Celje, 8. julija 1970 — Številka 27 — Leto XXIV — Cena 60 par GlasilO občinskih organizacij SZĐL Celje, Laško in Žalec pa znajo pri .\odni skupnosti ^gavinja« temelji- jo regulirati reke jp potoke, da zna- jO oblagati s ^ ka- ljenjem obrežja, graditi pregrade, ^a jim nihče ne oporeka. Mogočne yode so zanje pra- ya malenkost, toda >p|evel ... oh, ta plevel ob Savinji! I4anj so se spra- vili s totalnimi herbicidi in to ta- 1(0 - totalno - da ђј razen brez, za- sebnih vrtov in akacij skoro uničili še pol Anskega vrha. pogled na gospodarske dosežke v nekaterih delovnih organizacijah na celjskem območju Na splošno gospodarstvo celjskega območ ja nadaljuje lani zastavljeno ekspanzijo v svo- jem razvoju. Nepopolni pokazatelji za prav- kar minulo prvo polletje so optimistični. Ra- zen v izrednih primerih — celjska Cinkarna — ni bilo v obdobju pol leta sem bistvenih pretresov, ki bi zamajali trdnost in obstoj ka- ke večje gospodarske organizacije. Novih bo- lezni letos ni zaznati, pa tudi prehude zagreto- sti, zaradi katere bi utegnila kakšen kolektiv boleti glava, ni bilo zaznati. Industrija kot naj- močnejša veja se razvija v i;^lnih, pričakova- nih mejah oz. v zastavljenih^ okvirih. Seveda pa se v letošnje prvo polletje- vleče stara ne- prijetnost — to je nelikvidnost. Vse preveč de narja je pri dolžnikih izven širšega celjskega in slovenskega gospodarskega prostora. Za celjsko gospodarstvo je ta pojav prav kriti- čen, saj bi pomenila polovica poravnanih dol- gov za podjetja izredno poživitev in stabiliza- cijo v poslovni politiki. Delovne organizacije torej čaka v naslednjem polletju prav na dolžniško-upniškem področju izredno zahtev- na akcija. Preveč strpnosti najbrž ni na mestu. čez kakšnih štirinaj^it dni bi na osnovi groho zbranih podatkov lahko postregli ž bolj natančni- mi rezultati gospodarjenja v prvem polletju, dasi tu- di le ti ne povedo dovolj objektivno a gospodarje- nju, zastavljeno na celo le- to. V celjski tovarni EMO so na primer s svojo rea- lizacijo rahlo pod obdob- nim načrtom, vendar že v naprej vedo, da se bo trj? za nekatere njihove proiz- vode v naslednjem tromc- sečju izredno odprl. Že v juniju se je n. p. jela od- pirati prodaja peči na olje, ki jih bodo letos izdelali več kot 120.000. Povečuje- jo tudi izvoz in bo letoš- nje predvidevanje na tem področju krepko preseže- no. Računajo vsaj na 2,5 milijona dolarjev izvoza. Prvo polletje je bilo v EMO tudi nekoliko v zna- menju iskanja možnosti zastran bodoče razvojne o- rientacije in povezovanja navzven. (Dalje na 6. strani) praznovanje dneva borcev na našem območju: POHODI, PROSLAVE... v počastitev Dneva borca je bil« na celjskem območ- ju več kulturnih prireditev. Mnogo je bilo mladih, ki so hodili po partizanskih poteh. Osrednja prireditev je bila v Strmcu, kjer so prazno- vanje ob Dnevu borca zdru- žili s krajevnim praznikom. Na ta dan pred šestindvaj- setimi leti je Tomšičeva bri- gada napadla sovražnikovo ! postojanko v Strmcu in jo j Uničila. S praznovanjem so pričeli že v soboto, ko je bil naj- prej na vrsti odhod partizan- skih patrulj. Zvečer so zaku- rili taTjorni ogenj in pripravili bogat kulturni program. Na- zadnje je bil še vefik ognje- met. Naslednji dan v nedeljo so pričeM z budnico. Osrednja prireditev pa .K' bila ob 8. uri. Uvodni govor je imel predsednik kra.jevne skupno- sti Ivan Jczernik. Kulturni program so pripravili učenci osnovnih šol iz Sodske in Strmca ter mladinska orga- nizacija. Pel je moški pevski zbor iz Vojnika. Proslavi je prisostvoval republiški posla- nec za strmško območje Bog- dan šnabl. V soboto so na Lisci pri Sevnxi odprli prenovljen Tončkov dom. To je najmo- dernejša srednjegorska turi- stična postojanka v Posav- ju. Za obnovitev so porabili več milijonov dinarjev. De- nar je prispevala konfekcija Lisca iz Sevnice. V Podčetrtku so prazno- vali Dan borca s iM)membno delovno zmago. Dobili so no- vo asfaltno igrišče za košar- ko, odbojko in rokomet ter igrišče za atletiko in več te- lovadnih orodij. Nekaj so pri- spevale delovne organizacije in člani JLA. Člani ZB s Kozjanskega so obiskali pripadnike maribor- ske «îarnizije, ki gradijo cesto Sodna vas—Podčetrtek. Z nji- mi so preživeli nekaj prijet- nih uric. — Sš FRANCEK FRAKELJ — Mejduš, Fifika, le kje bi na.šH predihiico, da bi tale klopčič razvozlala? OBČANI CELJA! - Te dni bomo, v spomin na ustanovitev Prve celjske čete, 20. julij Ш1, Celjani praznovali občinski praznik. V i>očastitev praznika In 25-letnice osvoboditve bodo v vsej občini številne prireditve v katerih sodelujejo sp>ortniki in člani kulturno prosvetnih društev iz občin in gostje: člani ljubljanske opere ter folklorni ansambel »Tine Rožanc« iz Ljubljane. Prireditve bodo trajale od Id. do 22. julija. Celjani bomo dostojno proslavili naš praznik tudi tako, da bomo v teh dneh še posebej poskrbeli, da bo naše mesto okrašeno, da bi na oknih in pred hišami v mestu imeli toliko rož, kolikor nas je in, da bo Celje res lepo mesto v cvetju in zelenju. V okviru prireditev bomo Celjani gostitelji prijateljev iz italijariskega mesta Arecaza, ki jim bo na seji skupščine občine izročena listina o prijateljskih stikih med obe ma mestoma. Poskrbimo tudi z? *o, da bodto naši gostje čutili, da so med prijatelji. Celjani, udeležite se posamičnih prireditev, še pose bej izkoristite priložnost in se udeležite predstave »Aide« in folklorne prireditve v mestnem parku. Hišni sveti, delovne in druge organizacije naj izobe sijo na zgradbah in ulicah slovenske in jugoslovanske za stave 1Í). julija zjutraj in jih snamejo 22. julija zvečer. Na?€ čestitke k prazniku! »REŽIRAL BOM, DOKLER BOM ZMOGEL« — je povedal Lojze Fritz iz Prebolda. Njemu je že vrsto let ali bolje celo življenje hoby režiranje. Do danes je »postavil« na oder že 173 iger! »Rad režiram. Morda to niti ni več hoby, temveč že kar nuja, potreba. V režiranju najdem osebno zadovoljstvo in veselje.« Na 173 režij, številka bo prav gotovo še letos večja, je Lojze Fritz resnično lahko ponosen. Pa ne samo on! Foto: T. TAVČAR zavozil je v škarje PAVEL FAJS, 26, iz Celja je vozál z osebnim av- tomobdlom ia Laškega in v Tremarju prehiteval nezaiani tovornjak s prikolico in tako zapeljal v škarje. Nasproti je privozil z osebnim avtomobi- lom VLADIMIR PADER, 22, iz Gagoč pri Laškem. Pri čelnem trčenju avtomobilov sta bila teže po- škodovana Padrova sopotnika J02E MALI, 16, iz smarjete in NIKOLA HOMâEK, 60. iz Brezanega. nesreča na prehodu za pešce v Žalcu je LJUDMILA VRHOVNIK, 47, iz Do- briše vasi prečkala cesto na prehodu za pešce, ko je nenadoma pripeljal voznik osebnega avtomobila JOŽE GROBLER, 5в, iz Celja in jo zadel. Dobila je težje poškodbe. nevarna vzvratna vožnja FRANC PUC, 50, iz Sp. Zreč je pri vzvratoi vož- nji na parkirnem prostoru v Slov. Konjicah zadel v hrbet pešakinjo "MATILDO BRGLEZ iz Zeč, ki je I)adila in se teže poškodovala. motor mu je ugasnil EMIL SEVČNIKAR je v Velenju pripeljal z oseb- nim avtomobilom po Jenkov ulici in obstal na sre- dini križišča, ker mu je ugasnil motor. Z mini mo- pedom je v tem trenutku pripeljal v križišče M!IR KO SAJKO, 23, iz Velenja in trčil v osebni avto- mobil. Dobil je lažje ix>škodbe. zadel jo je na pločniku PETER GRIMŠIČ, 25, iz Celja, je s tovornim avtomobilom peljal v Celju po Mariborski cesti in pri zavijanju v desno na pločniku zadel ANTONIJO VREÔKO iz Celja, ki je dobila lažje poškodbe. padel je v savinjo ZORAN JANOIČ, 39, iz Latkove vasi, se je z osebnim avtomobilom peljal iz Petrovč v Kasaze in na mostu prehiteval drug avtomobil. Zaviral je, vendar ga je na spolzkih mokrih deskah zaneslo v mostno ograjo, ki se je zaradi preperelosti zlo- mila. Vozilo je padlo osem metrov globoko v Sa- vinjo. Voznik je bil laže poškodovan, škode na avtomobilu je za 10.000 dinarjev. trčl je v jablano IVAN OVČAR, 21, iz Rečice, je vozil z osebnim avtomobilom proti domu in jemal z zadnjega se- deža češnje. Tako se je zaletel v jablano. Lažje poškodbe sta dobila voznik in sopotnik FRANC BRATINA, 30, iz Rečice. Škode na avtomobilu je za 4.000 dinarjev. . padel je pred avtomobil Kolesar RAJKO OKORN, 42, iz Brega pri Polzeli, se je peljal po skrajni desni strani ceste proti domu. Zavozil je na izboklino asfalta in padel pred avtomobil ALOJZA KUČERJA, 39, iz Žalca. V celj- ski bolnišnici so ugotovili, da je dobil kolesar pretres možganov. nesreča v mozirju FRANC HRIBERŠEK, 21, iz Ljubije, se je peljal z motorjem skozi Mozirje, ko je izza parkiranega avtobusa stopil na cesto pešec IVICA ŠOLAR, 16, iz Prihode. ]VI>r>tcM-ist je zaviral, vendar nesreče ni mo- gel preprečiti. Pešec se je laže poškodoval. po sredini ceste Voznik osebnega avtomobila BOGDAN KOTAR, 46, iz Celja, se je peljal proti Mozirju, ko mu je' privozil nasproti po sredini ceste kolesar FRANC MIRNIK, 53, iz žlabora. Oba sta se hotela izogniti. Kljub temu je prišlo do trčenja. Kolesar je dobil lažje poškodbe. od ponedeljka do ponedeljka v zadnjih sedmih dneh se je na cestah širšega celjskega območja zgodilo 57 prometnih nesreč, pn katerih je bilo poškodovanih 29 ljudi, od tega 12 teže Materialno škodo so ocenili na 167.250 dinarjev. CELJE Poročilo se je 14 parov, od teh: Roman Kobič, Brestovni- ca in Olga Ojsteršek, Ljublja- na ter zlatoporočenca Ivan in Marija Vrečko, Celje. HRASTNIK Alojz Vozlič, delavec, in Nada Bo/ovič, gospodinja, oba iz Hrastnika. LAŠKO Ferdinand Knez, delavec in Magdalena Lipovšek, delavka, oba iz Konca; Franc Meglic, delavec, Fram in Elfrida Na- pret, delavka, Rečica; Hen- rik Jereb, šofer Celje in Ma- rija Knez, natakarica, Konec. SLOVENSKE KONJICE .lanez Pučnik, 29, Dobrova in Ivana Bogatin, 20. Škalce; .\lojz Podgrajšek, 21, Križe- vec in Ankica Vučkovič, 19, Grubišno polje ter Anton .\dam, 29, Pobrež in Frideri- ka štaliej, 25, Polene. ŠENTJUR PRI CELJU Franc Lavriha, 21, delavec, škarnice in Justina Guček, 18, poljedelka, Kalobje. ŽALEC Nikolaj Bele, 21, Ljubija in Marta Travnar, 18, Letuš ter Marjan Gorčan, 23, Šoštanj in .í»áfca Drča, 20, Grajska vas. CELJE 30 dečkov in 25 deklic LAŠKO 2 dečka in 1 deklica SLOVENSKE KONJICE • 2 deklici' ŠENTJUR PRI CELJU 1 deklica ŠMAfejE PRI JELŠAH 1 deček ŽALEC 1 deklica Marija Felicijan, 81, Socka; Jožefa Šuštar, 50, Celje; Al- bin Leskovar, 58, škofja vas; Terezija Plahuta, 89, Laže; Franc žučko, 66, Prekorje; Jožef Ivanjšič, 45, Rečica ob Savinji; Ljudmila Skrbinšek, 86, Fram; Ivan Primožič, 56, Štore; Branimir Kosmač, 80, Lopata; Ivan Plank, 66, Kom- pole; Neža Ribežl, 91, Dobro- va. HR.\STNIK Barbara Korbar, 80, pre- užitkarica, Brdce. LAŠKO Jože Zorko, 77, kmetovalec. Stari dvor; Jože Klanšek, 87, kmetovalec, Hotemež; Jožefa Zaje, 52, gospodinja. Breze. SLOVENSKE KONJICE Alo,iz švab, 8, Preloge; Iva- na Konec, 84, SI. Konjice; Terezija Turk, 79, SI. Konjice in .^nton Hvala, 42, Lipogläv. ŠENTJUR PRI CELJU Julijana Sajko, 78, soc. pod- piranka, Šentjur in Jožef Ko- lar, 65, upokojenec, Vodruž. ŠMARJE PRI JELŠAH Franc Ulčnik, 61, Polje ob Bistrici; Marija Paulovič, roj. Mikolič, 81, Log; Antonija Og- rizek, roj. šket, 48, Rjavica; Jožefa Žolgar, 65, Rog. Slati- na; Emili,ia Kodanič, roj. Kur¿mann, Zadrže. ŽALEC Janez (iros, 64, upokojenec, Prekopa; Ana Belej, 83, soc. podpiranka, Dobriša vas; Lu- cija Košak, 63, upokojenka, Zalog; Marija Cukjati, 71, po- ljska delavka, 71, Limovec in Jožef Lužar, 42, kmet, Vran- sko. NOVOSTI s polic študijske knjižnice Kačič H.: Naknada štete u slučaju sudara pomorskih brodova. Zagreb 1968. S. 14597/7. Kibernetika u ekonomiji. Zagreb 1969. S. 33339/8. Korošec P., J. Korošec: Najdbe s koliščarskih nasel- bin pri Igu na Ljulrtjanskem barju. Ljubljana 1969. S. II 1364/3. Arzenšek V.: Fenomenolo- gija in marksizem. Maribor 1969 (1970). S. 32118/9. Budanov V. I.: Metodika ekspedicionyh issledovanij beregovoj zony morja. Mos- kva 1964. S. 33984. Sieburg F.: Napoleon. Die Hundert Tage. 21.30. Tsd. München & Zürich 1968. S. 34029/111. Morton F.: Die Rothschilds. 21.—26. Tsd. München & Zü- rich 1967. S. 34029/84. Frenzel H. A., E. Frenzel: Daten deutscher Dichtung. 5., völlig neu bearb. Aufl. I—II. München 1969. Lah A.: Gospodarska geo- grafija. Ljubljana 1970. S. 33991. UNION: 8. julija še ameriški bavni film »Mat Helm lju- bi in ubija« od 9. do 12. julija nemški barvni film Devica iz Bamberga« od 13. do 15. »flulija francoski barvni film »Vesele pKJČit- nice«. METROPOL: 8. julija še italijanski bavni film »že- ne vladajo,« od 9. do 12. julija japonski barvni film »Tajni agent 007« od 13. do 15. julija barvni film »Upor v Adalemu«. DOM: od 8. do 10. julija ' ameriški film »Tarzan, go- spodar džungle« od 11. do 12. julija ameriški barvni film »Dvojnik v škripcu« od 13. do 14. julija ame- riški barvni film »Tajna vojna Harrya Frigga«. DOBRNA: 11. in 12. julija ameriški film »Tajna vojna Harrya Frigga«. Predstave v kinu Union so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, v kinu Metropol ob 16.30, 18.30 ter 20.30 uri, v kinu Dom predvajajo ob 16 in 18. uri isti film, kot ob 20.30 uri v letnem kinu, na I>obmi pa v soboto ob 18., v nedeljo pa ob 16. uri. Marjan Regoršek, 19, Za- vrše, p>oškodoval se je po ob- razu; Milan Grkinič, 22, Ce- lje, poškodoval si je desno roko; Dušan Ratkovica, 49, Pečovnik, apno ga je opeklo po desni nogi; Stane Grudnik, 19, šoštanj, voziček mu je poškodoval desni komolec; Ivan Zorenč, 22, Dolenja vas, poškodoval si je desni gle- ženj; Ivan Sevšek, 16, Zg. Re- čica, poškodoval si je desno roko; Jože Arzenšek, 17, Ko- njice, poškodoval si je desno roko; Stane Strmec, 40, Ce- lje, poškodoval si je levo za- pestje; Peter Videtič, 34, šo- štanj, poškodoval si je mezi- nec desne roke; Maks Koželj, 18, Podgrad, poškodoval si je desni kazalec; .Mihael Kroflič, 40, Kasaze, voziček mu je poškodoval levo stopalo; Jo- žica Plešnik, 20, Pesje, po- škodovala si je levo roko; Vlado Naraločnik, 32, Vele- nje, poškodoval si je desni gleženj; Terezija Novak, 30, Leveč, cev ji je poškodovala levo nogo; Dragica Podvrat- nik, 18, Skorno, poškodovala si je desno kračo; Rudi l-a- nišnik. Loke pri taboru, po- škodoval si je. levo koleno; Milan Košica, 25, Velenje, poškodoval si je levo stopalo; Ivo Kovačevič, 18, Celje, s cinkom se je opekel po desni nogi; Franc Cvikl. 30, Brdce, poškodoval si je desno roko; Vlado Slapnik, 37, Vojnik, železo mu je poškodovalo levo roko; Martin Kroflič, 27, Štore: železo mu je poško- dovalo levo roko; .