Obseg:: ,.Blak-Rot" ali .črna rja" na trtah. - Kako se robida v gozdu zatare. — Kako pomagati, da čebele izležejo novo matico. — Konjerejčeva opravila meseca junija. — Sklepi avstrijskega vinarskega shoda na Dunaj . — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati. ,.Blak-Rotil ali „črna rja" na trtah. Ta članek smo priobčili sicer uže lansko leto po zimi, a ker je reč zelo važna za naše vinščake in ker je sedaj pravi čas, da jih v novič opozarjamo, naj pazijo, zatrosili na Francosko, kjer so jo leta 1885. opazili, pa se je potem po raznih vinorodnih krajih prikazala in tu večo, tam manjšo škodo prizadela.. Zajedava glivica (laestadia Bid\vellii, tudi phomau-vicola imenovana) učinja to bolezen, in kolikor kažejo dosedanje izkušnje, treba mnogo vlage in velike gorkote, da se razvije. Podoba 36. METOVALEC. Ilnstrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno ^ glasilo c. kr, kmetijske družbe vojvodine kranjske, Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/„ strani 8 gld., na l/4 strani 5 gld. in na '/„ strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Št. 11. V Ljubljani, 15. junija 1892. Leto II. Podoba 35. če se tudi pri nas pokaže ta huda škodljivka, zato ga še enkrat prijavljamo. V razjasnilo smo dodali podobe. .^lack-Rot" ali črna rja se imenuje trtna bolezen, katero so s trtami ali trtnim semenom iz Amerike Podoba 37. Podoba 38. Podoba 39. Črna rja napada liste, jagode in tudi druge še ne olesenele trtne dele, razdeva pa samo grozdje, a to pogostoma vsako leto in je celo do konca uniči. Na listih, koder se prikazuje lahko uže koncem maja ali začetkom junija meseca, nareja okrogle, rjave, na zgornji in spodnji strani lista vidne maroge, kojim je večinoma 2 do 3 milimetre premera. Te maroge so od zgoraj in spodaj posejane s črnimi, kakor igelni vbod debelimi pičicami, ali bolje rečeno z mozoljci, kateri so nekak plodilen ali pomnoževalen organ glivice. Na jagodah, na katerih se prikazuje črna rja navadno julija meseca, provzročuje po eno ali več marog, ki so prav okrogle in višnjevkasto-rjave, pa se naglo raztegnejo čez vse jagodno površje. Uže po enem do dveh dnevih postanejo jagode zopet vse drugačne; njih površje se zgubanči, postane bolj rdeče-rjavo, in iz njega pahnejo enaki črni mozoljci, kakeršni iz listnih marog. Polagoma jagode skoro počrne — od tod prihaja ime črna rja ali gniloba,— skrčijo se skupaj in slednjič odpadejo. Navadno se ne loti črna rja precej vseh grozdov ene trte, niti ne vseh jagod enega grozda. Največkrat se prikazuje poprej na posameznih jagodah, potem pa napade čisto neredno druge, tako da vidimo na enem grozdu zraven zdravih jagod tudi jagode v različnem stanji bolezni. Godi se, kedar nastopa Black-Rot, da zbole samo nekatere jagode na grozdu, vse druge pa ostanejo zdrave in dozore. Black-Rot napada bolj po redkoma mladičje vrhe, listne peclje in žile, grozdne hlastine in repovje. Da so tudi ti organi zboleli, spoznamo po tem, da se prikažejo na njih podolgaste, umazane maroge, iz katerih pahnejo kmalu črni mozoljci. Črna rja napada divje in pitane trte, če tudi ne enako močno in torej ne enako škodljivo. Med ameriškimi in evropskimi trtnimi vrstami napada v obče črna rja najbolj grozdje z debelimi, sočnimi jagodami. Black-Rot se lahko zatroša s kolčmi in s trtnim