Poitnlna plačana ▼ *ot«vlTif. Let« XV., štev. S Ljubljana, petek S. januarja I934 Cena 2.— Din L p« a vuistvo L.jiit>ijH.ua. Knalljeva OIICB 5 — 1'eletOD št 3122. 3123, 3125. 3l2t> Lnaeratni ^adeien: Ljubljana, Selen-tiurgova d! 3 — l'el 34H2. 2492. eoaružnica UanBor. Gosposka uiica St 11 — reieton St 245.°> Podružnica ('elje Kocenova ulica flT 2. — Teleton št 19U ačum pn (juši ček zavodih: Ljubljana St 11 842 Praga čislo 78.180, Wipp 4t UI5 241 Vošnfakova doba Včeraj smo posvetili svojo kulturno rubriko spominu dr. Jožeta Vošnjaka, slovenskega narodnega voditelja in bu-ki je na včerajšnji dan pred sto leti nastopil svojo življenjsko pot, vso posvečeno slovenskemu narodu. Slovenci ne gledamo radi v pretek-lost. Ni to morda lastnost, s katero bi se smeli posebno pohvaliti, pa je razumljiva, če se poglobimo v narodno usodo v času izpred osvobojenja. Naša nacionalna zgodovina beleži ubogo malo veselih, nade vzbujajočih period. Vse naše takratno življenje vzbuja občutke, Id jih je formuliral naš pevec lapidarno in brez olepševanja: »Bridka žalost me prešine, če se spomnim domovine«. Zato je naravno, da upiramo rajši svoj pogled naprej, novim možnostim nasproti in si ne kalimo razpoloženja z bridkimi in nelepimi spomini na tuji jarem in na lastne grehe. Vendar imamo tudi v naši zgodovini dobe, ki so kakor solnčni otočki sredi mraka in megle. Tu je pred vsem doba našega narodnega prebujenja, leta. ko smo tako rekoč politično shodili in smo usmerjaii svoje prve negotove, pa vendar samostojne korake v svet, morda še ne prav vedoč kam, pa vendar z zavestjo, da smo, da živimo in da imamo pravico, neovirani hoditi svojo lastno življenjsko pot.. Nekaj romantično ganljivega obsega one naše dni in možje, ki so takrat vodili in se borili, se nam zde kakor mladeniči, morda načelno ne-izzoreli, pa vendar polni entuziazma in idealizma, bolj poetje kakor bojevniki. Važno in razveseljivo poglavje v naši narodni zgodovini tvori ta doba. Mnogo se lahko naučimo iz nje, črpamo novih sil za vztrajno delo na korist narodne skupnosti. Koristno nam je to po-"— "anes, ko se zdi, kakor da mnogi tiskom vsakdanjih skrbi izgub-sni pogl°d in duševno lavnotež-i se zopet mnogi drugi vdajajo 'u ah pričakujejo rešitve od raz-imov. Zato je ne le v redu, mar-potrebno, da se še pomudimo dobi slovenskega prebujenja, jmarkantnejši predstavnik je 7 ošn jak. jska doba 1. 1848. je ?a STo-la brez globljih učinkov in ni žila naše ljudske duše. Pač idila krog mladih idealistov, ned njimi, in jih naučila z očmi gledati na svoj narod, ih letih zopetne reakcije pa lali meri po zaslugi avstrij-v Italiji — tudi v narod-začela razganjati stoletno jačja slutnja narodne svo-at je prišel čas za Voš rog mladih, 1. 1848. vzbu-nh delavcev. e velika doba prebujenja i taborov, ki še čakajo i narja. Mladi buditeiji so vnost na kmečke mase. 'I - množice so se zbirale in po- božno poslušale taborske zvezde Vošnjaka, Zamika, Raiča in druge. Takrat je padlo seme nacionalne zavednosti in ljubezni do svoje zemlje in jezika na neizmerno narodno njivo. Seme je vzklilo in zrasla je iz nezavedne, nepoučene množice narodna individualnost. Vošnjak sam zaključuje svojo znano brošuro o taborih z besedami: »Osem taborov smo Slovenci v kratkem času (1868—1859) imeli. Udeležilo s* je teh taborov skupaj reč ko 90.000 Slovencev. Enoglasno izrečena terjatev vseh je zedinjena Slovenija. Le-ta je temeljni kamen našemu blagostanju; zato jo bodemo kakor do-zdaj, tirjali tudi za naprej in ne prenehali trkati, dokler se nam duri ne od-pro.« Vošnjak je sicer le prekmalu doživel razočaranja, da je postala »zedinjena Slovenija« le stereotipna programska re-čenica brez življenjske vsebine, ker poznejša generacija ni več vanjo verovala. Toda »zedinjena Slovenija«, od taborskih govornikov resno mišljena in od množ'C z vero sprejeta, je postala blagoslov za naš narod. Bila je zmaga nad našim najhujšim sovražnikom, nad pro-vincializmom. Podrla je plotove avstrijskih »kronovin«, ustvarila iz Kranjcev, Staje "cev, Korošcev Slovence, redila je v najširših masah zavest in čut slovenske skupnosti in enote. ' V šestdesetih in sedemdesetih letih narodno delo ni bilo diferencirano. Kdor je veljal za voditelja, je moral biti politik, pisatelj, novinar, narodni gospodar. Prijeti je moral sploh za vsako delo. Vošnjak ni bil izjema, udejstvoval se je na vseh poljih, toda leposlovje, novinarstvo, narodna ekonomija so bila pri njem samo sredstva narodne politike. kateri je veljalo vse njegovo delo in navdušenje. Koliko se je v tej naši mladi dobi snovalo načrtov in polagalo temeljev. Ustanovitev »Slovenskega Na-•oda« in prve slovenske tiskarne v Ma-iboru, »Slovenska Matica«. »Pisatelj-ko društvo«, pozneje »Dramatično dru-vo« in še mnogo uspelih ali neuspelih ■skusov narodne organizacije, vse ima -enine v kipeči dobi narodnega prebu- Naročnina £iia£t> tneaecm uin ib,— Za inozemstvo l>id 40.— Uredništvo. Ljubljana. Knaiijeva uiica 5. Teietoo $122. 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11 Teleton 9t 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Stev 1, Telefon St «5 Rokopisi se ne vračajo po tarifu — Oglasi RAZOČARANA ITALIJA Razgovori Mussolinija in sira Johna Simona niso rodili pričako' vanega uspeha za Italijo — Imeli so le informativen značaj Pariz, 4. januarja, r. Razgovori Mussolinija in angleškega zunanjega ministra Sim-ona so bili davi zaključeni in je nocoj angleški državnik, zapustil večno mesto. Kakor kažejo vsi znaki, se pričakovanja, ki jih je stavila na ta sestanek Italija, niso uresničila Pač pa se je pokazalo, da rimska diplomacija ne more najti izhoda iz zagate, v kate-ro jo je zavedla spekmativna revizio-nistična akcija, pri kateri se je Rim vse preveč veza: na Beriin. Sestanek italijanskega in angleškega državnika že zaradi tega ni moge roditi zaželjenih Ln pričakovanih uspehov, ker so prevladovali na obeh straneh doceia drugi cilji. Angleški zunanji minister je že od vsega početka hotel izkoristiti priliko svojega bivanja v Italiji zgolj za to. da izve za stališče Italije v aktualnih mednarodnih problemih, dočim je šef italijanske vlade smatral, da mu bo pri tej priliki uspelo prepričati predstavnika odločujoče velesile o pravilnosti nazorov. ki jih zastopa fašistična Italija Re-zerviranost fašističnega tiska in komentarji londonskih listov pa pričajo, da Mussolini v tem svojem pričakovanju ni uspel ter da more rimska diplomacija ta sestanek beležiti le kot enega svojih novih neuspehov. Pozitiven rezultat rimskih razgovorov pa je v tem. da se je mogel Rim zopet enkrat prepričati, da dominira v mednarodni Dolitiki stališče Pariza ter da Anglija ni več volima slediti na stranska pota. ki tih v zadnji dobi tako rada utira faši-stčna diplomacija. Le z ženevo Rim, 4. januarja r. Kakor je pokazal potek razgovorov angleškega ministra Simona in predsednika italijanske vlade, je bil glavni namen tega sestanka, pridobiti Anglijo za to, da bi se po neuspeli akciji za rušenje Društva narodov vendarle uveljavil pakt štirih kot bodoči odločujoči činitelj v evropskih mednarodnih vprašanjih Mus solini je skušal Simonu dokazati, da ne bo po nobeni drugI poti mogoče doseči sporazuma v pogledu razorožitve, kakor da se to vprašanje najprej reši v okviru pakta štirih velesil in še-le potem raztegne na osta'e države, članice Društva narodov Pri tem je Mussolini po informacijah iz angieških krogov zastopal stališče, da je treba Nemčiji priznati enakopravnost v pogledu oborožitve in vsaj deloma usueči njenim zahtevam Njegovi argumenti pp nikakor niso mogli prepričati g. Simona ki je znova poudaril stališče Anglije, da Se docela strinja z naziranjem Francije po katerem je mogoča rešitev razorožitve-nega problema samo v okviru Društva na rodov, kamor se mora vrniti Nemčija ako ji je res kaj na tem, da se reši to važno vprašanje splošno zadovoljivo. G Simon je obenem opozoril g. Mussolinija da je docela nemogoče misliti, da bi se to vprašanje dalo rešiti brez sporazuma z Ma|0 antanto In ostalimi zavezniki Fran- ; cije. Anglija ne nasprotuje predlogu, da ! bi se mogli vršiti prehodni razgovori med veiesiiami, toda deflnitivni sklepi brez sodelovanja drugih držav so tudi za Anglijo nesprejemljivi. Videč, da je v tem pogledu naletel na dokaj jasno odklonilno stališče, je g. Mussolini opustil nadaljnje razraotrivanje o svojih znanih predlogih v pogledu reforme Društva narodov, ln se je tega problema dotakni! Ie mimogrede Pač pa je skuša! kar najbolj angažirati g. Simona za problem gospodarske sanacije Podunavja v smislu znanih Italijanskih perdlogov, pri čemer je zastopal mnenje, da bi se moglo to vprašanje rešiti tako, da bi se predvsem uvedel pieferenčni sistem med Avstrijo in Madžarsko S tem bi se po mnenju Mussolinija postavili temelji za nadaljnjo akcijo potom priključitve ostalih zainteresiranih srednjeevropskih držav Ita Iija bi v to svrho dovolila ustanovitev svobodnih luk na Reki in Trstu, da bi se tako ves izvoz teb držav usmeril preko teh luk G. Simon je vzel ta predlog g. Mussolinija na znanje, opozoril pa ga je obenem na to. da obstoja temelj gospodarskega sodelovanja v Podunavju že v Mali antanti, ki baš sedaj pripravlja odločilne ukrepe za uresničen >e tega načrta. V osta 'em pa je bil g Simon po mnenju italijanskih krogov skrajno rezerviran in je igra' mnoaro bolj vlogo poslušalca, kakor pa vlogo iniciatorja. Zahteve Simona London, 4. jan. r. Po informacijah tukajšnjih dobro poučenih krogov je zunanji minister Simon pri razgovorih v Rimu zastopal naslednje stališče: 1 Definitivna odločitev v vprašanju razorožitve Je mogoča samo v okviru Društva narodov v Ženevi in so vsi drugi razgovori in pogajanja zgolj pripravljalnega in informativnega značaja Zato se mora Nemčija, če hoče sodelovati pri reševan ju tako velikega problema. brezpogojno vrniti v Ženevo. — 2 Anglija je pripravljena sodelovati pri vseh razgovorih in pogajanjih, ki hi se vršili med državami, da se razčisti situacija in ustvari sporazum 3. Anglija v načelu slej ko prej priznava enakopravnost Nemčije, toda to načelo se mora ustvariti potom razorožitve drugih ne pa potom oborožitve Nemčije. V vsakem primeru pa mora Nemčija pristati na neomejeno mednarodno kontrolo. Komentarji listov naglašajo, da v Rimu ni prišlo do nikakih konkretnih sklepov ali dogovorov »Dailv Mai!« piše, da je gospod Simon v Rmu izrazil le željo, naj bi Italija skupno z Anglijo zastavila vse sile. da pride do čimprejšnjega zbližanja med nemšk;m in francoskim stališčem V ostalem »Dailv Ma'l« enako kakor ostali angleški listi zastopa mnenje da je sporazum o razorožitvi mogoč le ob sodelovanju vseh zainteresiranih držav V splošnem se angleški listi nadejajo, da bo prihodnje zasedanje Društva narodov nudilo evropskim državnikom priliko, da podrobno izmenjajo misli in iščejo poti do sporazuma. Vsekakor pa je jasno meni list, da je rimski sestanek le en vzrok več, da se Nemčija čim prej vrne v Ženevo. Ponesrečen manever italijanske vlade Pariz, 4. januarja. Kakor doztiavaio tukajšnji tati. je Mussolni, hoteč pridobiti g. Simona za svoje načrte v pogledu uve-Iiavlienja pakta štirih, med drugim predlagal, naj bi se vselej, kadar se pojavi pred Društvom narodov kak važnejši problem, sklicala konferenca štirih, h kateri bi se pritegnila tudi ona država, ki bi bila na dotičnem problemu posebej zainteresirana. V ostalem je sestanek pokazal, da bi se dali Anglija in Francija le težko prepričati o potreb, ponovne oborožitve Nemčije. Pokazalo se je. da je francoska spomenica prepričala angleško vlado o Draviinosti francoskega stališča, da je iskati rešitve samo v tem. da se razorožitev drug h držav prilagodi razorožitvi Nemčije, ne pa narobe. Sicer pa se vedno bolj jasno kaže prozorni manever rimske vlade. Ko po dveletnih prizadevanjih nI uspela v svoji akciji, da bi dosegi? razorožitev Francije, Male antante In drugih zaveznikov Francije, je sedaj obrnila Jadra in skuša doseči oborožitev Nemčije, kar bi koncem koncev pomenilo Isto. Toda Anglija je po izkušnjah zadnjih mesecev odločno proti ponovni oborožitvi Nemčije in koncesije, k) jih je ponudila Francija, predstavljajo maksimum, na kar bi mogla pristati tudi Anglija, dasl nI Izključeno, da bi pristala morda na drugačno modifikacijo. Gotovo pa je, da Anglija v nobenem primeru ne bo pristala na akcijo, ki bJ j| v Evropi vezala roke. Rim- Danes ob 20. bo v Ljubljani v veliki dvorani na Taboru manifest a c ijsko zborovanje v proslavo 5. obletnice zgodovinskega šestojanuarskega manifesta Zborovanje sklicujejo sokol ska društva, organizacije Narodne odbrane in druga nacionalna društva iz Ljubljane in okolice. Udeležite se te velike nacionatn® manifestacije v čim večjem številu! sk| razgovori niso rodili pričakovanega uspeha in Jim ostane zgolj informativen značaj. Prazen komunike Rim, 4. januarja r. O včerajšnjih in današnjih razgovorih Mussolinija in Simona je bil izdan zelo kratek komunike, ki samo ugotavlja, da je potekel razgovor v prijateljskem duhu in prisrčnosti. Komunike ne omenia niti enega vprašanja, o katerih sta razpravljala. Tudi fašistični tisk je proti pričakovanju molčeč in se omejuje zgolj na ponatis inozemskih poročil in komentarjev. Simonov povratek v London Rim, 4. januarja, r. Kakor se doznava ir okolice angleškega zunanjega ministra Simona, se na povratku v London ne bo ustavil v Parizu, kakor je bilo prvotno nameravano Potoval bo direktno v London in bo prihodnji teden poročal na seji ministrskega sveta o svojih razgovorih v Rimu. Na tej seji bodo prouč;li tudi celokupen položaj in spreieli nad-ilinie sklepe o postopanju nngleških pooblaščencev. Trgovinski sporazum z Italijo podpisan Včeraj je bil v Rimu podpisan naknadni sporazum o dopolnitvi trgovinske pogodbe z Italijo Rim, 4. januarja. M. Danes ob 17. sta podpisala jugosJovenski poslanik g. Jo-van Dučič in predsednik italijanske vlade Mussolini naknadni sporazum o dopolnitvi trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo, sklenjene 1. 1924. hi dopolnjene s sporazumom od 25. aprila 1932. Podpisu sporazuma so prisostvovali načelnik jugoslovenske delegacije za pogajanja dr. Pilja, državni pedtaj-nik zunanjega ministrstva dr. Suvich, šef kabineta in pooblaščeni minister Aloisi. državni podtajmik ministrstva za korporacHe Aoninni ter pooblaščeni mi-mVor Tantarelli. Rim, 4. ianuarja. M. Danes opo!dne ie Dri redil i-ueoslovenski pos anik v Rimu g Jovan Dučič v palač' Borghese veliko kosilo na čast italijanskim in ju- goslovenskih delegatom, ki so sodelovali pri pogajanjih za revizijo trgovinske pogodbe med Jugoslavijo Ln Italijo. Z italijanske strani so bili med drugim navzoči državni podtajnik ministrstva za korporacije Aquinni. pooblaščeni minister Tantarelli. direktor trgovinskega oddelka zunanjega ministrstva Anti-lotti. direktor carin Bagli ter več višji! uradnikov zunanjega, trgovinskega in kmetiiskega ministrstva, kakor tudi trgovinski ataše italijanskega poslaništva v Reogradu Benedetti. Po'no$te-vilno je bila zastopana iugoslovenska delegacija z načelnikom kmetijskega m nistrstva g dr. Piljo na čelu ter ce-okuono osobie iueosViven^keea ons'a-ništva. Konferenca Male antante odgodena Vršila se bo v Zagrebu mesto 8. januarja še le med 20. in 39. januarjem Beograd, 4. ianuarja. M. Ministra gg. se je nskaj časa pr?d prihodom ljubljan^ Jevtič in Titulescu sta imela danes med f^a brzovlaka šetal po peronu v družbi ..„-„:„ •„ 7_____1 bana dr. Ivana Perovica. Medtem je prispel v Zagreb tudi rurmmski poslanik g voznik) iz Zagreba do Vinkovcev več ur trajajoč razgovor. Na podlagi razmo-trivanj obeh državnikov ie g. Je vtič v dogovoru z g. Titulescom poslal češkoslovaškemu zunanjemu ministru g. dr. Benešu brzojavko, v kateri ga prosi, na,' bi se zasedanje konference Male antante, ki ie bilo določeno za 8. Januar v Zagrebu, odložilo za nekaj časa. Konferenca naj bi se vršila predvidoma med 20. in 30. januarjem z istim dnevnim redom v Zagrebu. Zagreb. 