^lojz .Mu- rene, 46., Lukovec, hlod mu je poškodoval desno nogo; Milko Lazarevič, 26, Celje, traverza mu je poškodovala levo ra- mo; Stane Cuk, 21, Kapla, vi- ličar mu je poškodoval desno roko; Franc Jost, 57, Ponik- va pri Grobelnem, poškodo- val si je de.sno nogo; Ivan Srnovršnik, 41, Gorica po- škodoval si je levi gleženj; Alojz Žnidarič, 37, Ceije po- škodoval se je levi gleženj; Ivan Dolinšek 31, Marija Re- ka, poškodoval si je levo ro- ko; .Marjan Ferenc, 26, šo- štanj, poškodoval si je levo roko; Franc Berdnik, 27, Re- čica ob Paki, poškodoval si je levo roko; Miha Seničar, 42, Celje, s steklom se je poškodoval po levi strani gla- ve. proste kapacitete v vseh turističnih krajih, letoviščih in počitniških do- movih je še dovolj prostora, povsod pa priporočajo, pred- vsem za ob nedeljah in za večje skupine rezervacije. planinski domovi Odprti so: Planinski dom, pension Plesnik in pen- sion Sestre Logar ter ko- ča in bife pod slapom Savi- nje v Logarski dolini, hotel Rinka in gostišče Zadružnik v Solčavi, pension Rogovilec v Robanovem kotu, vikend naselje v Matkovem y dom na Okrešlju. kočaj Klemenči jami, dom na (¡j Oljki, Celjska koča, dom Svetini, izletišče Stari gf. turistični center Golte, ац camping Jezero v Velenju, prireditve V Celju je glasba na v: kolodvorske restavracije, vrtu hotela Evropa, resta: cije Koper, Ojstrica in v : stišču Amerika; v hotelu leia imajo barski progr vsak dan razen ob nedtíii V Rogaški Slatini je vsa sredo in soboto ples v stavraciji Pošta. V Brasli čah redno obratuje restar cija na jezeru, kjer íik tudi prenočišča. V šoštai imajo vsako soboto in t» Ijo ples v Kajuhovem don V Velenju je glasba za p ob sobotah v restavraciji zero, barski program pa vä dan razen ob ponedeljki! hotelu Paka. Na Dobrni ples vsako soboto, sredo nedeljo. V Preboldu je g; ba ob sobotah pri bazenu. kopalni bazeni Odprta sta pokrita baz« v Laškem in Dobrni, baz( na prostem pa v Celju, R; skih Toplicah, šoštanju, P boldu. Rogaški Slatini Atomskih Toplicah; možno tudi kopanje v velenjsltt jezeru. razstave v celjskem pok raj insto muzeju je razstava stalne heološke zbirke, v Solé pa razstava trofej visoi gorske divjadi. Celjski trg je danes , dobro založen. Največ je P dajalcev iz drugih repub- medtem ko je domačinov 1> malo. Sadje: češnje s Primoii so od 4 do 5 dinarjev, viš! po 4, jagode od 6 do 7, W TOice po 6 do 7 in bre^ od 5 do 7 dinarjev. Para« nik iz Srbije je po 6 diö jev, solata od 1 do 2 dinai Stročji fižol iz Bosne je 3 dinarje, grah od 2 do 3 karfiola od 4 do pet dinarji Nov krompir je od 2 do ' star pa po 1,2 dinarja. Zf v glavaJi je po 2 dinarja kilogram, koleraba od 4 5 in korenček po 6 dinar i Gobe: cena jurčkom se c| Ije od 15 do 20 dinarjev,! sičkam pa od 6 do 10 düq jev. V prihodnjih dneh pf'' kujejo še več prodaja^; predvsem iz drugih repub' Ob koncu meseca pa ^ prišli tudi prodajalci papf iz Makedonije. äüri teniška igrišča v celjskem mestnem parku so polno zasedena od jutra do ve- tra Sekcija pri hokejsko drsalnem klubu ima nad sto članov, predvsem mladih. V ÍflíU so tudi teniške šole za začetnike, sicer pa se delo odvija predvsem po dveh ti- Yih: tekmovalnem in rekreativnem. — Pod dveh uspelih republiškili prvenstvih, v soboto, 11. in v nedeljo, 12- julija tu še prvo odprto prvenstvo Celja. ^ (loto: MB) NOVA PRIJATELJSTVA celjani tretji na igrah v vidmu prejšnji teden je bila v Vidmu druga mednarodna jtroška olimpiada kot nada- ljevanje tistih iger, ki so jih pred dvema letoma za- ^li v Celju. Okoli šestdeset celjskih pionirjev in pionirk, jtietov in plavalcev, je v s^ipni oceni zasedlo tretje mesto za domačimi in Miin- chenom ter pred Gradcem in Lausanno. ^ Mladi Celjani so osvojili pet medalj; boljši so bih v atletiki kot plavanju. Sicer pa je tudi to sreča- nje potrdilo, kako važen je šport v utrjevanju in nave- zovanju prijateljskih odno- sov. Znova so se srečali mla- di iz več držav, mnogi med njimi bodo ostali v trajni povezavi s pismi in obiski. Sklepala so se prijateljtsva, in to je tisto, kar dviguje te mednarodne športne igre in jim daje neprecenljivo vred- nost. Kot gosta videmskega žu- pana sta se tega srečanja udeležila tudi predsednica Olga Vrabičeva in podpred- sednik celjske občinske skup- ščine, Jože Marolt. Na posvetu v Vidmu so sklenili, da bodo tretje igre čez dve leti v Gradcu. Odbojkarji TVD Partizan Šempe- ter nameravajo v tem mesecu so- delovati na mednarodnem odboj- karskem turnirju na Madžarskem. Furnir bo v mestu Zalaegerszegi, na njem pa bodo sodelovali tudi igralci iz Avstrije. Ekipa iz Mad- žarske je bila lani gost šempetr- skih igralcev odbojke. V polastitev dneva borca je ob- činska strelska zveza Žalec pri- pravila v Braslovčah strelsko tek- movanje z vojaško puško. Udele- žilo se ga je 30 strelcev iz šestih družin. Med posamezniki je zma- gal Korun iz Polzele s lü4 krogi pred Skorjancem iz Prebolda, ki je dosegel 97 krogov, Dobravcem iz Polzele s f>4 krogi. itd. Med eki pami je bila prva Polzela z 246 krogi pred Šempetrom 204, Bra slovčami 201, itd. T. T.\VČAR KARATK. prva obletnica budokai v počastitev prve obletnice BUDOKAI (ustanovljena je bila 26. junija 1969.) je bila v otiiPi- ških Toplicah pri Krapini velika ekshibicija, na kateri je .sodelo- valo 60 inštruktorjev iz vseh dvaj- setih klubov v državi. Na njej so bili tudi inštruktorji celjskega ka- rate kluba. Celjani: Antlej, Jakhel, Kršinar, Spiljak in Gobec so se na tej pri- reditvi dobro odrezali in dokazali, da ima celjski karate klub odiične člane in da sodi prav celjski klub med najmočnejše v zvezi. ingrad spet najboljši v soboto m nedeljo so bile v Trbovljah tradicionalne športne igre gradbenih delavcev Slovenije. Kot lani, tako je tiidi letos naslov ekipnega prvaka pripadel članom in članicam celjskega Ingrada. To je vsekakor izreden uspeh, sicer pa rezultat stalnega in sistematičnega dela na športnem in rekreativnem področju. Končni vrstni red: 1. Ingrad 194 točk. 2. Pionir, Nov j mesto 175 3. IMP Ljubljana 175, 4. Gradiš Ljubljana itd. REPUBLIŠKI NASLOV OSTAL V CELJU Prejšnji teden je bilo v Celju republiško ekipno pr- venstvo v judu za ženske. Medtçm ko so bile prijave Teč kot obetajoče; udeležbo je namreč najavilo šest ekip; se je nazadnje tekmovanje končalo v dvoboju med Ce- Ijankami ter članicami judo kluba Olimpije iz Ljubljane. Navzlic temu je zmaga do- mačink več kot zaslužena. Ce- Ijanke so bile boljše in pre- magale Olimpijo s 5:4 (36:40). Za celjske barve so nastopile:« Kovač, Cvim, Solujevič, To- vornik in Primožič. Z osvojitvijo naslova re- publiških prvakinj so dobile tudi lep pokal. Čestitamo! -jk mednarodni kriterij v velenju v odsotnosti najboljših ju- goslovanskih tekmovalcev, med njimi tudi domačina Francija Blatnika, je bilo konec minulega tedna tradi- cionalno mednarodno tekmo- vanje v kotalkanju. Priredi- telju se je javilo šestdeset tekmovalcev iz osmih dr- žav: zvezne republike Nem- čije, demokratične republike Nemčije, Velike Britanije, Belgije, Švice, Italije, Avstri- je in Jugoslavije. V tekmovanju moških po- samezno je zanesljivo zma- gal Anglež Richard pred Zumbeckom (zvezna republi- ka Nemčija) itd. Najboljši Jugoslovan je bil Müan Jur- čič, ki se je uvrstil na sed- mo mesto, Sandi (^lob pa je bil osmi. V tekmovalnih dvojicah sta zmagala zahodna Nemca Drzymalla—Veingart, Ijubljan- čana Gazvoda—Švajger sta bila četrta, Velenjčana Vi- vod—Jurčič pa peta. ^ Pri ženskah je prvo me- sto osvojila Nemka Miillen- bach. Vtem ko je bila Ve- lenjčanka Dermolova sedma, se je Gazvodova uvrstila na enajsto mesto. , !K\LV{ SPORT odbojka za ženske rekreacija Komisija za rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu v Celju je objavila rezultate spo- mladanskega dela tekmovanja v odbojki za ženske. Končni vrstni red je naslednji: 1. prosveta, 2. Ingrad, 3. železarna, 4. Savinja, 5. Kovinotehna, 6. Cetis in 7. Toper. V igrah za prvo do četrto mesto so bili doseženi naslednji rezul- tati: Ingrad ; železarna 2:0, Sa- vinja : železarna 0:2, prosveta : Ingrad 2:1, prosveta : Savinja — 2:0, prosveta : železarna 2:1 in Ingrad : Savinja л:0. državna lovorika za štore Letošnje državno prvenstvo T kegljanju za dvojice je prineslo novo priznanje keg- Ijaškemu športu v štorah, zlasti še ženskemu. Ludviko- va in Ocvirkova sta namreč na prvenstvu v Slavonskem ¡Brodu z veliko prednostjo [Teč kot 50 kegljev osvojili teslov državnih prvakinj. Pa ne samo to, dosegli sta izre- den rezultat — 866 kegljev. Vtem ko jih je Ludvikova podrla 455, je bil rezultat Ocvirkove 431. Uspeh ni slučajen; je plod Testnega in požrtvovalnega ili v naslednji po-it^ivl: Polutnlk, Vra'in, De- be;-ak, Pere, Roje in Lončar. Tekmovanje se bo nadaljevalo jeseni. T. G. CELJE enkrat cesta pristava- črnova VINKO REBEC, odbornik: Cesta Pristava—Crno- va je v skrajno slabem stanju. Kako je z njenim vzdržei\'anjean? (Glede stanja na tej cesti je tov Rebec že nekajkrat opozoril občinsko skupščino, op. pisca.) CESTNO PODJETJE, Celje: Za cesto Strmec— PristeA^a—Omova dobimo od cestnega sklada SRS po pogodbi 94.S48 din za upravljanje in vzdrževa- nje. Do konca maja letos smo za zimsko vzdrževa- nje In pomladno krpanje porabili žie 54.788 din, kar je 84 odst. celoitnih sredstev. Na makadamskem od- seku ceste Prisibava—Omova, dolgem 3,477 km, smo do konca maja, ne računajoč pesek za posip proti poledici v zimski službi \'^raddli že 340 kub. metrov drobljenca, kar je 200 odst. planirane količine ki znaša 50 kub. m na kilometer. Zaradi slabega sta- nja makadantôkega vozišča v pomladanskih mese- cih smo morali, da je cesta sploh ostala prevozna, vgraditi 100 kub. metrov drobljenca na 1 km te ceste. V začetku jvmija smo vozišče sprosilirali z grederjem in tako ti stroški še niso zajeti v ome- njena porabljena sredstva. Nekaj dni po delih z grederjen:! je bilo vozišče neKOliko slabše vendar ne tako kot navaja odbornik tov. Rebec. Dejstvo pa je, da za motorni promet usposobljena cesta ni vedno najbolj primerna za promet kolesarjev. Iz vsega tega je razvidno, da smo na tej cesti storili mnogo već, kot je naša pogodbena obveznost z republiškim cestnim skladom. Problem vzdrževanja te oeste je v tem, da vo- zišče nima utrjene podlage in smo zato že pred leti v soglasju s celjsko in žalsko občinsko skup- ščino omejili promet na 3 tone skupne teže. Zna- no nam je, da se po tej cesti odvija tudi težak promet, saj velenjski premog za Dobrno, Zreče, Konjice in druge vasi vozijo s težkimi tovornjaki po te cesti. Tudi ves ostali težek promet se odvija po tej cesti ne glede na postavljeno signalizacijo in tako cesto imičuje preko vseh običajnih norm. Po- staja milice v Vojniku je že večlcrat na našo proš- njo kontrolirala promet na tej cesti, vendar so to le nekajurne akcije, ki ne morejo preprečiti težkega prometa, ker je kaznovanje le mandatno. Rešitev težav na tej ce&ti vidimo le v temeljita rekonstrukciji in modernizaciji ali pa v zagotovitvi tolikšnih sredstev za vzdrževanje, da bo moč opra- viti vsa potrebna dela. še nič o emu in gorenju ZDRAVKO \aDÂÎAR, odbornik: Ljudje marsikaj govorijo o predvideni združitvi EMA in Gorenja. Menim, da bi odborniki morali biti seznanjeni, kako potekajo razgovori med obema kolektivoma (To tr- ditev je odbornikom postavil že na prejšnji seji.) OLOA VRABIC, predsednica skupščine: Obljubili smo, da bomo na tej seji poročali tudi o poteku razgovorov med kolektivoma EMO in Gorenje. Ven- dar moram povedati, da so razgovori še v teku in da sta oba kolektiva imenovala komisiji, ki prouču- jeta še nekatera vprašanja. Zato, kaj več o tem ni moč povedati. 300 MLADIH V TITOGRADU celjani so bili dobrodošli povsod »Dobrodošli v našem me- stu! Želimo vam, da bi se med nami čimprijetneje po- čutili! « Takšen je bil pozdrav pet- desetim Celjanom na letali- šču v Titogradu, ko so pri- speli na 16. igre bratstva in enotnosti. Zadnji trije dnevi meseca junija so bili v pre- stolnici črne gore izredno ži- vahni, saj se je srečala mla- dina šestih republik oziroma šestih mest: Vinkovcev^ Zre- njanina, Tuzle, Ohrida, Celja Ln Titograda. Veliki shod ju- goslovanske mladine se je pričel v petek dopoldne s tekmovanji na športnih igri- ščih in s svečanim mimoho- dom vseh udeležencev. Vseh 50 mladih ljudi iz Celja je dostojno predstavilo slovensko oziroma celjsko mladino. Ob grbu s tremi zveîidami so se zbrali mladi športniki, taborniki, pevci, glasbeniki, pesnik, zgodovinar in člam predsedstva ZMS Celje. Športni del iger je potekal mnogo bolj mirno, kot je v navadi. Mlade celjske roko- metašice so s pomočjo dveh igralk iz Ljubljane presenet- ljivo osvojile tretje mesto, kar se ni zgodilo dosedaj še na nobenih igrah. Vročina 32 stopinj in še več ter ču- dovito napeljana žica tele- fonskega droga nad igriščem sta odbojkarjem zagotovila 4. mesto, čeprav smo natiho- ma upali na srebno medaljo. V judu je bilo Celje drugo, zo. pet povsem nepričakovan us- peh dosežen po zaslugi mla- dega Dušana Tanka. Najbolj so presenetili pevci. Kvartet iz Šentjurja je ob spremljavi Crnih zvezd s čudovito inter- pretacijo črnskih duhovnih pesmi osvojil srca poslušal- cev iïx se tako v hudi konku- renci šestih beat ansamblov uvrstil na 1. mesto tako v skupini zabavnih kot narod- nih melodij. Celjani so bili kot ekipa in kot posamezniki izredno priljubljeni med športno pub- liko, na zabavnih večerih in v samem mestu. Kjer je Celje, tam je pesem, so ugo- tavljali v drugih ekipah. Kot je že v navadi, so tudi 16. igre pomenile za mlade ljudi spoznavanje druge republike, novih ljudi, svojih sovrstni- kov in njihovega dela ter uspehov. Nedvomno so prav letošnje igre bolj kot katere- koli dosedaj pomenile w pleksen prikaz udejstvov^ današnjega mladega člov^ »Na teh igrah je sodeloW res preko 300 mladih iz ^ Jugoslavije, če pa pomisli? na številna izbirna teknw nja, lahko niimo trdimo ^ so letošnje igre zajele tisoč mladih ljudi,« nam ■ dejal v krajšem razgovoji' predsednik občinske konfe^ renče SZDL Titograd. Na igrah je bilo tudi vj« sestankov predstavnikov činskih organizacij ZM, ki J govorili o vključevanju dih ljudi v samoupravljan^ ter o prihodnjih igrah v Zpt njaninu. Mnogo jih je bilo, ki sj, se v Titogradu objeli in dej^' li »Vidimo se v Zrenjaninu.! M. SENICAJ praznovanje v žalcu PONIKVA BLESTELA V spomin na prvo Ječjo akcijo, v kateri so člani Par- tije in skojevci v noči od 6. na 7. julij 1941. leta v sko- raj vseh krajih spodnje Savinjske doline porušili te- lefonske drogove^ potrgali ži- ce, prebarvali nemške napi- se in raatroüili lističe z na- pisi in pozivi na upor proti okupatorju, praznujejo pre- bivalci žalske občine 7. julij kot svoj praznik. Glede na to, da je osred- nja občinska proslava vsa- ko leto v drugem kraju, so si tokrat izbrali Ponikvo pri Žalcu. _ In prav ta hribovska in partizanska vasica je v ne- deljo vsa v soncu in okraše- na sprejela številne goste. Tu je bila najprej redna seja članov obeh zborov skupščine občine Žalec, na kateri so sprejeli odlok o imenovanju osnovne šole v Žalcu po padlem revolucio- narju in partizanskem bor- cu, Petru šprajcu-Juriju. Na slavnostni seji, katere so se udeležili tudi častni pred- sednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Franc Leskošek-Luka, član iz- vršnega sveta SRS inž. Mi- lovan Zidar, predstavni- ki celjske in kamniške občine, razen tega pa tudi zastopniki občine Bačka Pa- lanka, s katero ima Žalec prijateljske vezi, je o pome- nu praznika, razvoju in per- spektivah žalske občine go- voril predsednik občin- ske skupščine Joško Roz- ■ man. Na predlog sveta za sploš- ne in notranje zadeve, ki ga je posredoval njegov pred- sednik Franc špeglič, je skupščina podelila letošnje občinske nagrade. Ta najviš- ja občinska družbena prizna- nja so dobili: planinsko društvo Zabukovica, turistič- no društvo Braslovče in An- ton Miklavžin iz Šempetra. Na seji so še sklenili, da bo prihodnja proslava ob- činskega praznika, torej 1971. leta v Galiciji. Slavje na Ponikvi je bilo združeno še z otvoritvijo treh pomembnih pridobitev. Tako so prebivalci te vasi dobili novo, 4,5 km dolgo cesto od Velike Pirešice do vasi, zatem telefonsko zvezo in povsem obnovljeno in de- loma povečano osnovno šo- lo. Praznovanje so že v sobo- to zvečer izpoi>olnili čla- ni enote teritorialne obram- be in gasilskega društva, ki so pripravüi »napad in osvo- boditev Роп1кте«. Na večer pred praznikom je bil tudi uspel partizanski miting. M. B. ob prazniku v laškem LEPA NEDELJA Že v četrtek popoldne, ko se je praznovanje v Laškem začelo s promenadnim kon- certom, se je po presledkih ponujal dež. Le-ta pa ta dan ni motil toliko, saj so se od- borniki občinske skupščine Laško in člani upravnega od- bora gasilskega društva zbra- li k svečani seji v svečano ozaljšani -dvorani gostišča »Hum«. O prazniku, o dosežkih ob- čine in razvoju našega druž- benega življenja v 25. letih po osvoboditvi je na seji go- voril predsednik skupščine MIHA PROSEN. Na svečani seji, ki so jo pozdravile tu- di delegacije sosednjih ob- čin, so podelili občinske na- grade »2. julij« (več na 5. strani), nato pa so vsi obi- skali tudi prostore pomož- ne šole, kjer je bila otvori- tev razstave NOV (organizi- ral jo je muzej revolucije iz Celja) in razstave pred- metov ter dokumentov ob 100 letnici gasilskega društ- va Laško. V petek in soboto je pri- reditve pregnal dež. Tako ni bilo, vaj civilne zaščite, enot teritorialne obrambe, pa tu- di patrulje bivših borcev ni- so šle na pot. Dež je pokva- ril tudi proslavo in zabavo laškim rudarjem. Pač pa je nedelja