oglasijo tov. Slana, Pompe, Veber in Kravanja. Tov. Slana omeni pomanjkljiv tisk bilance, kar pojasni tov. Rupnik. Tov. Pompe vpraša zakaj se namerava votirati Din 40.000 za posmrtni fond. Predsednik preloži debato o tem vprašanju na poznejšo točko 4 in da na glasovanje točko 2 in 3 dnevnega reda. Absolutorij je bil soglasno sprejet. K točki 4. stavi nadzorovalni odbor predlog glede razdelitve čistega dobička in se kot prvo načne vprašanje posmrtnin-skega fonda. Predsednik pojasni, da se je zadruga začela baviti s posmrtninskimi podporami v prvi vrsti tudi radi tega, da se krije s posmrtnino eventuelni dolg člana za slučaj smrti. Tov. Pompe meni da ni treba povečati posmrtninskega fonda, plača naj se posmrtnino iz tekočih dohodkov. Gospod Slana želi, da se poviša po-smrtninska podpora na Din 3000.— za člana, kakor tudi za ženo; za otroke naj se plača po Din 1000.—. Člani so pa pripravljeni prispevati 5 do 10 Din mesečno v ta fond. Tov. Korošec predlaga po Din 1000.—-za člana in Din 500,— za ženo. Tov. Rupnik predlaga Din 1000.— za člana in ženo v posmrtni fond pa naj se zato votira Din 40.000. — Tov. Veber naglaša, da smo mi zadruga in ne zavarovalna družba —.naj se plačuje kot sedaj — iz že obstoječega fonda samo za člane, ako se ta izčrpa pa iz tekočih sredstev. Predsednik omeni, da je predlog g. Slana za enkrat še neizvedljiv. Naša podporna društva ne sprejmejo člana, lil je prekoračil 38 leto, pri nas se ne more delati razlike med člani' konsu-menti. Površno izdelan načrt bi se izkoriščal po špekulantih. Za vsako podporo se mora najti tudi pravično kritje. Tov. Dežman pove, kako podpira društvo strojevodij svoje člane, naj bi tudi mi več miših na nezgode naših članov. Tov. g. Veber omeni, naj bi se vzelo kot merilo za višino podpore promet člana v zadrugi, kdor ne kupuje pri nas naj tudi ne dobi podpore. Predsednik da na glasovanje posamezne predloge — ter je bil končno sprejet prvotni predlog g. Vebra (in Pompeta), da se izplača* Din 1000.— posmrtnine za člana iz sedanjega fonda oz. iz tekočih dohodkov. Sprejme se še dodatni predlog tov. Rupnika, da prouči upravni odbor za prihodnji redni občni zbor predlog tov. Slana in Dežmana in drugi kredlog g-. Vebra. Določi naj se podpora .samo onemu, ki kupuje v zadrugi gotovo množino živil, ki jo določi upravni odbor. Gospod Pompe predlaga nato naj se izplača 3 % dividendo, eventualni pri- manjkljaj naj se krije iz davčne rezerve. ■— Sprejeto. Temu primerno se izpremeni predlog nadzornega odbora in razdeli čisti dobiček tako-le: 30 % rezervni fond, 2% penzijski fond, 1 % dobrotvorni fond, Din 29.000.— odškodnine vsemu osebju glasom liste in 3 % dividende od prometa. Soglasno sprejeto. Sprejme se nato predlog g. Čerčka, ki se glasi: Upravni odbor se pooblasti in se mu palaga, da posluje v 1. 