4. ianuarja- n. Davi ob 6.45 je prispel semkaj z brzovlakom iz B ograda iugofilov-nski zunanji minister 2. Rosoliub Jevtič. da se «e^tan-> z rum.inskim a"na njim ministrom Titulescom. ki ie vferai popoldne odpotoval iz St Morilza v Bukarešto. kamor so ea oozvali zaradi nujnih no litifnih poslov. Zunanji minister 2- Jevtifi Gjraneecu. ki se jž pridružil na postaji g. Jevtiču in banu dr. Peroviču. Ob 11.50 je pri vozil na zagrebško posta k) brzovlak, kateremu ie biP priključen salonski voz ru-m'J n skesa zunanjega ministra 2- Titulesca. Minister 2. Jevtič, ban dr. Perovič in poslanik 2. Guranescu so takoi vstopili v vlak in pozdravili ramunskega zunanjega ministra. Titulescu je izstopil iz vlaka in se dal na nrošnjo novinarjev v družbi ministra Jev-tiča. bana dr- Peroviča, poslanika Gurane-soa in svojeua spremstva fotografirati pred vlakom Nato sa ie spet umaknil v svoi vb-2on. Ban dr. Perovič in rumunski poslanik sta 9e tedai od niesa poslovila, oba zunanja ministra pa sta v vlaku takoi pričela razgovor, ki ie traial skorai celo uro do 12.50. ko je brzovlak zapustil postaio. Ministra Titaljscu in Jevtič sta se peljala skupaj do Vinkovcev Katastrofa pri Duchcovu Nobenega upanja za rešitev pri eksploziji v premogovniku ponesrečenih rudarjev — Le 4 so se rešili Duchcov 4 jan. g. Reševalna dela v rovu »Nelson III« so trajala vso noč. Konč no je uspelo, da so spravili ventilatorje zopet v pogon ter prezračili del rova Glavnega rova pa še niso mogli prezračiti zaradi česar je še nemogoče priti v njegovo notranjost Vodstvo reševalne akci "je skuša sedaj prodreti v notranjost iz ro va »Salesius«. zveza med obema rovoma pa je zaradi eksplozij zaprta in bodo rese valna dela trajala več časa Od 132 pone srečenih rudarjev niso do popoldne dobili nobenega znaka Ker niso dobili z njimi nobene zveze, skoraj ni nobenega uvanja v uspeh reševalne akcije Št rje rudarji so se reš:li na ta način da so takoj po eksploziji pobegnili v smeri proti rovu za zračenje Samo tej okoliščini se morajo zahvaliti da so se rešili Splezali so po 32(1 metrov dolgi pleteni lestvi ter so se zgru jenja in povsod srečavamo v prvih vrstah Jožeta Vošnjaka. Pred vsem pa je tu politično delo, ki ga je neumorno opravljal, kjer ga je bilo treba. Bil je občinski svetnik v Ljubljani, deželni poslanec in odbornik na Kranjskem, deželni ooslanec na Štajerskem, poslanec v dunajskem državnem zboru. Nobeno mesto mu ni bila sineku-ra ali samo zadostitev osebne ambicije. Ni čuda. da za svojo osebo in za svoje interese ni npšel časa. in skoro ^ra^ič-no se Ču.ie. da si mož tako velikih darov in tako izredne delavnosti ni pridobil niti onega skromnega blagostanja ki si ea je pred voino ob °kromnem naporu lahko pridobil do malega vsak povprečni meščan. Velik vpliv je imel na Vošniaka deset let mlajši Jurčič, s katerim ga je vezalo intimno prijateljstvo. Josip Jurčič, ki ga naša javnost pozna pred vsem kot pisa-; telja romanov in ljudskih povesti, je bil ! ena naših najmočnejših političnih oseb-! nosti. Kljub temu, da ni stopal iz zatišja svoje redakcije, je bil v nacionalni politiki svoje dobe avtoriteta, ki je dajala smer. Po prezgodnji Jurčičevi smrti je prvotna ravna politična linija začela pojemati Prišli so domači boji, vžigale so se strasti in vrhovno načelo narodne dolžnosti in Dodreditve v«eh vorašan'' pod naiviši' orincin narodnega interesa ni bilo več nepisani, pa neizpremenlji-vi zakon Vošnjak ie še ostal in vztra jal na mestih, kamor ea ie nrikleoala zavest prevzete dolžnosti, toda polagoma mu je prihajala zavest da slovenskega sveta ne razume več in da novi ; rod ne razumeva njega. Umikal se je i vedno bolj v ozadje, prišla so še osebna razočaranja, in naposled se je poslovil od javnega dela, ki je bilo vsebina njegovega življenja, in se umaknil na svoje Visole. Ne počivat, brezdelje bi mu bilo smrt. Napisal je dve knjigi spominov, prvo naše večje memoarsko delo. Žal obsegajo ti spomini le dobo do 1. 1873 in jih je avtor, zvest svojemu načelu, pisal pod vidikom narodne dolžnosti in narodnih interesov. Tako je marsikaj, kar bi osvetlilo dobo z žarkejšo lučjo zapad'o obzirni retuši Pisal je tudi še ialie za liste in revije, ostal pa je zvest 'ud' --krbi za poljudno literaturo in s --nisi vlagal zlasti Mohorjevo družbo Kakor dr Jože Vošnjak. so bili tudi drugi narodni delavci in voditelji tistih časov S svojim idealnim in zanosnim delom so ustvarili dobo, ki je bila res lepa in velika S to dobo vred mora tudi njihovo ime ostati živo v našem narodu. dili nezavestni, ko so prišli na površja šele kasneje so mogli povedati podrobnosti o veliki nesreči, vendar pa ničesar točnega o njenih vzrokih. Duchcttv. 4. januarja- g Po zadnjih vesteh znaša število smrtno ponesrečenih rudarjev 146. Praga, 4. jan. h. O vzrokih velike rudniške katastrofe v Duchcovu se za sedaj ne more reči ničesar določnega. Znani bodo še t tečaj, ko bodo končana vsa poprav-liaina dela. torej šele v nekaj tednih. Govore, da je prišlo do katastrofe zaradi ne* erev dnosti, poudarjat: pa je treba, da se v modernem rudniku take eksplozije ne sinejo razširiti na glavne rove. V rovu »Nelson HI.« so bile eksplozije na dnevnem redu. vendar pa Jim niso posvečali potrebne pozornosti. Očivldno Je šlo bolj za eks-oloatacijo rudnika kakor pa za varnostne ukrene Praga, 4. jan. s. Kolikor se more pregledati obseg katastrofe v premogovniku v Duchcovu, se mora računati, da za ponesrečene rudarje ni več nobenega upanja rešitve. Danes so se z vsemi razpoložljivimi sredstvi nadaljevala reševalna dela. Na dan so spravili pet trupel, ki jih skorai niso mogli identificirati. Reševalna dela bo-bo t ajala še nekaj dni ali pa celo še nekaj tednov, ker iih ovirajo ogenj, strupeni pli-n in dim. Pred rovom čaka še vedno več sto ljudi na poročila o usodi svojih sorod mkov in prijateljev, ki so zaprti v rovu. Doslej so identificirali 6 trupel, med njimi tudi truplo neke ženske, ki ie naš a smr ?unai iaška ko se je poru?;la neka stavba Po zadniih računih Je bilo v rovu v Ca*' nesreče 140 rudarjev Le štirfe so *e re$r Med zasutimi rudarji Je 12? ro«Sbins»< očetov. Rusija in Amerika Prvi sadovi sodelovanja med obema velesilama — Nov prelom s komunističnimi doktrinami — Boncour povabljen v Moskvo Varšava, 2. januarja. Zunanjepolitični ekspoze Litvinova in referati oficioznega sovjetskega tiska razodevajo bolno točko, ki prez«ideva sovjetski vladi težke skrb.: negotovost od nemške strani in podzemsko podminiranje od strani RoseiKjergovth organov, ki očividno pripravljajo pot ekspanziji na vzhod. — Druga še večja in opasr.eiša bolna točka je napetost na azijskem vzhodu, kjer se očividno japonski imperializem pripravlja na roparski skok. da ne zamudi svoje zadnje šanse. Ti dve opasnosti vplivata že nad 'eto dni na rusko zunanjo politiko in sta bili vzrok za njeno bistveno spremembo v sadnjem letu. ko je Maksim Maksimovič Litvinov neumorno obiskoval evropska in ameriška politična središča in dosezal uspeh za uspehom. Litvinov dobro ve, kaj hoče. in je znal biti ledeno-hiaden napram Mussolini-jevim diplomatskim umetnost.Tn, ki naj bi Rusijo pritegnile ali vsaj približale ltali-jansko-tiemške-mu rev;zion stičnemu koncer-nu. be boij rezerviran je bil komisar zunanjih zadev na povratku skozi Berlin. Ni čuda, saj ie svoje mnenje o berlinski politik; le malo časa pozneje precej neprikrito razodel v svojem političnem ekspozeju. Toda glavna, naravnost življenjska točka sovjetske zunanje politike ie danes Daljni vzhod. Na ljubo zavarovanju svoje pozicije ob Tihem morju so sovjeti doprinesli že mar-s katero idejno in programno žrtev in so se sprijaznili že z mnogimi kompromisi glede svoje komunistične doktrine m g'e-de svetovne socialne revolucije, ki se je v prvih let:h proglašala kot gavno poslanstvo sovjetov. To se je ponovno opažalo ob zadnjih pogajanjih m konferencah v Wasn:ngtonu. V zadniem času pa so tudi v svoji lastni državi izvedli ukrepe, ki občutno zapostavljajo dosedanje gospodarske in socialne smernice. Zadnje dni minulega leta sta Stalin in Molotov podpisala dekret, ki za gubernl-je med Amurjem in Tihim oceanom suspendira dosedaj veljavne uredbe glede državnega gospodarstva, zlasti glede kn-lektivizaci;e kmetijstva. V imenovanih gu-berniiah so od 1. ianuaria I<5.34 onrošče"' vsi kmetie dolžnosti, oddajati državi določeno množino žita, mesa m drugih rr;del-kov. Za ko'hoze velja ta oprostitev deset, za zasebne kmete pa pet let. R'b;čem se ie dovolilo 20 odstotno zv'šmie cen. de-lavske mezde so se novišale za 20 do 3H odstotkov, posebno :zdatno pa so se izboMšili prejemki rdeče armade na Dalinem vzhodu. Ofciozno sp deVret utemeMute z velikim pritokom Izseljencev, katerim te treba olai-?at ustanovitev ln utrditev gospodarske rod age. v resnici pa Je Jasno, da gre za pr.dobivanje zadovoljnosti in s t^m zanesljivosti vojske, za zagotovitev njene stalne prehrane in preskrbe iz neposrednega zaledja in sploh za ojačenje rusKe^a življa v .ztočnih gu'oernijati. Zdi se. da ta spremenjena gospodarska in socialna politika kaže že sedaj viane uspehe; sklepati se da to zlasti iz izjav Voro-šiiova, ki govori o popoin. pripravljenosti Rusije na azijskem vzhodu in nekako sam podčrtava potrebo skorajšnjih odločitev, češ da utegne zatezanje in odlašanje prinesti tudi Rusij: škodo. Ruski ukrepi za utrjenj« pozicij ob Tihem oceanu so očividno prvi sad rusJco-amertfke prijateljske kooperacije. Ta se presenetljivo naglo razvija Ln dobiva konkretne oblike. ki so že davno prekoračile okvir korektnega sporazuma in razodevajo tendenco tesnega prijateljskega sodelovanja. Po nekod so se že čuli glasovi o rusko-ameriški zvezi, ki bi tvorila mogočen samostojen blok v svetovni politični gruipaciji, blok, brez katerega bi bile mednarodne odločit ve nemogoče. Danes j& menda o tako tesni zvezO prezgodaj govoriti, zgrešeno pa bi bilo to možnost omalovaževati kot fantastično utopijo. Diplomatske zveze med Moskvo in VVahingtonom dejansko še niso realizirane, ali celo ustaljene, vendar je de-signiranu p-vi poslanik USA VVilliem Birllitt že posetil Moskvo in je bil sprejet s takimi častmi in s tako prisrčnostjo, kakor do zdaj še noben zunanji državnik ali dlnlo-mat. Vršile so se pomembne konference, katerih sta se udeleževala noleg Litvinova tudi Kalinin in TrojanovskL. Meseca februarja se Bullitt stalno našel: v Moskvi, kjer čaka njega in njegov štab ena najrazkoš-nejših bivših plemiških palač. Grozeča nevarnost imperialističnih naskokov na svetovni mir je storila čudež, skovala jo iz najbolj marksistične in najbolj velekapita-listične velesile skupino, ki bo, čuvajoč lastne interese, stala na braniku mirovnega stanja. Da bi Rusija aH Amerika pristopili k Društvu narodov, ie danes še manj verjetno kakor doslej. Prav gotovo pa je menda. da se tudi Rim in Berlin nimata nadejati niti ruske, niti ameriške pomoči pri svojO re-vizionistični ekstraturi. Iz izjav, ki smo jih nedavno slišali od Litvinova in od Roosevelta, vemo, da oba državnika smatrata vsako teritorialno revizijo za neposredno voino nevarnost. Nasprotno pa kaže sovjetska vlada razumevanie za francosko linijo in n' slučaj, da ie naslovila na ministra Paula Boncouria vabilo, nai bi ob priliki svojega pot^vania v Prago in Varšavo posetil tudi Moskvo. To vabilo je značilno ravno v času. ko ofcielni ruski krogi neprikrit razodevalo svoje nezaupanje nanram Berlinu. sestavo nove romunske vlade Diference v liberalni stranki so z izvolitvijo novega predsednika razčiščene — Vlada bo sestavljena danes Bukarešta, i. januarja p. Designirani ministrski predsednik dr. Jurij Tatarescu Se ni sestavil nove vlade. V svojih razgovorih z liberalnimi voditelji je namreč naiete! na razne težave in je njegovi misiji posebno nasnrotoval dosedanji finančni minister Konstantin Bratianu, ki je bil ne-razpoložen napram kombinaciji z g. Tata-reseo-m na čelu, ker je dr Tatarescu eden izmed mladih voditeljev v liberalni stranki. Tudi ostali starejši liberalni politiki so bii iz istega razora proti dr. Tatarescu Da se odstranijo te težave, je bila za danes sklicana se'a izvršnega odbora liberalne stranke Sedanji mandator krone Tatarescu Ln vršilec poslov ministrskesa presednlka dr. Aneelescu sta sklenila predlagati na seji, naj se za novega šefa liberalne stranke izvoli dosedanji finančni minister Konstantin Bratianu. brat znanih poko^inh rumunsklh nntriotov in državnikov Vintile in Jonela Bratiana. ki sta bila oha žp predsednika liberalne stranke Nova vlada bo defintivno sestavljena šele jutri, ko se vrne zunanji minister Titulescu Tatarescu želi namreč imeti nred krmčno sestavo vlade razgovor še z zunanjim ministrom Državni podtajnrk v zunanjem mi-mlnistrstvu Radiilescu Dimi-neata*. da je sore'el imenovanje za pred- sednika vlade šele, ko je kralj pristal na pogoj, da bo nadaljeval program pokojnega dr. Duce Nj. Vel. kralj ga je tudi prosil, raj sedanje vlade po možnosti ne izpre-meni. Današnji listi poročajo, da bodo iz Tata reseove vlade izpadli dosedanji finančni minister Konstantin Bratianu, minister za delo Konstantin Dimitriu, minister brez portfelja za Transilvanijo dr. Lepadatu in državni podtajnik v ministrstvu za državna imetja g. Negura. Lista nove vlade BBukarešta. 4. januarja, s. Lista nove vlade, ki jo bo jutri predložil kralju ministrski predsednik Tatarescu. bo najbrž sestavljena nastopno: ministrsko predsedni-štvo Tatareiscu. finančno ministrstvo Slave seu. prosvetno ministrstvo Anselescu. zina-nie ministrstvo Titulescu. notranie ministrstvo Tnculec. javna dela Diamandi ali Cir rulesru, trgovinsko ministrstvo * Coetinescu ali Teodoresm. prometno ministrstvo Fra-masovici. pravosodno ministrstvo Antone-scu ali Xeni. vojno ministrstvo seneral Uiia. noliedelsko ministrstvo Cioalanu. Novi šef liberalne stranke Bukarešta. 4 januarja. AA. Rador poro-ra: Glavni odbor liberalne stranke Je izvolil za novega predsednika stranke bivSega finančnega ministra Konstantina Bratiana. Liberalna stranka bo na r«ei črti p«dnirala kabinet g. Tataresca. Minister gen^al Stojanovič na RWu Bled. 4 jan r Z dopoldanskim brzovlakom je prispe! semkaj m;n:ster vojske in mornarice seneral Stojanovič Takoi po svoiem nahodu se ie vpisal v dvoran knjigo Na Rledu ostane neka' dnj 1,- - . - . ■ - - - * ^ . kralWske rlvnrV« v Riilrarpsti Beograd. 4 j^n. n. Iz Sofije poročajo o defin't;vnem sk'enu. da bosta bolgarski kr-i1? Boris 'n kra!i:ca Ivano dne 25 * m v B>ikare5ti oficielno nosetila rumutiilf-ta 1034.. bi znaša 240 stotov za vse l*to 1934.. od nosno 20 «to tov na mesec Zavod opozarja zainteresirane izvoznike, da S3 sme maslo v okvir j test kontingenta ivažati v Nemčijo samo preko nemških obmejnih carinairn v Salz-bursu in Podmoklem. Bolgarske zahteve do Rumunije Sofija, 2. januarja. Poslanci narodnega sobranja so se razšli Da božične počitnice, tako da ima vlada »edaj dovolj časa, da pripravi nameravani ?oset bolgarskega suverena v Bukarešti. ofcovanje je bilo prvotno določeno za zadnji teden tekočega meseca, kakor pa vse kaže. bo morda preloženo za kak teden, dokler se v Rumuniji nekoliko ne poleže razburjenje zaradi sinajskega umora in dokler se ne izpolnijo vrzeli, ki jih je napravila smrt Duce v vladi sami in v liberalni stranki, z možmi, ki bodo lahko nadomestili pokojnega državnika. Samo po sebi je umevno, da se bodo o priliki sestanka obeh kraljev obravnavale v Bukarešti med rumunskimi in bolgarskimi državniki tudi važne politične zadeve, osobito nekatere sporne točke, da se s tem ustvari možnost tesnejšega zbližanja med Bolgarijo in Rumunijo. Bolgarska vlada je izdelala daljšo spomenico, tičočo se predvsem bolgarske narodne manjšine v Rumu-niji. Rumunsko ljudsko štetje je naštelo leta 1925. okoli 210.000 Bolgarov, ki bivajo v južni Besarabiji okoli mesta Bolgrad in v Dobrudži. De! dobruških Bolgarov živi pod Rumunijo od postanka rumunske kraljevine, drugi del pa je prišel pod njeno oblast po drugi balkanski vojni, ko je morala Sofija odstopiti severni del Dobrudže Rumunom. Z aneksijo Besarabije so prišli izpod ruske oblasti še besarabski Bolgari, ki jih uradna statistika ceni na 70.000, kar je gotovo nekoliko prenizko. Po tem kronološkem redu je bolgarska vlada uredila tudi svoje zahteve glede šolstva za svoje sonarodnjake v Rumuniji. Za oni del Dobrudže, ki je bila odcepljena od Bolgarske 1. 1913., zahtevajo v Sofiji stanje iz navedenega leta. Rumunska vlada naj bi obnovila bolgarske šole m cerkve v vseh onih vaseh, kjer so take šole in cerkve obstojale pred rumunsko okupacijo. V oni Dobrudži, ki je rumunska že iz leta 1878., naj se v krajih z bolgarsko manjšino uvede pouk bolgarskega jezika vsaj po šest ur na teden, isto se zahteva za Besarabijo, kjer pod rusko vlado sploh ni bilo bolgarskih šol, marveč je bil pouk povsod ruski. V Sofiji se sklicujejo pri teh svojih zahtevah na dejstvo, da je bolgarsko naučno ministrstvo že pred petimi leti otvorilo nekoliko rumunskih šol za ona sela bolgarske Makedonije, ki imajo kucovlaško večino. Bolgarska vlada j« storila to dobro-volj.no in brez vsakega pritiska od koderkoli in smatra zato, da ima moralno legitimacijo, da stavi sličen predlog tudi ru-munski vladi v korist bolgarskia narodnih manjšin. Kolikor je doslej znano, so v Bukarešti v načelu pripravljeni ugoditi bolgarski spomenici, dogovarjali se bodo le glede obsega in glede kompenzacij, ki naj jih Bolgarija dovoli za te šolske koncesije. Doslej se glasi rumunski protipredlog tako, da bukareška vlada pristane na 6 ur tedenskega pouka bolgarščine v šolah vse Dobrudže, kjer so bolgarske manjšine, vrh tega pa je pripravljena ustanoviti 60 bolgarskih šol v južni Dobrudži, ki je šele leta 1913. padla pod rumunsko oblast. Zato pa mora Bolgarija uvesti 6 ur tedenskega pouka v rurnunščini. in sicer v imenoma naštetih 38 vaseh okoli Vidina in Nikopolja, kjer prebiva rumunska narodna manjšina. Glavno težkočo tvori vsekakor bolgarska zahteva, naj Rumunija plača 3 milijarde odškodnine za razlaščeno zemljo bolgarskih kmetov v južni Dobrudži. V prvem desetletju po vojni je namreč rumunska vlada naselila v Dobrudži nekoliko tisoč Aromunov. beguncev in izseljencev iz bolgarske in grške Makedonije. Razlastila je kratkim potom tamošnje bolgarsko prebivalstvo in njihovo zemljo dodelila omenjenim beguncem. V nemirih, ki so nastali zaradi takega postopka, je okoli 30U0 Bolgarov zapustilo rodna tla in pnbežalo v Bolgarijo. Za te begunce, ki so bili proglašeni za upornike, zahteva bolgarska vlada amnestijo, za nadaljnjih 800 beguncev, ki ostanejo v Bolgariji, pa priznanje rumun-skega državljanstva. V splošnem pa se morajo razveljaviti vse zaplembe imetja bolgarskega življa v Dobrudži. Slednja zahteva je bila rešena žt z neko prejšnjo pogodbo in se je Bolgarija obvezala plačati v ta namen 55 milijonov odškodnine za opustošenje, ki so ga povzročali vpadi bo -garskih komitašev v Dobrudžo. Sotija zeli sedaj 10 let odloga za plačilo te odškodnine, ne glede na to pa bi se moraie vse zaplembe razveljaviti. V spomenici bolgarskih zahtev se imenuje tudi most čez Dunav, ki bi vezal obe državi in ki bi se moral zgraditi na stroške Rumunije. V zameno pa bi se Bolgarija zavezala, da bo s svojimi sredstvi vzdrževala letalsko zvezo med Sofijo in Bukare-sto To »o v glavnem točke, o katerih bo razpravljal Mušanov z Rumuni o priliki po-seta v Bukarešti. Bolgarski listi izrazajo svoje prepričanje, da bolgarske zahteve niso takega značaja, da bi onemogočile prijateljsko zbtižanje med Bolgarijo m Rumunijo. Zaupnica kongresa Rooseveltu \Vashlngton. 