zasijala v soncu, le da vsega priprav. Ijenega tridnevnega progn ma ni bilo mogoče več ures ničiti. Gasilci so imeli zara di vremena v nedeljo tmt mnogo manj gostujočih dni štev (prišlo je le osem za. stopstev društev). Toda sve- čanost na športnem igrišču se je vseeno odvijala. Gasi ska društva so tekmovala predvsem sivolasi gasilci se vžgali, zmagali pa so gasile iz Gabrja v Celju. Najbol zanimivo je bilo, ko so so delujoči gasilci priredili ps rado in ko je bil društ\Tj iz ročen nov avto — cisterns najzaslužnejšim gasilcem p! diplome in priznanja. Na prireditvi je bila na vzoča tudi gasilska delegai; ja iz Pliezhausna in Tübia gena v Zahodni Nemčij: kjer letos tudi praznuje ga silsko društvo 100 letnico T delegaciji iz Nemčije je bi tudi župan Pliezhausna go spod Brucker. Na svoj račun so napo sled v nedeljo prišli tudi rt darji, ki so v idilični sote ski v Tevčah, blizu na zs četku stoletja opuščenegi rudnika Trobni dol, priredi- li knapovsko veselico. Bil« je čudovito — le posne: ke od tam nam je pokvari — ne dež — ampak napati razvijalec. J. KRAŠOV® občni zbor zdraviliške zveze ocenil položaj: JE NAJVEČJA KRIZA RES MIMO? Zveza naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev Slove- nije je za kraj svojega sed- mega občnega zbora izbra- la zdravilišče Dobrno. Ob tej priložnosti se je v Dobrni zbralo veliko zdravstvenih in turističnih delavcev, ki so poudarjali nezavidljiv po- ložaj naših zdravilišč. In ven- dar so zdravilišča v minulem letu zabeležila znatno boljše rezultate kot prejšnje obdob- je. Sprememba v zakonu o zdravstvenem varstvu, ki je leta 1966 skoraj p)ovsem čr- tala socialne zavarovance iz seznamov zdraviliških go- tov, je bila za marsikatero zdravilišče skoraj usodna. V obdobju krčevitega iskanja izhoda so se zdravilišča moč- no orientirala na tuji trg in — uspela, število inozem- skih goátov se je občut- no povečalo, zanimanje turi- stičnih in potovalnih agencij pa narašča tudi zdaj. La- ni se je prvič v zadnjih le- tih zvišalo tudi število .do- mačih gostov in glede na obisk bi lahko rekli, da so zdravilišča spet splavala. To- da problemi ostajajo. To še p>osebej velja za nastavitve- ne kapacitete. Slovenska zdravilišča so v povojnem obdobju malo gradila in po- sledica tega je, da je večina hotelskih objektov dotrajana, nesodobna, in tudi premajh- na. Investicije v nove objek- te so breme, ki ga zanorejo le redka zdravilišča. To pa je hkrati tudi področje, kjer se zdraviliški kolektivi čuti- jo osamljene in zapostavlje- ne. Zakaj napredek zdravili- ških krajev, tako menijo, ne bi smel biti problem kolekti- vov samih, temveč področje, za katerega bi se zavzema- la širša ' javnost. V zadnjih dveh letih je 2jveza naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev opravila pomembno vlogo — zlasti pri skupnem nastopanju zdravilišč na tujem trgu. V okviru zdraviliške zveze pa so v tem obdobju ustanovi- li tudi komisijo zdravili.ških zdravnikov, ki je po ukinit- vi balneološkega zavoda v Rog. Slatini edini strokov- ni organ na tem področju. Zvezo pa čakajo tudi v pri- hodnjem obdobju pomembne naloge. Po spremenjenih ^ konih o zdravstvu in zdra' stvenem varstvu bodo ad^ del pravic socialnih zavarc vancev določale skupšŽt ne komunalnih skupn" sti. Ker zdravljenje v zdi^ ' viliščih ni zajeto v minine» ' nih pravicah zavarovanci ¡ si bo zveza morala priza^d« vati, da ga vključijo vsaj KC munalne skupnosti. Na občnem zboru so ^^ leženci iztekli še pose" ^ no priznanje prof. Ludvii" | Rebeušku, tajniku zveze ^ j ravnih zdravilišč in zdravi; ških krajev Slovenije, ki Í j v zadnjih letih bistveno P^ ^ speval k ohranitvi zveze \ , razširitvi ugleda slovensl'" j 2!dravilišč. > I. burnp TRI NAGRADE V ŽALCU jr^t že nekaj let zap>ovrstjo, tako je skupščina občine tudi ob letošnjem praznovanju občinskega pra- podelila svoja priznanja. Tokrat so se od- odločili zia tri nagrade; podelili pa so jih planin- društvu v Zabukovici, turističnemu društvu v Bra- ter Antonu Miklavžtnu iz sempvetra. fri nagrade, tri najvišja občinska družbena priznanja dolgoletno, požrtvovalno delo ... ^ îiagrajence so proglasili in nagrade izročili na slav- (neni zasedanju občinske skupščine, v nedeljo, 5. ju- "'a na Ponikvi pri Žalcu. planinsko društvo 2abuk0vica Planinsko društvo Zabuko- jj je bilo ustanovljeno 1950. јТ in praznuje letos svoj •Jjseti jubilej. Okoli njega ^je zbralo 394 clä'nov; v jjgovih vrstah pa je tudi 51 ¿nirjev. _ gfg za izredno prizadevno rtjnizacijo. člani so s po- ¡(vovalnim delom zgradili na даи lasten dom. Odprli so ga 17. septembra 1967. leta. Moramo reči, da je lepo op- remljen in predstavlja po- memben turistični objekt v občini, člani so za njegovo graditev, opremo in ureditev ceste žrtvovali 9.360 prosto- voljnih delovnih ur. Vseka- kor velika pripravljeno.st, da z lastnim delom prispevajo k skupnim uspehom! In prav ti uspehi so bili tisti, ki so vplivali na pred- log sveta za splošne in no- tranje zadeve in končno na odločitev odbornikov, da so zabukovškemu planinskemu društvu priznali letošnjo ob- činsko nagrado. turistično društvo braslovče Tudi turistično društvo Braslovče preživlja svoja mla- dostna leta, saj je šele v dvajsetem. Ima okoli sto čla- nov. Med glavnimi i^ ogami, ki so jih sprejeli in izvršili, je bila ureditev umetnega je- zera v Braslovčah, urejevanje zelenic v domačem kraju, gojitev okrasnih nasadov in vse drugo delo za privablja- nje čim večjega števila obi- skovalcev. To je članom tu- rističnega društva v Braslov- čah tudi uspelo. O tem go- vorijo statistiki, saj dokazu- jejo, da so imeli v avgustu lani v Braslovčah 313 nočiteV gostov. Člani te organizacije pa so bili tudi pobudniki številnih prireditev. Med njimi zavze- ma »dan hmeljarjev« vseka- kor prvo mesto. Zlasti ta, prireditev je postala velika turistična mikavnost. Samo lani si jo je ogledalo nad petnajst tisoč ljudi! Braslovče pa se prav рк) zaslugi dejavnosti domačega turističnega društva ponašajo še z izreJino urejenostjo. Tu- ristično društvo v Braslov- čah je pojem aktivnosti! anton miklavžin iz šempetra Anton Miklavžin se je ta- koj po vojni začel udejstvo- vati v takratni kmetijski za- drugi v Šempetru. Sadovi njegovega dela so vidni tudi v tem, da ima Šempeter ene- ga najlepših zadružnih domov v Savinjski dolini. Tudi de- lavsko prosvetno društvo Svoboda v Šempetru je po njegovi zaslugi med najbolj aktivnimi ne samo v občini, marveč sploh na širšem celj- skem območju. Ves čas od ustanovitve vo- di tajniške posle tega društva in gospodari s premoženjem. In ne samo to: je tudi izred- no požrtvovalen turistični de- lavec in prav njemu gre za- sluga, da se tudi Šempeter turistično razvija med turi- stično pK)membne in obiskane kraje. Mimo vsega tega je tajnik ribiške družine Šempeter, op- ravlja pa tudi tajniške posle pri krajevni skupnosti Šem- peter. Po vsem tem je na dlani, da gre zia požrtvoval- nega družbenega delavca. M. B02IC rudnik velenje: LETOS 1,707.000 TON LIGNITA Ko so v velenjskem rudni- ku lignita primerjali delovne rezultate v tem obdobju z onimi, ki so jih dosegli v prvi polovici lanskega leta, so bili nadvse zadovoljni. Proizvodnjo so povečali za 58.600 ton in tako dali indu- striji v prvi polovici letošnje- ga leta kar 1,707.600 ton pre- moga. To je zelo lep uspeh. Vzpo- redno s tem sta se zboljšala tudi povprečna dnevna pro- izvodnja in rudniški učinek. In še nekaj — delavcev jim v rudniku vedno primanjku- je. Medtem ko so jih v maju na novo zaposlili 24, jih je odšlo kar 77. Tako tudi ta skromen podatek nekaj pove. -v- NAŠA SREČANJA Tokrat imajo besedo nagrajenci oziroma v dveh primerih predsednika na- grajenih organizacij in na- grajenec sam. In ko smo jih vprašali, kaj jim pomeni letošnja občinska nagrada, so od- govorili: SLAVKO ÎMIKLAVC, pred- sednik planinskega društ- va v Zabukovici »Podeljena nagrada na- šemu društvu pomeni ve- liko priznanje za delo, ki smo ga opravili v dvajse- tih letih. Mislim, da bomo s to denarno nagrado iz- vršili še marsikatera dela na planinskem domu na Homu, za katerega smo tudi planinci žrtvovali bli- zu deset tisoč ur prosto- voljnega dela.« ANTON MIKLAVŽIN, Šempeter »Nagrado ocenjujem kot posebno priznanje za šti- ridesetletno javno delo. Zlasti pa sem je vesel zato, ker sem jo sprejel na Ponikvi, torej tam, kjer sem vrsto let oprav- ljal občinske posle in bil skupaj s sodelavci odbora Osvobodilne fronte areti- ran in odpeljan v tabori- šče.« MILUTIN ŠIRCA, pred- sednik turističnega društ- va Braslovče »Nagrada je posebno priznanje nam odborni- kom in vsem članom turi- stičnega društva za ne- sebično, požrtvovalno in dolgoletno delo. Hkrati pa je ta družbena nagrada žalske občine še posebna spodbuda za nadaljnje de- lo na turističnem pod- ročju v Braslovčah.« TONE TAVČAR PRVI NAGRAJENCI „2. JULIJA" V LAŠKEM Občinska skupščina Laško je lani ustanovila sklada za lagrade »2. julij« iz katerega bi vsako leto ob prazniku občine nagradili najbolj zaslužne in uspešne organizacije, dmštva in posameznike. Komisija, ki je letos obravnavala predloge ni imela lahkega dela, saj je dobila veliko predlogov za nagraditev •Organizacij, društev in ix>samezjiikov, med temi večino 'akšnih, ki izpolnjujejo pogoje, da bi bili upravičeni na ^rado. Zato je bila komisija ob svoji letošnji odločitvi "•trati mnenja, da bi bilo treba v bodoče rjagrado dode- ^ti več ka-ndidatom, kot letos. Nagrade »2. julij« so za 1970 prejeli: 1. nagrada: gasilsko Društvo laško J^i letos ргазтијв svoj stoti obstoja. Društvo ima velikih zaslug strokov- ^^ in namenskega zaiačaja '«ruge. Zlasti je bilo društ- I^memben buditelj narod- zavesti ob prelomu '^tja, važen dejavnik na Ijudskoprosvetne in ^|Urne dejavnosti. Nemalo mu gre za čas med jJ' zlasti pa v povojni iz- ^ji. Od leta 1945 do danes društveni člani sodelovali operativnih akcijah, ter 5]^^kcijah in raznih drugih ^ih podvigih prispevali nad 13.000 prostovoljnih de- lovnih ur. Sòfmed najbolj- šimi društvi v državi, odliko- vani z mnogimi visokimi ga- silskimi odlikovanji, društvo pa tudi z najvišjim, »Gasil- sko zvezdo Jugoslavije«. 2. nagrada: ivan pešec iz radeč Upokojeni železniški usluž- benec, ki je pred petdesetimi leti prišel v ta kraj in za- pustil za seboj široko sled političnega, predvsem pa Ijud- sko-prosvetnega ter kultumo- umetniškega delovanja (Po- drobnosti smo že posredovali v minuli številki v rubriki »Obrazi«). 3. nagrada: občinska strelska zveza laško Ta organizacija je s svojo aktivnostjo med najbolj us- pešnimi organizacijami v ob- čini. Devet strelskih družin s svojimi uspehi in množič- nostjo opravlja poleg šport- nih ciljev tudi izredno važ- nega za današnji šas: uspK)- sabljanje občanov za morebit- no potrebo v vseljudskem od- poru. Strelske družine pove- zuje 548 aktivnih članov, or- ganizirale so nad 100 tek- movanj v zadnjih dveh letih, vsaka od družin pa se lahko izkaže tudi z drugimi uspehi, kot so gradnje strelišč, ure- jevanje prostorov za sestaja- nje, z izleti, povezanimi s spoznavanjem domovine itd. Nagrajencem iskrene čestit- ke! PRVO POLLETJE JE B. P. Nadaljevanje s 1. strani Sadovi pretelitavanja гаг- Menili možnosti bodo mam cen mesec ali dva. Letos bo EMO dosegla vrednost proizvodnje v viáini 350 milijonov dinarjev. V »Savinji« so polletni rezulta- ti zelo lepi; pK>večaLi so obseg proizvodnje, vrednost izvoza, i>o- prečne osebne dohodke in kar je bistveno — v skladih bo za približno 3 milijone čistega. Tu pretehtavajo tudi različne ob- like bodočega poslovno tehnične- ga pos'ezovanja, pri čemer, se veda, dajejo prednost povezova- nju v regiji. Ta je nedvomno bolj življenjska in perspektivna vsaj za tri lesno-predeloval- ae kolektive na območju celjske- ga gozdnega gospodarstva. Ф V Železarni Štore počasi zaključujejo vse predolgo traja- jočo investicijsko izgradnjo na îompleksu Štore II. Poizkusno riîaj bi jeseni stekla prva valjar- ska proga v novi valjarni z zmogljivostjo, 100.000 ton valja- nih profilov. Z opravljeno in- vestioiio bo štorski kolektiv lahko od vseh treh železarskih kolektivov v prihodnje najbolj povečal obseg proizvodnje, res pa je tudi, da bo precej dohod- ka šlo za odplačilo anuitet za krediite. Toda vsaj osnovo na- daljnemu lastnemu razvoju bo- do omogočile realizirane naložbe. Za celjsko industrijo, ki v prvem polletju malenkostno zaostaja za planom, je kot opozorilo ugo- tovitev, da je bilo na tem po- dročju v minulih 10 letih pre- malo vloženo v akomulativine de- javnosti. Preveč denarja je šlo za bazno industrijo, ki v današ- njih pogojih ob plafoniranih ce- nah izdelkov, ne daje ustrezne akomulacije. V Celju naprimer ugotavljajo, da je dinar, vložen v razivoj trgovine, bolj rentabi- len, kot dinar v industriji. Ob polletju velja take ugo- tovitve vendarle pretehtati in jih soočiti z življenjem in mož- nostmi v regiji. Ф V šaleškem koncu se tudi letos nadaljuje nagla rast. »Gorenje« vztrajno izvaja svoj več kot obetajoč proizvod- ni program in bo eno redkih jugoslovainjskih kovinsko-prede- lovalnih podjetij, ki bo preseglo vrednost letne proizvodnje 1,000,000.000 (!) da eno milijardo novih dinarjev. Več stotisoč go- spodinjskih aparatov — štedilni- kov, hladilnikov in pralnih stro- jev—bo zapustilo do konca leta tekoče trakove velenjske t-o- varrve »Gorenje«. Ime tovarne prodira na široka svetovna trži- •šča; vse tja v Rusijo m Ameri- ko. Letošnji dosežki bodo omo- gočili za naslednje leto nov, še večji start, še uspešnejši pro- dor. — Enako se kolektiv rud- nika lignita Velenje z vso res- nostjo pripravlja na povečanje proizvodnje premoga za potrebe love termoelektrarne, ki jo mon- tirajo v šoštanju. Tovarna usnja že dolgo ni več tisto, kar je veljala po kritični zablodi v iz- gubo. Usnjama posluje rentabil- no, njeni izdelki pa so iskani. Na velenjskem področju tako- rekoč ni gospodarskih bolnikov. Ф Čeprav v pričujčem pre- gledu ni moč v vsako delovTio organizacijo, naj vendarle za ilu- stracijo letošnjih prizadevanj po zdravi rasti omenimo še dva, tri, kolektive iz Savinjske doli- ne. Tovarna nogavic na Polzeli gradi nove proizvodne prostore za modernejše konfekcioniranje in dodelavo izdelkov. Tako bo letos porabila več kot 8 milijo- nov dinarjev za investicije in oTočitve pri trgovski mreži. Kaj- pak so to lastna sredstva. Sa- mo amortizacije se nabere let- no za 9,260.000 dinarjev. Precej investirajo letos tudi v Te'kstil- ni tovarni v Preboldu, SIP v Šempetru uspešno razvija ko- operacij sko proizvodnjo strojev za spravilo krme, pa tudi ostala podjetja v okviru svojih mož- nosti kar uspešno kujejo svoj trdnejši jutri. Nikjer pa, razum- ljivo, ne gre brez težav. Ф (gospodarska gibanja so na splošno tudi v občini Slovenske Konjice ugodna. V »Konusu«, Kovaški industriji Zreče in v »Kostroju« uspešno izvajajo za- stavljene proizvodne načrte, ki so letos še bolj izrazito prila- gojeni možnostim plasmana na domačem in tujem trgu. Tudi v LIP Slovenske Konjice pro- izvodni in poslovni rezul- tati, prvega polletja obetajo rekordne izide. Tu letos priča- kujejo za 70 milijonov dinarjev letne realizacije, izredno poveča- nje izvoza na zapad, višje oseb- ne dohodke in ponovno obogati- tev lastnih skladov. Le malo- katero podjetje se namreč lah- ko pohvali s tem, da premore kar 75 odstotkov lastnih obrat- nih sredstev in da nima težav z likvidnostjo. Л V razmeroma kratkem ča- su dveh let, kar je bila v Ko vaški industriji Zo-eče uvedena prisitoa uprava, je podjetje splavalo na varen breg. Kot zna- no, so opravüá različne rekon- strukcije v proizvodnih obratih ter zgradili novo energetsko po- stajo na vtekočinjen plin. Me- sečne realizacije dosegajo v vrednosti 6,500.000 dinarjev in bodo, podobno kot v LIP, do- seli letno realizacijo v višini več kot *0 milijonov dinarjev. Kovaška industrija Zreže je po ozdravitivni sposobna z lastnimi močmi nadaljne regeneracije, predvsem pa ji prodor na trži- šče zagotavlja ustrezna kako- vost odkovkov. To velja tako za domače tržišče kot za