semenom: s kolčmi, kadar so se odrezale z obolelih trt, kojih glave (mladike) niso bile popolnoma dozorele; s semenom pa, kedar se ga drže še lupinice takih jagod, ki so bile po Black-Jlotu napadene ter hranijo v sebi njegove kali. Po uspehih dosedanjih poskušenj, katere so delali na Francoskem in v Ameriki, sodimo, da je Blak-Rot enako zatirati, kakor strupeno roso (peronospora viticola), to je s tem, da škropimo trte z zmesjo bakrenega vitri jola in apna. Vender pa se zdi, da si je le tedaj obetati kaj uspeha, kedar obsega zmes 4 do 5 kilogramov bakrenega vitrijola na 100 litrov apnene vode in če se trte ob začetku rašče in pozneje še večkrat poškrope. Tam, koder je bolezen močno nastopila, naj se trte celo vsakih 14 dni poškrope. Pridejana podoba 35. kaže od črne rje napaden trten list. Maroge so rjave in na njih so črne pičice, ki so plodilni organ glivice laestadia Bihvellii. Podoba 36. kaže dvakrat povečan del bolnega lista. Podoba 37. predstavlja trikrat povečano bolno jagodo, podoba 38. bolan mlad les in podoba 39. pa povečan tak les. Ker je mogoče, da se je ta bolezen s semenom in s kolčmi, došlimi iz Amerike in s Francoskega, zatrosila tudi v Avstrijo, gotovo bo vsem našim trtorejcem v korist, da kmalu pozvedo, ali se je morda kje prikazala, da potem lahko nemudoma priskrbe, česar treba. Vabijo se torej prav nujno vsi trtorejci, posebno pa tisti, po kojih pokrajinah se uže obdelujejo ameriške trte, naj skrbno pazijo na vse take prikazni, kakeršne so popisane, in naj napadene liste ali grozde pošljejo bodisi c. kr. okrajnemu glavarstvu ali pa naravnost c. kr. kmetijskemu ministerstvu na Dunaji. Stroški za dotične pošiljatve se povrnejo. Kako se robida v gozdu 'zatare. Marsikateri posestnik je težko kupil 1000 ali še več smrečic in zasadil goljavo v gozdu. Meseca avgusta je šel v gozd, da bi videl, s kakim uspehom je.sadil. Na svoje veliko začudenje najde ves nasad z robido zaraščen, smrečice je moral iskati med goščo, pa jih je le malo našel, ker so se v gostem robidovji zadušile. Kmetič jame premišljevati, na kak način bi zatrl robido, in sklene, takoj spomladi izkopati ta škodljivi gozdni plevel. In res spomladi koplje več dni in izkoplje vso robido. Ko pozneje delo bolj natanko pregleduje, zapazi, da je poleg robide tudi veliko mladih drevesec izkopal. Iz-trebljeni prostor zasadi v drugič s smrekovimi sadikami. Jeseni zopet pogleda in vidi, da je nekoliko manj robide, vender še veliko preveč, da bi mogle vsajene smrečice uspešno rasti. Premišljuje in spozna, da robide na ta način ne bode mogoče zatreti, kajti on ima peščeno ilovnato njivo, katera je bila uže tolikokrat preorana, a robida se ni zatrla. Po naključji pride gozdar k njemu. Kmet mu potoži o robidi. Vešči gozdar mu nasvetuje: „Porežite konec julija ali začetek avgusta stebelca robidi prav pri tleh in videli boste, da je bode drugo leto ostalo komaj še eno četrtinko, kar je je zdaj. Ako potem porežete še to, ne bode več rasla " Kmetovalec je poslušal gozdarja in storil, kakor mu je svetoval. Precej drugo leto meseca avgusta gre v gozd in poreže robido. Lesnata stebelca dene na kupe. pride ponja z vozom in reče ženi, naj, ko bode pekla kruh, z robidovimi šibi-cami zakuri. Žena ga uboga in še prav dobro se ji zdi, ko robido v les tako svetlo gori. Vsadi