4. jan AA Kongres je soglasno sprejel Rooseveltovo izjavo, po kateri hočejo Zedinjene države a«ivno so delovati pri razorožitvi in pri odstranje vanju carinskih ovir. Nemške represalije proti Franciii Berlin, 4. Jan. AA. Po poročilu iz uradnih krogov se zasedaj prekinjena trgovin slca pogajanja med Nemčijo in Francijo ne bodo nadaljevala. Nemška vlada pripravlja protiukrepe proti novim od Francije določenim kontingentom nemškega blaga V Avstriji bodo igrali hazard Dunaj, 4. Jan. d. Ker so bile že prej izvršene vse potrebne zakonite formalnosti Je sedaj finančno ministrstvo izdalo skupi ni avstrijskih finančn;kov koncesijo za igralnice v Badenu Salzburgu in na Sem meringu Včeraj je imela nova delniškn družba glavno skupščino, na kateri se Je konstituirala pod imenom »Casino«. Imela bo izključno pravico za igralnice v Avstriji. ki naj bi služile za povzdigo tujskega prometa. Grozote hitlerjevskih taborišč Internirance pretepajo in mučijo - Samo v taborišču Dachauu je bilo do smrti mučenih 50 intemirancev London, 4. januarja, d. »Manchester Guardian« je objavil senzacionalno poročilo o razmerah v nemških koncentracijskih taboriščih, predvsem v Dachauu. Tam je nastanjenih 2200 do 2400 intemirancev. Med njimi je približno 50 intelektualcev, več pripadnikov srednjega stanu, 50 do 60 narod, soc., okoli 500 socialnih demokratov, 2 oficirja, več zločincev, 15 inozemcev, do-čim so ostali komunisti. Večina jetnikov je delavskega stanu. Interniranci so razdeljeni v 10 čet, največ po 270 ljudi. Prvo tvorijo socialno-demokratski in komunistični delavci, drugo židje, dočiin je sedma discipli- narna. Komunistične funkcionarje, ki nočejo dajati narodnim socialistom političnih informacij, zapirajo v mokre in nezakurje-ne temnice, kjer so privezani na zidovje z verigami, interniranci prenočujejo na golih deskah. V Dachauu je v navadi telesna kazen. Jetnike pretepajo z žilavkami, prepletenimi z žicami. Internirance trpinčijo na razne načine in jih je doslej podleglo poškodbam že približno 50. Dopisnik »Manchester Guardiana« trdi, da ima seznam devetih paznikov, ki trpinčijo jetnike in so zakrivili smrt mnogih intemirancev. Godominsko polje pod vodo Reka Morava je včeraj zjutraj porušila nasipe m preplavila eno najrodovitnjlih pokrajin - Škoda je velika Smederevo, 4. Januarja p. Davi okrog 4. Je reka Morava, ki je zaradi naglega tajanja snega in deževja zadnjih dni silno narasla, porušila nasipe in preplavila prostrano in rodovitno Godominsko polje. Voda se je razlila s tako naglico, da so prebivalci jedva rešili golo življenje. Na nižje ležečih krajih stoji voda 4 m visoko. Raz-besnelo valovje je ružilo vse, kar se mu j« stavilo v bran. Voda je odnesla nešteto manjših mostov, porušila mnogo hiš in napravila ogromno Škodo. Računa se. da Je utonilo več tisoč glav živine. Človeških žr- tev po dosedanjih vesteh na srečo ni bilo. Pod vodo je nad 6.000 ha rodovitnega polja. Zimske setve so po večini uničene. Prebivalstvo je obupano. Oblasti so organizirale reševalno akcijo in je prišlo na pomoč tudi vojaštvo. Voda še vedno narašča in se Je bet!, da bo poplava zavzela še večji obseg. Ojačevalna dela na ogroženih nasipih ee vrže 7 vso naglico; prebivalstvo z na1-večjo požrtvovalnostjo pomaga, da zavaruje svoje imetje pred uničujočim elementom. 20.000 hromih otrok Skrb za njihovo vzgojo — Nova klinika v Zagrebu Zagreb, 4. januarja Kakor j« »Jutro« že obširno poročalo, so se v Zagrebu nedavno prvič sestali vzgojitelji in učitelji defektnih otrok iz vse države ter na tem prvem svojem kongresu ustanovili tudi svojo strokovno organizacijo. Glavni namen organizacij je vzbuditi v najširši javnosti čim več zanimanja za šolanje duševno in telesno zaostalih otrok, ki jih je po statističnih podatkih v naši državi okrog 90 000. Brez pi.moči javnosti nikakor ne morejo uspe vati dosedanji zavodi, v katerih se vzgaja im oskrbuje defektna deca. Naša prosvetna in socialna oblastva so na področiu oskrbe in vzgoje najbednejse mladine v kratki dobi svojega obstoja storila vse, kar je bilo mogoče. Da pa bo skrbstvo za to nesrečno mladino napredovalo, je potrebno. da prodre v najširšo javnost zavest, da se po zavodih, namenjenih nladi-ni, ki je od narave najbolj kruto udarie-na. najboljše ocenjuje kulturna stopnja vsakega naroda. Ko smo ob kongresu vzgojiteljev defektnih otrok poročali ode fektni deci v naši državi sploh smo navedli, da je poleg slepih, gluhonemih in duševno zaostalih otrok tudi preko 20 tisoč malih pohabljencev, ki so na prvem mestu v žalostni statistiki defekne mla. dine. Skrb za defektno deco sploh in posebej še za hromo v naši mladi državi seveda ne more biti tako dobro razvita kakor » starih, kulturnih državah. V teh so zavodi za oskrbovanje in vzgojev-anje hromih otrok že od nekdaj najožje zvezani z or-topedičnimi klinikami. Tesno zvezano klinično in socialno delovanje donaša v mnogih državah ne samo ortopedom in pedagogom zadovoljstvo in zadoščenje, marveč tudi veliko korist v etičnem, gospodarskem in higienskem pogledu vsemu narodu. Zavodi, kjer se udejstvujeta ortoped in pedagog varujejo in pospešujejo telesne in duševne moči vsakega otroka ter Prometna pogajanja z Bolgarijo Sofija, 4. januarja. AA. Današnja »Zora« poroča o skorajšnjih razgovorih za ureditev železniškega prometa med Jugoslavijo in Bolgarijo in p'.5e med drugim: Glavni ravnatelj bolgarskih železnic Bo-§kov je te dni poročal predsedniku vlade Mušanovu o svojem razgovoru v Beogradu z glavnim ravnateljem jugoslovenskih železnic II i če m o celi vrst: vprašani, ki za-nimaio bolgarsko in jugoslovensko železniško upravo. G. Mušanov je s svoje strani izjavil Boškovu, da je v razgovoru z lugo-slovenskim zunanjim ministrom Jevtičem načel tudi vprašanje direktne zveze med bolgarskimi in jugoslovenskimi železnicami pr' Ceusevu. Včeraj Je glavni ravnatelj bolgarskih državnih železnic Boškov sporočil svojemu jugoslovenskemu tovarišu [liču žel i o bolgarske vlade, naj bi se vpra-Sanie zve-ze med bolgarskim in jugoslovenskimi železnicam' tretiralo neposredno med obema železniškima upravama, ne pa po posebnih komisijah. Pričakovati je, da se bodo pričeli razgovori 15. t m. Herriot o Rusiji Marsellle, 4. jan. AA. Snoči je tu predaval bivši ministrski predsednik ln lyon-ski župan Herriot pred mnogoštevilnim občinstvom o svojem potovanju po Rusiji Zlasti podrobno je opisal, kaj je videl na Dolju ruskega kmetijstva, Industrije ln um-stvenega življenja Ce hočemo napraviti iz miru življenjsko realnost, je deja! med drugim, če hočemo zavzeti v svetu pomembno mesto, ki nam gre, je potrebno resno prizadevanje za zbližanje med narodi, pri čemer naj ostane vsakomur prosto da si ustvarja lastne ustanove Zato bosta Franeij; narekovala le najvišji Interes mi ru ln spoštovanja resnice njeno stališče d< sovjetske Rusije. Ob pritrjevanju Je Herriot nato Izjavil i za 0.5 do 6 mm. zlasti v Primorju. Temoeratnre 9o padle n 1 do 5 stonini v lažnem Primorju. v ersdnji Hrvatski pa so neznatno narasle. Dunalska vremenska napoved ra petek: Vreme ea bo najbrž tudi v drugih kraiih ziaenilo. temperatura ee bo bolj dvigala, vetrovi z južnozapadnega kvadranta. Naši kraji in ljudje Radio in reševanje v planinah Poučen primer ob iskanja treh pogrešanih smučark Kamnik, 4 januarja Kakor jo že poročalo ponedeljsko Jutro, so se na Silvestrov večer izgubile na Veliki planini tri smučarke, ki so v megli zgrešile smer in so se nato napotile v dolino proti štajerski strani. To ni nič čudnega ker v naglo nastopivši megli človek hitro izgubi orientacijo in ne ve, kam naj bi se obrnil. Več takih primerov je bilo dozdaj tudi na Veliki planini in znano je, da je že več dobrih poznavalcev te planine včasih v megli tavalo po cele ure okrog. Zastonj so iskali smer med plotovi in pastirskimi kočami, ki so si vse podobne. Družba kamniških smučarjev je nekoč v megli in snegu tri ure plesala okrog planinskega doma, pa ga ni našla Takrat je bilo predlagano, naj se koča preskrbi s posebnim zvoncem, s katerim bi v naglo nastopivši megli dajali znak razkrop!jen;m smučarjem in jih opozarjali, v katero smer naj se obrnejo. Primer, ki se je pripetil na Silvestrov večer nam je spet dobrodošel opomin, kako potrebno bi bilo tako zvonjenje. Smučar, ki je bil v družbi pogrešanih smučark, je 12 ur taval med Veliko in Malo planino in šele ob 5. zjutraj so ga našli vsega izčr-panega. K sreči na planinah ni bil hud mraz, ker bi se sicer prav lahko pripetilo, da po dolgem tavanju izčrpani in onemogli smučar zmrzne v snegu. Smučarke, ki so zašle na Veliki planini, so skoro vso noč blodile po gozdovih, dokler niso prišle do neke osamljene hiše pod Volovljekom v dolini proti Lučam. I>va smučarja, ki sta se z Velike planine obrnila v to smer, sta jih našla in spre- mila preko Kranjskega raka in Črne doline v Stahovico, kamor so prispeli pozno zvečer. Pri tem se je pokazalo, kako važna je za uspešno in hitro reševanje pri nezgodah v planinah dobro organizirana poročevalska zvezku Tajnik podružnice SPD v Kamniku g. Maks Koželj je takoj, ko je zvedel za dozdevno nesrečo, sporočil vest v Ljubljano s prošnjo, da poizvedo, ali niso smučarke morda zašle v Savinjsko dolino ali pa so že doma. Na Veliki planini so jih iskali ves dan in ker so se vrnile po drugi strani v Stahovico, so bili v planinski koči zvečer še vedno v negotovosti. Radovedno in nestrpno so čakali okrog radijskega aparata, kaj bo poročal. Iz Kamnika so res takoj obvestili radijsko oddajno postajo s prošnjo, da sporoči planincem na Veliki planini vest o srečnem povratku pogrešane trojice smučark. Vest o tem je prispela v Kamnik ob 20., ob 21. pa jo je že javil radio, ki je bil v tem primeru važen posredovalni faktor. Priporočljivo bi bilo, da so ta praksa uvede tudi v bodoče, kar bo v marsikaterem primeru olajšalo reševanje v planinah. prihranilo pa tudi mnogo truda in stroškov. Vsaka planinska koča, bi morala imeti vsaj detektor in v primeru nesreče bi bila v dogovorjenem času takoj vzpostavljena zveza med planinsko kočo in med SPD, ki bi lahko poročalo o odpravi reševalne ekspedicije, ali pa v primeru dozdevne nesreče o morebitnem srečnem povratku pogrešanca- Zverinsko ravnanje z ženo Zaradi pdležnise je imel ženo zaprto v hlevu Maribor, 4. januarja Ivan Babšek, posestnik v Trnovcih. je zapodil svojo skrbno dobro ženo Marijo v hlev in začel s svojo deklo intimno življenje, ki seve ni ostalo brez posledic Zločinec bi ne bil prišel tako hitro v roke pravice, dQ ni prišla neka znanka uboge žrtve k Babškovim na obisk. Ko je povpraševala po vasi, kam je izginila Marija B.tbškova, je izvedela od nekega otroka, da mora Marija živeti v hlevu v največji nesnagi in da ravnata njen mož in njegova priležnica Marija Krekova z njo slabše, kakor z živino. Znanka se je hotela o tem prepričati: podala se je skrivaj v hlev in našla Marijo Bab^kovj zaprto v zaboju, ki je bil pritrjen na strop tako, da sia dve struni zapirali stene, tretja stran je bila cbita z deskami, četrta pa je bila preprežena z bodečo žico; — tako je bila bedna žena zaprta v kletki in kakor nevarna zver prepuščena nesrečni usodi Vsa izčrpana in do obupa potrta je pripovedovala bedna žena svoji znanki, kako ravna z nio njen okrutni mož Povedala je. da dobiva za hmno le ostanke, pa te le redko kdaj Dokler ni bila zamrežena, je hodila pod kravo, ki je dojila teleta in je skupaj s teletom sesala mleko, di ni umrla od gladu. Pri tem pa jo je zasačila moževa priležnica, nakar so bed no, smrti izročeno ženo zaprli v ta zaboj t r ga oKii z bodečo ž:co. Zverinski mož :e izčrpano ženo še pretepal, priležnica p.i ji je dajala v pijačo lizol, da bi se je čimprej iznebita. Slama, na kateri je ležala Babškova, je bila vsa premočena m gnila. Obleke ni imela reva prav noben** pokrita je bila le z umazanimi cunjami s katerimi pa nikakor ni mogla popolnoma zakriti svoje golote. Ko je po tem obisku postala sramotna zadeva le kolikor toliko znana, je nesreč ni Babškovi ženi uspelo, pobegniti iz straS-ne kletke. Zbežala je v gozd, kjer se je klatila kakor ranjena zver. V silnem gladu hd Zvočni kino IDEAL predvaja veselo opereto m iS m m s Opereta smeha in zabave ter lepe godbe V nedeljo Mala pustolovka Predstave ob 4., 7. in 9.%, za praznike ob 3., 5., 7. in 9.%. S m Je jedla travo in obirala listje z grmovju Vendar Je revica kmalu povsem izčrpana izdihnila, šele nekaj dni po smrti so Jo našli napol nago, mrtvo, rešeno nečloveškega trpljenja. Grozovita zadeva, ki se ji ne bi čudili v kakšni kroniki iz srednjega veka, je tako prišla na uho oblastvom, ki so uvedla strogo preiskavo in spravila Ivana Bab-ška in njegovo priležnico Marijo Krčkovo v zapor. Pretekli torek dopoldne se je to skrajno žalostno in za naše razmere naravnost porazno grozodejstvo obravnavalo pred mariborskim malim senatom. Sodba je po paragrafih stroga, toda ljudska sodba bi bila gtovo še strožja. Ivan Babšek je bil obsojen na tri leta robije in na pet let izgube častnih pravic, njegova priležnica pa na IS mesecev robije in na tri leta izgube častnih pravic. Samo po sebi se vsiljuje vprašanje, ali je mogoče, da vsa soseska ni imela pojma o tem strašnem ravnanju, ali nihče izmed uglednih domačih činiteljev ni ničesar slišal in pogrešil gospodinje na Babškovi domačiji? O tem je bilo govora tudi v torek na razpravi, češ: kako da nista za to ne človeško početje vedela niti gg. župatk in župan? Predsednik senata je zatorej pri razpravi naglasil, da sta prav za prav so-obtožena tudi ta dva vrhovna krajevna či-nitelja. Žrtev pretepa pred 15 leti Škod jan, 4. januarja Med božičnimi prazniki je umrl v bano-vinski bolnišnici v Slavonskem Brodu Ignac Kegljevič iz Dolnje Brezovice pri Št. Jerneju. Smrt je zakrivil močan udarec, ki ga je pokojnik dobil pred 15 leti. Takrat je v Drami pri Škocijanu pozno zvečer prepevala na vasi gruča fantov iz Drame in okolice. Po naključju je prišel mimo po cesti Ignac Kegljevič v družbi s svojim mlajšim bratom in dvema tovarišema. Dramčani so začeli izzivati. Kegljevič je skušal obe družbi pogovoriti in je stopil malo bliže k nasprotnikom. Tedaj ga je nenadno neki Tomaž iz Ruhtne vasi udaril s kolom po glavi. Prizadejal mu je veliko rano v duplinici med nosom in čelom. Brat m oba tovariša so odnesli nevarno poškodovanega fanta v neko hišo in poklicali zdaj že pokojnega zdravnika g. dr. Trenca. Ta je ugotovil, da je rana smrtno nevarna in da obstoja velika nevarnost, da zadene poškodovanca možganska kap. Močna telesna konstrukcija je pripomogla, da je poškodovanec po nekaj mesecih ozdravel. Naipadalec je bil nekaj časa v zaporu; ker pa je Kegljevič okreval, so ga izpustili. Dobro leto po pretepu se je Kegljevi-ču rana nenadno odprla in iz nje je začel teči gnoj. Rana pa se je spet zacelila in Kegljevič ni čutil bolečin. To se je ponavljalo potem vsako leto. Dve leti po DANES VELIKA PREMIERA PREKRASNEGA FILMA Z LJUBKO ^ftaneii^o §ctctC Szohe Szohtdl Hussar • Puffy Paul Horbiger skrbijo za uspeh, po usodni klofuti, ki vodi pred oltar Reiija: GEZA BOLVART FILM JACJI OD »PAPRIKA« IN »POZDRAVLJA IN POLJUBLJA TE VERONIKA«. Rezervirajte vstopnice. Predprodaja od 11.—i/,1S. Predstave ob 8., 5., 7.% In 9.%, za praznike ob a„ 5, 7.% in 9.