SLOVENSKI V Ljubljani, v četrtek, dne 18. julija 1912. Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 2*— Va leta K 4-— celo leto K 8*— za inozemstvo: „ * 2*50 * * 5*— „ „10-— Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje. Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust. Leto 11. Posamezna številka 18 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake 6 kron. Štev. 29. Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča. Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino. Nevarna operacija leva. 1. Leyu so vrgli zanjke na noge ter ga privezali k železni ograji kletke. 2, S silo so mu odprli gobec. 3. Živinozdravnik mu izdere zob.^4. Zdravnikova roka s kleščami in levjim zobom. DR. VELIMIR DEŽELIC: V službi kalifa. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski. — Taka navada je tukaj. Nekoč je vprašal neki kalif naše modrijane, zakaj se v naši deželi pije vino in odgovorili so mu, da je tukaj to dovoljeno, ker se neprestano bojujemo v svetih vojnah zoper nevernike. Vino krepi srce in zbuja pogum. Vino daje navdušenja za boj, zato je izjemoma dovoljeno piti vino in žganjico. — In ti piješ ? — Hvala Alahu, urnem ga potegniti. — In ti se še hvališ s tem? — Zakaj bi se ne hvalil ? Saj ni moje življenje tako neugodno. Pijem vino, pojem pesmi in ljubim dekleta. — Kolikor mi je znano — reče Stre-zinja — se v teh?; časih v tvoji domovini vrše vsakovrstni boji in poboji. Kri se preliva in meč se krha ob meču. Nikdo ni varen in ne ve, ali bo še imel jutri glavo na vratu, in vendar si vesel?} — Zakaj bi ne bil? Ako mi je sojeno, da preživim, bom gledal zanimive stvari. Videl bom, kako se oni višji ubijajo in koljejo za cesarjevo brado. Vsak dan se sliši kaj novega, kaj strašnega in dnevi mi ne teko v dolgočasju. — Ali se ne bojiš, da bi ubili tudi tebe? — Naj me, ako mislijo, da store s tem bögve kako delo — se nasmeje Osman. — Da ti po pravici povem, ne skrbim se veliko za vse to. Ali je danes kalif Abde-raman ali Mohamed, to je meni vseeno, samo naj me puste pri miru. Ako bo želel se smejati, mu bom pel vesele pesmi. Če bo hotel plakati, pel mu bom tožno, žalostno, samo naj mi vrže mošnjo, polno zlatih denarjev. — In vsi dogodki, ki se odigravajo tukaj, te puščajo v miru? — Do sedaj so me. — Ej, potem si srečen. — Zlodej vzemi srečo. Jaz ne vem, kaj je sreča in ne vprašam za njo. — Morda imaš prav, ali jaz mislim drugače . . . jaz hrepenim za njo, za srečo in slavo — odvrne Strezinja. — Potem se čuvaj, mladec, zakaj čakajo te težki in črni dnevi. Ljubezen in slava sta dve solnci, do katerih peljejo klanci zdihovanja netlakovane ceste. Mnogokrat ti bodo oslepile oči, da drviš za njima in ne vidiš zaprek, ki stojijo pred teboj. In lahko se najde katera, da si ob njej razbiješ glavo ali vsaj nos. Ako hočeš poslušati Osmanov nasvet, pusti slavo. — Kaj nam je življenje brez slavnih del? — Nu, kaj? — se zamisli Osman in nato odvrne : Na to vprašanje ti hočem odgovoriti z dogodkom iz naj novejše naše zgodovine in povedem te na kraj, ki te pretrese. Nikdo ni bil slavnejši od rodu Almanzorov. Hadžib Almanzor je razširil našo zemljo v »paniji in Afriki, on, vrhovni vezir kalifov je vladal, a kalif Hešam je samo podpisoval svoie ime na ukazih. Mohamed ibu Abi Amir Almanzor se je dvignil do velike moči. Do tega