kruh. Ko je pečen, zapazi nenavadno prijeten duh na kruhu. Ugiblje, od kod bi bil ta duh, in spozna, da je nenavadni kruhov duh od robidovega lesa, s katerim je grmado kurila. In tudi v gozdu se je nasvet gozdarjev dobro obnesel, kajti ko je kmetič v drugo robido porezal, ni rasla več, in danes je ves prostor lepo s čvrstimi smrekami zasajen. Glejte, če bi ne bil kmetič gozdarja poslušal in še kopal robido, pokončal bi bil veliko rastočega mladega dravja, lesa bi ne bil mogel za kurjavo porabiti in robide ne zatreti. Dobro, da je poslušal gozdarja! Kako pomagati, da čebele izležejo novo matico. Mnogokrat je potrebno, da pomagaš čebelam izleči novo matico. To delo je pa le tedaj lahko zvršiti, če če-belariš s panji s premičnimi satniki, kateri so tudi zato zelo priporočeni, ker se vsak čas lahko prepričaš, če so se maticev prav oprašile ali če so pri plemenjenji matice izgubili. Če se je zadnje pripetilo, potem jim na nastopni način lahko pomagaš: Če zapaziš, da ti je kak izrojek, drujec itd. pri pra-šenji izgubil matico, poglej svoje druge panje. Morebiti v enem ali drugem dobiš kak sat, na katerem je matična zalega že zastavljena. Če moreš ta sat panju, v katerem ga dobiš, brez škode vzeti, vzemi mu ga in obesi ga v panj, kateri ti je matico izgubil. Tako bo imel panj kmalu potem nove mlade kraljice izležene in bo morebiti pri plemenjenji matice vdrugič bolj srečen, nego je bil prvikrat. Če pa ne dobiš nobenega tacega sata, na katerem bi bila matična zalega že zastavljena, ali če ga tudi dobiš, pa ga ne moreš panju, v katerem ga najdeš, brez škode vzeti, potem pa daj panju, kateri ti je matico izgubil, iz enega ali druzega svojih panjev en sat, v katerem je še kolikor toliko mlade, še ne pokrite ali zalepljene če-belne zalege. Čebele brezmatičnega panja bodo ta zale-ženi sat prav z veseljem vzprejele in brez odloga začele matične zibelke ali lončke zidati, da si bodo iz mlade zalege, katero si jim dal, nove kraljice izvalile. — Čez 14 dni bo panj, kateremu si po tej poti pomagal, že novo mlado kraljico imel in jo morebiti tudi srečno oplemenil. Na ta način brezmatičnim panjem pomagati do novih kraljic je prav gotovo dobro, vender pa le takrat, kadar ni že prepozno. Ko bi pa hotel panju, kateri ti je pri prašenji matico izgubil, šele malo poprej, predno čebele v ajdo pošlješ, mlado zalego dajati, da bi si novo kraljico izlegel, je bolj prav, da tak brezmatičen panj zediniš s kakim drugim, kateri ima že dobro matico; zakaj dasi-ravno je gotovo, da ti bo brezmatičen panj, kateremu na priliko šele okoli sv. Jakopa daš mlado zalego, izlegel novo kraljico, vender je zelo zelo negotovo, da bi jo tudi srečno oplemenil, ker boš moral namreč čebele že v ajdo poslati, kadar bo ravno mlada matica izležena, torej bo moral tak panj, ko bo že v ajdo letel, mlado kraljico plemeniti, pa jo bo, kakor sem že zgoraj omenil, večidel izgubil, ker jo bo v prevelikem šumu prašil, in tako boš večidel praznega iz ajde dobil. Pa ne le takim izrojkom, ki so pri prašenji matice izgubili, ampak sploh vsakemu, posebno pa takemu, kateri se je zelo izrojil, je dobro, če ni že prepozno, kacih 6 do 8 dni potem, ko je rojiti nehal, dati en sat z mlado zalego, če se tudi še prav nič ne ve, da bi bil izgubil mat.co, da si začne, če je matico morebiti že