% uri NOV FOXOV ZVOČNI 2URNAL ELITNI KINO MATICA Telefon št. 21-24 Skandat v (faudimpelti VELEFILM ELEGANCE, LJUBKOSTI TER VESELJA nesrečnem dogodku se je Kegljevič izučil za ključavničarja in odšel v službo v Slavonski Brod, kjer je bil zaposlen v tovarni za vagone. Pridnega mladeniča so imeli predstojniki radi in zato ie hitro napredoval do višjega monterja. Pred božičnimi prazniki je nenadno začutil v glavi bolečine. Ker se je to dogajalo prej vsako leto, ga to ni preveč motilo. Bolečine pa so postajale vedno hujše in na božični večer ga je zadela možganska kap. Odpeljali so ga v bano-vinsko bolnico, kjer je tretji dan podlegel poškodbi. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi udarca. Ker se mu zadnje leto rana ni odprla, se gnoj ni mogel izteči, kar je postalo usodno. Truplo so prepeljali v roistno vas v Dolnjo Brezovico, kjer so ga pokopali. Priljubljeni pokojnik je štel šele 37 let. Nemila usoda ga je ugrabila prav v času, ko sta nameravala njegova roditelja obhajati zlato poroko. Proces proti napadalcu se bo zdaj obnovil. Šentjernejski orožniki obširno preiskujejo težavno zadevo, Ljubljančani se manj pravdajo Ljubljana, 4. januarja. Kako so se ljubljanski meščani in okoličani lani pravdali, nam približno sliko kaže splošni statistični pregled ljubljanskega sreskega sodišča, ki ima sedaj 4 oddelke za pravdne zadeve. Dasi so se po novem pravdnem postopniku, ki je stopil v veljavo 1. aprila lani, sreskim sodiščem določile večje agende (do 12.500 Din. prej Ie do 6250 Din), je bilo lani veliko manj pravd kakor predlanskim. Sreska sodišča so prevzela pa tudi menične tožbe do zneska 12.500 Din. Na posamezne sporne oddelke je prišlo: oddelek II. 1935 pravd (predlanskim 2192), oddelek III. 1771 (pred lanskim 1984), oddelek IV. 1949 (predlanskim 2192). Vštete so tudi menične tožbe, ki jih je bilo vsega 370. V praksi so ostale še stare opominjevalne tožbe do zn°ska 6250 Din, vseh je bilo 3610, predlanskim 3341. Izvršilna oddelka V. in V a sta bila močno zaposlena. Prvi je izkazal 6041 ekse-kucij (predlanskim 5509), drugi pa 5677 (6433). Kovačnica denarja na Črnučah Ljubljana, 4. januarja Črnuški orožniki so včeraj zjutraj pripeljali v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča celo družino Šubljevo: mater, hčerko im še dva mlajša sinova. Vse to v zvezi s preiskavo zaradi ponarejanja kovancev po 20 in 50 Din. Ključavničar France Šubelj, ki je bil aretiran in odveden v zapore že pred novim letom, si je napravil model za oba kovanca na preprost, a dober način. Napravil je slične klešče, kakor jih rabijo cerkovniki za kostije. Orožniki so zaplenili 4 komade po 20 Din in 12 komadov po 50 Din. Šubelj je že nad pol leta ponarejal srebrnike in jih razpečaval po raznih gostilnah. Sam je priznal, da je spravil za 2000 Din falzifi-katov v promet Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Jose-fove« grenčice pn težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Falzifikati so se pojavili po črnuški in bližnji okolici. Sprva so orožniki računali, da izvirajo falzitikati iz kakih drugih krajev.^ Veselo Šubljevo življenje je naposled orožnike napotilo, da so po božičnih praznikih napravili pri šublju hišno preiskavo. Ko so se orožniki bližali Šubljevi hiši, jo njegova mati vzkliknila: »Joj, France! Orožniki gredo!« Hitro so poskrbi falzifi-kate in modele. Denar so pometali v sneg. Šubelj je izdeloval za divje lovce, med katere se je sam prišteval, tudi puške, od-nosno: prenarejal je vojaške karabinke. Vlomilec pri Bat'i je dobro poznal razmere Zaradi tržnega dne je lahko odnesel izdaten plen Ljubljana, 4. januarja Ni dvoma, da Bat'ova prodajalna v Ljubljani zelo dobro posluje. O tem pričajo cele gruče ljudi, ki se zjutraj kakor tudi po opoldanskem odmoru zbirajo pred vrati, da pridejo nato v izbiranja čevljev čim prej na vrsto. Davi pred 8. uro pa je tam zbrano gručo presenetil napis, da bo trgovina ostala zaprta do 10. ure. Baš ta napis je privabil bliže še množico drugih. Zagonetka je bila hitro pojasnjena: v trgovino Bat'e je bil ponoči izvršen drzen vlom. Tat je odnesel dovolj bogat plen, nad 32.000 Din. V trgovini so imeli včeraj ves dan obilo posla, ker je zaradi tržnega dne bilo v mestu tudi veliko deželanov. šele po poslovnih urah je naprosil poslovodja g. Adolf Cizelj osobje, da mu pomaga pri inventuri in so ostali skoro vsi nastavljenci v trgovini pri delu do pozne noči. Cizelj, ki stanuje v mestu kot podnajemnik, ni maral odnesti dnevnega izkupička na dom, marveč ga je shranil v pisarni v miznici, kar sicer ni bila njegova navada. Iz pisarne je odšel tik po polnoči in zaklenil za seboj dvoriščna vrata. Ko pa je davi prišel prvi v službo čevljarski mojster Bat'ine popravljalnice g. Franc Vognnee, je na svoje nemalo presenečenje našel težka, z železom obita vrata, ki vodijo v lokal s prvega Perlesovega dvoriSča, samo priprta, dočim je bila ključavnica odtrgana, železni zapah pa skrivlien. Vogri-nec je takoj lahko ugotovil, da je bil po noči izvršen v trgovino vlom. Odhitel je zatorej pred glavno pošto po stražnik*, mu pojasnil zadevo, nakar je ta obvesti' kriminalni oddelek policijske uprave. V trgovino so se podvizali policijski agenti, daktiloskop g. Podobnik pa je posnel več prstnih odtisov, ki jih je našel na vratih. Medtem je prispel tudi poso vodja g. Cizelj, nakar so v pisarni ugotovili, da je vlomilec privzdignil pri mizi leseno ploščo, odprl predal ter se polastil škatlje, v kateri je bilo skupno 32.161 Din gotovine, obstoječe iz dveh bankovcev po tisoč dinarjev, 100 bankovcev po 100 Din, 235 srebrnikov po 50 Din, 55 srebrnikov po 20 Din, 262 komadov po 10 Din, ostalo pa drobiž. Vlomilec je izprva očividno stikal tudi okrog blagajne v pro-dajalnici, ki jo je pa našel odprto in prazno. šele nato se je odločil za vlom v miz-nico, kier je res našel denar. Gotovino Je vzel s škatljo in usnjato torbico vred, ki jo je našel poleg. Posegel je tudi še po sedmih parih nekoliko defektnih svilen*h nogavic v vrednosti 168 Din, ki jih je takisto našel v miznici. Vlomilec je moral, kakor vse kaže, precej dobro poznati razmere v Bat'ini trgovini Ko se je odločil za vlom, je čakal čez polnoč najbrž na drugem dvorišču Perlesove hiše, ki je zvezano s prvim oo kratkem prehodu. Šele ko so odšli vil uslužbenci iz Bat'inih lokalov ter je tam ugasnila luč in so izginili tudi gostje iz restavracije pri Jerici ter se je umirila vsa hiša, je odšel na delo. Izvedel je vlom prav strokovnjaško in odšel s plenom popolnoma nemoten. Najbrž je čakal na dvorišču skrit do zgodnjih jutranjih ur, ko so odprli hišna vrata, nakar je lahko izginil neopažen. Sluga tvrdke Bat'a je nekaj pred poldnem našel škatljo, ki se je je bil polastil vlomilec, zakopano v sneg na smetišču na drugem dvorišču. Blizu škatlje je zakopal vlomilec v sneg tudi usnjeno torbico, ki je last blagajničarke. Preiskava dosedaj ni še dosegla nobenih pozitivnih rezultatov, vendar ni izključeno pričakovanje, da se bo vlomilec na kakršen koli način izdal in ga bodo tako kmalu spravili na varno. Te dni je bilo vlomljeno skozi kletno okno tudi v Zadružno klet osrednje vinarske zadruge na Kongresnem trgu. Vlomilec je s ponarejen;m ključem odprl v kleti železno blagajno, iz katere je ukradel nekaj malega gotovine in pa za 4910 Dm boljših cigaret. Nadalje je odnesel dva moška klobuka, več gramofonskih plošč, rjavo usnjato aktovko in stroj za striženje las v skupni vrednosti 710 Dn Ugoden posel za trafikante! Ne potrebujete nikakega denarja, zaslužite pa lahko lepo. Pošljite svoj naslov na sledečo adreso: Ugoden posel, Maribor I., poštni predal 73. Uboj na godovanju Maribor, 4. januarja Včeraj dopoldne je sedel na zatožni klopi pred malim senatom 211etni krojaški pomočnik Konrad Vučko iz Srednje Bistrice v Prekmurju. Lani 24. novembra je z nožem zabodel posestnikovega sina Antona Soka, ki je mesec dni nato v bolnici v Murski Soboti podlegel poškodbam. Obtožnica pravi, da so se kritičnega večera zbrali fantje pri posestnici Katarini Kra-merjevi v Srednji vasi, ki jih je povabila na godovanje. Seveda se je precej pilo, in ko so se vinski duhovi razvneli, je opazil Katarinin brat, da je obtoženec potegnil iz žepa nož, s katerim je pričel mahati okrog sebe. To je spravilo pokonci vso družbo in nastal je prepir in pretep, med katerim je Vučko prerezal z nožem telovnik in ga lahko ranil, nato se je pa lotil še Soka, katerega je večkrat zabodel. Pri razpravi je obtoženec krivdo zanikal in trdil, da se pretepa ni udeležil in da je Soka nekdo drugi zabodel. Sodba: 5 let in mesec dni robije ter trajna izguba častnih državljanskih pravic. MISTERIJ DŽUNGLE Je najsenzacionalnejši film sedanjosti. V njem nastopi človek — gorila Predstave v Zvočnem kinu Dvor ob 4., 7. in 9. uri, za praznike ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer. m ULTURNI PREGLED Nove knjige Tiskovne zadruge Tiskovna zadruga bo tudi v letu 1934. nadaljevala svoje založniško delovanje. Za sada i so v tisku nekatere knjige, ki jih je napovedala za prejšnje leto in ki zaradi nekih ovir niso mogle iziti pred koncem leta. Tako je pravkar dotiskana avtobiografija slikarja Tineta Kralja, ki izide kot dvanajsti zvezek »Slovenskih poti«. Knjižica je svojevrsten pojav v naši literaturi. Opremljena j a s številnimi ilustracijami. Dotisku-je se antologija slovenskih protestantskih pisateljev v redakciji in z uvodom prof. dr. Mirka R upi j a. Ta knjiga ho po značaju in opremi edinstvena v našem slovstvu- Brez nje ne bo popolna knjižnica nobenega slovenskega izobraženca, saj nam ti stari teksti kažejo začetke našega pismen asa jezika in nas vodi jo skoraj štiri sto let nazaj. Oprema bo posnemala slog tedanjih knjig. — V tisku je tudi mogočni roman Emila Zolaja »Germinak. ki je v nekem smislu klasičen spis socialne književnosti. silen v svojem zdravem naturalizmu. preorire^valen po svoii nevsiljivi tendenci. Roman je prevel Alfonz Gspan. Vse tri knjige bodo kmalu v rokah naročnikov in na razpolago ostalemu občinstvj. Medtem je že pripravljen založniški pro-ram za tekoče leto, ki bo objavljen v ee-Vi takoj, ko izidejo vse knjige za 1. 1933. Vniširšim čitaisliskim vrstam bo ustrezala nova zbirka z naslovom Ljudski roman. Tu bo med drugim izšel nov prevod znamenitega Dumasjevega romana »Dama g kamelijami«, ki ima Se vedno po vsem svetu tisoče in tisoče hvaležnih či tate! j ev. Roman je skrbno prevel Boris R i h-t e r š i 5. Za zbirko Mojstri in sodobniki 9ta izbrana dva sodobna pisatelja, med njima češki pripovednik Ivan Olbracht e krasnim romanom »Nikolaj Šuhaj, razbojnike, ki je dobil lani češkoslovaško državno nagrado in dosegel v nedavni anketi »Lido* vih Novin« največje število glasov izmed čeških avtorjev. Roman prevaia B. Borko. Tiskovna zadruga bo nadaljevala zbirko »Slovenske poti« in izdala v zbirki Slovenski pisatelji dolgo pričakovanega Prešerna v redakciji in z uvodom našega največjega prešern osi ovca, univ. prof. dr. Kidriča. Vsak prijatelj naže književnosti bo z veseljem pozdravil to vesti Tiskovna zadrr ga nas je naprosila, naj opozorimo nr^ne naročnike in vse občinstvo na njen letošnji založniški program in obenem pristavimo, da pripravlja Znižanje naročnine za svoji zbirke, kar bo v teh časih nedvomno sprejeto z zadoščenjem. Slej ko prej polaga Tiskovna zadruga posebno važnost na izdajanje mesečnika »Ljubljanski Zvon«. Novi urednik dr. Anton O c v i r k 9J ja z velikim elanom oprijel dela in je zopet združil okrog sebe lepo število odličnih sotrudnikov. Prva številka »Ljubljanskega Zvona« izide prihodnje dni, ker se je zaradi praznikov nekoliko zakasnila, v bodoče pa bo izhajal Zvon redno vsakega prvega v mesecu. Kakor izvemo, izideio v prvi številki nove pastni našega največjega poeta Otona Zupančiča, ki že same dajejo novemu letniku Zvona izredno mikavnost. Pomembna in zanimiva bo tudi proza J iša Kozaka, dva nova romana (Bevk. J a r c) Da utegneta zainteresirati tudi širše občinstvo, ki je doslej v Zvonu najbolj pogrešalo štiva te vrste. Ljubljanski Zvon stane na leto 120 Din in se naroča p-i upravi v Ljubljani, Selenbur-gova ulica 3. Nova Nušičeva komedija in druge novice iz Zagreba Malo pred božičem smo imeli premi^ro komedije Branislava Nišiča »Beograd nekoč in sedai«. Našič je kot izkušen gledališki rutineir zadel tudi v tej najnovejši komediji ton, ki zabava občinstvo. Vse njegove osebe so tudi tu posnete iz življenja, in 9icer kar preprosto, brez umetne primesi. Prav zaradi tega učinkujejo iskreno, močno in prepričevalno. Nušič nikjer ničesar ne olepšuje; s svojimi pesniškimi očmi opazj-je trezno in vidi vse t3ko. kakor ja v življenju, v tem pa ie njegova velika odlika. Razen tega kaže Nušič dovolj poguma in se ne boji resnice. Komedija »Beograd nekoč in sedaj« ie po svoji koncepciji in izvedbi dokaj prepr > sta; nima drugih pretenzij, kakor da zabava občinstvo. A to ji v polni meri uspava. Neki star Beograjčan, ki ga je 6lužba zanesla v provinco, ni bil že polnih trideset let v prestolnici. Ko pa je v časnikih čital, da je njegov sin v Beogradu napovedal kon-kurz, je nemudoma odpotoval z ženo v Beograd, da bi sina potolažil. Kakšno presenečenje: Sin ni bil niti malo žalosten ali nesrečen, zanj je konkurz neka finančna atrakcija, dobra špekulacija, medtem ko se očeta zdi silno resna in pomembna zadeva. To ie bilo prvo očetovo presenečenje v Beogradu. Kako šele je bilo, ko je doživel druge reči: vnuki so kar izostali iz šole, deček se je ves posvetil nogometu in nima sploh nič drugega v glavi, deklica je šla k baletu in dviga n^ge tako visoko da sta starec in njegova žena vsa osupla od zgražanja, tretja vnukinja pa nima druae skrbi nego postati »Miss Beograd*. Skratka: v novi NuŠičevi komediji »e živo predočen konflikt med starimi in novimi nazori, staro in novo generacijo. Marsikatera 9itnjacija je prav kr mična, delo ie res zabavno, a to zadošča občinstva, ki išče v gledališču razvedrila. Izmed koncertov zadnjih štirinajst dni naj omenimo dva: Zagrebška filharmonija je priredila simfonični koncert ob sodelovanju domače pianistke Antonije Geiger - Eich-horn. (Liszt: Klavirski koncert Es-Dur). Orkester je mimo tega izvajal Bruckn a-rjevo IV. simfonijo. Po enodušnem priznanju zagrebške kritike in občinstva je imel ta koncert izreden uspeh in je pomenil velik dogodek v dalu Zagrebške filharmonije m Antonije Geiger - Eichhorn. Dirigiral je Lovro Matačič. V dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda smo imeli koncert pianista Karla Zecchija. Pianist Zecchi je zanimiv umetniški pojav, poln živcev in emocij. V njegovem muzici-ranju čutiš kri in puls. Tehnično je na popolni višini in tehnika mu res služi zgolj v višje umetnostne namene. V skoraj popolnoma temni dvorani se Zecchi vdaja sanjarjenju na svojem instrumentu, ustvarjajoč napetost in razpoloženost. Med njegovim igranjem nastanejo včasi hipi, ko je ozračje kar nasič«oo z elektriko. V takih trenutkih Zecchi vprav fascinira. V tej zvezi je treba posebej omeniti njegovo izvedbo Mozarta. Takega Mozarta slišiš zares le redkokdaj, a mogoč je samo pri tako eubtilni pesniški duši, kakor odlikuje Zecchija. Zecchi pa ni samo pesnik in sanjač, marveč popoln mojster. Sodi v vrsto tistih umetnikov, ki bi jih hoteli slišati še in še. Njegov koncert v Zagrebu (bil je že drugi) je pomenil nepozabno umetnostno senzacijo v koncertni dvorani. Naposled še nekoliko drobnih novic: Zagotovljeno je gostovanje režiserja dr. Branka Gavelle. ki bo postavil na naš oder Vojnovičevo »Dubrovačko trilogijo« in Ko-9orjev »Požar strasti«. — Tito Strozzi je snisal pod psevdonimom »De tis« komedijo »Kako se zapeljujejo čenske«. ki bo kmalu uprizorjena. V drami ie na vrsti Shakespear j*v »Julij Cezar«, v operi Moniuszkova »Halka«. — Režiser Kari Drevrs ie odprl v Zagreibu operno šolo. Žiga Hirschlcr. lomače vesti ♦ Odlikovanje. Z redom jugoslovenske krone 4. stopnje sta odlikovana inž. Wladi-mir Križanovvski, podravnatelj železnic v Poznanju in predsednik odbora Zveze poljskih inženjerjev in železničarjev, in inž. J. Wolkanowski, načelnik in namestnik predsednika odbora Zveze poljskih inženjerjev in železničarjev. ♦ iz železniške službe. Napredovali so za prometne uradnike v 9. položajno skupino- Paternost Jožef v Trbovljah; še-gula Jakob v Zalogu; Topolovec Anton na Pragerskem, Jordan Dragomir v L.tiji; Hrovatin Franc na Rakeku; Sušanj Oktavi jan v Celju; Caf Ivan v Zidanem mostu; Der gane Jožef v Kočevju; Izlakar Janez v Trbovljah; Adam Ciril v Hrastniku; za administrativnega uradnika: Lasič Bogomil v Mariboru, glav. kol.; za pomožnega prometnika v 10. položajni skupini: Benini Karel v čakovcu; za pomožna nadzornika električnih naprav: Erjavec Leopold v Ljubljani, glav. kol. in štrajher Miroslav v elektro-delavnicl, Ljubljana, glav. kolodvor; za pomožnega nadzornika brzojava: Robič Jožef v signalni delavnici, Ljubljana. ♦ Razpored pravoslavnega božičnega bogoslužja. Danes bo službena sv. liturgija v ženski kaznilnici v Begunjah; na badnji dan 6. t. m. bodo »carski časovi< ob 9. sv. liturgija Ziatoustova pa bo ob 10. v sanatoriju na Golniku; na prvi dan Božiča 7. t. m. bo v