izvoz. Tudi posodobljene proizvodne zmogljivosti dopuščajo tovarni nadaljnje povečanje obsega pro- izvodnje. * Za štiri podjetja, ki predstav- ljajo tako i>o številu zaposlenih kot po realizaciji levji delež ko- njiškega gospodarstva lahko trdimo, da so bila v prvem polletju novega gospodarske- ga leta nadvse uspešna in da bodo zastavljene naloge do kon- ca leta opravile več kot dobro. FRANJO KRIVEC generalna čistka med predpisi v letih od 1956 do 1969 je skupščina občine sprejela okoli 730 različnih odlokov, resolucij, priporočil in od- ločb. Med temi normativnimi akti je precej takšnih, ki so bili s poznejšimi akti nado- meščeni, stari pa so ostali za- pisani, nekateri so izgubili svoj smisel in pomen, ni pa malo takih, ki so bili časov- no terminirani, pa zato tudi že »ad acta«, oziroma izvr- šeni. Vse take normativne ak- te je svet za splošnč* in no- tranje zadeve zbral, občinski skupščini pa predložil, da jih proglasi za neveljavne, ozi- roma, da jih izbriše iz sez- nama. Imenovani svet je s tem opravil precej obsežno in zapleteno delo, ki je bilo ne- dvomno tudi strokovno opra- vljeno, zato so odborniki predlog enoglasno potrdili in izglasovaU. ek. razgovor s predsednikom občinske konference szdl jankom ževartom: KMETIJSTVO ZMORE VEČ, A NE Z VEČ GARANJA Na predlog tovariša IVANA KRAMARJA smo za današ- nji intervju zaprosili tovariša JANKA ŽE V ARTA, predsednika občinske konference SZDL v Ce- lju: NOVI TEDNIK: Občani, ki se preživljajo z delom v kme- tijstvu, so z nekaj čez 9 od- stotkov v socialni strukturi pre- bivalstva v občini Celje postali manjšina. SZDL je v bistvu edi- na organizacija, v kateri zaseb- ni kmetje morejo svoje interese uvelrjavljati гга politični ravni, kar jim je v zadnjih dneh . bilo znova omogočeno na posvetih in sestankih. Kako ocenjujete nji- hovo politično angažiranost? JANKO ŽEVART: Podatek, da se danes izključno od kmetij- stva preživlja le še 9 do 10 od- stotkov prebivalstva pove, da je proces preliva delovne sile iz kmetijstva v ostale panoge go- spodarstva v naši občini v zad- njih letih potekal izredno hitro. Dodati pa je seveda treba, da kmetijstvo izboljšuje družinske proračune še najmanj dvakrat tolikšnemu številu prebivalstva, saj v naši' občini že prevladuje tip tako imenovane meša- ne kmetije. Ne bi se mogel ix>vsem stri- njati s trditvijo, da je samo in edino socialistična zveza mesto in sredstvo, kjer lahko zasebni kmetijski proizvajalci uveljav- ljajo svoje pobude in zaJiteve. Res pa je, da so kmetje, gle- dano v celoti, v socialistični zve- zi skorajda najštevilčnejši. V kmečkem človeku je spričo življenjskih izkušenj globoko za- sidran določen občutek nezaup- ljivosti, še močneje pa občutek trdn^osti. O obeh teh faktorjih je potrebno voditi račun pri raz- vijanju in usmerjanju družbeno politične aktivnosti ter ocenjeva- nju političnega razpoloženja na vasi. Osebno sem prepričan, " da bo imel delavski razred pri svo- jih hotenjih v kmečkem življu ne samo oporo, ampak tudi naj- boljšega zaveznika. Dogodki pred petindvajsetimi leti, pa tu- di pozneje, to trditev dovolj zgovorno potrjujejo. NOVI TEDNIK: V zadnjem obdobju smo bili nekajkrat pri- če raz,pravam, ko so se politič- ne organizacije in skupščina ob- čine zoperstavile naraščanju cen proizvodom, ki jih tržišču daje kmebijetvo, oziroma predelovalni obrati življenjskega kompleksa. Kot temeljni povod nava- jajo predlagatelji višjih cen sti- mulaciji kmetijskim proiOTajal- cem. Kaj sodite o tem? JAM KO ŽEVART: Ce govori- mo o cenah in o njihovem po- višanju, bi jih lahko skorajda delili na tista poviševanja, ki se, da se tako izrazim, pritiho- tapijo pri stranskih vratih in na tista, ki so rezultat burnih polemik za in proti dokazovanj (o teh navadno soodločajo ob- činske skupščine), dalje na ti- ste, ki prizadenejo samo do- ločene kategorije in na tiste, ki prizadenejo skorajda vse ob- čane (o teh zopet v večini pri- merov soodločajo občine), in če gre pri tem za take potrošne dobrire kot so kruh, meso in mleko, potem se menda ni tre- ba čuditi, če taki zahtevki po- vzročajo dokaj hude krvi in burne razprave. NOVI TEDNIK: Če bi sma- trali, da kmečki proizvajalci ni- so opravičeni s cenami reševati svojih problemov, cene pa ne rastejo samo v tej panogi, bi to vejo morali napotiti k iskanju notranjih rezerv. Je gospodar- ska moč, zlasti k^r zadeva za- sebne kmete, tolikšna v tej j. nogi, da je to mogoče? JANKO ZEV ART: Če govoj, mo o cenah kmetijskih proižvj dov, si skorajda upam trditi, љ so prav pri njih običajno ražiij, med odkupnimi in prodajni^ cenami največje, če hočemo p^ večati kmetijsko proizvodnjo j s tem vplivati na večjo in bop šo ponudbo in s tem na sij bilnejše cene, bo vsekakor p, trebno zagotoviti odkup in taü ne odkupne cere, ki bodo v večj meri stimulirale kmetijske ptj izvajalce na dodatna vlaganja'¡j dodatne napore. Vsako pomii^ nje odkupnih cen navzgor pa potrebno, da vedno in v vsíü primerih prizadene potrošnikjj rezerve so in se gotovo 1а1љ najdejo v kompleksu predelaj, in prodaje. NOVI TEDNIK: Na posvec^ meobčinskega sveta ZK v žalcj so odločno zanikali trditve, ^ je kmetijstvo vseskozi bilo (fe ležno dmžbene podpore tako po litične kot ekonomske in n« mativne. Kako naj kmetijstvi napreduje, če hkrati priznavamo da je zaostajalo za ostalimi ps nogami? JANKO ŽEVART: Kmetijstvi m gozdarstvo je brez dvoma za jemanja družbene akumulaciji v vseh povojnih letih prispevs lo, če že ne levji, pa vsekakor velik delež, posebno v obdoi^ ju obnove, izgradnje in indu- strializacije. Povedal bom najbrž vse, « rečem, da smo imeli obdobje ko je kmetijstvo in gozdarstva vleklo in omogočalo razvoj osti lih panog gospodarstva, zaten obdobje, ko je kmetijstvo šl! za nekaj časa v korak v tem гаг voju in da danes prihajamo i fa.zo, ko kmetijstvo že zaostaji in ko bo lahko vsled medseboj ne povezanosti postalo remi ovira hitrejšemu razvoju ceto nega gospodarstva. Zato gleà no, ne samo iz vidika ekoncffl skega položaja kmetijskega pro izvajalca, ampak iz aspekta « lotnega družbenega razvoja, ä gotovo upravičene zahteve P< hitrejšem odpravljanju določi nih nesorazmerij, zato tudi pol na podpora ukrepom, ki mora jo močneje stimulirati pri zade Vanja, da se doseže večja in ce nejša proizvodnja. Seveda pa si boljših časov » kmetijstvo ne moremo obetal samo od tako imenovanih si s te» skih rešitev. Da bi izboljšali eko nomski položaj vsakega kine tijskega proizvajalca in km«! tijstva v celoti, lahko mnogo storimo sami začenši od vsaia kmetije, krajevne skupnosti, oi čine, kmetijskih organizacij, pi^ speševalnih služb itd. Da se ^ bi narobe razumeli; na kmeti- jah je garanja in fizičnega del' še preveč, rezerve je Lskati v spe- cializirani proizvodnji, večji P*' rabi sodobnih dosežkov znanosti, večji porabi mehanizacije itd. NOVI TEDNIK: V celjski oš čini predstavljajo kmetijski problemi probleme desetega de- la občanov, v občinah okoli Celj' pa različno, tudi do polovic« prebivalstva. Kako ocenj" jete razprave o kmetijstV v celjski občini? JANKO ŽEVART: Mi z razpravo o stanju in nadaljnji razvoju kmetijstva v naši o^ čini, ki smo jo prav te dni ^ ključili, nismo povsem zadovolí ni. pričakovali smo več sodelc vanja, pričakovali smo več ristnih pobud in predlogov, leli smo, da nadaljnje naloge ^ cilje skupno oblikujemo. JURE KRAŠOVi^ DOLFE SEDLAR Ravno včeraj je srečal Ab- rahama. če ga na nagloma pogledaš in se ti pogled uja- me rm njegove pobeljene la- se, potem bi mu jih pet- deset prisodil, če nekaj časa z njim govoriš, potem začneš dvomiti, če okoli njegovega rojstva le niso še večje po- mote. Dolje Sedlar naj bi bil po želji staršev Adolf, bo- tra pa se je zmotila in dala zapisati, da je Rudolf. Ra- zen v osebni legitimaciji je povsod Adolf, oziroma Dol- fe. Napačen je tudi datum. Povsod pisarijo, da je rojen 6. julija, res pa je rojen 7. julija. No, bi bilo kaj čud- no, če bi ga ogoljufali še za nekaj let povrhu. V revni kmečki družini v Sentrupertu na Dolenjskem se je rodil kot tretji od še- stih otrok. Ko je odrastel šolskim hlačam, je šel po svetu kot sezonski delavec, največ na regulacije rek in potokov. Tik pred vojno je delal v Srbiji pri U žicah in Se je pred vojno vihro še pravi čas vrnil domov — v vojno vihro. Družina je vsa Od samega začetka sodelova- la, februarja 1942 pa je Dol- je, star še ne dvaindvajset let, postal partizan; najprej v zapadnem dolenjskem ba- taljonu, nato v zapadno-do- lenjskem odredu, kjer je bil že komandir voda, nato pa se je vse do leta 1944 boril v vrstah Gubčevcev. Kot oficirja JLA ga je po vojni službena dolžnost vo- dila marsikam. Najdlje je bil v Šibeniku v mornarici, to- da zaradi ženine bolezni je zaprosil za premestitev v Slovenijo, kar neveda ni bilo lahko zanj, kajti zapuščati mornarico ni enostavna za- deva. Ko je odložil temno- modro in belo uniformo in oblekel sivo olivno, je naj- prej služboval v Mariboru, leta 1953 pa je postal Celjan, najprej kot pripadnik JLA, nato kot demobilizirani ofi- cir kmalu prevzel dolžnost direktorja apenika v Pečov- niku. Tu je še danes. Kot druž- benopolitični delavec, zlasti pa v organizaciji Zveze bor- cev, je v Celju znan in upo- števan že od svojega priho- da v mesto ob Savinji. Znan pa je tudi . po tem, da ved- no pove kar misli in kar so- di da je prav. Včasih komu mu ta njegova lastnost ni po volji, on pa meni. da je resnica resnica, pa če jo po- veš nekoliko oglato, ali pa zavito v svilen papir. Predol- go je bil vojak, da bi zavi- jal in krancljal,' olepševal in blažil, če torej misli, da bor- čevske probleme največkrat povzročajo borci med seboj, potem je tako povedal, če ga bo jutri kdo vprašal, ka- ko je to mislil, bo povedal tudi njemu. Naravnost, v brk ... Pa kaj bi o tem? Dvigni- mo čašo! Na mnoga leta! J. Kr. v SOBOTO GOSTOVANJE LJUBLJANSKE OPERE V CELJSKEM MESTNEM PARKU Već kot 200-člarLski ansambel Jjд^bljanske oipere se bo v so- boto- julija predstavil nasce- ri v celjskem mestnem parku g eno najpopularnejših oper na gvetu, z Verdijevo »Aldo«. Iz- jeden kulturni dogodek sodi v olcvir prireditev na čast prazni- Ita celjske občine. »Aida« je v resnici veliko delo velikega mojstra. Ima celo vrsto odilik in nobene šibke točke. Tu gre za izredno dramatsko grad- njo, »a čar eksotičnega okolja, za liriko, bogastvo prelepih me- lodij, mojstrsko orkestracijo in še še in še. »Aida« je mogočen Spektakel, ki se ga lahko izve- de ttidi s tisoč in več izvajal- ci. To še zlasti velja za trium- falni pohod itd. »Aida« je glasbeni biser, v ka- terem se prepletajo čudovite ari- je preko zmagovitega pohoda in 5arobne nilske scene, vse do zaklj'Uička, ko Radames in Aida zazidana pod svetišičem ponovno zamorita v veliki ljubezni. Nad njima pa svećenice in Amneris opravljajo poslednje molitve.... To čudovito glasbeno delo je naročil egiptovski paša Ismail. Z njim je hotel počastiti otvo- ritev Sueškega prekopa. Verdi se je sprva upiral, toda pozneje je le zagrabil in aktivno začel z delom in prav tako sodeloval pri pisanju libreta. In prav to delo bo tokrat uprizorjeno v Celju, na drsali- šču v mestnem parku. Predsta- va se bo začela ob 20.15 uri. Pred-prodaja vstopale je v ;urističnem informacijskem ura- du, v Stanetovi lolici pri kinu Mer r opol. Zasedba vlog za celjsko pred- stavo »Aide« bo odlična. Naslov- no vlogo bo pela Vanda Gerlo- vič, Radamesa pa Arduino Zamaro. Poleg njiju bodo peli 5e Danilo Merlak, Edvard Sršen, Marica Gorenc, Slavko Strukel(j in drugI. Dirigent bo direktor ljubljanske орнзге, Bogo Lesko- vic. To predstavo bomo v parku videli le v primeru lepega vre- mena; če pa jo bo dež por-ov- no zagodel, bo v slovenskem ljudskem gledališču uprizoritev »Rigoleta«. V tem primeru pa bo stal za dirigentskim pultom Ciril Cvetko, peli pa bodo Sa- mo Smerkolj, Ladiko Korošec, Arduino Zamaro itd. PRIREDITVE ZA CELJSKI PRAZNIK v počastitev 20. julija, praznika celjske občine, se bodo prve prireditve začele že y soboto, 11. julija. Ta dan se bj ob 9. dopoldne začelo na' športnem prostom v mestnem parku prvo odprto prvenstvo Celja v tenisu, ki se bo na- daljevalo še naslednji dan ob 8. zjutraj. V soboto, 11. julija, se bo ob 13. uri začela vožnja mo- tornih vozil (povorka) po celjskih ulicah, nakar bo med- narodno tekmovanje v spretnostni vožnji. Zvečer ob 20. 15 bo v mestnem parku operna predstava »Aide«. Predstavil jo bo ansambel ljubljanske opere.. V nedeljo, 12. julija ob 9. dopoldne se bo Na gričku začelo strelsko tekmovanje z zračno puško. Ponedeljek, 13. julija ob 10. uri bo otvoritev razstave »Stare voščilnice« v L-kovnem salonu. Razstavo sta pri- pravila celjski pokrajinski muzej ter mestni muzej v Ljubljani. V sredo, 15. julija pa bodo ob 17. uri v Narodnem domu odprli razstavo del likovnih umetnikov-amaterjev. S tem pa prireditev ni konec, nadaljevale se bodo vse dni do vključno 22. julija. Njihov podroben program bomo objavili v naslednji številki našega lista. RAZSTAVA STARIH VOŠČILNIC Pokrajinski muzej v Celju je pripravil v Likovnem salonu v znak pozornosti do občanov Ce- lja ob njihovem občinskem prazniku edinstveno razstavo starih voščilnic. Razstavljeno gradivo je laist Mestnega muzeja v Ljubljani. Strokovno ga je obdelala in pri- pravila kustosinja prof. Marija železnikova ob sodelovanju z ravnateljem tega muzeja prof. .Janezom Mesesnelom. Razstav. Ijeni bodo izredno lepi prijneri originalnih voščilnic iz 19. stol. Ljudje so si tudi takrat, podob- no kot danes voščili srečo, za- dovoljstvo, prijateljstvo in dolgo življenje! Ob takih prilikah so si poklanjali posebne voščilni- ce, ki so bile odraz osebne po- zornosti in spoštovanja, obenein pa del oblikovne kulture, ki se je tudi takrat podrejala modi. Tako so ti drobni izdelki zgovor- ni kulturnozgodovinski in stilni dokumenti pretekle dobe. Otvoritev razstave bo 13. juli- ja ob 10. uri v Likovnem salonu. Pokrajinski muzej vabi občane Celja na to enakratno prireditev, na kateri bo sodelovalo z izbo- rom cvetja tudi Vrtnarstvo Med- log. Isti dan bo obiskovalcem, podobno kot na sam občinski praznik na razpolago poseben odtis stare voščilnice, M. M. težave z uvodom Prvi j>oskus uvoda . . . Za Slovence je od nekdaj veljala oipaaka, če že zlezemo čez plot narodnostnih meja, tega na- vadno ne storimo zaradi zveda- vosti in pustolovske žilice, mar- več boLj po sili; č^ nas stlačijo v vojaško suknjo, če se nam na tujem obeta manj glasno kruljenje v trebuhu, sean in tja Pa je koga pognala v svet tudi misijonarska gorečnost. Slovi pa tudi slovenska trma in trdovratnost. Če se kdo spu- sti na takšna pota, potem po- šteno razjpne jadra. Tak ubežnik zapečkarskega rodu p>otem to- liko bolj vsrkava vase vse do- segljivo, zaživi polnokrvno, všeč- nih in nevšečnih doživetij r^abi- to življenje. Drugi poskus uvoda... Moj kolega, ki je lani na po- tepanju po črnogorskem Pri- morju v bokeljskem zalivu od- kril s slano morsko vodo pre- parirano slovensko grčo, je kriv za moje mtike. Njeaniu je bilo tehko. Jaz pa sem se bojy brez- upno zapletel v življenjske niti te osebnosti, ki me je hipnoti- zirala kot pajefc muho, da se »daj otepam v tem bogastvu Spominov ter vtisov. Tretji, neposredni poskus ... Bilo je lani. Obiral sem ovin- ke bokeljske obalne ceste proti Hercegnovem, ko sin avtorit-a- ti-vno zaukaže; »Bošiči! Obiščimo starega ka- pitana, tistega, o katerem je pisal »Toa-ariš«. Pol urice je zadostovalo, da sem postal ujetnik hiše starega kapitana in njenega gospodarja. Letos februarja, ko je pri nas na debelo poležaval sneg, spo- daj v bokeljskem zalivu pa so mimoze že odovitale, sva se sre- čala drugič. Tokrat sem bil več dira gost, omamljeai spričo prijaznega povabila, ki mu pa ni manijkalo opozoril, da precej tvegam, da njegovega načina življenja ne bom vzdržal; on pa zaradi mene ne misli spre- minjati ... Kdo? Miroslav štumberger, rojeni Smarčan, kapitan fregate v po- koju, eden najstarejših podmor- ničarjev slovenske krvi, umet- nik, izumitelj, muzealec, pe- snik, prafctičmi fUozof — sicer pa možak, kakršnega je treba in vredno Iskati tudi tisoč kilome- trov daleč. No, pa sem se pretolkefl öea uvod. Samo še nekaj! PraB\-kair naštetih lastnosti in vrlin ni- sem kos razdeliti po predalih, ker stari kapitan tudi ni podo- ben oman s pikolovsko urejeni- mi predali, zato vztrajajte z ma- no do konca. Le tako ga boste spoznali. NA OPAZOVANJU... Potem ko sem potolkel .z bro- nastim tolkalom po lesu masiv- nih vhodnih vrat in spričo sape, ki má jo Je T grlo pognala hoja navkreber, ko sem bolj spis- ka! kot zaklioal sivoj »säioj, ka- pitan«, sem bil že ves nesre- čen zaradi povprečnosti svojega obra.za. Kajti meril in motril me je — in obupal: »Preletel sem v sipominu tiso- če obraaov, ki so má lani pri- Sli pred očd. Ne morem se vas spominitL Sicer pa, dobrodošli!