izgubil ali jo pa še izgubi, brez odloga novo leči, če je pa ne izgubi, bo vsaj bolj močan, ker bodo čebele, katere bo iz pri-dejanega zaleženega sata izvalil, v njem ostale. Kavno na tem satu, v katerem na ta način izrojenku nekatere dni potem, ko je rojiti nehal, daš mlade zalege, boš pa tudi prav lahko spoznal, ali ti je ta izrojek svojo poprejšnjo matico srečno oplemenil, ali si je moral novo izleči. Če boš namreč na tem dodejanem satu zapazil novonarejene matične zibelke, je gotovo, da je panj pri plemenjenji svojo prvo matico zgubil in si novo leže; če pa na tem satu nič matičnih lončkov ne vidiš; lahko zopet po pameti sodiš, da ti je ta izrojek že svojo poprejšnjo matico srečno oplemenil. Konjerejčeva opravila meseca junija. Po planinskih krajih je najvažnejše konjerejčevo opravilo v tem meseci, da odpravi konje na planino. — Kakor smo uže poprej večkrat omenjali, neogibno potrebno je, da so konji za to pripravljeni. Tistih konj, ki so uže meseca maja hodili na pašo in so sedaj uže samo ob zeleni klaji, ni treba več pripravljati. Drugače je pa s konji, ki pridejo iz hleva kar na planino; te je na vsak način treba na prehod od suhe klaje na svežo počasi privaditi. — Predno konji odidejo na planino, preglej jim kopita in, če je treba podkove pritrditi, stori to o pravem času. Kolike neprecenljive vrednosti je planinska paša za eno- in dveletna žrebeta, smo uže večkrat obravnavali. Še enkrat pa poudarjamo, da le planinska paša daje živalim tisto trpežnost, katere v hlevu nikdar ne dosežejo. Ako so planine primerne in so tudi hlevi narejeni, potem je planina priporočena tudi za žrebetne kobile. Če pa planina ni taka, boljše jih je doma pustiti. Sedaj pridejo vroči dnevi, zato rabi konje kolikor mogoče le zjutraj in zvečer, čez poldan jih pa puščaj v hlevu. Zlasti z žrebeti tako ravnaj. Kadar vetriš in so konji v hlevu, ne puščaj oken in vrat križem odprtih, da ne nastane škodljiv prepih; to je zlasti nevarno, če pridejo vroči in izpehani konji domov. če so tudi noči zelo vroče in soparne, pusti konje tudi čez noč na planem, ker jim bo tam bolje ugajalo nego v soparnem hlevu. Če si poljsko delo končal in nimaš delavnih konj čemu rabiti, dobro jih je tudi poslati na pašo. Takim konjem boš kaj koristil, če jim odvzameš podkove ter jih večkrat ženeš k vodi, v kateri nekaj časa stoje ter si noge hlade in kopita snažijo. Tako ravnanje veliko koristi nogam, zlasti trpežnosti kopit. Sedaj pomladi pa tudi ne pozabi eno- in dveletnim žrebetom o pravem času pravilno porezati kopit. Sklepi, storjeni na avstrijskem vinarskem shodu dne 3. aprila 1892. I. na Dunaji v Sofijini dvorani v navzočnosti Nj. ekcelencije gospoda kmetijskega ministra Julija grofa Falkenhayn-a, mnogoštevilnih državnih in deželnih poslancev, zastopnikov znamenitejših strokovnih društev in več nego 3000 vinščakov iz vseh vinorodnih krajev avstrijskih. I. Vsi vinščaki ene ali več občin se združijo v vinogradniško zadrugo. Zadruga naj z vsemi mogočimi in primernimi sredstvi dela na to, da se v njenem ozemlji zatirajo trtne bolezni, ki so se uže pokazale, vse druge pa odvračajo. Načelniki teh zadrug volijo primerno število odposlancev v deželno komisijo za vinogradarstvo, ki naj se ustanovi. Deželne komisije za vinogradarstvo naj določijo, kako je razpošiljati trte po