pravoslavni kapeli sv. Nikole v Ljubljani ob 6. veliko >povečerje sa ju-trenjem', ob 10. sv. liturgija Vasiljeva, ob K. pa »večernja«; na drugi dan Božiča 8. t. m. bo »jutranje« ob 7., sv. liturgija Ziatoustova ob 10., »večernja« pa ob 17.; na dan sv. arhidijakona Stevana bo »jutrenje« ob 7., sv. liturgija pa ob 10. ♦ Pomorščaki zahtevajo uvedbo pomorskega zakona. Pomorščaki, ki so zborovali na Sušaku, so sprejeli resolucijo, ki zahteva nujno uvedbo modernega pomorskega zakona, ki bi po načelih socialne pra-v čnosti uravnal interese lastnikov ladij in pomorščakov. Ta zakon naj bi v prvi vrsti vseboval določila o kvalifikaciji članov posadk, o prebrani mornarjev na ladjah in o kontroli razmer na ladjah, ki naj bi jo stalno in sistematično izvajale pomorske iri konzularne oblasti. ——Bi Vse poslovne knjige dobite v prvi vrsti pri + šolski časopis. Seja odseka za sestavo šolskega časopisa bo v soboto 6. t. m. ob 8. zjutraj v Celju. Člani odbora, ki ga se-s*avljajo učitelji iz različnih kraiev banovine, se bodo sestali v kavarni »Evropi«. + Zdravilišče Golnik priredi pod okriljem ZKD predavanje dne Š. t. m. ob pol 17. url o temi; Potovanje v Maroko. Predaval bo g. dr. Reya Oskar. ♦ Dr. Giunio. bivši župan Korčule je umri. Na otoku Korčuli je v sredo po dolgi bolezni umrl 65 letni bivši korčulanski župan ln odvetnik g. dr. Dinko Giunio, ki si je pridobil velike zasluge za napredek Korčule. Iniciativnega in uspešnega komunalnega politika pa je pošteno in globoko socialno čustvovanje napravilo tudi za velikega dobrotnika revnega prebivalstva. ♦ Kriza v boroveljski puškami Pred vojno so izdelovali puškarji v Borovljah na leto preko 10.000 pušk, potom pa vsako l*1-to vedno manj. Lani so jih izgotovili komaj 3700, prejšnje leto pa 4400. Državna strokovna šola za piiškarstvo, ki je bila urejena tako vzorno, da je enake niti v Nemčiji niso Imeli, je skoraj pred razDUStom. Ta šola ni več državna zaradi varčevanja, kako dolgo bo še privatna, pa tudi nihče ne ve. Poleg ravnatelja je ostal samo še en učitelj. Pri puškarski zadrugi je bilo pred 10 leti vpisanih še 120 vajencev, lani pa jih je bilo samo še 5. To so pač dovolj slaba •znamenja za bodočnost nekdaj tako znamenite in uspešne puškarske obrti. še niste nakazali naročnine za zadnji kvartal? Dokler ne plačate, niste zavarovani za slučaj nezgode pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI«, splošni zavarovalni družbi v Ljubljani, Tyrševa cesta 15. Nakažite še danes! Naša številka čekovnega računa je 11.842. m^mmmmmmms ♦ Kataster Beograda je dovršen. Te dni je stalna katastrska komisija, ki je bila imenovana že v oktobru 1. 1931., dovršila svoje delo. Za področje Beograda je popolnoma urejen kataster in je tako dovršeno delo, s katerim so začeli že pred 30 let. Zemljiška knjiga za beograjsko področje začne poslovati prihodnji mesec. ♦ Nevarne vremenske izpremembe. Po večdnevnem deževju je tako močno narasla reka Una s svojimi pritoki, da je velik del Posavine pod vodo. Pri Jaseaovcu sta Una in Sava visoki že 7 metrov, pa se boje, da se bo tudi Sava razlila preko svojih bregov. Tudi okolica Broda je v strahu pred veliko poplavo. Reka Bosna se je že razlila okrog Doboja ter poplavila nekaj vasi. Naglo narašča tudi reka Ukrlna, ki je zelo nevarna, ker lahko v nekaj urah poplavi ogromne komplekse zemljišč med Bos. Brodom in Dervento. Meščane Jajca je v torkovi noči prebudila silna detonacija. V strugo reke Plive se je zrušila ogromna od hriba odcepljena skala, ki je tako široka in visoka, da se je tok reke zaobrnil na stran. Okrog Bihača je po osmih dneh dežja začelo spet snežiti. Sneži tudi po vsej Vojvodini. Med Banjaluko ;n Jajcem je spet otvorjen promet z avtobusi, ki je zaradi snežnih žametov počival 15 dni. _ V Medmurju pa so kmečka posestva v veliki nevarnosti zaradi naraščanja Drave, ki pri Prelogu stalno menjava svojo strugo ter poplavlja in odnaša zemljišča. Po dolgem dežju je spet hudo oškodovala nekaj posestnikov. Nevarna postaja tudi Mura pri Kotorlbl, ker jo Madžari na svoji strani močno ograjujejo ter se tako vsa sila vodovja zaganja na našo stran. ♦ Konec pobratimstva zaradi loterijske sreče. Pred sodiščem v čačku se pravdata bivša zvesta pobratima, ki ju je razdvojila sreča pri loteriji. Pred nekaj meseci sta se naselila v Ježevici kot rokodelca dva moža, ki sta se pobratila v niški kaznilnici. Z delom, ki sta se ga naučila v kaznilnici, sta se ukvarjala in preživljala kakor naj-zvestejša brata, dokler ni srečka, ki sta jo skupaj kupila, zadela 250.000 Din. Bratsko sta nekaj dni veseljačila ter nakupovala razne potrebščine za skupno gospodar stvo, 200.000 Din pa sta vložila v poštno hranilnico, želela sta vložno knjižico z dvojnim imenom, ker pa to ni šlo, je bil v knjižico vpisan samo eden, češ, da je to itak vseeno, ker se ne mislita nikdar Io. čiti. Čez nekaj dni pa je pobratim s knjižico izginil in trdi sedaj, da je ves denar njegov. Njegov bivši pobratim se sklicuje na poštne uradnike, ki se še spominjajo, kako sta moža govorila o skupnem gospodarstvu in premoženju. ♦ Dva otroka sta zgorela. V okolici Osi-jeka se je pripetila huda nesreča. Dva otroka, Angela in žarko Džlpalo sta ostala sama v stanovanju, ker je mati šla po opravkih v bližnjo vas. Otroka sta zažgala slamo v postelji in je ogenj zajel poleg postelje tudi pohištvo. Oba otroka sta dobila hude opekline ter sta bila prepeljana v bolnišnico, kjer sta umrla za opeklinami. ♦ Za poplavljence je zbrala šola v Hiu-šici 40 Din. ♦ Obledele obleke barva v razlifinih barvah In pllsira tovarna JOS. REICH. Iz L^«Mjane u— Danes se udeležite v kar največjem številu manifestacijskega zborovanja v So-kolskem domu na Taboru. Shod se bo začel ob 20. uri. Priredijo ga sokolska društva in organizacija Narodne odbrane v Ljubljani in okolici v proslavo petletnice zgodovin-skega šestojanuarskega manifesta, ki pomeni najvažnejši mejnik v razvoju Jugoslavije. u_ Ljubljanskemu članstvu NSZ. Akcijski odbor Narodne strokovne zveze je odpovedal nameravani prijateljski večer, ki bi se moral vršiti v petek 5. t. m. v restavraciji na glavni postaji, ker bo isti večer nacionalna manifestacija Sokola in NO na Taboru. Akcijski odbor poziva članstvo NSZ, da se udeleži nacionalne manifestacije ob 20. na Taboru. u_ Vojni invalidi in vdove. Udruženle vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, poziva svoje članstvo, da se sigurno udeleži shoda danes ob 20. na Taboru in 7. t. m. ob 11. dopoldne v veliki dvorani hotela »Uniona« manifestacijskega zbora. u_ Grafični prosvetni večer. Tako Je, če organizacija pridno dela. Izvežbajo se njeni ogranki, posamezni sposobni organizatorji še dajo svoje smernice in potem je vse v najlepšem redu pripravljeno za prosvetni večer, kakršnega nam bo v ponedeljek zvečer v Delavski zbornici nudil na-obrazbeni odbor ljubljanskih grafičarjev. Uvodno besedo bo izpregovoril znani organizator obč. svetnik g. Drago Kosem, or-Kestralnl odsek »Grafike« bo Izvajal štiri izbrane skladbe, nato bo pevsko društva »Grafika« pod vodstvom Danila Bučarja zapelo štiri domače pesmi. Po kratkem odmoru se nam predstavi gledališki odsek »Grafike«: z Ganglovo enodeja.nko »Dediščina«. Vstopnine ne bo treba nikomur plačati samo spored bo po dva dinanja. Cellst Bogomir Leakovle, ki koncerti ra v ponedeljek 8. t. m. t Filharmonlčnl dvorani, Igra v J. delu svojega koncerta Brahmsovo sonato r e-molu in Boocherl-nijev koncert v b-duru.. V II. drugem delu pa Valentinijevo sonato v e-duru, dalje 4 krajše stvari, In sicer Boocherinldev >Ron-do€ Debussyjev »Reverie« Bachovo arijo in Rimski-Korsakov »čmrlov let«. Klavir-sko spremljevanje oskrbi pianist Marjan Lipovšek, ki zaigra ob začetku 13. dela 2 skladbi za klavir in sicer Gluukov >Ca-priče« v predelavi Saint-Saensa Ln Boel-manovo »Toscato«. Glede kvalitete Leskovca kot čelista naj omenimo samo tole; Orkester dunajske dvorne opere je Iskal namestnika za čelo v Bvojem orkestru. Izmed 16 kandidatov, ki so se za to mesto priglasili, je dobil na preizkušnji g. Lesko v le prvo mesto. Dokaz, kako popolno obvlada g. Leskovic svoj instrument. Koncert, na katerem nastopita dva domača umetnica, mora vzbuditi pri publiki največje zanimanje. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matico. Velike količine odpadkov odstranjujejo lz telesa pri milem in zanesljivem učinkovanju Artin-dražeje Vsebina škatlice po 8.— Din zadostuje za 4 do 6-krat. Dobiva se v vseh lekarnah. Odobreno od min. ns/C. politčke ia narodnega zdravja, S. Br. 22.1U5, oDie Literatur« z dns 31. decembra podaja H. F. Schulz pregled nemškega knjigotrštva v minulem letu. Piscu se zdi naravno, da je v tem letu najbolj šla politična knjiga in da eo Ž3 do sredini oktobra prodali 1,200.000 izvodov Hitlerjeve knjige »Mein Kampf«, ki je tudi pred božičem imela izreden usp?h. Močno so šle knjiga in brošure, ki ee tičejo vladne politike, n. pr. Pap^novi in Gob-belsovi govori in podobno. Tudi nove izdaje, spisov de Lagardeja in Mollerja ran den Brucka, dveh predhodnikov hitlBrjevsk? ideologije, so kupci mnogo zahtevali, takisto spise o rasah in evgeniki. Knjigotrška senzacija je bila Spengl^rieva brošura »Jah-r3 der Entscheidung«. — Nam je živahno povpraševanje po službeni literaturi pr^j dokaz znanega nemškega oportunizma nasproti vladi pesti, kakor pa dokaz »nacionalne povzdige«. — O leposlovju pravi poročevalec: »Kljub temu, da niso prišle črne liste, kakor jih je bilo pričakovati, je ve?, kar bi lahko stalo na teh listah, izginilo ne le iz knjigamiških izložb, marveč tudi iz interesne sfere občinstva.« Okus »visoko kultjrne« nemške čitateljske publi b? se potemtakem izpreminla po političnih režimih; včerajšnje veličine so z današnjo izpremembo režima pozabljene in njih mesta zavzemajo prej neznapa, večiidel ob-skurna imena! — Izmed prevodov sla v prejšnjem letu vzbudili pozornost samo dve knjigi: Knnta Hameuna novi roman >Nacb Jahr und Ta?« in novi roman Sigride Und setove »Ida Elisabeth«. Kaj čuda: saj ie bi-la dana elužbena parola proti prevodni litera- turi! Zanimivo je nadalje, da se Nemci zopet v večjem številiu poglabljajo v staro germansko pesništvo, o čemer pričajo nove izdaje. Tjdi to je v lepem skladu s alužber nim duhom: žari«, imenitni državljani 1 Vzlic temu pa Schulz ne prikriva, da ie bilo lansko leto za nemško knjigotrštvo leto najhujše krize in da so ljudje bolj ko kdaj pre| obračali knjigi hrbet. Schulz si to razlaga z gospodarsko stisko, vendar pa je k temu nedvomno pripomoglo tudi bojno razpoloženje, v katerem je knjiga — razen politične — postala takorekoč odveč. Saj je prebujenim bojnim instinktom odvečno breme duha in kultare. zlasti ko nemški »kulturni« minister izjavlja, da prime za revolver. če sliši besedo »kultura«! — Schulz nosebno poudarja izredno slab položaj znanstvene literature. Božični trg je bil v glavnem prav slab. le tik pred prazniki je oživel. Tudi za božič eo si »der Obrigkeit« pokorni Nemci najrajši darovali politično kniige. — Značilno je, da je pomen cenenih izdaj po M 2.85 (n. pr Knauir) močno nadel. Kup.ijejo se bodisi knjige po normalni ceni, bodisi posebno cenone, zlasti izdaje po 80 pf en igo v. Slovanski filozofiji fe posvetila praška filozofska revija »Rueh filosoficky< dva zvezka. Med drugim srta tu objavljena pri-snevka dr. Vladimlria Dvornikovida in dr. Kseni'© Anastasijevideve. Intereeantsn i* tudi Tyršev uvod v Schopenhauerjevo fihr zofijo. _ Inserirajte v „JUTRU" Radio kotiček Ljubljana, 5. januarja Drevi ob 20. nastopi v radiu gospa Fa-nika Brandlova z vijolmskim koncertom Zaigra nam Bruchov Vijolinski koncert v g-molu, Dvorakove romantične skladbe op. 75., Cajkovskega Melodije. Viesetemp-sovo Reverie in Godardovo Canzonetta. Gospo Brandlovo poznamo že tudi s koncertov, ki jih je prirejala kot Brandl-trio v Ljubljani. Letos v maju bomo imeli zopet koncert Brandl-tria. V aprilu 1931 je priredil Brandl-trio koncert, ki ga je naša kritika uvrstila med izredne glasbene dogodke vse sezone. 2e ob prvem nastopu v Ljubljani je pokazal Brandl-trio izredno umetniško kvaliteto, drugi koncert je pa dokazal, da ga smemo po pravici prištevati med najodličnejša komorno glasbena udruženja te vrste. Glede programa drugega koncerta je bila naša kritika mnenja, da js bil nekoliko pretežak in da bi radi slišali namestu tega ali onega Cajkovskega ali Dvoraka. In tej želji bo ustreženo drevi, ko nam zaigra ga. Fanika Brandlova s svojim virtuoznim obvladanjem instrumenta rned drugim Dvorako-ve Romantične skladbe op. 75 in Cajkovskega Melodije. SVEDSKO KARTOTEKO &gpi ln pebiovne Hnjige vseh vrst nudi M. TI £ A H, LJUBLJANA u— Saša Santel, priznani naš umetnik je zapisal eno najlepših belokranjskih koled-nic ter jo v izredno lepi obliki izdal za letošnji Božič. Belokranjska koleda se dobi v vseh knjigarnah m stane 12 Din. u— Korošci! Ne pohabite, da ja v soboto 6. t. m. družabni večer. u_ Prostovoljna gasilska četa LJubljana VII • šiška priredi jutri ve.liko prepustno veselico, združeno s plesom v vseh prostorih hotela »Belevue«. Začetek ob 17. konec ob 2. ponoči. Vstop prost! Za dobro jedačo in pijačo pa bo poskrbel po zmerni ceni hotelir g. Pero šterk. Ker Je čist: dobiček namen.ien za nabavo novih cevi se vse prijatelje gasilstva najvljudneje vabi, da posetijo to prireditev U— Japonski dumping ne bo uspel, ker bodo pač domači izdelki, s katerim] boste postreženi na X. tradicionalnem obrtni. Skem plesu, ki bo nepreklicno 6. t. m. v Kazini, tako poceni, da si bo vsakdo lahko privoščil nekoliko ur razvedrila. Pridite ne bo vam žal. u— Mesu-skl lokali ln stolnice bodo v soboto, na dan sv, treh kraljev dopoldne odprte do 12. ure. u— Drevi »nadaljevalni plesni tečaj« Jenkove šole v Kazini. — Posebne plesne ure vsak dan. Iz Celja e— »Kari ln Ana«. Celjski igralci bodo uprizorili v četrtek 11. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču znano vojno dramo Leon-harda Franka »Kar! In Ana« pod vodstvom režiserja g. Milana Košiča. V posameznih vlogah bodo nastopili ga. Sadarjeva, gdč. Poderžajeva ter gg. Fedor Gradišnik, Ver-derber, Jelen, Hribar Rožanc in Zupančič. Predstava bo za abonraan. Vstopnice se dobe v knjigarni K. Goričarja vdove^ e— Pomladlvi Jadranske straže. Lani so bili na vseh celjskih šolah ustanovljeni pomladki Jadranske straže, ki imajo skup-no nad 2000 članov. Pomladek JS na drž. realni gimnaziji bo priredil v najkrajšem času akademijo. Prvo nedeljo v juniju pa bo priredil ves pomladek s celjskim krajevnim odborom JS velik javen nastop, pri katerem bodo sodelovale vse celjske šole. e— Novo hmeljarsko glasilo. V Zvezni tiskarni v Celju izide danes prva številka »Hmeljarskega vestnika«, glasila Hmeljarskega društva v Žalcu. List, ki ga urejuje društveni poslovodja in ugledni hmeljarski organizator g. Anton Petriček v Žalcu, bo izhajal mesečno enkrat, v hmeljski sezijl pa večkrat na mesec. e— Gibanje prebivalstva v 1. 1933. V celjski župniji je bilo lani 569 rojstev (292 dečkov in 277 deklic), ravno toliko kakor 1. 1932., umrlo je 452 oseb (252 moških ln 200 žensk) nasproti 479 1. 1932., porok pa je bilo 139 nasproti 148 1. 1932. šfevilo rojstev je ostalo torej neizpreme-njeno, število smrtnih primerov in porok pa Je nekoliko padlo. V decembru je umrlo v Celju 31 oseb (7 v mestu in 24 v javni bolnišnici), v okoliški občini pa 11 oseb (6 moških in 5 žensk). Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomeniJo--1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, fc. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7 padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo nai. TiSjo, druge najnižjo temperaturo. 4. januarja. Ljubljana 7, 763.3, 1.4, 96, mtrno, megla 10, 1.0, sneg; LJubljana 13, 765.6, 2.7, 82. mirno, 10, _ —; Maribor 7, 762.8, 1.0, 90 mirno 10, _ _; Zagreb 7, 764.0, 1.0, 90, SE2. 10, 1.0; dež; Beograd 7, 761.9, _1.0 90, Wl, 6.0,_sneg; Sarajevo 7, 763.2, _1.0, 90, Wl, 10, 4.0, »neg; Split 7. 760.6, 6.0, 65. NE3, 5. —, —; Kumbor 7, 757.9, 5.0 85, mirno, 10, 2.0, dež; Rab 7, 761.5, 75, N5, 10, 0.4, dež. Temperatura: LJubljana —, 0.8; 3.2, Maribor 8.0, 0.6; Zagreb 3.0, 1.0, Beograd 1.0. _3.0; Sarajevo 1.0, —1.0; Split 13.0. 