mu je mnogo pripomogla mati kalifova Sohiba in naši duhovniki. Polagoma je uničil vse svoje tekmece in naposled se je rešil tudi kalifove matere, častihlepne ženske. Preuredil je vojsko in vsako leto po dvakrat šel v boje proti nevernikom. O njegovem času je cvetela umetnost in književnost, in še ni sedem let, odkar je umrl. Bil je star triinšestdeset let in vladal je, polnih petindvajset let neomejeno. Čez petdeset bojev je srečno izvojeval in nikdo se mu ni upal upreti, Njegovi vojaki so plakali, ko so zvedeli za njegovo smrt. Njegovo mrtvo telo so prenesli v Medino Celi ; bilo je odeto v one halje, v katerih je umrl in ki so mu jo sešile hčerke. Na njegovo telo so posuli prah, katerega je vsak večer zbiral s svojo obleke, ko se je vračal z vojne. Vsa vojska ga je spremljala in sin Abdelmelik je opravil molitve zanj. Na grobu stoji napis : „Kakšen je bil, o tem govore njegova dela ravno tako, kakor bi gledali njega. Nikdar^ več se ne porodi njemu enak branitelj Španije.“ Ta slavni sin našega naroda je imel dva sina, Ab-delmelika in Abderamana. Almanzor jima je zagotovil, da sta mu nasledovala kot hadžiba slabega kalifa Hešama. Almanzor je bil prepameten in ni hotel, da vrže Hešama s prestola. Njemu ni bilo za naslov, nego za oblast. Vedel je, da bi nastala meščanska vojna, ako bi vrgel Hešama in proglasil sebe za kalifa. Zato je umrl kot hadžib. Vedel je prav dobro, da bi se vsi pravoverni musiimi dvignili zoper njega, ako bi položil roko na posvečeno osebo kalifovo. Vedel je, da ves narod smatra Dr. JindKch Vaniček, načelnik „Zveze Slovanskega Sokolstva“ in „Češke Obče Sokolské“. rod Omajevcev za prave naslednike proroka Mohameda, in da bi postal nevernik, ako bi rušil prave kalife in dvignil sebe do te časti, sebe, ki ni mogel dokazati, da njegov rod izhaja iz rodu proroka ali njegovih prvih služabnikov. Nadejal se je lahko, da bo Hešam, pravi kalif, ako ne bo imel sina naslednika, posinovil katerega njegovih sinov. Dokler je Almanzor živel, se vendar ni moglo misliti na to, zakaj kalif je bil star šestintrideset let, ko je prišel Abdelmelik do hadžibske časti. Abdelmelik, sin in naslednik Almazorjev, je bil kakor njegov oče. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Tudi on se je vsako leto po dvakrat vojskoval zoper kristjane, a ni živel dolgo. Zbolel je in umrl, najbrž otrovan, meseca safara Hedžre 339. Z njim je legel v grob slavni rod Alamerida. Znamenja so se prikazala na nebu. Prikazali sta se dve zvezdi repatici in zvezdogledi so čitali iz zvezd slaba znamenja. Resnica —. slabič Hešam je imenoval drugega sina Almazorovega Abdermana za hadžiba. Ali kmalu se je opazilo, da v njem ni duše velikega proroka. Ta ženskar in malovreden človek, je bil silno slavohlepen in to, Časar niso storili niti njegov veliki oče, niti njegov brat, to se je zahotelo njemu. Ker je bil kalif Hešam slabič, je lahko vladal z njim in je bil zagotovljen, da ali z dobrim ali s hudim, prisili kalifa naj ga posinovi. Da bi se proslavil in pridobil ljubezen vojske, se je podal v boj. S Hešamom se je dogovoril, da ga bode ta, ko se vrne srečno iz vojne, proglasil za sina in naslednika prestola. Revež ni vedel, da je drugače pisano v zvezdah. Vse, kar je nameraval, je bilo trajno, ali zemlja se je zaklela in izdala vse tajnosti. Uzurpatorski načrt