« Jaz bi njega spoznal med tiso- či, najsibo kjerkoli. Pri njem so še lasje po- sebnost. Lani poleti so bili ru- meni, tokrat v zimi rožnati kot breskov cvet. V delovnem kotu, urejenem т slovenskem kmečkem slogu, je bilo hladno. Od hoje segretega me je začelo stresati. Očitajoče me je pc^ledal: »Sem menil, da bom imel v hi- ši zi^me vajenega gosta. No pa zakurimo v kaminu.« Menda je potlej tiste dni po- kuril več drv, kot vso zimo po- prej. Sicer pa je bilo ttidi nje- mu prijetneje, je priznal, da pa zase le redko zakuri. Ne za- to, da bi bili tolikanj varčen — ervostavno se ne spomni, zakaj ga zebe in zakaj mu nahod sili v nos, ali pa se mu rie ljubi streči samemu sebi. Diogenes je vsaj spodil Aleksandra Velikega izpred svojega soda, ker mu je delal senco, a ne vemo koliko let je učakal. Kapitan Štumber- ger jih ima oseminsedemdeset. Presneto... Prišel sem, da bi ga ožel aa spomine, pa sem se ssnašed sam na opazovalnici. Pri priči sem sklenil, da se mu moram kar najbolj prilagoditi in, za boga, ohraniti ttjdi evoj lastni jaz, kaj- ti takšenle možak se utegne za- preti vase kot bisernica v svo- jo školjko in vsega je na mali konec. Teden dni sem z njim dihal isti zrak, jedea od istega ognji- šča, smrčal nekaj korakov od njegove postelje, vlovü njegov kratek korak, spoznal njegove znaaice — toda v tistem tednu sem bU tudi zanj precej odkrita karta — goreče upam, a ne pi- kova sedmica, ker za trdno vem, da se mi ni tolikanj odkril kot časiiikarju, kajti te vrste slavo se požvižga, a tudi izkušnje s časnikarji niso pri njem naj'bolj čislane. VSAK MOŽAK NI ORJAK Kako si predstavljate pomorske kapitane? Da so veLiifä., plečati, okome hoje po suhem, robatih besed, raskavega glasu, ostrovi- dni kot sokoli, če Ì5ì\'zamemo Vikinge, čmolasi, bradati in br- kati medvedje, šapastih rok, enoroki, enonogi, enooki, polni brazgotin ter kot usnje trde koée. Nič ne bo s predstavami p>o- morcev iz otroških let in film- skih modelov, kapitan štumber- ger ni prav nič tak. Ravno na- robe. Droban je, pa zato menda nI bü nikoh velik, mehkih poteas, svetlosivih oči, rumeno rožnatih las, drobnega a še vedno lahkot- nega koraka, živahnega pogle- da, nagajivega nasmeha, malo- ne nežnega glasu in če bere ali rezlja svoje ladjice, mu na niti malo orlovskem nosu jezdijo naočniki. Pije s kokošjimi po- žirki, ne kadi. Ima rad čaj z li- mono in brets nje — od daleč skoraj gogoljevska podoba sod- nijskega pisarja. če kdo, potem je kapitan Štumberger primer, kako teme- ljito se lahko uStejemo, če eo dimo ljudi na prvi pogled. In še nekaj mi je danes ja- sno. So ljudje, ki ga poznajo in pravijo, da je posebnež in izjem- než. Zakaj se mu potem ta- ko srčno radi približajo in so tako ponosni, da so mu znanci, prijatelji? To drugo je bolj pri- stno, ono prvo pa opravičilo za- se, Za svojo nemoč, da bi ga spoznali — kot tudi Bokeljci radi pravijo — v dušo. (Se nadaljuje) MIHA POTUJE Z LETALOM Senca drevesa se je prijetno razpoteg. nila raz omtzje, tako, da si vsaj v tej senci vrta Olginega gostišča v Kozjerñ lahko malo zadihal, »Dobro,« je dejal Miha, ta, Kolarjev Miha, ko je v Kozjem vendar le eden MIHA, in se zareéal. človek bi dejal, da se smeje še vnaprej, da ima nekaj za bregom, ker smo bili namreč vsi ostali — tiho. »Dobro, torej, pa mi povej, zakaj ima Hruščov, upam, da je že ozdravel, nar am. nice rdeče barve? Ha?« Da bi pridobili na času, smo nekateri segli po kozarcih in neverjetno dolgo srkali. Bilo je tiho, le velikih oči je omizje segalo na to in ono stran, Miha pa je Od veselja, mencal. Vic je vic, toda ti, ki prideš г »mesta« vendarle ne mo- reš kar tako položiti orožja. »Ali si te naramnice videl šele zdaj, si bil v Sovjetski zvezi?«, sem poskušal pridobiti na času. »Mogoče zato da bi vsaj zdaj, ko so ga odžagali, dokazal svojo pripadnost?« Miha si je nategoval svoje naramnice, ki so v lepi elipsi rezale njegovo domovino in se od smeha krem- šil. »Raje povej, kako si potoval г leta- lom,«- smo silili vanj. Seveda, da bi še vedno pridobili na času. »Ne bi bil jaz, če ne bi še tega posku- sil. Z generalom Jakom sva se lepo od- pravila na letališče. Tam ti je stalo ne- kaj velikanov. V enega, ki je bil malo manjši so nas napotili. Ne vem kako, jaz sem dobi sedeš za mizo. Sedel sem, kot bi bil general, noge sem iztegnil pod mizo, ha, ha. Malo me je sicer skr- belo, kako bo s to rečjo, ko je le malo drugačna, kot, če jo jaz urežem po koz. janskih cestah m — čakal. Prišlo je dek- le, stevardesa, še v Kozjem je ni lep • in reklo naj se ^rtvešemo. Sešem ti jaz pod trebuh in tipam za vrvjo ali pasom pa nič. En konec sem našel, drugega pa ne. Ne muči se Miha, sem si dejal, kaj boš sam delal, zdaj ko se pelješ z letalom. Pa ti pribrenca tisto dekletce, ha ha in pra- vi: »Ste se opasali?« Odvrnem, da ne, ker sem predebel, ha, ha. In ti seše deketce v moja nedra, hahahahahaha, šlata, išče, tipa^ mene pa žgečka, ti gromska strela in privleče oni drugi konec. Pa me ni za. pela. Ni šlo, haha. Kaj hočeš, letalo ni bilo grajeno za Kozjanca. »Ne mučite se«, sem dejal, »Saj sem tako težek, da bo preje odtrgalo sedeš, kot mene vrglo z njega in naročil štiri viskije. Dam dolar in dobim štiri viskije. Za dolar — štiri viskije, hahaha. V celjski Evropi bi mi za ta denar dal direktor le viski vohat. Dekletce in pol, hofia hòp, dam še do- lar ...« — Zakaj? »Za štiri viskije vendar haimhaha. Saj se ne pelješ vsak dan z letalom. Aja, ha- ha, zakaj ima Hruščev rdeče naramnice? Ne veš, kaj ne, da ne? Zato, moj dragi, da mu hlače držijo. Hahahahahahaaa ...« In smo se smejali. Nekateri kislo, drugi gromko. — Čakaj Miha! Nisi povedal do konca, kako je bilo s tisto v^ožnjo v letalu Nek- do mi je povedal, da si po pristanku zo- pet poklical stevardeso češ, naj te odve. že, ali res? »Kaj ga boš lomil, če v Moskvo sploh nismo smeli, ker so imeli neke vojaške vaje., Haha ...« Nani ZLATI ZNAKI za 30-letno delo Kolektiv celjskega železni- škega vozlišča je imel tik pred prazniki pomembno pro- slavo, na kateri so 38. čla- nom podelili 22late znake za njihovo 304etno delo in več med železničarji. Ta visoka priznanja so prejeli: i iz prometne sekcije Celje: Ivan Bergoč, Ivan Bre- gar, Janez Golež, Stanislav Kline, Stanislav Kolar, Krane Kokot, Avgust Kolar, Mihael Knep, Martin Potoč- nik, Jože Puhfirik, Jože Ro- žanc, Ivan Skale, Franc Su- hadolnik, Ladislav Štubelj, Karel Vovk, Franjo Vičič, Franc Vindiš, Stanko Vre- čtin in Janez Zupane; iz sek- cije za vzdrževanje proge: Stanislav Bizjan, Alojz Saga- din, Alojz Svečnik, Albert Vilč, Vinko Podjed, Janez Lah, Viktor Koletnik, Jože Kurent in Franc Čoki; iz prometne sekcije šoštanj: Anton Dvornik, Viktor Jero- mel, Frančiška Konc, Miton Kovač, Avgust Pavline, Ja- kob Slomšek, Vinko Sušin in Aleš Vodošek; iz sekcije za vzdrževanje s. v. in t. k. naprav Ceilje pa: Franc Vrečko in Alojz Senegačnik. banka na otoku V novem naselju Otok je minuli teden celjska Kredit- na banka odprla svojo eks- pozituro in tako je od ob- ljube do realizacije minilo vsega eno leto. V novem na- selju s približno 800 stano- valci bo bančna ekspozitura ljudem dobrodošla. Ra- zen običajnih blagajni- ških poslov, bo opravljala hranilno službo ter odkupo- vala. in prodajala tujo va- luto. kmalu novi izdelki savinje Mimo svojih standardnih izdelkov in kosovnega pohi- štva bo lesnoindustrijski kombinat »Savinja« začel v svojih obratih izdelovati še nove artikle — otroške sobe in družinske dnevne sobe. Gre za nove tipe pohištva. Razen tega bo »Savinja« v kooperaciji s tujim podjet- jem začela izdelovati več ti- pov savn. Prve bo razstavi- la na letošnjem jesen- skem zagrebškem velesejmu. tekmovanje plesnih parov Nocoj bo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju ve- liki mednarodni plesni tumir, ki ga je pripravila celjska ob- činska plesna šola. Nastopilo bo pet plesnih parov KUD Jože Hermanko in predstav- niki petih angleških plesnih klubov. Tumir bo potekaj po pravilih ICAD in z udeležbo mednarodnih sodnikov. brigadirji odpotovali v ponedeljek je iz Celja odpotovalo 90 fantov in de- klet, ki se bodo za mesec dni udeležili mladinske delov- ne akcije Sava 70 pri Za- grebu. Za komandanta MDB Dušan Finžgar so izbrali Mi- lana Brateca, medtem ko so funkcijo predsednice brigad- ne konference zaupali Ivanki Dolničar. sanacijski načrt zdravstvenega doma Odborniki celjske občinske sktipščine so na zadnji seji ne samo razpravljali o sana- cijskem načrtu zdravstvene- ga doma, marveč prizadeva- nja kolektiva za rešitev ne- katerih finančnih problemov tudi podprli. letno poročilo ekonomskega šolskega centra Te dni^ je ekonomski šol- ski centér izdal svoje letno poročilo za šolsko leto 1969- 70, ki je ne samo zrcalo uč- nih uspehov več kot 500 učencev, marveč tudi pregled zelo živahnega dela notranje- ga šolskega in izvenšolskega življenja. bezenškova in jamova ulica s spremembo ustreznega odloka so odborniki rešili problem, ki je nastal pri imenovanju Bezenškove ulice na Hudinji. Tako se po no- vem sklepu Bezenškova ulica odcepi od Skaletove zahod- no od mostu čez Travniški potok, prečka Prijateljevo in poteka proti jugu do gltno- kopa celjske opekarne; Ja- mova pa poteka od Opekar- niške ceste proti stadionu Olimpa, zatem proti zahodu do hiše Vrečar in zavije pro- ti severu do glinokopa celj- ske opekarne. M. B. prometna služba vsak dan Zaradi izrednega navala strank ima poslej prometna služba pri oddelku za sploš- ne in notranje zadeve skup- ščine občine Celje uradne ure za stranke vsak dan in sicer ob ponedeljkih in sre- dah od 8. do 11 in od 12. do 15, razen tega ob sredah še od 17. do 19. ter ob torkih, četrtkih in petkih od 12. do 15. ure. S tem pa je problem re- šen samo delno, kajti za to službo bo treba povečati ne samo prostore, temveč misli- ti tudi na nove uslužbence, če kje, potem se je obseg dela znatno povečal zlasti na tem oddelku in tak ni na- klučje, da že sedanji fizični obseg del presega normalne meje. USPEL MLEKARSKI LIKOF v soboto dopoldne se je v Podvolovljeku, tej idilič- ni dolinici blizu Luč začel prvi »mlekarski likof« vseh kmetovalcev, ki se ukvarja- jo z mlekarstvom, čeprav je dež presenetil tako organiza- torje, kot obiskovalce, ki so prihiteli iz vse države, je prireditev lepo uspela. V .so- boto je goste pozdravil dipl. ing. Ernest Ermenc, direk- tor kmetijske zadruge iz Mo- zirja, ki je v svojem nagovo- ru orisal napore tekmovanja v mozirsu''' ni, Jože Deberšek, J ' nik občinske skup'šč^^ zirje, je spregovoril o nu modernega kmetovi občino, dipl. ing. zej pa je v imenu »J valne sltižbe razdelil^ znanj in denarnih t kmetovalcem, ki so ^ onirji modernega kmeS največ dosegli. Pevs^^ iz Luč je zapel nekaj J domačega skladatelj^ " pa je sledilo srečanji | tovalcev, V nedeljo * slavje nadaljevalo in ? lo s piknikom. ' ' ŠTAJERSKI DEŽELNI GLAVAR v velenju in šoštanju Med obiskom v Slod je delegacija štajerske d ne vlade pod vodstvom var j a, g. Josefa Kraiin obiskala v sredo, 1 ji tudi Velenje in šoštanj, so se avstrijski gostje a li z najvidnejšimi pred niki javnega življenja, j mive razgovore so imeli sedežu občinske skupši kjer so se po besedah p sednika Nestla žganka znanili z razvojem in spektivo Velenja in obž Izredno sproščen pa je tudi pomenek v tovarni spodinjske opreme Gor ko so se gostje predvsea nimali za delavsko sas pravljanje. Pot jih je vodila tud Šoštanj na gradbišče tei elektrarne šoštanj III. • rudarji za svoj prazn četudi je slabo vd zmotilo del programa, imel 3. julij, praznik ni jev, vendarle slaraostn'o o ležje. že v dnevih pred Í nikom so se zvrstile št< ^sW^k v zameystvo- 23. Naslednji dan sta zapustila gorato drža- vico. Nov svet se je je! odpirati pred njima: poznamo to deželo - domovina Napoleona! PA- RIZ je pisalo na kažipotu ob cesti! Odprla Sta streho in spustila južno sonce V kabino. Vihrala sta po valoviti pokrajini - spet se je dirkalni motor pod pokrovom odlično izkazal! Kot bi mignil, je bila dolga pot z^a njima. Na obzorju se je začrtal obris prestol- nice slikarstva, mode, striptiza . . . Še preden sta se prav zavedla, sta s svojo ladjico plula po prometnem veletoku milijon- skega mesta. - Prelestno! je vzkliknila Klara. - Takoj na- pišem razglednice v Košato lipo . . . In je Klara stopila na sedež, skočila streho najbližjega avtomobila, od tu naprej kioska ob cesti. Vrnila se je po isti poti, spi^ dopisnice in stekla še na drugo stran ce' k poštnemu predalu ... Neverjetno bodo zmajali z glavami vsi bralci, ki še niso bili v Parizu. Res je, ргоП^ no gnečo v velemestu si je težko predstavili jTie in druge prire- SO potrdile poveza- Cdarjev z dogajanjem ¡^ In občini, z živ-- r piiadih in podobno, i^jja priznanja so do- sanio učenci za naj- ^ likovne stvaritve na ^ delu in življenju ru- P piarveč tudi tisti čla- i^skega kolektiva, ki rudniku nad 20 let, oni, ki se eno ali Wtletji udejstvujejo v ,¿j¡j reševalni četi. '^Mt je to v navadi, so '¿i praznik združili še jelitvijo spričeval absol- rudarskega šolskega ^V počastitev 3. julija pripravili tudi nekaj ^ razstav. osrednja proslava go v ravnah j^lepu zadnje seje čla- 'jbeh zborov skupščine ^ v Velenju bo letoš- jsrednja proslava občin- . praznika v Ravnah pri giju. Tu bodo namreč ij novo šolo in izročili modernizirano ce- Vsa ta dela so oziroma , opravili v okviru pro- , ¡J krajevnega samopri- ¡0. ELENJE V SLIKI dni razstavlja v delav- I klubu v Velenju trbo- кј slikar Milan Vastič. ati. moramo, da so nam jfa olja in druge tehnike nja všeč. Pogosti motivi 5vega ustvarjanja so ru- i in njihovo življenje, (ava bo odprta skoraj mesec. lUGOSLOVANI ŠESTI iredijev »Evropa pleše« Bičana. Trije lepi večeri Binili in številni gledalci bili razočarani. Zadnji r je bil gotovo najlepši, i so nekatere vmesne i, kot nastop Marjane ij, odpadle. I ploščadi velenjskega ko- Éôa se je zbrala plesna petnajstih držav in se i za najboljšo uvrstitev. K) mesto je zasluženo idlo angleškemu paru i Venables—Linda Hör- i pa tudi z uvrstitvijo ju- ! iranske dvojice šulek— j Slik na šesto mesto smo foljni. lUOROGRAFI- RANJE đni se je končala fluoro- ka akcija za več kot ljudi, članov kolektiva lignita in rudarskega "ga centra. Rejena avla veža v poslopju se- občinske skupščine v W je dobila novo Исе. ^ namestili nove lesten- i^en tega pa je eno ste- ^likal Joža Horvat-Jaki. ^ so te dni spremenili ' razstavno dvorano. Tu i^tavil plastike Anton iz šoštanja. Pobuda ^itev razstave v tem ^ru je naletela na veli- čanje, zato vse kaže, tu prirejali občasne ^ve. . 