1925 s ca 6% čistega dobička, toda pod pogojem, da se že koncem leta vračuna med izdatke 4 % povračilo od konsuma. Preostali čisti dobiček se razdeli v smislu pravil oz. sklepov občnega zbora. —Sprejeto soglasno. Točka 5. Nato prehaja predsednik na doponilne volitve upravnega in nadzornega odbora ter poroča, da letos izstopijo tov. Čerček, Čuček in Gregorčič. Izvolijo se soglasno ponovno tov. Čerček in Gregorčič in na novo g. Žemlja Franjo. Točka 6. Izstopili so iz nadzornega odbora tov. Vales (prostovoljno), izžrebani so bili tov. Koprivec ter ing. Leben. — Nanovo so bili izvoljeni: tov. ing. Zelenko Fran, Veber Anton in Feldin Vinko. Namestnikom se izvoli sledeče tov.: Jelenc Franc, Novomesto; Koprivec Ivan, Ljubljana; Jelen Franc, Celje; Vozelj Karl, Ljubljana; Gril Alojz, Kočevje; Lenščak Janko, Jsenice. Točka 7. dnevnega reda: Predlogi članov ozir. delegatov Prečita se dopis g. Slana. Predsednik pojasni, da se je že zadruga bavila z mislijo podpore za slučaj penzijoniranja, ker pa se dobiva zopet lahko predujem na penzijo ni več potrebna taka akcija. Drugo se je pojasnilo že tekom debate. Na predlog g. Kovačiča in Ličena, Kočevje, glede odprave navala v prvih dneh meseca, omeni predsednik, da se bodo iz-preminil termini in upa, da se bo na ta način doseglo razbremenitev prodajalne. Na predlog članov iz Vižmarje še sklene: Ob dnevih, ko ima Gorenjska svoji ter- , min se otvori prodajalna že ob polu 8. uri. Upoštevalo se bo po možnosti in izvedljivosti tudi druge ipredloge. Točka 8. Slučajnosti: Tov. Slana vpraša, kaj je z vprašanjem fuzije? Predsednik pojasni, da je prvotna namera preklicana in se namerava ustanoviti odsek za ishrano. — Stališče bomo mogli tu zavzeti šele, ko' bo to končno veljavno določeno in razglašeno. Nato dobi besedo tov. Rupnik, ki v daljših izvajanjih govori o pomenu zadružništva. Nato se določijo še dnevnice za delegate, ki so prišli iz krajev izven Ljubljane po Din 30.—. Tov. predsednik izjavi končno, da je dnevni red izčrpan in konštati-ra, da ni nihče prijavil ugovora proti pravilnosti občnega zbora v smislu čl. 46 pravil in se radi tega ne more ovreči sedanjega občnega zbora. Nato še zaključi občni zbor ob 13.30 uri s pozivom na agilno delo in se zahvali planom za udeležbo. Zadružni vestnik. Termini za nakupovanje. Ker so se pokazali razni nedostatki in nered pri nakupovanju živil po dosedaj veljavnih terminih, je upravni odbor sklenil, upoštevajoč tudi izražene želje članov izven Ljubljane, uvesti nove nakupovalne termine, ki pričnejo 25. vsakega meseca, kakor sledi: Nakupovanje proti odtegnitvi pri blagajni državnih železnic: 1. Za mesto Ljubljana z Ljubljansko okolico, od 25. do zadnjega vsakega meseca. 2. Za Gorenjsko progo (vštevši kamniško) vsacega 4., 5., 6., 7 in 8. v mesecu. (Za gorenjsko progo se prodajalno odpre že ob 7.30 uri zjutraj). 3. Za dolenjsko progo vsacega 9., 10. ju 11. v mesecu. 4. Za štajersko orogo vsacega 12.. in 13. v mesecu. 5. Za zamudnike od vsacega 14. in 15. v mesecu. Nakupovanje proti gotovini: Se priporoča za vse kraje brez razlike vsacega 1. 