Ab-deramanov je prišel do ušes kalifovih sorodnikov, ki so imeli pravico do prestola. In ti si niso hoteli tako lahko dati iztrgati iz rok kraljevsko jabolko in mastno kalifsko pečenko. Pri bradi prorokovi, prav so imeli. Naj večjo pravico, da postane naslednik Hešimov, je imel Muhamed, pravnuk Abderamana III. Ta ni mnogo pomišljal, nego zbral svoje pristaše in dvignil vojsko. Kakor narasla reka se je valila njegova vojska od mesta do mesta in klicala : Živio Muhamed, doli z uzurpatori em in brezbožnikom Abderamanom ! In povsod, kamor je prišel glas, da je hadžib prisilil slabega kalifa, da učini mrzko delo in vzame prestol pravnim in pravovernim naslednikom, se je porodil v srcih srd. Malo in veliko se je združilo proti Abderamanu. Kmalu je ta zvedel, kako se ga opleta krvava srajca, kaj ga čaka in odločil se je prehiteti svojega sovražnika prej, nego zbere dovolj vojske. Zbral je urno vse svoje čete in pohitel iz Kordove proti sovražniku. Z Afričani in telesno stražo je odšel Abderaman iz Kordove in mesto je bilo brez vojske. Gorje mu, če ga prebite. Meruani, rojaki in prijatelji Muhamedovi so vse to naznanili vodji in ta si je izmislil zvit načrt. Razdelil je svojo vojsko na dva dela. Eden del je poslal nasproti Abderamanu, a z drugim je odšel v Kordovo. Njegova konjenica je naskočila glavno mesto in ga osvojila. Samega kalifa Hešama so dobili v roke. Muhamed je takoj proglasil po Kordovi, da je hadžib Abderaman vržen. Bilo je že prepozno, ko je Abderaman to zvedel. Vendar je še verjel v ljubezen naroda, kateremu je bil vedno dober in katerega si je umel pridobiti z igrami in denarjem. A kruto se je varal. Njegova konjenica je prišla sicer brez odpora v mesto Kordovo, prijezdila celo do kraljevske palače Alkazarja, a tu se je sreča od njega poslovila. Mnogo ljudstva je bilo zbranega na trgu; bili so to sami mirni ljudje ; a bila je tudi vojska Muhamedova. Abderaman, videč Muhameda med vojsko, je takoj zaukazal, naj se navali na njegove ljudi. Obenem pa je zaklical narodu : — Narod, moj oče te je dvignil do velike slave, moj brat je nadaljeval ve-! lika dela in jaz te hočem napraviti za najsrečnejši narod na svetu! Narod, spomni se Almanzora, spomni se Abdelmelika, spomni se mene, ki te ljubim ! Razvil se je vroč boj med Muhame-I dovimi in Abderamanovimi četami in narod je gledal vse to mirno. Abderaman je spoznal, da je bila nje-j gova želja prazna, ko se je zanašal na ; ljubezen naroda. Spočetka so navalile nje-I gove čete kakor vihar na Muhamedove in ' sekalo se je in bilo. Ali sreča se je spre-: menila. Ko je pobegnil narod v stranske ! ulice, so Muhamedovi vojaki, odbivši prvi ! Abderamanov naval, začeli neusmiljeno preganjati nasprotne čete. Udarjal je meč ob meč, konji so gazili krvava trupla in Abderamanu ni preostajalo drugo, nego da pobegne iz mesta Kordove. (Dalje prihodnjič.) Maratonske igre v Pragi: Zbor starcev, pevajoči devojki in mladina spremlja slcpcc-pcvca. Nevarna operacija. Ne samo pri človeku, nego tudi pri živalih povzroča zobobol hude bolečine. Pri živalih se sicer to zgodi bolj poredkoma, kakor pri nas ljudeh. V londonski Withe City menažeriji je 14 mesecev staro levinjo začel boleti zob. Ker se je bilo bati, da vsled tega pogine, so se odločili, da ji izderejo votel zob. Težka, pa tudi nevarna operacija se je srečno izvršila, kakor kaže naša naslovna slika. Levinjo so zvezali z verigami in jo z železnimi drogovi držali, da je ležala na hrbtu. Žrelo so ji odprli s silo in dr. Watts, poznan angleški živinozdravnik, ji je izdrl votli „levji zob“. Po operaciji je imela levinja zopet velik apetit, izginila sta pa nemir in otožnost. Marathon. Pri sokolskih slavnostih v Pragi so podali letos Cehi krasne prizore, ki so se vršili v grških Atenah pp bitki pri Marathonu 1. 