70 LET GASILSKEGA DRUŠTVA Letos, ko proslavljamo 100- letnico slovenskega gasilstva, slavi gasilsko društvo Bra- slovče svoj 70. jubilej. Ob- letnico bodo proslavili v ne- deljo, 19. t. m. Ob tej prilož- nosti bo v Braslovčah gasil- ska parada, razen tega pa bo- do namenu predali nov gasil- ski avto. Odprli bodo še raz- stavo gasilskega orodja. Kot je to običajo, bodo slavje sklenili z družabnim sreča- njem. KONCERT V GRIŽAH ZVeza kulturno prosvetnih organizacij iz Žalca bo v ne- deljo, 12. julija ob treh po- poldne pripravila v letnem gledališču v Grižah koncert. Na tej veliki glasbeni prire- ditvi bodo sodelovali pevci moškega zbora iz Polzele in Griž ter godbi ^ na pihala iz Liboj in Prebolàa. Vabilu pa se je odzvala tudi godba Eg- genberg iz Gradca, ki je že nastopala in imela lani pro- menadni koncert v Braslov- čah. Glede na izreden program računajo, da bo tudi obisk polnoštevilen. * T. TAVČAR MLADINSKA FOTOGRAFIJA IN RISBA Pod okriljem občinske kon- ference Zveze mladine ter na čast praznika sedmega ju- lija so v soboto, 4. t. m. od- prli v klubu družbenih or- ganizacij v 2alcu razstavo mladinske fotografije in risg be 1970. To je vsekakor lep prispevek mladih k priredit- | vam ob prazniku žalske ob- I čine. . i UTONIL y POTOKU v potyoku Lubnica pod za- selkom Planina pri Ljub- nem so našli mrtvega, 30- letnega Martina Ročnika, doma iz Planine. Ročnik je gnal živino na pašo in se nI vrnil. Našli so ga šele na- slednji dan v tolmunu mr- tvega. Na truplu ni znakov nasilja. Po sledovih sodeč je nesrečniku six>drsnilo, ko je hodil ob potoku. - ez SEJEM PLEMENSKE ŽIVINE Kmetijski kombinat Žalec je tudi letos pripravil sejem plemenske živine v Trnavi. Kupci so imeli veliko izbi- ro, saj je bilo živine dovolj. Sklenjenih je bilo precej kupčij, kljub temu, da so bile cene visoke; krava sivo rjave pasme je veljala nad pet tisoč dinarjev. T. TAVČAR OBJESTNI VLOMILEC Pred gostiščem Indihar v Levcu je imel parkiran av- tomobil Franc Obržan. Toda, ko se je hotel odpeljati, je spoznal, da mu je avto nek- do hudo poškodoval. Z ne- kim ostrim predmetom je namreč poškodoval zuna- njost avtomobila. Pri podro- bnejšem ogledu so u.gotovili, da je neznanec v avtomobil vlomil tako, da je z ostrim predmetom odprl prednje prezračevalno okno. Nato je poskušal spraviti avtomobil v pogon. Ker mu to ni uspe- lo se je »maščeval« in poško- doval avtomobil še na zunaj. - ez VLOM V KIOSK Neznani storilci so vlomi- li v kiosk trgovskega podjet- ja Merx pri Kultiurnem do- mu na Polzeli. Neprevidnim uslužbencem so ukradli roč- no blagajno v kateri je bilo okrog 8000 dinarjev ter nekaj vrednostnih predmetov. Var- nostni organi so blagajno po- zneje našli odvrženo ob po- toku. Preiskava je v teku. \ -ez TRAK ZA PRAPOR Občinska konferenca SZDL v Žalcu je sklenila, da bo pionirskemu odredu na os- novni šoli v Petrovčah ku- pila in podarila trak za pra- por. Prapor bodo razvili ob začetku prihodnjega šolskega leta, ko bodo otvorili tudi obnovljeno šolo z novo telo- vadnico. LETOS 200 NOVIH PROMETNIH ZNAKOV v lanskem letu so v na- selju Žalec namestili skoraj 200 prometnih znakov. Ker pa glede na stalno naraščanje prometa in neustrezne ulice tudi to ne zadošča, bodo do konca letošnjega leta še pri- bližno toliko prometnih zna- kov kot lani. Teh bo potem v samem naselju verjetno dovolj, potrebno jih bo sa- mo spoštovati. Na potezi so torej uporabniki motornih vozil in pešci. SAMOPOSTREŽBA V TRNAVI Pred dnevi je trgovsko podjetje Savinjski magazin v Žalcu odprlo v Trnavi no- vo samopostrežno trgovino. To je že dvanajsta samopo- strežna trgovina žalskega Sa- vinjskega magazina. Slednja meri 80 kvadratnih metrov, v njej pa prodajajo vse vrste živilskega blaga, med drugim tudi sveže meso, delikatese, kruh, sadje in zelenjavo. Domačini so otvoritev no- ve trgovine sprejeli z veli- kim veseljem, saj pomeni pomembno pridobitev za kraj in okolico. KRVODAJALCI PRAZNOVALI v soboto je krajevna orga- nizacija RK v Grižah pripra- vila proslavo s kulturnim programom, ki so ga izvedli učenci Osnovne šole Griže. Po proslavi so podelili 13 zlatih, 5 srebrnih značk in eno diplomo, ki jo je prejela Rozalija Dolinar iz Zabuko- vice za 20-kratni odvzem krvi. Tav- URADNI DNEVI ZA STRANKE Po spremembi ustreznega odloka sprejemajo upravni organi občine Žalec stranke v naslednjih dnevih in urah: ob ponedeljkih od 9. 15., ob sredah od 9. do 12. in od 14. do 17. ter ob petkih od 9. do 12. ure. TOVARISKO SREČANJE 10. julija bo na Skomarju veliko tovariško srečanje, ki ga pripravlja odbor za pro- slavljanje 100-letnice Lenino- vega rojstva pri občinski konferenci Zveze komunistov Slovenske Konjice. Udeležili se ga bodo vsi komunisti te- ga območja, ki so bili spre- jeti v organizacijo do leta 1949. Predvidevajo, da se bo na Skomarju srečalo preko 80 starih komunistov. PROBLEMI TELESNE KULTURE v teh dneh bodo v Slo- venskih Konjicah razpravlja- li na razširjeni seji politič- nega aktiva in predstavnikov športnih organizacij o prob- lemih športa in .telesne kul- ture v občini. Ugotovili bodo predvsem stanje in možnosti za razvoj kvalitetnih športov. ' O kresi ko se dan obesi, se zgodi, ^ kdo na klin obesi tudi svojo funk- Tako se je zgodilo občinski orga- ^^zaciji SZDL v Laškem minuli tedeii, ^ seja izvršilnega odbora ni bila sklep. Manjkalo je osem članov in le àva ^ta se opravičila. Res je, da je v tem času vroče in da nekateri imeli ravno zaradi lepega temena opravke in delo na poljih in travnikih. Toda, vsaj opravičili bj se lahko, da bi bila seja lahko položena, in da onim. ki so prišli, ne binilo tre- ba »prestajati kazni« zaradi svoje red- nosti in discipliniranosti. Kar pa se merjenja temperature ti- če, še vedno ni jasno Je bilo zares prevroče, ali pa neopravičeno odsotni za svojo funkcijo niso dovolj zagreti? Nekaj okoli toplote bo držalo ... SPOROČAMO VESELO NOVICO... 26. julija bo v Laškem ob prazniku »Pivo in cvetje«, sedmem рк) vrsti, spet kmečka ohcet. Odtlej je ta turistič- na prireditev »zagrešila« že precej zakonskih zvez. Letos bo zakonska struktura občanov številnejša tudi za na- slednja dva para: JOŽICA SOâTBR iz Laškega in ANTON PRISTOVNIK iz Loubljane STANKA KOLŠEK iz Marijagradca in HENRIK FRE- CE iz Rimskih Toplic. Predstavimo jih: JOŽICA, stara 18 let-, hči upokojenega rudniškega stro- jevodje in delavke v »Volni«. Ima še mlajšo sestro in bra- ta. V Ljubljani se uči kro- jaštva in tam je spoznala svojega bodočega moža. Rada bere, daje pa veliko prednost dobri glasbi. Kot Laščanka je na kmečki ohceti že so- delovala, zato se ji ni bilo težko odločiti, da tokrat so- deluje zares, kot nevesta. Pri- hodnost gleda rožnato. ANTON, -star 21 let. Oče je železničarski strojevodja, ma- ti Hercegovka, je gospodinja, ženin je po poklicu avto- ličar in se mu Laško tako dopade, da misli postati laški občan. Zanimivo je, da rad kuha, toda moral bo še kako leto uživati dobrote vojaške kuhinje. Na dan »ohceti« bo najbrž še vedno imel podplu- to levo oko. Toda povedati je treba, da vzrok ni vasova- nje in z njim povezane ne- varnosti. Padel je s češnje. STANKA, stara 21 let. Je kmečka hči s končano admi- nLstrativno šolo, sicer pa za- poslena kot kurirka v laškem »Boru«. Navajena je trdo de- lati, saj sta z materjo ostali sami na mali domačiji v Ma- rij agradcu. Zadnja leta je bi- la vedno v svatovskem spre- vodu, vendar z manj odgo- vorno vlogo, kot bo letošnja. Da se bo poročila na praz- nik, je »kriv« sorodnik, ki je vsakoletni starešina laške kmečke ohceti. HENRIK, star 27 let. Doma je iz Ogeč, ali z drugo besedo »Rimljan«. Je šofer pri pod- jetju »Bor«. Tu je svojo bo- dočo ženo tudi spoznal. Nje- gov pokojni oče je bil doma na Kalobju, mati pa^ je Do- lenjka. Pri svoji nevesti va- suje navadno tako, da njej in bodoči tašči pridno po- maga pri posestvecu. Ko ob večerih odhaja, zavore nje- govega fička namesto njega juckajo po strmem kolovozu na poti v dolino. Tako. Oznanili smo veselo novico o letošnji poroki v okviru praznika »Pivo in cvetje« in predstavili nevesti in ženina — tiste, ki bodo vse življenje nosili »posledice« svojega sodeloranja. želimo jim s cvetjem posuto pot! Do odločilnega »da« pa čimbolj vedre urice samskega stanu. -ek tednikova reportaža Bil je lep dan in otroci na dolgi peščeni plaži v Baški na otoku Krku so kar naprej govorili o »papa ribi«. Selili so zagorele ritke iz vode na vroče kamenje, pa spet nazaj ter kar naprej čebljali. Le kaj je to - »papa riba«? »To je - čoln,« mi pove mala Milena in se še za nekaj centimetrov pri- makne k meni. Seveda - čoln, ki jih je do- poldne popeljal na izlet! Čoln, ki jih bo vselej spomnil na njihove prve prave počit- nice - kajti tisto z mamo in očkom je ven- dar - samo dopust! Tu pa smo sami, brez njih! No, saj ne rečemo, da nam ni malo dolgčas. Takole zvečer, ali - če imamo vročino. Toda podnevi! Kje pa! Ko pa je toliko otrok in vode in presenečenj kot je - »Papa riba«. Kruh s pašteto dobro tekne — še posebno, če vemo, da bo »škljoc- nil« fotoaparat! Zdravnik — dr. Petrovič in upravnik doma — tov. Pižmuht sta dva izmed velikih prijateljev letujočiii otrok. Na plažo sicer na daleč, toda v »tovarišicinem« naročju je prijetne je kot iti peš: »Zgradimo si bazen,« so rekli vsak dan znova in vselej z novhn navdušenjem. Ф Obiskali smo Baško na oto- ku Krku — ali bol,je celjski po. čitniški dom, kjer je zadnje dni Junija prebivalo 132 predšolskih otrok iz celjske, velenjske in žal. ske občine. Ф Prišli so, da bi se naužili sonca, da bi okrepili svoje zdrav- je — bila .je to namreč tudi zdravstvena kolonija — in da bi del poletja preživeli v družbi ot- rok, ki jih je tu na pretek. In čeprav so bili nekateri tako maj- hni, da jim je »r« še vedno de- la! preglavice, so bili veseli kot pravi dopustniki. Tudi vreme jim je bilo naklonjeno. V času našega obiska je bilo za njimi že devet lepih sočnih dni, ki so %4isnili svoj pečat v njiliovo za- gorelo polt in zdrav izraz na obrazu. Ф Za otroke je skibela prava majhna »četa« strokovnega oseb- ja — od vzgojiteljev, do tistih pridnih »tet« v kuliinji, ki s« skrbele za njihove polne želod- čke. Celo zdravnik je tukaj dru- gačen kot doma. Le to je škoda, da ima s sabo tudi injekcije. Si- cer pa — saj Jih ne uporablja pogosto, ko pa je najhujša bole- zen kakšna rahla angina ali vro- čina. ki se .ie /nebiš žr po nekaj dneh. Ф Za predšolskimi bodo pri- šle v Baško štiri izmene šol- skih otrok. Takrat bo živ-žav še večji. Lepo ierišče in plaža nekaj desetin metrov stran bosta še dolifa dva meseca mali raj za stotine otrok, ki gotovo ne bodo pozabili malega kraia na otoku Krku, kl mu pravijo — Baška. Tekst in slike: 1. Burnik (nadaljevanje) »Pazite!« je kričalo dvajset glasov in dvajset parov rok elevilo po sobi in grabilo v praznino. »Držite ga!« »Zapri i vrata!« »Ne izpustite ga!« »Nekaj sem ujel!« »Tule je!« Prava babilonska zmešnjava je bila. Vsak je dobil, se f zdelo, ob istem času udarec ali pa sunek, eden tu, drugi Un, in Sandy Wadgers, previden in izkušen kakor vedno D še prav posebno, ker je dobil dobro pomerjeno pest nos, je odprl vrata in dal znamenje za splošen beg. Udarci so padali neznano odkod. Phippsu, priletnemu iščanu, je krepek sunek izbil prednje zobe, Henfrey je lobil rano za ušesom. Jaffersu je priletela pest pod brado " ko se je obrnil, je zadel na nekaj, kar je hotelo med 'jim in Huxterjem po hodniku. Začutil je mišičaste prsi n v trenutku se je vsa gruča ruvala in suvala in je kričala o hodniku in po stopnicah navzdol. »Dobil sem ga!« je zavpil policaj, prerivajoč se skozi fučo s svojim od napora rdečim in potnim obrazom. 2ila na sencah so se mu odpela in krčevito je grabil za nekaj nevidnega v prostoru. Možje so se umikali na desno in levo in nenavadni boj se je bližal hišnim vratom. Jaffers je kriknil z zadu- šenim glasom, pa še vedno je trdno držal nekaj pred seboj. Mahoma pa se je zasukal, kolena so se mu zašibila, padel je in z vso silo butnil z glavo ob kamenita tla. »Držite ga!« »Neviden je!« so kričali razburjeni glasovi vse vprek. Mlad človek, tujec v vasi, ki je pravkar prispel in hi ničesar vedel o dogodkih, je prihitel pred vrata, vsto- pil, zadel ob nekaj trdega v zraku, kriknil in padel čez ne- premičnega Jaffersa. Zunaj na cesti je zakričala ženska, ko je nekaj nevidnega sunilo v njo, pes je zalajal, vohal po zraku, dobil brco od nevidne noge, zatulil in s stisnjenim repom bežal na Huxterjevo dvorišče. In to je bil zadnji pojav o mimohodu nevidnega člo- veka. Nekaj časa so še stali ljudje začudeni po cesti, nato pa jih je prevzela groza, razpršili so se na vse strani, kakor se velo listje razprši pred vetrom. Jaffers pa je tiho ležal pri vratih, z obrazom navzgor in s sključenimi koleni. VIII SKRIVNOSTNI GL.\.SOVl Osmo poglavje je čisto kratko in pripoveduje o Gibbin- su, velikem ljubitelju narave, sonca in svežega zraka, ki je ob tistem času ležal gori na osojah v zeleni travi, tam, kjer daleč na okoli ni bilo videti ne slišati nobene žive duše. Dremal je v soncu. Hipoma je začul nekje blizu sebe glas, kašljajoč, kiha- joč, in preklinjajoč je šel mimo. Obrnil se je. Nikogar ni bilo. Pa vendar je bil prepričan, da je razločno čul moški glas. In — sedajle ga je znova čul, topot čisto blizu. In nato je bil glas tik ob njem — oddaljil se je —postal s abejši — in je polagoma zamrl v daljavi, kakor se mu je zdelo, v smeri Adderdeana. Še enkrat je glas pretresujoče kihnil, potem pa ga ni bilo več slišati. Gibbins ni ničesar vedel o dogodkih tistega jutra in nenadni, nerazumljivi pojav ga je hudo vznemirjal. Njegova lena malomarnost in ravnodušnost je izgnila. Hlastno je skočil na noge in hitel po strmini proti vasi, kar .so ga noge nesle. IX TO.M.4Ž MARVEL xMislite si Tomaža Marvela takole: široko lice je imel, dolg, valjarju podoben nos, velika zapognjena usta in ščetinasto brado. Kazal je nagnjenje k debelosti in njegove kratke noge so to nagnjenje še bolj poudarjale. Nosil je mehek klobuk iz zai^jf, dlake .n odtr- gane in izgubljene gumbe so nadomestovale vrvice in tra- kovi iz čevljev. To dejstvo je zadostno dokazovalo, da je mož v bistvu samičen ter da ne vodi urejenega gospo- darstva. Tomaž Marvel je sedel ob cesti, ki pelje v Adderdean, približno pol drugo miljo od Ipinga. Noge so mu visele v obcestni jarek, bos je bil, le nogavice je nosil, ki so bile na nekaterih mestih strgane. Malomarno Tomaž Marvel je vsako reč storil malo- marno — malomarno je poskušal par čevljev. Bil je to par najboljših čevljev, kar jih je kdaj srečal v življenju, pa preveliki so mu bih. Tisti, ki jih je dosedaj nosil ob suhem vremenu, tisti so mu bili jako prav, pa pretenke podplate so imeli za mokro vreme. Ni še pravzaprav do- gnal, katero izmed teh dveh reči je huje sovražil, pa lep dan je bil in nobenega drugega posla ni imel. Zato je raz- postavil svoje štiri čevlje v dražestno skupino po trati in ko jih je ogledoval v zeleni sončni travi okrog stoječe, se mu je mahoma zazdelo, da so vsi štirje jako grdi. Prav nič se ni prestrašil, ko je čul glas za seboj: »To so čevlji — vsekakor!« »To so čevlji — vsekakor, in zastonj sem jih dobil!« je odgovoril Marvel, dal glavo po strani in jih grajajoče gle- dal. »Kateri izmed tehle štirih je na tem blagoslovljenem svetu pravzaprav najgrši, tega še do trenutka res nisem dognal!« »Hm!« je rekel glas. »Slabše sem že nosil — odkrito rečeno, tudi nobenih včasih nisem nosil. Toda nobeni niso bili tako predrzno grdi kakor tile! Kar videti jih nisem smel, cele dneve jih nisem smel videti. Zalo sem jih sovražil. Dobro so nare- jeni, seveda, to je res. Ampak postopač po poklicu vidi vsak dan ogromno veliko čevljev, veste, in verjemite mi, ničesar drugega nisem dobil v tem blagoslovljenem kotu sveta, pa najsi sem poskušal kolikor sem hotel, ničesar drugega, vam rečem, ko čevlje. Poglejte si jih! Dobra zem- lja za čevlje take tukaj! Vobče. Je pač moja nesreča! Dobi- vam že čevlje, v tem kraju več nego deset let. In sedaj, pa mi dajo tole ...