5.0; Kumbor —, 4.0; Rab 4.0. •— Ne pozabit«, da Je nabavo novih srečk državne razredne loterije samo do 7. L m. Nabavite si srečke takoj v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočna komedija »Vesela naslednica« (»Zaljubljeni hotel«) in dve zvočni predigri u Maribora a— Slavnostni koncert v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije bo šele 12. t. m., ker bo pela 9. L m. ga. Mitrovi-Ceva pri slavnostni operni predstavi v Zagrebu. Kakor smo izvedeli, pride g. Mitro-vič, profesor zagrebške glasbene akademije, še danes v Maribor, da izuri orkester, ki bo spremljal go. Mitrovičevo. Razen tega nastopi vojaška godba pod taktirko kapelnika g. Svobode. Iz prijaznosti bo sodeoval tudi naš umetnik violinist g. Taras Poljanec, absolvent praškega konservatorija. Na klavirju ga bo spremljal g. Galatia iz Ljubljane Kakor razvidno bo koncert na višku glasbene umetnosti. a— Starešinsko društvo »Triglava« obvešča gg. starešine, da bo prihodnji skupni sestanek mariborskih starešin »Triglava« in »Jadrana« v torek 9. t. m. ob 20. v lovski sobi hotela »Orla«. Gg starešine vljudno vabljeni k zanesljivi udeležbi. a— širši odbor Pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora bo imel svojo sejo drevi ob 18. v mestni posvetovalnici z naslednjim dnevnim redom: poročilo o dosedanjem poteku pomožne akcije, zaposlitev brezposelnih, otvoritev ogrevalnice. dopolnitev članov ožjega odbora in slučajnosti. a— V gledališču bo na praznik Sv. treh kraljev ob 15. uri otroška predstava po najnižjih cenah. Uprizorila se bo pravljična •gra »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. — "Vstopnice, ki se dobe od 10 Din navzdol naj se rezervirajo že vnaprej. a— Danes bo gledališče zaprto, zato pa se boste dooro zabavali na XIV. akademskem plesu ob zvokih izvrstnega Ronny-jazza in ob ruini kapljjci »framski biser«. Začetek ob 20.30. a— Popravljanje volilnih imenikov. Mestno načelstvo razglaša, da je na podlagi zakona o volilnih imenikih popravilo stalne volilne imenike na svojem področju, oziroma jih je na novo sestavilo. Ti imeniki so razpoloženi strankam na vpogled v svrho eventualne reklamacije načelstva na Slomškovem trgu od 10. t m. do 5. februarja vsak delavnik od 11. do 13. ure. a— Ljudsko gibanje. Decembra se je rodilo v Mariboru 47 dečkov in 38 deklic, umr!o pa je 25 moških in 28 žensk. Porok je bilo 36. Vse leto se je v Mariboru ro-diio 1245 zakonskih otrok, in sicer 627 dečkov ter 618 deklic, nezakonskih otrok pa 350 in sicer 216 dečkov ter 136 deklic. Mrtvorojenih je bilo 43, od teh 27 dečkov m 16 deklic, umrlo pa je vse leto 868 oseb in sicer 450 mošicjh in 463 žensk. Porok je bilo 398. a_ Lanska statistika samomorov. Sa- morilna epidemija je imela lani zlasti v prvi polovici leta precej bogato žetev. Prostovoljno se je poslovilo od življenja lani v Mariboru 11 oseb, in sicer 7 žensk in 5 moških. Nesrečnike je pognala v smrt beda, nekatere pa tudi nesrečna ljubezen. Z Jesenic —s Sokolsko duštvo vabi vse člane ln članice, da se zanesljivo udeleže n. članskega sestanka ,ki se bo vršil danes 5. januarja ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu. Z ozirom na občni zbor je udeležba ?a vse članstvo obvezna, ker se bo na tem sestanku razpravljalo o kandidatni listi za novo društveno upravo. Iz Kamnika ka— Ljubljanski komorni kvartet, ki bo drevi ob 20. v Kamniku v dvorani kina Kamnika koncertiral, bo zaigral naslednje svetovno znane komorne kompozicije: Bee-thovno C-mol kvartet, Borodinov D-dur kvartet in Debussyiev G-mol kvartet. — Kakor čujemo, vlada za za koncert največje zanimanje. Povpraševanje po vstopnicah je zelo veliko, zato naj si Kamniča-čani, ki se hočejo naužiti te sijajne komor, ne glasbe, na vsak način preskrbe vstopnice v predprodaji v naprej. ka— Najdene gramofonske plošče*. Poročali smo že o drzni tatvini v gostilni pri Malovrhu. Tat je ukradel 40 kg masti, več kosov svinjine, nove čevlje in 25 gramofonskih plošč. Vse skupaj je naložil na sanke, ki jih je našel na dvorišču, in odpeljal. Gramofonske plošče so pred kratkim zaplenili pri drznem vlomilcu Lam-prehtu v Ljubljani, katerega so aretirali pred novim letom. Pri njem so našli tudi 2 ključa, ki ju je uporabil za vlom pri Malovrhu. Sumijo tudi. da je Lampreht izvršil vlom v p:sarno Peregrinovega avtobusnega podjetja, kjer je odnesel 1300 Din kovanega denarja. Aretirani se zaenkrat o tej zadevi še ni izjavil. Fz TrfeaveSf t— Smrt ugledne napredne žene. Umrla je po težki operaciji v najlepši življenjski dobi 40 let upravnica tukajšnje pošte g. Marija Tori roj. Gutsmandl. V temnih slutnjah se je podala iskat zdravja, v slutnjah, da se nikdar več ne povrne med drage svojce in med uradništvo, ki je imelo v nji najboljšo predstojnico. Pokojna gospa Tori je bila izvrstna in priljubljena uradnica, ki je uživala največje zaupanje in spoštovanje tako pri predstojnikih kakor pri občinstvu. Bila je vrla žena, ki je največjo skrb posvečala svoji družini, udej-stvovala pa se je tudi aktivno v narodnem življenju. Bila je zavedna Sokolica in ko-lašica, najbolj pri srcu pa ji je bila po-dužnica CMD, v kateri je vršila zaporedno važne funkcije. Zapušča soproga in dva sinčka, ki jima je bila najboljša mati. Naj počiva v miru, težko prizadetim sorodnikom pa naše najiskrenejše sožalje. t— Vojnim obvezancem. Uprava občine (vojaški oddelek) poziva vse v Trbovljah bivajoče mladeniče, rojene leta 1916. ne glede na pristojnost, da se osebno zglase v pisarni vojaškega oddelka v Trbovliah, soba št. 3 v svrho vp:*a v vojaško evidenco. Zglasiti se je do vključno 30 t. m. med uradnimi urami, izvzemši nedelj« in praznike. S seboj naj prineso d-užinski izkaz, krstni list. domovnico, vojaške dokumente očeta, bratov, šolsko in učno spričevalo Kdor bi se pravočasno ne zglasil. bi bil po voj. kaz. zakonu najstrožje kaznovan, kakor da «e odtegnje zakoniti voin^ki dolžnosti. Za pravilno zglasitev od?ovariaio tudi starši, sorodniki, varuhi, stanodajalci in službodajaJci prizadetih obveznikov. t— Članstvo Sokola »e poziva, da se udeleži pogreba umrle a Torijeve, ki bo danes ob pol 16. t— Nesreča. Pri delu na separaciji je odtrgala cirkulanka delavcu Pozniču Urbanu 4 prste na desnici. t— Koliko smo pojedli mesa. V preteklem letu se je poklalo v občinski klavnici v Trbovljah 28 bikov, 454 volov, 513 krav, 72 telic, 844 telet, 1335 svinj in nekaj drobnice, v Hrastniku pa 10 bikov, 295 volov, 44 krav, 17 telic, 430 telet in 456 svinj. V primeri s predlanskim letom je konzum mesa le neznatno padel, kar znači, je meso še vedno najcenejše živilo. Iz Ptuja J— Sestanek gospodarstvenikov pod okriljem odbora za splošno in strokovno naobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja bo v soboto dne 6. t m. ob 9. dopoldne v spodnji dvorani Narodnega doma za pridobitne sloje Ptuja, Ormoža in Ljutomera. Sestanka se udeleži tudi narodni poslanec g. Petovar, ki bo poročal o gospodarskih zadevah. Dalje bosta poročala na sestanku še davčni konzulent Zbornice za TOI g. 2agar in banski svetnik g. Za-dravec. j— Ptujska bolnišnica je sprejela v preteklem letu v oskrbovanje 1517 bolnikov, 56 več kakor leta 1932. Od teh je umrlo 61 oseb, to je komaj 4 odst., kar dokazuje, da je bolniška nesja v zavodu zelo dobra. j— jz sodne službe. Sodnik kazenskega oddelka tukajšnjega sodišča dr. Lipič je prevzel posle spornega oddelka za desni breg Drava, sodnik nespornega oddelka dr. Muhič pa je prevzel posle V. oddelka kazenskega sodišča. Sodnik izvršilnega od- delka dr. Muha Je prevzel posle nespornega oddelka in sodnik spornega oddelka za desni breg Drave dr. Suhadolnik Je prevzel izvršilni oddelek. J— Divji lovcL Pred kratim Je naletel lovski paznik lovskega revirja Pinter in Lenart iz Maribora na Dravskem polju na pet zank ,ki so bile nastavljene zajcem Veleposestnik in trgovec Franc Miki iz Gajovcev pa je prijavil orožnikom, da mu divji lovci v lovišču streljajo zajce in tudi nastavljajo pasti. Pred kratkim je videl neznanega moškega, ki je nesel iz njegovega lovišča zajca. Orožniki so uvedli preiskavo ter našli pri nekem posestniku železno past, ki so jo zaplenili in z ovadbo vred izročili sodišču. j— Ženo je brani!. Na novega leta sta se pojavila pri listnjaku posestnika Mustra Ignacija v Gruškovcu posestniška sinova Ivan Pristarič iz Gruškovca in Tetičkovič iz Brezovca ter brez vzroka napadla njegovo ženo. Muster je prihitel ženi na pomoč, zaradi česar sta se zlikovca spravila nadenj, ga razrezala z nožem po obrazu in mu izbila en zob. Muster je moral v bolnišnico. j— Vandalizem. Nedavno noč »o se pojavili pred hišo posestnika Blaža Gabrovca v Velovleki neznanci, ki so oboroženi s koli začeli razbijati po vratih in zidu. Razbili so mu razen tega na oknih 18 šip in poškodovali okenske okvire. Razgrajačem so orožniki že na sledu. j— Kino bo predvajal r soboto ln nedeljo ob pol 19. in pol 21. velefllm »Ljubav-ni tango«. V filmu poje slavni tenor milanske Scale Tito Schipa. Dodatek Foxov tednik. GOSPODARSTVO »Jugoslovenska Privreda" O priliki 251etnice obstoja in izhajanja >Jugoslovmskeaa Lloyda«, edinega jmro-slo venskega gospodarskega dnevnika, je solastnik tega lista in znani gospodarski pisatelj gosp. Joso Lakatoš izdal veliko gospodarsko publikacijo pod naslovom 3>JtigosIo-venska Privreda«- Knjiga, ki je pravkar izšla, predstavlja ogromno djlo in prekaša po svoji vsebini, vseetranosti in temeljitosti tudi slična dela v dragih večjih in naprednejših državah. Kdor se zanima za jugoslovansko gospod a rst>vo, bo v tej obsežni publikaciji naš3] ekoro vse, kar potrebuje. Delo obsega 40q strani velikega kvart f r-rnata. ima preko 2^0 grafikonov in 500 statističnih tabel. Prikazal je razvoj vseh panog našega gospodarstva od uedinjenja pa do leta 1932., odnosno 1933. Gospodarska statistika ie pri nas žal šj malo razvita Vsi statistični poda^ci. ki so dosegljivi, toda raztreseni po na j različne jih publikacijah, ali se hranijo v posameznih uradih, vse to je tu zbrano na en^m mestu, s Čimer j* delo pri iskanju teh podatkov olaišano tako znanstveniku kakor tjdj prak tičnemu gospodarju. G. Joso Lalkatoš >e že pred leti izdal znani veliki »Privredni almanah«, v katerem ie Izrazil namero, da bo dslo v prihodnji izdaji še izpopolnil. 1o obljubo fe v polni meri držal. Nova publikacija ni samo obsežnejša po izneSm^m statističnem in ostalem gradivu, temveč predstavlja tudi nekak adrjear za praktičnega trgovca in industriica. Vsak oddelek, ki 63 peča s posamezno produkensko panogo, ie opremljen z bogatim naslovnim materialom, ki se nanaša na posnm?zne tvrd-ke. Knjiga je jirpopolnjena tudi v tem pogledu, da vsebuje primerjalne podaike za drugs države, tako glede produkcijskih številk, kakor tudi glede zunanje trgovin--. Pri jbravnavi posameznih panog kmetijska produkcije, so na primer navedeni podatki o obdelani površini, produkciji in o izvozu za 26 evropskih držav in vrh teiga še za najvažnejše izven?vronsfce države, in to za štiri le'ta. Pri važnejših agrarnih in industrijskih proizvodih pa so navedeni tiidi še podatki o potrošnji v drugih evropskih državah. Da je knjiga povsod bogato opremljena s podrobnimi podatki o izvoza in uvozu, ni treba š? posebej omeniti. Prvi del knjige je posvečen prebivalstvu Jugoslavije v primeri z dragimi državami Obsežni drugi del obravnava vse panoge kmetijske produkcije, sadjarstva, živinoreje, ribarstva, itd. tretji del se nanaša ua agrarno reformo, četrti pa na zadolžitev kmetov. Obsežen peti del obravnava naše rudarstvo to topilništvo, šesti je posvečen šumarstvu, sedmi zunanji trgovini, osmi prometu (železniškemu, pomorskemu, rečnemu, cestnemu in zračnemu), deveto turizmu, deseto zadružništvu, enajsto denarništvu, zavarovalništvu in borzam in dvanajsto državnim financam. Najobsežnejši je trinajsti del, ki podrobno prikazuje našo industrijo, to sicer v posebnih poglavjih: splošni prikaz naše industrije, lesno Industrijo, prehranbeao industrijo, tekstilno industrijo, žeiezarsko-strojno industrijo, usnjarsko Industrijo, kemično industrijo, papirno industrijo, keramično-gradbeno industrijo ter elektrotehnično industrijo z zanimivimi podatki o elektrifikaciji. Zaključno poglavje je posvečeno socialnemu zavarovanju. Vsaka posamezna kmetijska ali Industrijska panoga je posebej obdelana Pri tem je pisec posvetil posebno pažaijo tudi manj važnim produkcijskim panogam, zlasti onim, ki nudijo možnosti za nadaljnji razvoj. Kar še posebno odlikuje delo je to, da nI sunoparna zbirka statističnega gradiva, temveč je pisano z živo besedo m za praktično uporabnost. Pretežni dei knjige je napisal g. Lakatoš sam, le enajsto in štirinajsto poglavje (denarništvo, državne finance in soc. zavarovanje) je signiral g. Miroslav Juhu, deseto (zadružništvo) pa dr. L. Prohaska. G. Joso Lakatoš je z izdajo te dragocene publikacije napravil veliko uslugo državi in vsemu gospodarstvu. S svojo knjigo je izpolnil praznino v naši gospodarski literaturi, ki bi brez njega gotovo ostala še danes neizpolnjena. Zanimivo delo priporočamo prav vsakemu, ne samo da se piscu izkaže hvaležnost za njegov veliki trud pri težavnem zbiranju potrebnega gradiva, temveč predvsem zaradi tega, ker je knjiga dejansko potrebna to koristna vsakemu gospodarstveniku, bodisi trgovem, industrijcu, naprednemu obrtniku ali bančniku. Gospodarske vesti = Pred ustanovitvijo nove tekstilne tvor-nlce Mautner-Cosmanos v Jugoslaviji. — »Prager Tagblatt« poroča, da je znana češkoslovaška tekstilna tvornica Cosmanos v pogajanju z Jugoslovenskimi tekstilnimi tvornicami Mautner d. d. (Zagreb - Litjja) glede ustanovitve tvornice za bombažno tiskano biago v Jugoslaviji, ki naj bi oskrbovala Balkan. Financiranje projekta naj bi prevzela jugoslovenska družba Mautner. Češkoslovaška družba Cosmanos bi bila udeležena na polovico, toda ne v obliki vplačane glavnice, temveč na ta način, da bi dala firmo in potrebne stroje. Družba Cosmanos ima tri velike tvornice v Češkoslovaški, od katerih pa dve stojita. Del tako razpoložljivih strojev bi odstopila novi družbi v Jugoslaviji. Končna odločitev glede tega projekta pa je odvisna od izida posvetovanj gospodarske Male antante. = Znižanje diskonta v Bolgariji Bolgarska Narodna banka je z veljavnostjo od 2. januarja t L mižala diskontno mero od 8 na 7 odstotkov, lombardno obrestno mero pa od 9 na 8 odstotkov. Po znižanju diskonta v Bolgariji ima sedaj naša država najvišji diskont v Evroci. = Znižanje diskonta v Litovski. Pn zgledu drugih severnih držav je sedaj tudi litovska Narodna banka znižala diskontno mer"o od 7 na 6 odstotkov, — Seja predsedstva Zveze trgovskih združenj je sklicana za 9. januar ob 10. v mali dvorani Narodnega doma v Celju Na dnevnem redii je med drugim poročilo o novih davčnih zakonih in gospodarskih uredbah, poročilo o organ;zaciji jugoslo venskega trgovstva. razprava o proračunu za 1. 1934, o socialnem zavarovanju in o predlogi zcl-n"enj. — Zagrebški gostilničarji zahtevajo uvedbo banovinske trošarine n?? w«no m žganje Te dni se je Udruženje gostilniških obratov skupaj z Udruženjem malih go stilniških obratov v Zagrebu obrnilo s posebno predstavko na bansko upravo s-av-ske banovine, v kateri zahteva takojšnjo uvedbo banov;nske trošarine na vino in žganje. Zagrebški gostiln čarji se pri tein sklicujejo na § 14 uredbe o izvajanju javnih del od 23. novembra 1933, ki pooblašča banske uprave, da uvedejo trošarino na vino in žganje, pri čemer se istočasno ukine pavšalno plačevanje državne in ba-novinske trošarine, ki je bilo uvedeno z zakonom od 18. aprila 1932. = Gradnja proge Bitolj-Ohrid-Struga Po vesteh iz Beograda se ima še letos pričeti z gradnjo železniške normalnotirne proge Bitolj-Ohrid-Struga. in sicer čim bodo končana dela na normalni progi Pri-lep-Veles. — Nikljasti denar namesto srebrnega. Nemčija je pred kratkim pričela puščati v promet nikljaste novce po 1 marko, in bo sedanje srebrne novce po 1 marko po lagoma vzela iz prometa. V nemških vladnih krogih so naziranja, da ni potrebno, da bi imeli novci, ki predstavljajo le drobiž, še posebno kovinsko vrednost Tudi v srebrnih novcih predstavlja vrednost srebra le majhen del nominalne vrednosti, in sicer v vseh državah z zlato valuto, to pa zaradi tega, ker bi v nasprotnem primeru. če bi bila kovinska vrednost teh novcev enaka nominalni, srebrni novci takoj izginili iz prometa, čim bi se cena srebru dvignila. Tendenca gre očividno za tem, da se ves srebrni denar nadomesti z nikljastim. Tudi Francij-a je osvojila slično stališče glede kovinskega drobiža Te dni so bili izdani novci po 5 frankov (15 Din), ki niso iz srebra, temveč iz niklja. Francoska državna kovnica je iz-kovala že za 130 milijonov frankov teb novcev. = Odgodena anketa o obrtnem zakonu. Anketa gosj>odarskib zbornic za reviziio obrtnega zakona, ki je že dvakrat zasedala v Bjogradu, je bila sklicana na zaklj jčno zasedanje 14. t. m. v Vršcu. Na tem zasedanju naj bi se ponovno proučila ona vprašanja. glede katerih eo posamezne organizacije iznesle pomislike. Na zahtevo nekaterih zbornic pa je to tretje zasedanje za enkrat odgodeno in se bo vršilo najbrž ob koncu tekočega meseca v Beogradu. = Razpored prldobnine. Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: V smislu člena 131. zakona o neposrednih davkih je razpored pridobnine in pavšalnega davka na poslovni promet za davčno leto 1933 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi urami v času od 8 do 15. januarja L 1. pri davčni uprav za mesto v Ljubljani. Vodn'kov tre 5t. 5. II. nadstr.. soba št 12. Vsi davčni zavezanci so. odnosno bodo še posebej obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi ln o odmer]«- 95 dtAduzrto- Ta nadvse elegantna, luksuzna Skatljica za Pyra-mldcn Iz odlične snovi, bode najlepši okrasni predmet Vaše torbice I Ko kupite omot Pyramldo-na po 20 tablet, prejmete popolnoma zastonj luksuzno škatljico v okusnem kartonu v dar. Pyramidon: svetovno* znana tableta proti vsem bolečinam in posebno proti težkočanr. pri men-struacljL V. X.: »JUGEFA« k. d, Zagreb, Gajcva 32. Oglas jc registr. pod S. Br. 19831 od 4. XI 1933 nem davku s plačilnimj nalogi (obvestili). Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni po prejemu plačilnega naloga. Kolek za pritožbo 20 Din. = Promet novosadske borze. Kakor poročajo lz Novega Sada, je bilo lani na ta-mošnji blagovni borzi prodanih 15.200 vagonov blaga nasproti 14.13C vagonom v letu 1932., 11.390 vagonom v letu 1931. 'si 23.070 vagonom v letu 1930. Pšenice je bilo na borzi prodano 3237 vagonov (1. 1932. 2708 vag., 1. 1931. 2818 vag., 1. 1930. 6516 vagonov); v koruzi je znašal promet 9836 vagonov (8639, 5557, 1.2.146); mlinskih proizvodov pa je bilo prodanih 1500 vagonov (1926, 1750, 3541). Poslovanje razsodišča je> bilo manjše nego v L 1932. Vsega je bilo vloženih 1213 tožb. to je 471 tožb manj nego v 1. 1932. — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 2600 kg železne pločevine, gradbeni oddelek pa do 9. februarja ponudbe glede dobave 1 tirnega križišča. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 3000 m jeklenih vrvi in 3 komadov jeklenih vrvi za žičarno. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 18. t m. ponudbe glede dobave 150 kg olja za mazanje poda Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 25. t. m ponudbe glede dobave delov za bencinske svetiljke. Dne 15. t. m. se bo vršila pri komercijal-nem odseku vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija glede dobave medeninastega materijala, do 16. t m. pa glede dobave pločevine in lesa. Borze 4. januarja. Na ljubljanski borzi je deviza N?vr7oik danes ostala na včerajšnji višini, dočim je London nskoliko popistil. Avstrijski šilingi po se trgovali po 9.12 (v Zagrebu po 907) Grški boni so bili zaključeni le v Beogradu po 35. t Na zagrebškem jfektnem tržišču se Je Voina škoda trgovala nestpremenjino za kaso do 296.50 296 75 in 297. za februar in marc pa po 290. Promet je bil še v 8°'o Blairo* vem posoiilu po 38 ?n v delnicah Privil. agrarne banka po 23.t in 237. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2298-74 — 2310.10. Berlin !3A> Vi— H73 16 Bruselj 795 24-799 18 Curih 1108 35 1113 85 Londm mS 30—186 90 Newv..rk 3588 83 3617 09 Pariz 224 S7 -225 69 Praga 170 12—17098 Trst 300 57—302 97 (premija 28 5^,) -\v«ti-ii«ki š;lin« v nr'vafnprp klirinfn ® 12 Zagreb. Amsterdam 2298.74 — 2310 10. Berlin 1362 36 _ 13"316 Rniseli 795 04 do 799 18. London 185 186 90. Milan 299 90 do 302.97. Newvnrk Vabel 3610 83 -3639 09 Krfc 3"Q,9 — 3617^0 Pprir 224 5? 0l>5.69. Pr?"? 170 23 — 170.98. Curih 1108.35 do 111385. Cnrih. P^riz 20 26^5. London 16.76. Vork 328. Brusili 71 7". M'lan 27.16. Madrid 42 50 Amefprdam 207 "750. F^rlm 123. D i-nai 57.80 Pfnckholm 86 JO Oslo 84.20. Ko-benhavn 74 s* Praga 1535, Varšava 58.05. Bukarešta 3.05. OlVflH t P "r''- klir»nr»!% ^ ^.tro - 10 93 London ^50. Milni 47.65. Newvort< 577.43. Pariz 35 55 Praga 25.82. Curih 175.17. 100 S v zlatu 128 S pap. Kt«*kti LinbJiana. Vojna škoda 296—297. 7"» investicijsko 54, - 55. 8°/o Blair 38 - 40. 73 o Blair 35 - 3G 7°'o Drž. hipotekama banka 52 den.. 4°/o agrarne 26 den.. 6% begluške 36 50 den. Znereh Državne vrednote: Vojna 5ko-1» 296.50 - 297 za febnar 290 _ 292. za marc 289 - 290 za april 291 bl„ 4° o agrar ne 26 50 - 28. 7*"n investicijsko 52 don.. 7*/« Blair 35 - 37 8B'(, Blair 38 - 38 50 6°'o beglnšfcp 37.50 — 38. bančne vrednote: Narodna banka 3800 den., Priv. agrarna banka 236 — 237- industriiske vrednote: Sečerana Osijek 125 _ 135. Trbovlje 120 do 130. Beograd Voina ikoda 298. 296.50 za ki j. xa februar 292 zakli-, 7% invseticijefco 55.50, 55 zaklj., 4°/» agrarne 29 bi., beglušk* 39, 38.25 zaklj.. 8°/« Blair 88 — 39. 7°/o Blair 35 — 36, Narodna banka 3SG0 zaklj., Priv. agrarna banka 235. 233 zaklj. Dunaj. Trboveljska 12.25, Alpine - Mon-tan. 9.48. Blagovna tržišča 2ITO Chicago, 4. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 83.50, za julij 82, za sept. 83; koruza: za maj 50.50, za julij 42.125. -f- VVinnipeg, 4. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 65.125, za julij 66.125. + Ljubljanska borza (4. t. m.) Tendenca mirna. — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (no mlevski tarifi) baška 79-80 kg oo 142.50 — 145. sremska in baranjska, 78-79 kilogramov po 140 _ 142.50; koruza (po navadni tarifi): promptna po 125 — 127.50; nova sušena 115 — 117.50, nova sušena za januar 122.50 - 125; moka: baška >0« p 245 do 250: banataka po 255 _ 200. + Novosadska blagovna borza (4. t m-) Tendenca mirna, promet ja bil slab. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. Sombor, sremska 90 — 91; srednjebaška 91 — 93; gornjebaška in slavonska 92 — 93; baška potiska 93 — 94; gornjebanat9ka 88 — CO; južnobanatska 87 — 88. Oves: baški, »romski in slavonski 51 _ 53 Ječmen: baški. •aremski 64'65 kg 63 — fio Kornra- ha^-a in sremska stara 70 — 72; nova 47 — 49; nova sušena 62 — 64; banatska stara 67 do 69; nova sjšena 59 — 61. Moka: baška in banatska '»OgK in lOgg« 165 — 1S5; >2« 145 — 165; >5« 125—145; 56« 97.50—107.50; »7« 72.50 — 82.50; *8c 65 — 70; sremskn, slavonska >0g« in >0ggc 160 — 175; »2r 140 - 160; >5« 120 - 140; »61 97,50 do 107-50; »7« 72.50 _ 82.50; >8< 65 — 70. Otrobi: baški. sremski 54 — 56; banatski 50 — 54. Fižol: baški. eremski 127.50—130. -f- Budimpeštanska terminska borza (4. t. m.) Tendenca čvrsta, promet sTednji. Pšenica: za marc 7.50 do 7.52. za maj 7.73 do 7.75; koruza: za maj 7.80 do 7.82. Na Mont Blanc in Matterhorn Ljubljana 4. januarja Slovensko planinsko društvo priredi 12. L m ob 20. v dvorani Delavske zbornice redno mesečno predavanje. Predavala bosta Francka Mohorčičeva, strokovna učiteljica na tehnični srednji šoli v Ljubljani, in Koplnšek Avgust, uradnik v Celju, in to o lanskem pohodu na Mont Blanc (4810 m) in na Matterhjrn (4505 m). Oba sta znana alpinista. Mohorčičeva ie v družbi sestre Mare prehodila in preplezala Julijske in Kamniške Alpe Karavanke, vse vrhove ljubljanske okolice, dolenjega Krasa, deloma tudi Dolenjske. B;li sta na najvišjih vrhovih v Centralnih Alpah, tako na Visokem Kleku. Venedigerju. \Vies-ftachhornu in drugod, predavateljica tudi v čeških Krkonoših in moravskih Besk!-dih Kopin«ek je član celjske podružnice SPD. je znan planinec in pisatelj v »Planinskem Vestniku« Poleg skoro vseh vrhov naših Alp je bil nekajkrat na Velikem Kleku. na Ortlerju Marmolati, Drei Zinnen, trikrat na Mont Blancu. parkrat na Matterhornu. na Monte Rosi in drugod Družba sester Mohorčičevih in Ko-pinška je porabila preteklo ugodno poletje. da je pt.lezla najprej na Mont Blnnc in potem iz Zermatta na Matterhorn. Predavatelja sta si razdelila predavanje tako. da bo eden predaval o Mont Blancu in drugi o Matterhornu. Preskrbela sta si lepe diapozitive. Pričujoča slika predstavlja vrh Matterhorna iz Zermatta v ospredju rta predavatelja Kopinsek, na desni Francka Mohorčičeva. kitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET »JUTRO« št 3 6 Kaj se pripravlja v Sredozemskem morja Strategične tajnosti okoli največje španske pomorske trdnjave Španska vlada je nedavno izdala nared-bo, ki dovoljuje tujcem obisk Balearskih otokov, Mallorce, Minorce in Ibize le s posebnim dovoljenjem v potnem listu Pa še takšni turistični obiski so časovno omejeni. Kdor pa hoče na imenovanih ozemljih prebiti dalj časa, mora vložiti posebno prošnjo, kateri ugodi špansko notranje ministrstvo le po tehtnem preudarku m v najnujnejših primerih. Vlada Španije je ob istem času, ko je poostrila pogoje za obisk in bivanje na Balea-rih. tudi ojačila ondotno policijo, ki ima v prvi vrsti nalog, opazovati tujce in poročati o njih kretanju notranjemu ministrstvu Ker imajo Baleareki otoki milo podnebje ter so tudi v pokrajinskem pogledu ena izmed redkih krasot evropskega sveta, ni treba tja ravno posebno vabiti tujcev Tisti, ki so naveličani mondenskega življenja na rivieri in si želijo miru in počitka boli nego zabave in hrupa, prihajajo že od nekdaj najrajši na Baieare. Privlačnost te stvor, ki je bil baje požrl nekega otroka. Ob irski obali so potniki in posadka nek« ameriške ladje videLi iz bližine nestvor. ki je meril baje več nego 30 m v dolžino in bd podoben kači, ki se j« pomikal« z vaj-ovitimi gibi teles« po morju naprej. Tudi pri Valencija v Španiji so «biH nefeo neznano veliko žival, o kateri pa podeo^ nejša poročila manjkajo. Krona vsega je nestvor, ki so ga bo-landski lovci pri Hamestovrre t južn Francosko vodno letalo »Croix du Sud« je te dni po 23-urnem poletu brez vmesnega pristanka srečno prispelo Iz Marselllea T Senegal (4300 km). Na sliki vidimo letalo pri startu. V krogu poveljnik hidroplana, kapitan Bonnot RAZISKOVALEC WETHERELL MERI ODTISE PREDPOTOPNE 2IVAJLJ NA OBALI LOCH NESSA mu Je bilo kakor telo velikanske kače, ki z mogočnim repom biča valove. Vrat je bil I precej debel in kakšen meter dolg. Nad vo- ( do se je dvigalo nekaj kakor najmanj t>0 cm visoka grba, za to grbo se je dvigala druga, znatno večja in širša, morda 1.30 m visoka. Dolžina grozotne živali je bila 6 do 8 m. Koža je bila videti pokrita z luskinami. Barva je bila črna.« Yamieson je nestvor opazoval kakšno minuto in obšla ga je takšna groza, da se ni mogel premakniti z mesta. Končno se je toliko zbral, da jo je mogel popihati — avtomobil pa je ostavil na mestu. Ko so člani ene izmed ekspedicij prišli do tega mesta, je bila žival že izginila. Toda v pesku so našli na pol zabrisane sledove ogromnih, s plavutami opremljenih tac. Te odtise so fotografirali in odlili v mavec, nato odposlali v London. Širina odtisa znaša po poročil.h angleških listov 61_5 cm. Zanimivo je, da je našel tudi raziskovalec NVetherell, vodja ekspedicije Geografske družbe dva odtisa nog neznane zveri na samotnem in težko dostopnem kraju ob jezeru. Največja dolžina teh odtisov pa znaša 25 cm, največja širina ?1 cm Tudi odlitke teh odtisov so poslali v London. ★ Zakon serije zahteva med tem tako rekoč svoje žrtve. Istočasno z zadnjimi vestmi o nestvoru Lochneškega jezera so prišle od vseh strani sveta poročila o drugih pošastih, ki se zlagajo po opisih z opisom Y&-miesonove pošasti. ČE BEREŠ TO, IZVEŠ: da je te dni v Lodžu, v nekem ondot-nem cirkusu lev napadel dečka, ki se mu je neoprezno približal. Zver je dečka raztrgala, da je kmalu nato umrl v bolnišnici; da so izključili iz ruske komunistične stranke v zadnjem času 750.000 članov, to je eno četrtino članstva. >čistko< je za-ukazal diktator Stalin, ki se je s tem iz-nebil mnogih starejših borcev; da so policijske oblasti na Finskem prijele v Uleaborgu na severnem Finskem nekega Behma, ki je bil, kakor se je izkazalo, vodja tajne vohunske družbe v Helsinkih; da so zabeležili potresni aparati v Bayonneu na novega leta dan potresne sunke, o katerih poročajo tudi iz Pirene-jev; da je pa nameri šk i kongres t Montevi-deu proglasil zastavo španske rase za uradno zastavo Panamerike; da so začeli v Uru odgrinjati Nebukad-nezarjev zid in da si obetajo arheologi od tega važnih izsledkov za mezopotamsko zgodovino« da imajo v Alžeru poldrugi meter snega; da pripravljajo v Bolgariji polet letalske eskadre v večja evropska mesta in da bodo letalci obiska'1 tudi Prago; da je izdala italijanska vlada nove kolonialne znamke; da so naSteli v Ameriki v minulem letu 47 Idnčanj, kar kaže Zedinjene države v posebni luči civilizacij«. pa dni Afriki. Tega »o, kakor poročajo «f> gieški lisa, ugledni učen jaJci že preiskali io ugotovili, da gre za doslej neznanega sesalca s plavutami, dihalnim sistemom kitov, in trdo. luskmasto črno kožo. Glava je smešno majhna, močno telo pa ima na naj-debeleišem mestu obseg 4 m. Važno je to, da je truplo te živali, ki precej ustreza opisu Vanuesonove pušasti, s^da j na poti ▼ London, kjer jo bodo preiskale svetovne k®-pac;tete. Ni izključeno, da se bo le kje drugod pojavila še kakšna podobna žival. Novo leto se je začelo na vsak način precej pošastno. ANEKDOTA Ko je prevzel Lessingovo gledaHSCe v Berlinu, se je znani glediliščnik Otfco Brahm uvedel s ciklom IOsenovih del, ki se imela velik uspeh. Nekega večera je posetfl predstavo &e» pričakovano nemški prestolonaslednik s ženo. V odmoru so Brahma vprašali, da-H bi se ne hotel pokloniti visokima gostoma. sAIi je žal, nimam časa za takšne stv^. ri,« je odvrnil na kratko. VSAK DAN ENA Kaj in kako se je zgodilo vmes, lahko vidig v seriji slik »BEHACELJ SNUBI SVOJO IZVOLJENKO« v pravkar izišli številki ilustrirane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET« ŠPORT Plavalni šport se lepo razvija Resni in vztrajni delavci, ki vedo, da J« v naši mladim za razvoj njihove panoge mnogo odličnega, pa še ne zrabljenega gradiva, so naši plavači. Razne homatjje. domačega ta tudi sicer tipično naštiga izvora, so sicer metale temne sence na to procvitajočo športno panogo pri nas, toda preko vsega tega se je tudi letos afirmirala v obliki, ki nas lahko navdaja z najboljšimi nadaml Pri tem seveda ne sme ostat: brez omembe, da gre levji del zasluge za razmah plavanja v dravski banovini Iliriji in njenemu večkratnemu predsedniku, ki nesebično in skoraj neopaženo dela jn gradi pod okriljem svojega kluba in je med številnimi žrtvami za naš šport vzel nase tudi največjo, za zgraditev plavalnega bazena Ilirije. Inž. Bloudku gre posredna zasluga, da ima banovina danes že vrsto modernih umetnih šport kopališč kakršnih vsaj dozdaj ne morejo pokazati niti večja jn bogatejša središča naše države. Spii-tu in Dubrovniku je dat Bog morje, Ljubljani pa Bioudek bazen. 2al tega bazena ni bila deiežna vsa »športno plavajoča« Ljuoijana, kajti sekcija drugega rivala Primerja je vztrajala v obstoju, pa se je brez piavališča kmalu reducirala na samega VViliana, k;, pa razen velikih reprezentativnih nastopov ni imel prave prilike za bitje ra žitje. Tisto večno izvenkonkurenč-TiO nastopanje in gostovanje je vendarle samo polovičarsko! Dobro oboroženi smo se mora}} letos Slovenci že drugič trdo udariti z brati z Jadrana za lovoriko ameriškega rojaka Petnnoviča, za katero smo bili leto prej kruto opeharjeni. Planinci s PomorclSonjkin in nje-sova sreča« bo že v soboto 6. t. m. zvečer ob 20. v drami, in ne, kakor je bil > prvotno objavljeno, v nedeljo zvečer. >Sonjkin in njesova freča« je delo znamenitega ruskeea romanopisca Semjona Juškjeviča. Zgodba nam slika življenje revnega ruskega privatnega uradnika še v predvojnem času, katerega je zadela največja sreča 6 tem, da ie zadel glavni dobitek. To je nanj, vplivalo tako zelo, da se mu ie omraSil um. Komedijo 0 dobitku, ki konča tracično. režira prof. Šest. glavne uloge so v rokah ga. Mir» Danilove, Nablocke. Rakarjeve ter ea. Daneša in Jana. Gostovanje Mimi Balkanske. V soboto in nedeljo zvečer gostuje v naši operi prinva-dona bolgarske operete v Sofiji, ga. Mimi Balkanska. Velika reklama, ki jo je delalo zanjo zagrebško Narodno gledališče za njena zadnja gostovanja v Zagreibu, se je v vsakem pogledu izkazala kot pravilna in jo umetnica v resnici zasluži. Njen nastop ie presegel vsako pričakovanje. Gospa je redka pojava v opereiti, ki zna zvezati 6vojo osnbnost s svojim temperamentom, niene kretnic so neobičajno žive in elastične, p»l-ne gracioznosti in ljubeznive prisrčnosti. V igralskem pogled.i ie izvrstna in posamezne niene scene bi bile v čast trjdi največjemu dramskemu igralcu. Ima velik, prod r r3n glas, izvrstno izšolan. Gostuie v 6oboto ZV5čer v opereto >Dežela smehljaja«, v nedelo 7. t. m. zvečer pa v opereti »Havajska roža«. Opozarjamo in poudarjamo, da r-* to edina gostovanje znamenite bolearske umetnice. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČU. Začeteik i!b 16. Sobota, 8.: Pogumni Tonček. Premiera Nedelja, 7.: Pogumni Tonček. + »Pojmmni Tonfek. slovenska mladinska igra v Šentjakobskem gledališču. Na praznik in v ned-lio se bo igrala ob 16. prekrasna Šni car jeva mladinska igra »Pogumni Tonček«, ki je polna nežnih, bajnih prizorov. Vstopnice s» dobe po 3 do 12 Din nri bla se predložijo v obliki pismenih olertov konkurz-nenru sodniku prvostopnega beograjskega trgovskega sodišča v zaprti kuverti najpozneje do 31. Januarja 1934. z označilom na kuverti: Ponudba glede konkurzne mase pokojnega Nlkoi« Radovanoviča za nakup poslopij hotela »Union« (ali vinograda na Topčiderskem brdu). Odpiranje ponudb« bo izvršil konkurznl sodnik v prisotnosti upravitelja konkurzne mas« in upniškega odbora dne 2. feoruarja 1934. Sprejemljiva cena za poslopje je 6,500.000 Din, za vinograd na Topčiderskem brdu pa 765.000 dinarjev. Ponudbe z nižjimi cenami se ne bodo: upošteval«. Vsak ponudnik Je obvezan, da ob predlaganju ponudbe založi sodišču ▼ gotovini ali t državnih vrednostnih papirjih po dnevnem borznem tečaju 5 odst. (5%) od predvidene sprejemljive cene v imenu kavcij«. Ta kavcija se bo ponudniku vrnila isti dan, ko njegova ponudba ne bo sprejeta. Ponudba je za ponudnika obvezna takoj, ko Jo preda sodniku konkurzne mase. 7a konkurzno maso pa šele tedaj, ko Jo sprejmeta upniški odbor ln konkurzn! sodnik Kupec, čigar ponudb« bo sprejeta, mora kupno ceno položiti v rok« sodtftfta v teka d»eb mesecev, kar se raCuna »d dn»»» ipor^tut • »prejetju ponudbe. knpoe * t*m roko n« M položil kupne mM m« «sp*d« pAMtn« karatja v korist konkuren« masa Pr*nn« pa»—B «« tz»r»l na kupca, ko t« Intrnln* Pr»o«w) takso t>la*a kupoe B* In glede podrob- nejših porot«-* •« tntwweet! lahko ofer- fl«1o na pe tp*—"«— nak ««U-n»lk v hotelu »Union«. Upravitelj Nkim« maa« pokojnega WtkoJ« g. RaOovaaovtta, Mrtega hotelirja TRII A UCUSOTU. •drvtntV t Beograd«. A. CbristJ: 20 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman Prav tisti mah, ko je stopila na hodnik, je tudi spletična gospe Kettermgove zapuščala svoj oddelek Z izrazom silnega začuden,a je gledala v smer, iz katere je prihajala Katarina, tako da se je tudi ta nehote ozrla. Vzrok spletičnine osuplosti je bil pa menda že izgi/iil, zakaj hodnik je bil prazen Katarina je krenila dalje, da bi prišla v svoj oddelek, ki je bil v sosednjem vozu. Ko je prišla do zadrrega oddelka, so se vrata odprla, in za trenutek se je pokazal ženski obraz, takoj nato se je pa odprtina sunkoma spet zaprla. Bil je obraz, ki ga zlahka ni bilo moči pozabiti, lep, temen obraz, kričeče, skoraj čudaško naličen. Katarini je bilo, kakor da ga je že nekje videla. »Ce sem ji ubranila da se ne bo spuščala v to smešno pustolovščino, sem vsekako storila dobro delo,« je premišljevala Katarina.ko je spet sede'a na svojem prostoru. »A kdo ve! Ta ženska dela name vtis. kakor da je bila vse svoje žive dni hladna sebič-nica. in za take nature je morda kar dobro, če se vsaj enkrat vdado močnemu čuvstvu do drugega človeka. Sicer je pa najbrž ne bom nikoli več videla. Gotovo je ne bo skominah po novem srečanju z menoj.« Naslonila je glavo na blazine; kar nenadoma jo je bila obšla nekakšna utrujenost in potrtost. Vlak je bil dospel do Pariza, in počasna vožnja okoli mesta je bila zelo pusta reč. Na lyonski po* staji je bila kar vesela, da je smela za nekaj minut stopiti iz voza. Rezki. mrzli zrak ji je dobro del po sedenju v prekurjenem vlaku. In nič neprijetno ji ni bilo opaziti, da si je njena nova prijateljica naročila v oddelek košarico z jedili. Skoraj mučno bi ji bilo, Če bi bila morala pri večerji spet sedeti z gospo v nerčevem plašču. Vlak je spet potegnil, in ker so že zvonili k dinerju, je šla Katarina naravnost v jedilni voz. Njen nasprotnik za mizo je bil to pot majhen mož z jajčasto glavo. Koničasto zaviti brki sta razločno prrčali, da ni Anglež. Katarina je bila prinesla knjigo s seboj. Opazila je kako je mali gospod z veselim mežikanjem ogledoval naslov knjige. »Kakoj vidim, bere madam detektivski roman. AH imate radi tako branje?« »Da, zabava me,« je priznala Katarina. Mali mož je pokimal, kakor da popolnoma razume njen okus. Čudno ga je bilo videti, kako je nalik kanarčku nagibal glavo na stran. »Pravijo, da doživljajo te knjige silne naklade — in zakaj? Vprašam vas, mademoiselle: zakaj?« Katarino je mož čedalje bolj zabaval. »Morda zato ker zbujajo v človeku iluzijo, da živi življenje, v katerem se res nekaj dogaja,« je dejala. Pesno je pokimal. »V tem bi utegnilo biti zrnce resnice.« »Seveda pa dobro vemo, da se take reči v resnici ne dogajajo.« »Časih se vendarle dogajajo, mademoiselle. Jaz imam v tej stvari nekaj besede — meni se časih dogajajo take reči.« Naglo, z zanimanjem ga je pogledala. »Kdo ve, morda pridete kdaj tudi vi v nevaren položaj,« je nadaljeval. »Vse v življenju je naključje.« »Tega skoraj ne verjamem,« je rekla Katarina. »Jaz ne bom takih reči nikoli doživela.« Mali mož se je nagnil naprej. »Ali bi hoteli doživeti kaj takega?« To vprašanje jo je nehote prestrašilo. Za drobec sekunde ji je zastalo srce. »Morda je vse samo domišljija,« je rekel možiček. »A vtis imam, da kar koprnite po tem, da bi kdaj postali središče senzacijonalnega slučaja. Eh bien, mademoiselle, izkušnja me uči, da človek vse, česar si dovolj močno želi nazadnje res doseže. Kdo ve?« Pre-smešno je mrdnil z obrazom. »Morda doživite še več, nego vam bo prijetno.« »Ali je to prerokba?« je vprašala Katarina in smehljaje se vstala. Možiček je zmajal z glavo. »Prerokovanje ni moja navada,« je dostojanstveno odvrnil. »Priznati moram sicer, da imam nazadnje zmerom prav, a s tem se ne baham. Lahko noč, mademoiselle, dobro spite!« Veselo se smehljaje ob spominu na malega soseda, se je Katarina vrnila v svo, oddelek šla je mimo odprtih vrat prijateljičinega oddelka in videla, kako je uslužbenec pripravljal posteljo. Dama v nerčevem plašču je gledala skozi okno. Drugi oddelek je bil prazen; odeje in potne torbe so bile nakopičene na seaežu. Saletične ni bilo videti. Katarina je našla svojo posteljo že pripravljeno, in ker je bila trudna, je legla počivat in okoli poli desetih utrnila luč. Mahoma se je zdrznila — sama ne vedoč. koliko časa je bila spala. Pogledala je na uro Ln videla, da stoji. Tesnoba jo je obšla; čedalje huje in huje jo je stiskala za srce. Nazadnje je vstala, si ogrnila haljo in stopila na hodnik. Ves vlak je bil videti zaziban v spanje. Katarina je spustila okno in nekaj m nut srkala hladni nočni zrak Zaman je izkušala obrzdati tesnobo, ki jo je navdajala s strahom. Nazadnje je sklenila iti na konec voza vprašat uslužbenca, koliko je ura, da bi si ,o mogla naravnati. Toda njegov mali sedež je bil prazen. Po kratkem obotavljanju je krenila v naslednji voz. Pogledala je po dolgem, medlo razsvetljenem hodniku in v svoje začudenje videla, da je stal pred oddelkom bogate prijateljice mož, ki je držal roko na kljuki. Ali se je mar motila? Ali je bil to drug oddelek? Nekaj trenutkov je stal tako in kazal Katarini hrbet. Njegovo držanje je izražalo negotovost in obotavljanje. Nato se je počasi obrnil in Katarina je s čudnim občutkom, kakor da je vse to zapisano v knjigi usode, spoznala v njem tistega, ki ga je bila že dvakrat srečala — enkrat v »Savoyu«, drugič pa pri Cocku. Odprl je vrata oddelka, stopil noter in zaprl za seboj. Nenadna misel je prešinila Katarino. Pa ne, da bi bil to tisti, ki ga je bila omenila dama v nerčevem plašču — mož, h kateremu je bila namenjena? A Katarina je takog' zavrgla to romantično misel. Najbrže se je motila; skoraj gotovo to ni bil prijateljičin oddelek. Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šitro ah za dajanje naslova Din 5.—. Og/asi trgovskega i n reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auio-moto«. »Kapital«, »V najem*. »Posest*. »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji«. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt« in "Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek«. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 pat Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šitro ali za dajanje naslova Ksi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristo ibina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. k 1j k: mt?*T4> pot i nika. /m enako I b-stvlo 50 j«or: /..*■ ia [ janje naslova sli za Vfro 3 Din - Kdor j »prejema potnike, pia ' ia bt-solo po 1 Din: ■ za dajan;* naslova a': i la fifrn pa 5 Din. (5) ; Potnika ISTPf.ljrv^ga. : > čem za ob t-k prlvctnih »tra-nk. — Dc !>!•?€ n-2 '">2T -"-^T i o-ddel"k p<>d »L« p zasiti rek« 45ii-č S Ms »» LLUJJJI 5*1 p*r ta 13'an1'-« ia-*l'>va al: | i» 5ifv> na S Din (r ! Gospodične igrajo klavir violino, harmevko e gitaro — iS«'em za sal 'nsko iamsfco ka-pelo. — Siavko Ra»kaj. po~-no ležeče. Srenj. 334-1 Frizerko dobro izurjeno v železni fc trajni ondulaciji. M>rej khii takoj ali po dogo voro. Naslov V Oglasnem 0'}'l.-'ku »Jutra«. «0-1 Hotelsko sobarico p^rft-kr.no. z dobrim; »pri črvflii. veščo nemščine i® ?.m"ž.no kavcije, kot prvo ni"« Sprejme hotel Strukel 282-1 Dobro kuharico z večl-etno prakso, strogo snažno in varčno, sprejmem takoj ali z 20. t. m. k ve«,ji družini ca Go-rensko. Ponudbe na ogl. odde ek »Jutra, pod Šifro »Dobro kuham 333«. Pisarniško moč trgovsko naobražen orga-nizaroričen talent, e primerno kavcijo. iščem. Na (j'nv pove oglasni oddelek »Jutra«. 309-1 Postrežnlco st>re'm*m. Vprašati v Vil-ha-jevi ulici 3T. pritličje, desno. rrat« Jtev. 2. 436-1 Pošteno postrežnico ;S(iem za takoj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 449ul Pisarniško dob-o vpe'-'ano v knjUfO-vn-dsfcvo. « poli*2ove o?la«. vid»Vk »Tu t na« 4»5-1 Gospodično k) zna dobro Igrati klavir, iščem za restavracijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra pevke«. 448-1 Služkinjo zdravo, krepko in pošteno, vajeno v e e b h"šnib del, sprejmi e,m. Re-f ektiram le na take, ki ne menjajo pogreto d uibe. Naslov v ogiaenem oddelku »Jutra« 476-1 Trg. vajenca zdravega ln poStsnegs, dobrega računarja, sprejmem Sinovi železni farjem imajo prednost. Ponudbe na podružnico »Juitra« v Trbov. ijah pod šifro »Vajenec«. 4t36-44 b««*!« i Din. u te tanj« aaalovo ati aa tifpo » Din Dijaki, k* tfičej« kMtrakel}«, pit Vaj« rake b*a*d« fin par; ta lifno ali M da )»nj« o«»tnw» a Din (4) G- Th Rotman: lili, BaMjev sin Ba« Gospod česen je kakor divjt pograbil dolgo palico in se spustil za Bilijem. Ta je pa splezal na visoko polico In je od on-dot obmetaval gospodarja z vsem, kar je le mogel doseči. Še škatlo 8 čajem Je hudobnež odprl in jo izsul gospodu Česnu na glavo. >0 jej. o jej!« je tarnal česen, ne vedoč kod ne kam. Zdirjal je na ulico in za klical: »Pomagajte! Policija! Uničili me bodo!« Tudi Bili je bil planil venkaj, sluteč. da ga ne čaka nič dobrega, a policija mu je bila že za petami. In kak nemaren samokres je držal v roki ta redar! Klavir pouču*e jroepodičais na Sv. Petra naei-pu št. 57/L 442-4 Trgovski pomočnik mlad. agilen. dober mate matik in aranžer, zmožen nemščine, prosi zaposlenje Cenj. ponudbe na podrui nico »Jutra« v Novem me etu pod šifro »Speceriet«. 414-2 Dekle pridno in pošteno, t tcč-ietaim ipričevalom, zreoi no naroos toj.no gospodinjiti. želi premeniti službo e 15. januarjem k dvočlanski družini aH samostojni osebi. Naslov ▼ ogasnem oddelku »Jutra«, 4-15-2 2000 kom. steklenic vinskih buteljk. 7/10 1. kupim. Ponudbe je poslati na K. čermelj, veletrgovina vina ln žganja, LJubljana. 195.7 Delovno sobo (Herrenz mmT) dobro ob^a njeno, kompletno, moderne ob ike. takoj kupim Po nudbe na >g'asni oddelek Jutra pod »Takojšnje pla K! o«. 339-7 Pek arijo odda v najem Ivan Me-«tik, Sv. Jwij ob Sčavni-ci. 411-17 Lokali Tamburaška damska kapela (2 gospoda ia 3 gospodične) išče mesto z 10. janu arjem. Dobro igrajo in pojejo. Ponudbe na naslov: Topolovec. kape'nik, kavarna »Parls«, Jesenice — Gorenjsko. 402-2 Trg. pomočnica mešane stro-ke, a trg. šolo. išče almžibo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kjerkoli'. 4Č9-2 r»r* /j Vsaka beseda 1 Din: I xa dajanje aasiova ah' • šifra pa 5 Din (8i | Ingelen tHerml, na baterijski priključek, malo rabljen, nove elektroni«. sprejema nad 40 postaj (celo Eivro-po), t zvočnikom in akumulatorjem prodam po ugodni eeci, ali zam-emjam za drva ali prem-og, oziroma živila. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zamenja-va«. 4>17-9 ?aaka b«M(U S» ilv. ia dajanj« aaa)»rm aK ta lifna pa t Din <2*1 Mesto hišnika proti rokodelec (korinar), k razume vsa hišna po pravila im centralno kur javo. — Ponudbe prosi na ogae, oddelek »Jutra« pod »N eomad eževa ti«. 257 Ž Služkinja pridna isn poltena, ter vajena vseh hiSn-ih del. išče službo. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 40T-S Kot učenka v trgwvi»o z mešanim blagom bi šlo 15 let staro dekle z meščansko šolo — kjer bi imelo vso oskrbo v hiši. Nuslo-v pore ogl. oddelek »Jutra«. 444-2 VMka bnsfria 1 Dio. t« dajanj« mj*ot» ajl ta iifro pa 5 Din. (101 Motor na oglje 10—15 HP. kup;m. Pr-da.m pa Diesel-motor na nefto. ?o HP. ali pa zamenjam za zgoraj imenorsn^ga. — R. Eukier, Mokronog. 316-10 u r>» S Din f«l Otroško posteljico In kovčeg-gramofon s ploščami p-odam. Linhartova ulica 7. 416-6 Natakar vešč kavarne in reeta.Tra-cije. star 36 let. zmožen slovenščine. »rbohrvaščine in nemščine, išče službo. Cenj. ponudb« na podružnico »Jtrtra« r Mariboru pod »Trezec« 4S1-2 Posteljo dobro ohranjeno, in ma-drac prodam. Naslor poT« oglasni oddelek »Jntra«. 431-6 Mikroskop (Reichert) kakor tudi večji fotoaparat ugodno prodam. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra« 420-6 Kupim <)gUuu trg. ina&aja r >aaj« aaalova ali u Hfro 6 Din — Ogla« -tociahtega toač&Ja *na ka beceda 50 nor; ta lajanj« uskni aH t* «fri», t» 9 Din (T Tri brivske stole rablj-ene. k-upvm Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Brivec«. 465-7 Vaaka »»»sed* 1 Din. I ta dajanj« iu«iov* ali I aa dajanja oastova aH ta šifra pa S IHn. (31! Pvosob. stanovanje t kabinetom in pr t.ik ;nt m- oddam t feb-uarjem Jružint 3—4 oseb. Nailo* ▼ oglasnem oddelku Jutra 249 21 Dvosob. stanovanje z balkonom, oddam e februarjem v Koleiiji, Ger bičeva 19. Enosob. stanovanje t pri tik linami oddam v Rožni dolini, cesta VTTI/1-4 425-31 Pvosob. stanovanje t kabinetom, kopalnico in pritikiinami. poleg električne železnice v Mostah oddam ia 6O0 Din. Poizve se na Erjavčevi cesti 22. 423-21 Dvosob stanovanje a pritikiinami oddam. Poizve se v pekarni Jerko na Tyrš«vi (Dunajski) cesti Š4. 97. 473-2.1 Trisob. stanovanje i kopalnico, oddam s fe bruarjetc. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 4S5-2U v Oi Dlli. i aa dajanj« oaaiov« aH j ta šifro pa 5 Din (27. i Psica volčje pasme ki sliši ne ime »Flora«, se e izgubila. Proti na-^ 'rt 'f v-nit' r"''r-netovii trlici H, Ljubija-Uu VII. j V«Ua twse• šifra t Din (3S ! Sobo s posebnim vbodom, oddam boijšemu gospodu. — Naslov v oglasnem odd>-:ku »Jutra«. SS4 23 Sobo lepo opremljeno, e kopa.1 nico in vhodom s stopnic, i oskrbo ali brez odda 2 osebama Ma--kelj. B;čev;e št 5/1. tik za dr. Kancem ne Tržaški cesti. 314-23 Sobo strogo eejiarirano. « kopal nico in klosetom. vae pod enim ključem, v n-ovi bi-{ . solnčna lega. oddam tikoj mirni osebi. Vprašati •v [Kofakovi ulici št. 12, p-itličje. desno. 195-23 Lepo sobo oddam bo-ljšem-u gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 456-2G Vsaka »wmj i Dtri, ca dajanj« oaslova ali j ta šifro im> 5 Din. (37 | Vsaka busrdt 50 par, ta dajanj« oaaiova ali ta Mfr« 8 Din (t2) Nižjeiolcu boljie rodbine, ki rabi pomoč pri učenju, nudim poceni poldnevni metodični pouk z zanesljivim u&pe hom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pouk«. 463-22 Vsaka beorda 50 par. ; ta dajanj« naslova aJi i ia »ifr« t Dv»» (21-«- Trisob. stanovanje a kopainico. iščem v vili v okolici 'emlze. — Po nudbe na og'asn! '»ddelek »Jutra« pod »Remiza«. 418-31/a mr— . Vsaka i ta dajanj« naal»*a ali ta lifra t Dia (SS-« Veliko prazno sobo ali 2 manjši v centru mosta išče »ta rejši. samostojen gospod Ponudb« 3 navedbo cen.-na og aani oddelek Jutra pod šifro »Zračna soba«. 362-38/a Sobico a posebnim vhodom. iSčem Ponudbe na og'a» oddelek »Jutra« pod »Do 130« 490-23/» Trisob. stanovanje v I. nadstropju, v Da'ma ti nov i ulici. uporabljivo tudi za pisarno, oddam s 1. februarjem. Po;zve se v stavbni pisarni na R;mski cesti 2/L 434-21 Stanovanje s»be in kuhinje, v I. nadstropju. proti mesečni najemnini 310 Din takoj od dam na Poljanski «est; 54 468-21 Lepo sobo separira.no, takoj oddam 2 gospodoma ali zakoncema Naslo-v pove osr'asni oddelek »Jutra«. 437-23 Opremljeno sobo odda takoj HOfler. Wol-fova ulica 1/11. 460-C3 Opremljeno sobico po nizki cen: oddam z vso oskrbo gospodi^ni a'i dijakinji. Naslov pove og'aani oddelek »Jutra«. 475-23 Telefon 2059 PREMO (i suha drv* POOACMK Bohoričeva ul št. 5 i Vsaka i Utn ca dajanje naslov« aii i šifra po 5 Din (24": j P. Trpi jen ie ne Oprosti! P'ši! presoja. — 4fO-i4 livosob. stanovanje e kabinetom, kopalnico in pritikHnam.i. v s-id:ni me-iito oddam r.a februar. — Naslov pove ogl. oddelek »Jntra«. 447-31 V oglasnem oddelka »Jutra« dvignite sledeča pisma: Avto, Ama.nda. Boljle mesto, 400.000 ha ar, Bo-žičmo drev*^ce. Boljša bodočnost, Centrum 22. Denar, Dohro ohranjeno. D. G., Dobra vigo.;a. Delikatesni inventar. DIskretnoM zajamčena, Direkcija, Dravska banovina. D:=fcretea prijatelj 5028. Dobra kuharic«. Dobifikan^sno. Februar. Flaškon. Guvernanta 6. Garancija, Gramofon 19-34. G-obn ca Garcno stanovanje, ffitno, Ha-mo-nija, Izvnstna prode 'o tka, Iskrenost. 31, Kmetska, L>vski d "m. Me#e,*-na plača. Natakarica. N»ka; 'a-koi. Obširna. Ob^jest-on-sia diekrecija. Po';c'.:Siki p°s. Pod;et"e velikega šti. 1«, Pomnn "kanje manster. Polten m-^ar. Po-kukar Ana. Mici PivJt, P- 'met 3000. Reosoben 10. S'učo.j-S-eča. S-eč.r.a pn.TTiVd. Traf:ka Takoj-5nie plačilo. Takoj gotovina. Usodnost. Firoden nakup. Vrt. Vs°s?-«.rek» sposoben. Veselje do i^tn-1 je. Več'3 fTO'3. Z-vef.to srce. Z«nes';iva. Z