480 pred Kr. — Čehi so že pri zadnjem sokolskem zletu 1. 1907. podali prizore iz husitskih vojn — hoj med češkim vojskovodjo Žižko in kraljem Sigmundom — in sicer v obliki šahovska igre. Stvar je krasno uspela. Taki prizori privabijo k sokolskim slavnostim posebno mnogo preprostega ljudstva. — „Marathon“ je bil poleg skupne telovadbe Sokolov in Sokolić najlepši del slavnosti na vežba-hšču. Vprizorili so ga trikrat. Priprave so bile velikanske, saj je delovalo 13.000 ljudi. Pa tudi stroški so bili veliki, samo obleka je stala 70.000 K. Za vprizoritev „Marathona“ se je sestavil poseben odbor, v katerem je bil med drugimi ravnatelj „Narodnega gledališča“ Jar. Kvapil, vse-učiliška profesorja dr. Jos. Kräl in dr. Em. Peroutka, ki sta oba natančno proučila staro grško dobo. Za igro je bila zložena posebna godba, ki je ostala marsikomu nepozabno v spominu. — Cela vprizoritev je trajala eno uro. Prizorišče nam kaže trg v Atenah, v sredini aitar. Tam zunaj pri Marathonu se bije Miltiades proti sovražnikom Perzi-janom. Trombe s stolpov naznanjajo važnost velikega trenutka. Atenski trg se polni, ljudstvo prihaja, za njimi svečeniki, ki darujejo Bogovom za srečno zmago. Mlade deklice plešejo, starci se posvetujejo. — Naenkrat nastane nemir. Rogovi naznanjajo, da se nekdo bliža. Na trg plane vojak — omagujoč se opoteka — dvigne meč — „Zmaga !“ zakriči in pade mrtev. Velika radost se polasti ljudstva. Vse se veseli in^ se pripravlja na sprejem zmagovalcev. Že prihajajo. Vojski na čelu jezdi Miltiades, za njim gredo čete v starogrškem orožju, njih oprava se lesketa v solncu, v eni roki ščit v drugi meč. Meščani jih radostno pozdravljajo, na oltarju zažgo svečeniki zahvalni dar, deklice obdajo Miltiada z zelenimi oljčnimi vejami. Med tem se vojska poleže, borci pa se pripravljajo k tekmi, ki se vrši na čast bogov. 12 mož odloži vso svojo obleko, sredi naroda stoji 12 krasnih junakov, ki tekmujejo med seboj v pentaltonu, t. j. v petero-tekmi : v metanju kopja, v metanju dis- kolstva in ki tvori v tej zgodovini časten list zmagoslavja posebno slovenskemu Sokolstvu. Velika množica ljudi je že eno uro pred prihodom vlaka napolnila prostor pred južnim kolodvorom in zastavila vse ceste, koder bi se imeli vračati zmagovalci. Ko so izstopih Sokoli, jih je v imena slovenskega ženstva oficielno pozdravilu gospa dr. Kokaljeva in izročila zmagovalcu Stanetu Vidmarju v znak priznanja krasen lovorjev venec s slovensko trobojnico z napisom: „Zmagovalcu tekme. — Narodno ženstvo.