2. in 3. v mesecu, sicer pa vsaki dan razun nedelj in praznikov. Embalaže (zaboje) se morajo odposlati zadrugi tako pravočasno, da bodo iste en dan pred terminom dotične proge v zadružni prodajalni. Tovariši člani! Upoštevajte tu navedene termine, da se preprečijo navali pri blagajni, ki so radi tesnih prostorov neznosni za člane in zadružne nastavljence. Kdor bo prišel izven svojega termina nakupovati živila se mu ne bo postreglo toliko časa, dokler ne bodo postreženi vsi, ki imajo po terminu določeni dan za nakup. Da se preprečijo eventuelne nepotrebne pritožbe, skrbite vsi za točnost in red. Vse upravičene pritožbe bo pa upravni odbor brezpogojno upošteval. NAZNANILO. Vsi člani zadružniki, ki še niso oddali knjižic za izračunanje dividend, ki znašajo glasom sklepa občnega zbora 3 odstotke, se vljudno pozivajo, da iste predlože zadružni pisarni čimpreje. Zadnji dan za vlaganje knjižic je 31. julija t. 1. Po tem terminu pripadejo neza-računane dividende v korist posmrtnin-skemu fondu. Vse ostale člane pa obveščamo, da se prično dividende izplačevati 1. maja t. 1. in sicer na željo v gotovini ali v blagu. Oni, ki so s plačili v zaostanku se seveda uračunavajo dividende v prvi vrsti za še neporavnan kredit. Kdor pa nima potrebe dvigniti dividend jih pa lahko obrestonosno naloži v zadružno blagajno proti tozadevni pismeni priznanici. Cenik živil. Hlevski izdelki. Din Moka peeivna 0 gg kkr 7'— » mehka ,, 6 80 » krušna 5'50 » ajdova 6-50 »• ržena — • — . >> koruzna „ 3‘ — > . krmilna „ 2-50 Zdrob pšenični ,, 8,— .» koruzni 4‘— Otrobi pšenični 2- — » koruzni M P25 Testenine. Makaroni italijanski k? 16-— » domači >/ . io-— Polži italijanski „ 15-— » domači »* —•— Rezanci domači >» io-— Špagetti » „ 1 Ok- Fidelini » M lo-— Zrnje. Riž I. vrste kg: io-— Riž II. vrste » 8-— Koruza v zrnu 2-50 Kaša prosena M 6-— Ješprenj domači tt 7-— Ješprenjček za juho ft io-— Fižol koks »> 5-— Fižol —•_ Leča . ft 8-—' Sladkor. Sladkor v kockah kg 16-— , » sipa debela >* 14-50 Sladkorčki (bonboni) fini t> 25-— Kava. Kava surova I. vrste *kg 56-— Kava surova II. vrste 99 46 — Kava žgana „ 60"— / Kavine primesi. Kava Kneipp kšr 14'— Kava žitna 8'50 Kava Widrova * 14'— Kava družinska 50 „ 12'50 Kava Kolinska 23 — Kava figova 26 — Cikorija Franck 23-50 Drugi predmeti. Mast domača ksr 31 — Mast amerikanska ft 29 — Sol debela rt 3 — Sol drobna rr • 4‘— Čaj v zavitkih zavit. 15, no, 3 Kakao kg- 32‘— Paradižniki a y2 kg doza 14-— Čokolada a 'A kg 14-— Čokolada a 710 kg, kg < v , 3' Čokolada z lešniki tabl 3-5u Rožičeva moka kg 8-— Čaj v dozah doza 25-— Kakao v zavitkih zavit 16, 15, 10 Delikatese. Svinjska glava in parkli kg 12 — Slanina prekajena ir 36 — Slanina papricirana ir 38 — Salame ogrske no- - Salame navadne rr 25- Salame krakovske ir 60 — Kranjske klobase komad 5 — Prekajeno meso I. vrste kg 32 — Sardine velike škatle 9'— Sardine male ir 7'— Med kg 24-— Sir na pol ementalski ir 45'- Sir trapistni rr 26 — Maggi velike steki. 22 — Maggi male ir 9 — Maggi na drobno dkg L50 1 . Gorčica (ženf) 11 kozarec 1 9- Juhan za juho veliki steki. 12 — Juhan za juho mali 6‘- Keksi celi zavitek zavitek 5, 6 Slaniki kom. 2-50 Polenovka suha kg 26'— Sadje.* i Češplje suhe bosanske kg 17-— Češplje suhe domače 11 10-— Hruške suhe domače rr 5-50 Rožiči ir 9' - Mandeljni ir 54-— Fige rr 8-— Rozine rr 26'— Limone komad !•- Tekočine. Kis dvojno močan liter 4 — Olje namizno najfinejše rr 24-— Olivno olje , n 2o — Rum 14 1 . steki. 