deželi, razdeljujejo naj državne ali deželne podpore ali posojila posameznim zadrugam ter naj skrbe, da jih bodo porabili za povzdigo vinarstva. Dalje naj priporočajo in skrbe, da se zatirajo in odvračajo trtne bolezni, skrbe naj, da se sklepi zadrug strogo izvršujejo ter naj izrekajo svoje mnenje o vseh zakonskih načrtih, ki so važni za vinarstvo. Za vsak več vinski okraj nastavi naj država vinarskega nadzornika, kateri bo kot strokovnjak svetoval zadrugam ob snovanji in delovanji, posredoval občevanje med posameznimi zadrugami in deželno komisijo ter v svojem okoliši redno preiskaval, kako je s trtnimi boleznimi. II. Ker so večletne izkušnje po različnih deželah dokazale, da trtna uš nekaterih vrst ameriških trt ne uniči ter da vkljub trtni uši lahko ohranimo priznane domače vrste, če jih cepimo na ameriške, je treba, da dobe vinogradniki po okuženih krajih zadosti pravih trt. Ker državne in deželne trtnice, po katerih se poskuša, katere podloge bi bile boljše in kako bi se domače trtne vrste izboljšale, ne dajejo toliko rezanic, kolikor jih je treba, napravijo naj si okužene občine trtnice za pridelovanje lesa. Za te trtnice naj bi se dobivale trte zastonj in za prvi nasad naj bi se določila denarna podpora. Da bode moči pridelovati zadosti trt, je zelo treba, da se osnujejo po različnih deželah avstrijskih trgovske trtnice in se te trtnice na vso moč pospešujejo. Zakone in naredbe, ki ovirajo promet s trtami po okuženih krajih, naj bi se primerno prenaredile. III. Prav zelo bi bilo treba, da bi se napravile trtnice za pridelovanje lesa tudi po tistih vinorodnih krajih, koder ni še trtne uši, in sicer naj bi se napravili čisti nasadi iz pripoznanih trt (riparija, solonis). Trte naj bi veščaki vzgojili iz semena ali pa naj bi naročili rezanic iz neokuženih krajev. Društvo za varstvo avstrijskega vinarstva naj bi priskrbelo zanesljivega semena. IV. Izmed različnih načinov, kako cepiti trte, priporočali je posebno zeleno cepljenje, ker je zelo priprosto in se tako cepljene trte prav rade primejo. Treba bi bilo prirejati pouk o cepljenji; učitelji po vinorodnih krajih naj bi vsi znali cepiti. Kdor zna posebno dobro cepiti, dobi naj o tem spričevalo, in kadar služi tak človek pri vojakih, dobi naj ob času cepljenja dopust. V. Ker se je vsakoletno in pravočasno škropljenje vinogradov z apneno raztopino modre galice izkazalo kot popolnoma zanesljivo sredstvo proti strupeni rosi (pero-nospora viticola) brez zlih posledic, priporočati je vsem vinščakom, da škrope o pravem času. Modre galice in škropilnic naj bi dobili po kolikor moči nizki ceni. Ker je težko ljudi siliti, da bi škropili, treba je, da popotni učitelji in oblastva o priliki opozarjajo vinogradnike, kako potrebno je škropljenje. (Dalje prihodnjič.) ostane ruša lepa, sejati je treba večkrat (vsaj frsako drugo leto) in večkrat pokositi. Razne reči. — Mleko za perutnino. Kjer imajo krave, prav store, če nekoliko posnetega mleka in pinjenea pokrmijo kokošim, ker po taki hrani rajše neso. Mleko se vlije v posodo, kamor pokladamo pičo, ali pa se zmeša z zmečkanim krompirjem in dr. Vsa perutnina je prav rada tako hrano ter baje spomladi prej začne, jeseni pa pozneje neha nesti. Mleko jim namreč nadomešča živalsko brano. Tudi za piščeta, mlade purane in sploh za vso mlado