“ Pri tej priliki smo se spomnili onih krasnih prizorov, kako vrla Špartanka slavi junaka, ki je proslavil svoj rod pred vsemi narodi. Zastopnika mesta Ljubljane župan dr. Ivan Tavčar in dr. Karel Triller sta nato v jedrnatih besedah Maratonske'igre v Pragi : Legija grških vojakov. kusa, v skoku čez*jarek"in‘i’v'fmedsebojni borbi. Zmagalca dvignejo na ščit in ga neso po trgu. — Nato se vojska uredi in med glasovi fanfar odhaja zopet na boj proti sovražniku. Duhovniki in ljudstvo ji žele sreče in se razidejo. To je vsebina „Marathona“. Na vse gledalce je napravil ta spomin na staro slavo in veliko ljubezen do domovine nepozaben vtisk. Slavnostni sprejem naših Sokolov. V soboto zvečer 6. t. m. so se vrnili slovenski Sokoli, naši vrh zmagovalci iz vseslovanskega sokolskega izleta v Pragi, ki bo ostal nepozabljen v zgodovini 'So- Maratonske igre v Pragi: Vojaki hite v boj. pozdravila Vračajoče^se Sokole, nakar jih je še pozdravil starosta Slovenske Sokolske Zveze g. dr. Dražen. — Stane Vidmar pa se je zahvalil v duhu starogrških junakov, kratko in jedrnato: „Storili smo, kar nam je velevala dolžnost do domovine.“ Slovenski Sokoli so s svojo zmago proslavili slovensko ime pred celim svetom. Ni bil to hipen uspeh, pred to zmago se blestijo imena Luksenburg, Tu, rin, kjer je slovenski Sokol bil tstotako zmagovalec. Po pozdravu se je razporedil izprevod po mestu. Na čelo sprevoda se je postavil oddelek „Jezdnega odseka“, temu je sledila godba „Slovenske Filharmonije“ za njimi trobentači, zastava „Ljubljanskega Sokola“ in za njo zmagovalec Stane Vidmar z lovorjevim vencem v družbi tekmovalcev. Povsod, koder se je sprevod pomikal, so pozdravljali vračajoče se zmagovalce množice ljudi. Raz oken in iz množice so obmetavali Sokole v sprevodu s šopki in navdušenimi klici. Pred „Narodnim domom“ so zapeli Sokoli z množico navdušeni „Hej Slovani“, nakar so Sokoli dvignili zmagovalca Vidmarja na rame. Bil je veličasten prizor, ki ostane nepozaben v srcih navzočih. 35 let poštna uradnica. Dne 26. junija t. 1. je praznovala gdč. Marija Vrhovec 35 letni jubilej svojega službovanja na ljubljanski pošti, jubilantka je še edina iz prvega tečaja telegrafistk : ta prvi tečaj se je vršil v Ljubljani leta 1875 in je gdč. Vrhovčeva tu najstarejša poštna uradnica. Dosegla je službeni čin adjunktinje. Na dan svojega jubileja je bila v svojem uradu . pozdravljena od g. nadoskrbnika Štruklja, ki ji je izročil pohvalni dekret tržaškega poštnega ravnateljstva. Nato ji je druga najstarejša adjunktinja gdč. Flora Pehanijeva čestitala v imenu vseh tovarišic ter ji izročila krasen šopek iz 35 vrtnic. Končno so ji čestitali zbrani poštni uradniki. Jubilantka je dobila še druge : darove ter je bila v spomin na ta dan, ki ga ljubljanska pošta še nikdar ni odšel na dunajsko akademijo, kjer je delal v šoli prof. Bitterlicha in Miillnerja. A želja po spopolnitvi ga je gnala naprej in odšel je v raj umetnosti v Monakovo, kjer je pri Schmidtu študiral. Vrnil se je lansko zimo v Ljubljano, kjer si je v zavetišču slovenskih umetnikov v Jakopičevem paviljonu ustvaril atelje tihega, a znamenitega umetniškega dela. Lojze Dolinar je razstavil lansko leto v Jakopičevem paviljonu s svojim prijateljem Gustinčičem nekaj del, o katerih se je kritika izjavila z največjo ; hvalo. Udeležil se je tudi IV. jugoslovan-! ske umetniške razstave v Belgradu, kjer I je razstavil več del. Izmed znamenitih nje- NOVICE. Gospodarstvo. Nikdo ne more dovolj preceniti velikega pomena in neprecenljive koristi življenskega zavarovanja. Ker je življen-sko zavarovanje tudi iz gospodarskega stališča jako važen faktor in je življenska polica