« Se nadaljuje »Ce bomo nekega dne pri- šli na konferenco o evrop- ski varnosti, to ne sme biti odvetniška pisarna, kjer lju- dje beležijo tisto, kar je, am- pak mora biti sanatorij, iz katerega prihajajo obiskoval- ci bol] čili in zdi avi, kakor So bili prej,« je rekel bonski kancler Willy Brandt ... Gr- ški znanstveniki opozarjajo, da ¿0 zrak v Atenah, ki je že zdaj slab, čez deset let tako onečejen, da ne bo več videti Akropole. Postala bo nevidna. Znanstveniki si ni- so upali reči, čeprav si mor- da na tihem želijo, da bi tudi grški polkovniki posta- li nevidni in bi — izginili. Toda samo slab zrak jih naj- brž ne bo pregnal. ... Eno- ličnost v londonski industrij- ski zbornici je pred kratkim prekinil trgovinski predstav- nik iz Nemške DR. pravza- prav je bila plavolasa pred- stavnica v rdečih hlačkah Ursula Lange, ki ni le po- zirala fotografom, ampak je britanskim trgovcem ponuja- la tudi drugačno in privlač- no — blago. ... Kakor poro- čajo is Hong Konga, ima Mao Ce Tung določene te- žave s študenti, ki bi radi ne- koliko po svoje uresničevali kitajsko revolucijo. Da bi jim izbil iz glave kakršneko- li misli, da so elita, jih Mao pošilja na čist zrak na kme- te — delat. ... Ameriški fun- kcionarji zagotavljajo novi- narjem, da so ameriške če- te, ki so se do 30. junija umaknile iz Kambodže» ne bodo več vrnile v to dezelo, spričo številnih prelomlje- nih obljub v Indokini bi bi- lo morda bolje, če bi ameri- ški funkcionarji odgovorili novinarjem, da se ameriške čete ne bodo vrnile v Kam- dožo, dokler jih ne bodo spet poslali tja. ... Komaj je no- vi argentinski predsednik ge- neral Levingston prevzel svoj položaj, že so se mu za- čeli upirati študentje, stavka- ti delavci, rogoviliti žandarji in spletkariti generali. Poleg tega mora misliti na prihod- nost, ker so neznanci njego- vega predhodnika Onganio ugrabili in ubili, če se bo to nadaljevalo, bodo pred- sedniki v Latinski Ameriki plačevali najvišje premije Sme kmet imeti delavce? Na sestavek »VZOREN KMET«, ki smo ga ob- javili 18. junija letos na 2. strani našega lista, smo dobili prispevek di- plomiranega inž. agro- nomije Rajka Ocepka iz Ljubljane, ki piše: V republiškem uradnem listu 41/66 so posebne do- ločbe o delovnih razmerjih kmetijskih delavcev, gos- podinjskih pomočnic in drugih delavcev, ki delajo v gospodarstvu oziroma gospodinjstvu zasebnih de- lodajalcev. V teh določbah ni posebej predpisanih iz- recnih določil o številu de- lavcev, ki jih lahko kmet zaposli. Na nedavni drugi seji konference Zveze komuni- stov Slovenije so razprav- ljali o kmetijstvu in med drugim poudarili, da mo- ramo tudi zasebnemu pro- izvajalcu omogočiti samo- upravljanje. To je korak naprej in mislim, da so ča- si, ko smo mislili, da se bo kmet z nabavo strojev ka- pitaliziral, že mimo. Ver- jetno se sedaj ne bomo ponovno ustavljali prd tem, ali nam je kmet, ki naja- me delavce, lahko za vzor ali ne. Koliko delavcev si bo kmet priskrbel za takš- no delo, je čisto njegova stvar, saj ga zakon pri tem ne omejuje. Zato nik^rr ne oporekajmo kmetu, ki si od zore do mraka briše oznojen obraz, če si naja- me kakšnega delavca, da mu v delovnih konicah olajša delo. Seveda je treba najprej poznati proizvodne proce- se posameznih kultur. V hmeljarstvu imamo dve delovni konici, in sicer: spomladanska dela (rez, odkopavanje, napeljava vo- dil, navijanje) in obiranje iimelja. Rad bi vprašal strokovnjake, ki se spoti- kajo ob iznajdljivost neke- ga hmeljarja — invalida, kako je možno, da hmeljar opravi vsa hmeljarska dela sam, ko pa vsi Savinjčani vedo, kako težko ta dela opravijo z združenimi moč- mi. Zamislimo si, da bi kmet sam obral ves svoj pridelek hmelja. V prime- ru, da ima 1 ha hmelja, bi obiral 250 dni. Vsi pa vemo, da mora biti hmelj obrari v štirinajstih dne- vih. Isto velja seveda za spomladanska dela v hme- ljarstvu. še drug primer: kako bi kmetijski kombi- nat Žalec lahko prideloval hmelj, če ne bi bilo sezon- skih delavcev? Je pa res, da je vedno teže dobiti takšne delavce, ki so pri intenzivnih kulturah, kot je hmelj, nujno potrebni. pa naj gre za zasebni ali družbeni sektor. Res je tudi, da kmetijska proizvodnja ni tako pre- prosta kot navadna trgovi- na. Toda treba jo je po- znati. V hmeljarstvu so uvajali strojno rez, toda ni se obnesla. Danes kme- tijski kombinat Žalec oba- re 60 odstotkov hmelj skih površin s stroji za obira- nje hmelja, toda vsak teh- nolog se trudi, da bi čim- več hmelja obrali ročno. Zakaj? Pri strojnem obira- nju je 15 odstotkov odpad- ka, ob slabem vremenu so težave z dovozom rastlin s stroji, pridelek hmelja po večletnem strojnem obiranju pade tudi za 50 odstotkov — in še bi lahko naštevali. Iz kmetijstva nikoli ne bomo napravili industrije. Še vedno bomo potrebovali roke, ki bodo voljne prijeti za motiko. Ker pa mladi odhajajo v mesta za bolj- šim kosom kruha, zato ven- dar ne bomo naših starč- kov obsojali, če si poma- gajo s tem, da z muko pri- dobijo kakega človeka, ki jim je pripravljen poma- gati. RAJKO OCEPEK SMRTNA OBSODBA — Lon Nolov režim v Phnom Penhu je uprizoril obrav- navo pred vojaškim sodiščem, na kateri so med drugim zaradi »izdajstva 'n • «morov« obsodili princa Norodoma Sihanuka, bivšega šefa kamboške države, na smrt — v odsotnosti. Dvomljivo je, aH ga bodo kdaj dobili v roke. Lahko pa se zgodi, da bodo tožniki nekega dne sami obtoženi in obsojeni na smrt. Telefoto: UPI TELEGRAMI PHNOM PENH — Vojaško so- dišče Lon Nolovega režima je v odstotnosti obsodilo princa Noro- doma Sihanuka na sanrt zaradi vseh mogočih »zločinov«. Sihanuk je iz Pekinga posvaril .svoje sod- nike, da bo njih doletela usoda, ki jo pripravljajo nj&mu. K.A.IRO — Poučeni krogi v IVIos- kvi trdijo, da se bodo pogovori med Našerjem iñ sovjetskimi vo- ditelji, ki so se začeli pred šesti- mi dnevi v Moskvi, še nadaljevali. Brežnjev je celo prekinil dopust, da bi bil lahko navzoč na pogo- vorih. MOSKVA — Sovjetska uradna časopisna agencija je dala vedeti, da v Moskvi niso zadovoljni z Ni- xonovimi kritičnimi pripombami o položaju na Srednjem vzhodu. Predsednik Nixon je v televizijskem intervjuju dejal, da je položaj na Srednjem vzhodu potencialno še bolj nevaren od položaja v Viet- namu, ker si na Srednjem vzhodu stojita naravnost oči v oči obe su- per sili. PR.A.GA — Prvi sekretar CK KPč Husak je zelo ostro napadel Alek- sandra Dubčka, ko je dejal, da pripada »renegatom, emigrantom, dezerterjem in podpihovalcem ta- kega kursa«. Očitno je, da si Hu- sak s takim govorjeniem rešuje ?vm instni omaianip oložaj. HONG KONG — Kitajska bo poslala Romuniji, ki so jo priza- dele poplave, bombaž, premog, zmrznjeno svinino, sojo, zmrznje- ne ribe, mleko in jajca v prahu. Tudi Sovjetska zveza je poslala Pnmuniji pomoč. IZREKI Ni prav, če si bivši hlapec sam zaželi hlapca. Najprej bodimo lju- dje, potem pa lahko tudi trgovci ali pe- sniki! Kdor ima vse v pe- sti, nima ničesar v glavi. HENRIK ZBIL tedenski zunanjepolitični pregled V torek, 30. junija so se v Luksemburgu uradno začela pogajanja na »ministrski ravni« za vstop Velike Bri- tanije v Evropsko gospodar- sko skupnost (EGS) ali po domače. Skupni trg. Precej porogljivih pripomb je bilo slišati med novinarji, ko sta se britanski zunanji mini- ster Douglas-Home in mini- ster za evropske zadeve Bar- ber pripeljala pred palačo v Kirchberg-u v starinskem rol- ls-royceu. Toda v tej simboliki ni dosti resnice, zakaj Britani- ja prinaša v Evropo bogato doto: svo.jo industrijo in tehnologijo, brez katere za- hodna Evropa ne more upa- ti, da bi kdaj lahko tekmo- vala v tem oziru z ZDA in ZSSR. S kmetijsko »doto« je narobe: kmetje v EGS .le ni- so prav nič veseli, ker je britansko kmetijstvo pred njihovim in cene kmetij- skim pridelkom v Britaniji so dosti nižje kakor v zahod- ni Evropi. V imenu šesterice .je po- vzel stališča EGS belgi,jiiki zunanji minister Ilarmel, ki je poudaril, da pogajanja ne smejo pripeljati do spre- membe sedanjih odločb rimskih sporazumov. Potreb- ni bodo sicer prehodni ukre- pi, toda ti bodo smeli velja- ti le toliko časa, kolikor bo to potrebno. Harmel je go- voril precj načelno, zamol- čal je konkretna vprašanja. Britanski minister za evropska x-prasanja Barber je bil prav tako načelen v svojem govoru, le da je dal nenavadno močan poudarek politični enotnosti zahod- ne Evrope. Obljubil je, da bo britanija v celoti so- delovala pri vse*i ukrepih, ki bodo utrjevali enotnost — tudi gospodarsko — zabode- ne Evrope in pri tem posé- bej omenil industri.jsko, re- gionalno in tehnološko sode- lovanje. Barber .je popolnoma jas- no povedal, da Britanija brezpogojno vztraja pri tem, da bo treba bremena oziro- ma stro.^ke za britansko članstvo r EGS enakomerno porazdeliti. S tem je pono- vil tisto misel, ki sta jo pred volitvami 18. junija po- udar,jala tako konservativec Heath kakor laburist Wil- son: da bo Britani.ja stopila v Skupni trg, če bo »cena primerna«, nikakor pa da ne misli sSliti v Evropo za vsako ceno. Govorili ^so tudi drugi kandidati za vstop v EGS: predstavniki Irske, Danske in Norveške. Najbolj hladen je bil norveški zunanji mi- nister Stray, medtem ko sta bila Irec in Danec dosti bolj navdušena za pogajanja. Tako so se zdaj začela predvsem za Britanijo, a tudi za šesterico v EGS, dol- ga in naporna pogajanja, ki utegnejo trajati nekaj let. Pogajanja so se začela šele zdaj, ker je v zadnjem de- setletju bivši francoski predsjednik de Gaulle dva- krat uporabil veto proti Uvertura sprejemu Britanije v Skup- ni trg. Šele s prihodom Ge- orgesa Pompidouja na oblast v Franciji se je po- svetila zelena luč za Brita- nijo. 0 Medtem ko so se začela uradna pogajahja med Bri- tanijo in šesterico, se je po- ložaj na severnem Irskem spet z.elo poslabšal. Po- vod za to je bila aretacija 23-letne katoliške poslan- ke Bernadette Devlin. Izbru- hnili so spopadi, ki so do- slej terjali že nekaj mrtvih in nekaj sto ranjenih. Nov val pouličnih bojev v severnoirskih mestih ni mo- gel priti ob bolj nepravem času — proti koncu juni.ja. Vsako leto julija praznujejo ulstrski protestanti obletnico zmage Viljema Oranskega nad katoliškim kraljem Ja- kobom II. To je čas sprevo- dov, parad in zasmehovanja katoličanov, ki doseže svoj vrh 12. julija. Takrat so zme- raj na dnevnem redu spopa- di in sabotaže. Letos bo še huje. Zato je novi britanski premier Ed- ward Heath poslal v Ulster svojega notran.jega mini- stra Maudlinga in zraven še nekaj tisoč vo,jakov britan- ske armade, da bi delali red. ¡Maudling menda poskuša pregovoriti protestante, naj se odpovejo vsaj obrobnim proslavam obletnice prote- stantske zmage, ker je po- polnoirui izključeno, da bi se odpovedali osrednji pro- slavi v Londonderryju 12. ju- lija. Letos .ie huje, kakor je bi- lo lani. V spopadih sodelu- .jejo ostrostrelci in metalci bencinskih steklenic in roč- nih bomb. Britanski vojaki so morali nekajkrat upora- biti strelno orož.je. In kon- ca ni nikier videti. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ SZDL O ODNOSIH MED DRUŽBO IN CERKVIJO — Pred sedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije sta prejšnji torek obravnavala odnose med našo samoupravno družbo in cerkvijo. Na seji so med drugim ugotovili, da je letos sprejeti do- kimient »SZDL danes« ponovno po- udaril, da lahko v . okviru Sociali- stične zveze politično delujejo, uveljavljajo svoje zamisli in so- delujejo pri odločitvah vsi ljudje, no glede na nazorske, verske in druge razlike. Socialistična zveza pa se bori zoper kakršno koli iz- koriščanje oziroma zlorabo verskih čustev. Rimskokatoliška cerkev do- življa po drugem vatikanskem kon- cilu notranje reformske procese, ki pa gredo na Slovenskem počasi in ob odporu konservativnih sil tako med duhovščino kot tudi med cer- kvenimi vrhoi-i. Mnogi duhovniki se resno trudijo, da tri se pošteno in v korist vere in vernikov rav- nali po sprejetih načelih in pro- tokolu. Pri posameznih duhovnikih pa so opazne težnje po poHtičnem vplivanju. Kažejo se v akcijah, da bi se cerkev spremenila v organi- zacijo, ki ne bi služila samo ver- skim dejavnostim, ampak tudi vpli- vanju na družbene zadeve nasploh. Med takšne pojave sodijo zlasti povezovanje s politično emigracijo, širjenje izvenverske dejavnosti na- sploh in zlasti med mladino, obrav- navanje družbenopolitičnih vpra- šanj v verskem tisku in usmerja- nje vernikov v teh vprašanjih, postavljanje zahtev do šole, tiska, RTV Ob tem sta predsedstvo in izvršni odbor republiške konferen- ce SZDL poudarila, da ni mogoče dopustiti nikakršnih poskusov, ki bi ustvarjali pogoje za politizacijo cerkve, ki bi v takšni ali drugačni obliki pomenili obnavljanje starega klerikalizma. ■ PROSLAVILI SMO DAN BOR- CA — Dan borca, 4. julij, smo po vsej državi proslavili s številnimi spominskimi proslavami, z odpdra- njem novih objektov, s tovariški- mi srečanji in izleti. V Sloveniji je bila osrednja proslava v nedeljo v Postojni. Občinska skupščina Odločno zavračamo vse težnje cerkve po političnem vplivu Postojna je podelila domicil Not- ranjskemu odredu. Na slovesnosti je govoril predsednik Zveze komu- nistov Slovenije France Popit. Dan prej pa so slovenski rudarji poča- stili svoj stanovski praznik — 3. ju- lij. ■ ZLET JUœSLOVANSKIH TA- BORNIKOV — V soboto je pred- sednik republiške skupščine Sergej Kraigher v imenu pokrovitelja pri- reditve predsetoika Tita slovesno odprl v Lescaii peti zlet bratstva in enotnosti jugoslovanskih tabor- nikov, na katerem se je zbralo več kot šest tisoč tabornikov iz vseh republik. ■ IZSEI.TENSKI PIKNIK — Izseljenskega piknika v škofji Loki, ki so ga zaradi dežja preložili od 4. na 5. juiij, se je udeležilo mnogo izseljencev, zlasiti iz ZDA, Francije in drugih zahodnoevrop- skih držav, ki se mudijo na obisku v domovini. Srečanje naših roja- kov. in svojcev, ki je že petnajsto po vrsti, je pripravila Slovenska izseljenska matica. ■ MANJKA 10.000 VAGONOV — Jugoslovanskim železnicam pri- manjkuje kakih 10.000 tovornih vagonov, kar otežkoča hitrejši pre- voz blaga. Spričo tega je skupščina skupnosti jugoslovanskih železnic zahtevala, da zvezni izvršni svet odobri razpis mednarodne licitacije za nakup 10.000 vagonov. ■ KOLIKO PŠENICE LETOS? — Po napovedih zavoda za tržne raziskave bomo letos pridelali 4 mi- lijone ton pšenice oznroma okrog milijon ton manj kot lani. Spo- mladanska setev se je letos zakas- nila zaradi dežja in poplav. ■ MATEVŽ HACE ŠESTDESET- LETNIK — Znani slovenski revolu- cionar, publicist in pisatelj Matevž Hace je 4. julija praznoval svojo šestdesetletnico. Ob tej priliki ga je predsednik republike Tito odli- koval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. ■ KAM Z VINOM? Vinogradniki so v zadregi, ker ne vedo, kam z lanskim pridelkom vina. Gospo- darstveniki so zato prek zvezne go- spodarske zbornice zahtevali od zveznega izvršnega sveta odkup vina za državne zaloge ali pa odo- britev posojila, da bi 5000 vagonov vina predelali v vinski destilat. LONDON — v Londonu so ura- dno sporočili, da so zlate in de- vi2me rezerve Velike Britanije do- -segle 2,79 milijarde dolarjev. To je največji mesek britanskih dr- žavnih rezerv, odkar so leta 1967 devalvirali funt šterling nasveti za vaš dopust • piše novinar »dela« drago kralj GREBAŠTICA Olobok zaliv se z odprtega [ПЈГЈа ob slikovitem in go- lem polotoku Ostrica steguje daleč v celino. To je Greba- štica, zaliv ob katerem je še do pred nekaj leti stalo le inalo hiš. Le tu in tam se je ustavil kak motorizirani po- potnik in se v čistem mor- ju okopal. Vas Grebaštica se pravzaprav nahaja streljaj nad cesto, proč od morja. Le dva njena zaselka — Ba- novci in Dumič — sta bila prej tik ob morju. Sedaj pa so se pričeli ljudje od sv. Gospe seliti k morju in tam postavljati svoja nova in bolj za dop ustnike prirejena doniovanja. Grebaščic^ ni prav nič po. sebnega. Nekaj hiš, malo oljk in fig, dva ali trije bori, precej trte in v zaledju nekaj polj. Elektrika je, vo- dovoda pa pravega še ni. Morje je zelo čisto tu in tam so majhni zalivi s pri- jetnim peščenim robom. Ni- kjer nobene umazanije in nikjer hrupa. Grebaštica se je preselila in se še seli k magistrali, ker ji ta nudi več kakor pa samotarjenje proč od nje. t V vasi je gostilna »Vera« (ob glavni cesti), tujske sobe pa imajo v več hišah. Sku- paj je 42 postelj v prvi in dve v drugi kategoriji. Pre- nočišče stane (v prvi) 12 dinarjev, v drugi pa 8 din. Turistična taksa je 1,20 din. V gostilni lahko dobite hra- no za 27—35 din na dan (tri obroke). Rezervacije na na- slov: Gostilna »Vera«, Gre- baštica kôd Šibenika. Na južni obali zaliva Gre- baštica je majhno naselje Pradič, kjer