perutnino je mleko izborna piča, ob kateri se prav dobr počutijo. — Kako nam lastovke koristijo. Važno je za kmetovalca, da pozna sovražnike in prijatelje svoje. Velika prijateljica mu je lastovka. Nastopne številke dokazujejo, koliko sovražnikov lastovka kmetovalcu pokončava. Dvojica lastovk leta 16 ur na dan, in vsaka lastovka donese mladičem hrane povprečno 20krat vsako uro, obe skupaj kakih 600krat vsak dan. Ker prinaša vsaka po 10 do 20 mrčesov, ugonobita jih obe 6400. Za svojo hrano potrebujeta stara dva 600 muh in mušic. Ena lastovičja družina pokonča torej na dan po 7000, na mesec po 210.000 škodljivih mrčesov. če stara dva potrebujeta prvi mesec, ko sta še sama, 30.000 mrčesov, potrebuje sedmoglava' lastovičja družina celo poletje 576.000 mrčesov. Če pride v kako vas le 100 lastovk, použijejo s svojim zarodom vred vse poletje čez 57 milijonov mrčesov. — Katere vrste trav rastejo pod. drevjem? O tem vprašanji pravi E. Mahnke: Pod visokim drevjem je lepa ruša le tam, kjer drevje ni pregosto, pa svetloba in zrak lahko vplivata na rast. Za tak kraj je najboljša ta le travna zmes: 1/s gozdne bilnice (poa nemoralis), 8/g pasjega repa (cynosurus cristatus), 1/t tenkoliste angleške ljubke (lolium perenne tenue), 1U i&opulje (agrostis stolonifera). Na suhi zemlji uspeva tudi resasta gozdna bilnica (festuca heterophylIa)- in pa mehka bilnica (festuca tenuifolia), zato naj se tudi teh dveh nekoliko primeša. Na senčnih krajih je vedno treba sejati gosteje, in da Vprašanja in odgovori. Vprašanje 125. Ali se da in kako se da porabiti pri kuhanji brinovca ostalo brinje ? Tod je v vodo pomečejo, ker na trati vse požge. (A. Š v Š.) Odgovor: Naravno je, da ravno kuhano brinje travo požge. To naredi tudi gnojnica, ako'jo nerazkrojeno in nerazredčeno polijete na trato, dasi ji ne more nihče odrekati velike gnojilne vrednosti. V brinji je zlasti veliko rudninskih snovi, zato bi je bilo škoda proč metati, ker se z veliko koristjo da porabiti za^ gnoj, bodisi da se zmeče na gnojišče ali na kompostni kup Čreslovina, octova in druge kisline so posebno vzrok, da sveže brinje požge travo, a amonijak na gnojišči in v gnojnici, s katero se kompostni kup poliva te kisline precej zatre, in brinje prične razpadati ter postane izvrstno gnojivo. Vpraša,nje 120. Imam skoiaj dve leti staro telico, katero sem uže šestkrat peljal k biku, a je vselej vrgla pleme Od sebe, kakor hitro je prišla domov. Telica je popolnoma zdrava, čvrsta in ravno pnv debela. Morda je telica hude krvi, kajti goni se strastno in vselej po tri dni. Iz prvega se je gonila na tri tedne, sedaj pa uže na 14 dni. Ker je žival Lpa in dobrega plemena, zato bi jo rad pridržal. Prosim pojasnila, kaj naj počnem, da se telica ubreji. (J. S. v Z.) Odgovor: Hudo, a brezu=pešno pomišljanje Vaše telice ima lahko razoe vzroke, in sicer pretečno krmljenje z otrobi, žitom in sočivjem, nadalje polnokrvnost v zadnjem delu života ter bolezni v spolovilih, kakor katar, zaprta maternica in tuberkuloza jajčnika. Zdravljenje se vrši z odpravo vzrokov, to je, ali s pičlo in slabejšo krmo, zeleno klajo, surovim krompirjem, obilnim pregibanjem po planem ter z dristili. Nadalje je dajati enkrat do dvakrat na dan po 4 do 8 g kafre. Če je to čez 8 dni brezuspešno, daje se prihodnjih osem dni po enkrat na dan 0 2