dostikrat merodajna za obstoj nadaljnjega blagostanja v družini v slučaju prerane smrti gospodarja, ne bo noben previden gospodar odlašal, ampak se bo pravočasno zavaroval za kapital, ki odgovarja njegovim razmeram. Na ta način zasigural si bo brezskrbno starost in svoji družini brezskrbno bodočnost. Pragi : Padlega junaka neso z bojišča in pevajoče žene ga spremljajo. govih umotvorov omenimo skupino „Zaobljuba“, „Nagrobni spomenik“ (ki se vidi tudi na naši sliki), dalje je izdelal več portretov, med temi tudi doprsen kip slikarja Jakopiča, ki je v privatni lasti. Najznamenitejše njegovo delo pa je brez-dvomno kip pesnika Antona Aškerca. Ako upoštevamo, da je delal na svojem umotvoru Dolinar le po spominu in temeljem par fotografičnih posnetkov, je naravnost čudovita markantnost, katero je ulil potezam umrlega pesnika; tudi kompozicija dela odgovarja v polnem idejam Antona Aškerca ; Dolinar si ga je zamislil kot misleca z malo naprej sklonjeno glavo, a njegove oči zro živo v daljavo in iščejo resnice ! Občinstvo, ki je videlo ta kip je bilo naravnost vznešeno in je prirejalo mlademu umetniku burne ovacije. Aškerčev Ker ima ravno banka „Slavija“ najugodneje in najnižje cenike, naj se vsakdo obrne do generalnega zastopa banke „Slavije“ v Ljubljani, kateri postreže radevolje z vsakršnimi pojasnili. Koliko je bilo tujcev za časa vsesokol-skega zleta v Pragi ? Železniško ministrstvo je objavilo statistiko frekvence na železnicah ob priliki praških slavnosti koncem minolega meseca. Z vlaki je dospelo od 28. junija do 2. julija v Prago po državni železnici 597.800 oseb, pri čemer pa seveda niso računani potniki, ki so prispeli z buštehradsko železnico. V Pragi je bilo torej ob slavnostnih dneh gotovo nad en milijon ljudi. Eno najlepših morskih kopališč ob Jadranskem morju je brezdvomno Cirkveni ca. — Cirkvenica je biser hrvaške obale. Kot morsko kopališče odgovarja vsem zahte- Sprejem zmagoslavnih iz Prage se vračajočih slov. Sokolov na kolodvoru v Ljubljani. (Na sredi šopkom Stane Vidmar, XX dr. Dražen, starosta „Zveze Slov. Sokolstva“.) — Fot. Krema. Maratonske igre v praznovala, fotografirana pred svojim okrašenim aparatom v družbi g. nadoskrbnika ter zbranih kolegic. Slovenski marljivi in vestni uradnici čestitamo tudi mi! ' Blagoslovljenje nove brizgalne v Domžalah. Dne 9. junija t. 1. se je ob veliki udeležbi ljudstva in gasilnih društev blagoslovila nova brizgalna. Popoldne ob 3. uri se je pa pričela skupna vaja gasilnih društev : Dob, Dol, Beričevo, Dolsko, Domžale, Lukovca, Moravče, Stol, Trzin in sicer z brizgalnami, kjer je vadilo približno 250 mož, pod vodstvom načelnika okrajne gasilske zveze Mihaela Kremžarja. Pri tem se je pokazalo, kako zelo so potrebne in kako velikega pomena so take skupne vaje. Po vaji se je zahvalil zvezin načelnik vsem društvom, da so se v tako lepem številu udeležili prve skupne vaje. Na Dolenjem Mokrem polju, občine Orehovica pri Št. Jerneju je nastal požar krog pol 11. ure dopoldne dne 5. julija ter vpepelil poslopje Turka in vulgo Brbuča. Škoda je velika. Poleg tega je uničenih 9 prašičev, 1 krava, 1 junc, 2 teleti in 1 konj. Ljudje so se rešili. Zavarovana sta bila le za majhne vsote. Na mesto nesreče je ^dospelo gasilnih društev iz Orehovice, Št. Jerneja in Bele cerkve, katera so s težkim trudom preprečila