28 — Tropinjevec a ‘/a 1 rr 23 — Slivovka 2/4 1 rr 30-— Slivovka ha 1 ir 20-— Brinjevec rr 22-— Mineralna voda V- 1 rr 7-50 Dišave. Poper cel in mlet veliki zavitek 2-50 Poper cel in mlet mali it 1-25 Cimet cel in mlet veliki ii 3-- Cimet cel m 'mlet mali ir 1-50 Klinčki (žbice) ir 2-50 Dišave cele in mlete veliki rr 2-50 Dišave cele in mlete mali rr 1 25 Lavorjevo zrno (lorher) ir 250 Janež ir 2 50 Komna ir 2-50 Muškatov! orehi komad - 50 Vanilij v kosih 11 6 — Vanilijin sladkor zav 0-60 Žefran ir 0-70 Paprika mleta veliki n 3- Paprika mleta mali ir 1 '50 Potrebščine za perilo. Milo Schicht kg 17-50 Milo Zlatorog 11 16 — Milo Gazela 11 15-50 Milo trpentinovo ir 18-50 Milo toaletno (Apollo & Elida) komad 7-— Milo toaletno Speik ir 6- — Milo toaletno rr 5-50, 4- Soda za pranje kg 1-70 Plavilo zavitek 2-50 Boraks rr 2-50 Pralni prašek ir 2-50 Škrob rižev ir 2-50 Potrebščine za čevlje. Krema Dilber in Svetlin škatla 5-- Krema Dilber mala Svetlin 3- Mast vazelina ir 5-50 Mast blisk doza 3- Mast Jelka mala 2-80 Bbrsin za podplate ir 750 Čistilo belo škatla 270 Krtače za blato komad 4-— Krtače za mazati n 1 50 Vrvice za čevlje par ?, 175, ‘ 5 Druge potrebščine. Kalodont za zobe tuba 8 — Krtače za zobe kom. 12 — Krtače za obleko ir 20 — Krtače za ribat n 9-— Krtače za ribat n 230 Omeli veliki ii is- Omeli mali ii ti — Omeli za parkete n so- Metle riževe, velike ii li— Metle riževe, male n 12 — Jelka čistilo za parket steki. 21 — Jelka čistilo za parket v 13 — Sidol tuba 5-50 Sidol ii 2-75 Smirkov papir pola ISO Tepači veliki kom. 17-50 Tepači srednji ir 15"— Tepači mali 8 — Sveče velike paket 9’— Sveče velike kom. 150 Sveče male paket 9"— Sveče male kom. 1'— Vžigalice paket 10 — Vžigalice skati 1 — Černilo steki 2 50 Svinčniki kom. 1'30 Svinčniki 110 Manufaktura Kontenina rujava za rjuhe m 44 — Kontenina rujava za rjuhe n 38 — Kontenina rujava za rjuhe ii 34 — Wassertuch 11 4250 Kontenina ozka 14"— Barhent moder 21 — Barhent beli 19"— Madapolan 11 15 — Sifon navaden 16 — Sifon golden Gatte ii 64 — Sifon golden Gate n 58 — Sifon golden gate 46 — Barhent za perilo > i 20"— Barhent za obleko 34 — Cefir n 21'- do 35'- Barveni tisk ii 19-50 Platno plavo za predpasnike ii 24, 25 Platno za predpasnike ii 24 — Klot črni 48 — Klot črni 56 — Platno za brisače n 16 — Platno za brisače ii 18 — Podloga za rokave ii 33 — Podloga za telovnik ii 27 50 Platno trdo. za krojače ii 12 50 Batist 38 — Batist 28- — GradeL za perilo ii 15 do 24 Gradel za perilo ii 26 do 50 Obrisače za kuhinje kom. 12 do 14 Mizni prti in servijete garnit. 230— , Mizni prti in servijete n 1 Flanella zelena za skauti m 18 — Molinos zelena za skauti 15‘— Obutev Čevlji moški par 275-— Čevlji moški J 280"— Čevlii ženski, visoki in nizki 290 — , Čevlji ženski iz laka »i 305 — Obleke in perilo Obleka kompletna, moška garnit. 1450 — Obleka kompletna, moška 11 1510'— Srajce moške 11 od 80 — Srajce moške 11 do 140'— 1 Galanterija Igle, varnostne duc. 1 20 Igle, varnostne 11 L50 : Izdajatelj: »Nabavijalna zadruga uslužbencev ; državnih železnic v Sloveniji«. , Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. . isk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.