imajo tudi že nekaj sob za tujce in mini- kamping. Južna obala zaliva je strma in precej senčnata. Leži nekaj desetin metrov pod cestno magistralo. Divje taborjenje tod pose- bej zatirajo. Vsak večer mi- ličniki (cestna patrola) pre- ganja tiste, ki tako taborijo kjerkoli. To . je »posebnost« šibeniške občine, iniciativo za to pa so dali šibeniški tAiristični delavci. V Grebaštici imajo tudi mali kamping, ki resda ni kaj posebnega. Namesto, da bi ga uredili, ga bodo men- da prihodnje leto kar zapr- li, tako vsaj pravijo v Šibe- niku. Ta kamping (4000 kva- dratnih metrov) ima neveli- ko senco, tuš in vodo, a ni- ma pa WC, temveč le na- vadno poljsko stranišče. Kampmg bo odprt od prve- ga julija do konca avgusta. Cena: za osebo 1 din, za šo- tor 2 din in za avto 2 din. Za člane AMSJ — 50-od- stotni popust. Grebaštico pač naj ne pre- zro tisti, ki potujejo z av- tom ob morju na jug in si iščejo primeren in cenen kraj. Mali Pradič je še lepši, še bolj miren in ima še lep- šo obalo, a prostora le za redke izbrance. Malo sevemeje od Greba- štice. onstran mostu čez ustje zaliva Morinj je v zad- njih letih nastalo naselje JADRAN 70 Brodarica, pravzaprav že ši- beniško predmestje, saj je od mesta oddaljeno le osem kilometrov. Prebivalci meste- ca Krapanj na istoimenskem otoku so pred mnogimi sto- letji pred T^irki pobegnili s celine na varni otok. Sedaj se vračajo, ker se jim zdi, da ni prav, da popotniki le mimo hite. V Brodarici je nastalo moderno naselje, skoraj sa- me vile. V njih je veliko tujskih sob. Nekaj pa jih imajo tudi na samem otoku, ki je 300 metrov p/oč od obale in meri tretjino kva- dratnega kilometra. Na Kra- pnju je malo g02Xia in lepe^ plaže. V Brodarici in Krapnju imajo v sezoni (od junija do septembra) prenočišča po 12 dinarjev v sobah prve kate- gorije (260 postelj), po 8,50 v drugi kategoriji (315 po- stelj) in po 3,50 v tretji ka- tegoriji (okrog 200 postelj). V naselju Brodarica je več zelo dobrih in znanih ribjih restavracij, ki pa seveda ni- so pretirano poceni. Trije obroki stanejo v njih od 35-do 45 din na dan. Rezer- vacije: Turistično društvo Krapanj-Brodarica kod Šibe- nika. DRAGO KRALJ VESTI IZ EMO NOVI ORGANI UPRAVLJANJA V torek 30. junija je bilo v kolektivu EMO svečano razpoloženje, že v zgodnjih jutranjih urah je igrala pred tovarno domača godba na pihala, ki je pozneje zaigrala po vseh voliščih. Izredno lepo pripravljena in okrašena volišča so bila odprta že ob 5. uri zjutraj tako, da so lahko volili delavci, ki delajo v nočnih izmenah. Sindikalna podružnica je organizirala tekmovanje med volilnimi odbori in določila nagrade za tri najbolje ureje- na volišča. Posebna komisija je prisodila prvo mesto vo- lišču enote orodjarna in vzdrževanje, drugo mesto voli- šču v volilni enoti obrata odpreskov in avtokoles in tre- tje mesto na volišču v volilni enoti obrata emajlirnica. Nasploh so bila volišči skrbno m lepo urejeiia. V desetih volilnih enotah je bilo iavoljenih 61 članov delavskega sveta med katerimi je 9 žena. Najmlajša čla- nica je stara 10 let, najstarejši član pa 54 let. To sta Ma- rija Novak, delavka v emajlirnici in Mirko Polutnik, refe- rent v sektorju prodaje. V svete delo^/nih enot so iavolili od 15 do 30 članov. V eni volilni enoti (kemični obrat) niso volili sveta delovne enote ker so vsi za.posleni člani sveta njihove enote. V ostalih devetih enotah so izvolili skupaj 165 članov svetov delovnih enot, med katerimi je 31 žena. Ker je bdi statut podjetja v zvezi z ustavnim amandma- jem spremenjen dokaj pozno, so tudi volitve v organe upravljanja nekoliko zakasnile. Med volitvami je bilo ve- liko članov kolektiva na dopustu, bolnih in na službenih potovanjih, a kljub temu se je udeležilo volitev 82 odstot- kov vseh zaposlenih. Po posameznih volilnih enotah je udeležba različna glede na odsotnost in druge vzroke, zaradi katerih so bili delavci iz obratov na dan volitev odsotni. Najbolj.šo ude- ležbo (98 odst.), so zabeležili v obratu emajhrnica v Kruševcu, nato sledi obrat radiatorjev (94 odst.), naj- manjši procent udeležbe i>a je bdi v obratu orodjarna in vzdrževanje (72 odst.). Ravno v tej volilni enoti je bilo veliko.. število delavcev odsotnih zaradi službenih poto- vanj in dopustov. V sredo 8. julija bo prva redna seja delavskega sveta, na kateri bodo izvolili predsednika delavskesa sveta in kolegijske organe upravljanja. Po statutu podjetja izvoli delavski svet kot kolegij- ske organe upravljanja poslovni odbor, komisije za de- lovna razmerja, za varnost pri delu, za ugotavljanje kr- šitev delovnih dolžnosti, za tehnične izume in tehnične iz- popolnitve, za dohodek in sistem nagrajevanja, za prošnje in pritožbe, za družbeni standard, za infoTmacije in tisk, za štipendije in izobraževanje, za notranjo arbitražo ui štab za narodno obrambo. V splošnem so volitve organov upravljanja v EMO ze- lo v redu potekale in tudi dobro uspele kar je pripisati veliki aktivnosti v pripravaJi na volitve družbeno politič- nim organizacijam, ki so organizirale množično razpra- vo o kandidatih za organe upravljanja. ej avgusta referendum Kot znano, je tovarna EMO zadnje mesece med dru- gim intenzivno iskala nove možnosti glede bodočega raz- voja bodisi samostojnega ali v sklopu s kakšnim drugim podjetjem. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da bi to- varna lahko s svojim proizvodnim programom in za- črtano razvojno potjo vsekakor hitreje napredovala, če se poveže s kakšnim močnim proizvajalcem. Doslej so prišli najdlje v pogovorih o integraciji z velenjsko to- varno gospodinjske opreme »Gorenje«. Tu so se med drugim pred kratkim tudi dogovorili o bistvenih točkah, ki zanimajo obe strani. EMO bi v primeru integracije z »Gorenjem« obdržala svojstvo pravne osebe, lasten žiro račim, samostojno ugotavljanje dohodka itd. V tovarni EMO so v zvezi s predvideno integracijo izvedli temeljito anketo med 450 člani kolektiva, ki je po- kazala, da je 85 odstotkov anketirancev za združitev podjetja s kakšnim drugim podjetjem, 95 odstotkov anke- tirancev sodi, da se naj komisija in vodstvo podjetja še naprej pogovarjata s predstavniki »Gorenja«, na vprašanje, katera oblika povezovanja bi bila najprimernejša, se je 59 odstotkov anketiranih izjasnilo za združitev z »Gorenjem«, 27 odstotkov za priključitev, a 14 odstotkov anketiranih je bilo za samostojnost podjetja. Komisija DS, ki ima na skrbi proučevanje bodoče in- tegraciie oz. povezovanje EMA navzven, bo predlagala DS EMO da za avgust razpiše referendum o integraciji z »Gorenjem«. nesreča pri polnočnem kopanju UTONIL V BAZENU v šoštanjskem bazenu je utonil - 21-letni alojz jevšenak v četrtek, okrog polnoči so se z avtomobilom pripe- ljali do kopališča v Šošta- nju 21 letni Alojz Jevšenak, doma iz Počekove ulice v Mariboru, 28 letni Alojz Po- lanec iz Kajuhove ulice v šoštanju ter Karel Viden- šek, prav tako iz Kajuhove ulice v šoštanju. Preskočili so žičnato ograjo in se na- menili kopat. Poskakali so v bazen in priplavali do plit- vega dela bazena, kjer so se dogovorili, da se bodo v vodi lovili. Jevšenak je obšel bazen in skočil v vodo na istem me- ■ stu, kot prvič. Po skoku v vodo ga ostala dva več ü sta videla. Med iskanjem se menila, da se jima je sktl Ker ga le predolgo ni Mi na spregled, sta ga zače! iskati. Vendar ga nista ш šla. Mislila sta, da ju je Jp šenak potegnil in odšel d: moy. Zato sta se oblekla : pri tem ugotovila, da je Je- šenakova obleka na iste mestu, kot se je slekel. 2¡ deva ju je začela skrbeti. Og pravila sta se izginulega i; kat in z grozo ugotovila,-j je na dnu najglobljega da bazena moško truplo. Ko sc ga potegnila ven je bilo i prepozno. SKLAD ZA ŠTIPENDIRANJE MLADIH TALENTOV l'R OBČINSKI KONFERENCI SZDL CELJ K razpisuje za šolsko leto 1970/71 naslednje ŠTIPENDIJE: 1. za dijake na srednjih šolah — 5 štipendij ; 2. za študente višjih, visokih šol in akademij — 5 štipend POGOJI za podelitev štipendije: a) šolski uspeh -— kandidati za študij na srednjih šolah morajo imeti 8. razredu osnovne šole odličen uspeh, izjemoma pr:. dober z odličnimi ocenami iz predmetov, ki so odločils za njihov nadaljnji študij; — kandidati za študij na visokih šolah in akademiji morajo imeti v četrtem razredu srednje šole ah nj? ustrezne in pri zaključnem izpitu odličen uspeh oz. vss prav dober; — študenti, ki so že vpisani na fakultetah, se lahko ud» ležijo razpisa, če izpolnjujejo vse pogoje za vpis v naslw nji letnik in je povprečna ocena vseh opravljanih izpito vsaj prav dobro; b) v prosilčevi drtižini ne sme dohodek na družinske? člana presegati za dijake na srednjih šolah 400 N din, ^ študente višjih, visokih šol in akademij pa 500 N di^ K prošnji priložite: — življenjepis z opisom socialnega stanja družine — potrjeni prepis spričevala zadnjega letnika in spričeval o zaključnem izpitu oz. potrdilo o vseh" opravljenih izpit- z ocenami ^ — potrdilo o višini osebnih dohodkov staršev — potrdilo o premoženjskem stanju — strokovno mnenje šole o prosilcu. Upoštevali bomo le tiste prošnje, katerim bodo prilože' vsi navedeni dokumenti. Prošnje za štipendije sprejeff UO sklada pri Občinski konferenci SZDL Celje, Gleds liška 2, soba 41 do 31. juli.}a 1970. Kandidati bodo obveščeni o sklepu UO Sklada do septei" bra 1970. objâva Oddelek za splošne zadeve občine Celje poziva osebo, * je dne 23. 3. 1969 oziroma B. 1. 1970 kupila pri poslovalni' lovske zadruge »Lovec« v Celju dva lovska karabina, " jih dvigne do 31. 8. 1970. Če se stranka pozivu ne bo odzvala in orožja v dolo^ nem roku ne bo dvignila, se bo orožje smatralo kot deni predmet in bo prodano na javni dražbi. NOVI TEDNIK — Glasilo >b<;insldh organizacij So- cialistične zveze delovnega ljudstva: Celje. LaSko in ¿alee — Uredništvo ir aprava Celje, Gregorčičevi 5, poštni predal 161 — Urejuje uredniški odbor -- Glavni in odgovorni ured- 27 tuk; Bernard Sirmčnik — Tehnični urednik: Jože Ceg- nar - NOVI TEDNIK izhaja vsako sredo — Iz- daja ga CGP »Delo«, In- formacije propaganda Ce- lje — Tisk in klišeji CGP »Delo« LJubljana — Roko- pisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par; letna naročnina 30 din; polletna 15 din. Za tujino znaša naročnina 60 din — TekočI račun 507—1—1280 — TELEFONI: uredništvo 23-69 in 31-05, mali oglasi in naročnine 28-00 Toni Hercfeler REAKCIJE Po objavi dveh slik v časopisu — ena je prikazo- vala dvojni napis nad me- snico »Gnjat«, druga pa trgovino Merx na Trgu. V. kongresa — so se kombi- natovi odločili in sneli sve- tlobni napis, nad merxovo trgovino pa so namestili lepo in sodobno novo na- pisano tablo. Le celjski »Izletnik« ima trdo kožo. Kritike očitno nikomur ne gredo do živega, zato pa tembolj pride ljudem — potnikom — do živega rav- nanje posameznikov iz vrst osebja lokalnih avto- busov. 3. julija ob 9.15 se je spet primerilo, da so vrata na harmoniko stis- nilala ix>tnika, invalida iz I. svetovne vojne. Na po- staji v Polulah je namreč Ì25stopil kot zadnji iz avto- busa. Ko je izstopal, so mu vrata stisnila edino roko, tako da je le-ta s cekarjem vred ostala pri- prta med vrati še v trenut- ku, ko je avtobus začel peljati naprej. Šele kriča- nje je pomagalo, da ni avtobus odvlekel 76 let starega- invalida po cesti proti Rimskim Toplicam. DUŠEN JE Na Polzeli so tako nav- dušeni nad gradnjo last- nih hiš, da je n.pr. samo v trgovini nogavic letos 111 ljudi prosilo za kredi- te. Vsak osmi že gradi. Med prošniki so n. pr. ce- lo taki, ki nimajo niti to- liko prihrankov, da bi si z lastnim denarjem kupi- li parcelo, še parcelo bi radi imeli na kredit. Pa to se ne dogaja samo na Polzeli, čisto prav je imel nek moj bežni znanec, ko je dejal, da lahko nekoga pošteno udariš po glavi, če glasuješ za odobritev kredita za hišo. Naj ga ima, revež nespameten, kredit in potlej i>očasi... — Zakaj, če gradi on, bom tudi jaz, se navadno slišd na terenu. RAZPOLOŽENJE Tortica in malinovček nista za razpoloženje. Ve- liko fantkov in deklic, ki posedajo v Mignonu, je enakega mnenja. Tudi atek in mamica najbrž menita enako, sicer ne bi bilo v žepih toliko dinarčkov. On: — še trikrat vinjak. — Ne, ne jaz ne bom vi- njaka. — Potem pa pri- nesite dvakrat vinjak in enkrat vermut. — Halo, še eno rundo ... Za njo, njega in njo, za počitni- ško razpoloženje. — Uf, fant, da smo se le reših osnovne. PONlKV.\ PRI 1.k\Á\} (levo zgo- ra.j) je bila v soboto in in-deljo tisti kraj, kjer so bile osrednje proslave v počastitev praznika žal- ske občine. Na slavnostni seji skupščine so bili tudi številni go- sti kot Franc Leskošek—Luka, Ol- ga Vrabičeva, inž. Milovan Zidar in predstavniki občine Bačka Pa- lanka. Foto: T. Tavčar) v OKVIRL PRIRKDITEV (levo) na čast praznika žalske občine so v Ponikvi odprli tudi tri pomemb- ne objekte: novo 4.5 dolgo cesto, telefon in obnovljeno osnovno šo- lo. Na sliki: predsednik občinske skupščine Žalec, Joško Rozman, izroča namenu novo cesto. (Foto: T. Tavčar) ZL.\T.\ POROKA v CEIJÜ (spo- daj levo) — v petek sta že dru- gič stopila pred- matičarja in po 50 letih skupnega življenja ponov- no izrekla »da« .\NDREJ KORKNT iz šentandiaža in KVA KORENT roj. VORINA iz Rimskih Toplic. Oba sta danes stara 76 let in ži- vita v Tremarju 22. Upokojeni že- lezničar in gospodin.ja sta si po- stavila majhno hišico, v kateri ju obiskujejo njuni trije otroci z vnuki, še na mnoga leta! Foto: I, P. ISCEMO NAJBOU PODOBNE DVOJČKE Dolgo sta čakali МЛ.ШЛ in .Л1()Ј{:Л l)RFKf)NJA iz Cel.ja. Ko so ju slikali je bila zima in sta bili le m.4lo nad pel let stari. Zdaj sta st^ že »i)ostarali« in seveda ne nosita vi;č toplih zimskih plaščkov. i je šlo .>Iajdi že malce i-a smeh .je ustnici že pripravila, da bi pokazala zobke, Mojca pa je ostala zvp. | davo resna. Od tega majcena razlika. (Foto: .^rbajtefji Na.)vecja moralna nagrada ga.silcem ob 100 letnici je bila urez dvo ma nagrada »2. julij«, po gmotni vrednosti pa je nov avto-cistemj za društvo izredno pomembna pridobitev. t t Foto: Viktor škorc) POČLOVEČENA MAČETA Lahko bi rekli, da živimo tudi v eri mačk. Mač- ke so postale Njihovo familiarno veličanstvo. Kot na primer v sitanovanjskem bloku v Celju, kjer se v glavnem pogovarjajo samo še o maókah. »Kako je kaj z vašo maco?« »Ubožica danes ni hotela nič jesti^ pomislite, pa sem ji spekla lep zrezek. Najbrž bom morala z njo k veterinarju.« »In cica, ko bi vedeli, kaj se je z njo zgodilo! Komaj se je privlekla po stopnišču, revica, in glavo je držala nekam postrani. Tisti smrkolini so jo najbrž pretepli, barabe preklete!« »Naše cicike pa kar tri dni ni bilo domov, čisto smo že obupali, nazadnje pa ti pride p>ovedati so- sed, da je slišal neko cviljenje in mijavkanje v kleti. Pomislite, nekdo je tega ubožčka zaprl v.klet. Prekleta mularija!« In tako dalje. Njihovo veličanstvo, mačeta, kot pravijo, se le- nobno pretegujejo okrog bloka, kjer so jim dobro- srčni in dobrodušni ljudje naredili mehka ležišča; videti so brez volje do življenja, od časa do časa grizejo travo, opazujejo vrabce in golobe in miši bi lahko povsem vamo plesale okrog njih. Precejšen travnati rezervat je rezerviran samo za Njihovo veličanstvo, kajti sem nimajo dostopa otroci. »Stran od tod, frkolini!« je slišati zadirčne gla- sove, kadar kak otrok po pomoti zaide v mačji rajon. »Tu nimate kaj iskati! Ali ne, cicika, ubožica moja! No pridi, cicika, le pridi!« In zavaljena cicika z visečim trebuhom, ba ne- hvaležnica, se še zmeni ne. Nastaja nov rod počlovečenih mačet, mehkužen in nesposoben, da bi se preživljal sam. Ce ne bodo miši in podgane pričele loviti njegovih predstavni- kov, bodo morali ljudje v tem bloku loviti miši in podgane, če ne bodo ustanovili društva za zaščito mačk, bd bilo treba za njihovo rešitev (ne nazadnje tudi iz zdravstvenih razlogov) sprejeti vsaj odlok, ki bo prepovedoval gojiti v stanovanjskih blokih mačke ali mačeta! T o. VREME OD 9. DO 19. JULIJA Okrog 11. julija krat- kotrajne nevihte, a ne- kako od 14. do 18. ju- lija deževje in jesensko hladno. V ostalem lepo vreme. Dr. V. M-