na-daljni požar, sosebno ker je vas na griču in oddaljena potoku. Požar je nastal, ker so se otroci igrali z navadnimi vžigalicami, katere so sedaj prepovedane s 1. ju-julijem 1912 v prometu. Lojze Dolinar ustvaritelj Aškrčevega kipa. Na Aškerčevem večeru, ki se je vršil dne 13. t. m. v areni „Narodnega doma“ v Ljubljani, ki ga je priredilo „Nar. soc. izobr. društvo „Bratstvo“, je stal na odru doprsen kip umrlega pesnika A. Aškerca, ki ga je izdelal mlad slovenski umetnik, ki ni znan slovenski javnosti po mnogih delih, znan pa je vsem onim, ki so zdaj stopili v njegovo delavnico in spoznali po njegovih delih umetnika, ki stremi po popolnosti ! Mlad je še Dolinar, in pot njegovega življenja je pot slovenskega umetnika, pot samozatajevanja, boja za obstanek ! Rojen Ljubljančan je, rodil se je tam v idiličnem Trnovem med vrtovi n travniki. Prvi pouk o kiparstvu je dobil pri kiparju Repaču, kjer je še kot mlad gojenec izrezal skupino Piétà. Na to je kip se te dni razstavi občinstvu na ogled ! In že zdaj se nam vsiljuje misel, kam pride pozneje ta umotvor, ali mar zopet nazaj v umetnikovo de'avnico, ali pa na mesto, ki si ga je zaslužil umrli pesnik? — Mlademu slovenskemu umetniku Lojzetu Dolinarju pa gre vsa zahvala, da je na tak način ovekovečil spomin pesnika Antona Aškerca. —c. vam ter jej ni najti tekmeca na obali Jadranskega morja. Morje je čisto in plitvo, tako da se pri kraju lahko kopljejo otroci brez nadzorstva. — Cirkvenica ni le morsko kopališče, temveč je vsled ugodne lege tudi zimsko klimatično zdravilišče. Priporočamo vsem, ki gredo na jug, da poselijo Cirkve-nico ter opozarjamo na prilogo današnjemu „Slov. Ilustr. Ted.“ —- Prečitajte ta prospekt ter ga dajte tudi svojim znancem in si ga Odvetnik : „In zdaj ste ga brez prav- shranite za event. poznejšo porabo. ' danja pripravili, da je postavil plot?“ Z 80 leti oče dvojčkov. Brooklyn, N. Y., ! Marovšek : Nisem imel nobenih potov in v severni Ameriki. — 80 let stari zdravnik j tudi ne več stroškov nego kakih 30 jajec. dr. David Allyn Gorton sme se menda edini ; Ker se jo sosed mojim pritožbam vedno le ponašati, da je postal pred nekaj tedni oče j posmehoval, pošiljal sem mu vsak dan po dvojčkov, navzlic svoji visoki starosti. Dr. j pet jajec, rekoč, da so jih znesle njegove Gorton se je poročil lani meseca junija s I kure na mojem vrtu. Ko mu potem nekaj dni svojo 401etno tajnico Miss Bertha Rehbein, j nisem poslal nobenega več, bil je plot v Dne 25. aprila ga je njegova žena obdarila osmih dneh narejen !“ Blagoslavljenje nove brizgalne v Domžalah: Skupna vaja gasilnih društev (nad 250 mož) pod vodstvom načelnika „Okrajne gasilske zveze“ X Mihae’a Kremžarja. Zgoraj: M. Kremžar. — Fot. Rupnik. z dvojčki, dečkom in deklico, ki sta oba čvrsta in zdrava. Ko se je postami zdravnik poročil lansko poletje, ni hotel nobeden izmed njegovih prijateljev in sorodnikov pri- | sostvovati ženitovanju; sedaj pa dobiva če- * 1 stitke od vseh strani. Lipovo cvetje. Čaj iz lipovega cvetja, ki se naj nekaj časa kuha, povzročuje počasno potenje ter pri zaslinjenosti počasi odtaja. Pomešan z mlekom in sladkorjem je dobro, tudi za otroke zdrava pijača. Zbirajte in shranjujte torej lipovo cvetje! Najbolj preprost način, po katerem se ohranijo jajca dolgo sveža. Jajca se očistijo najprvo z jesihom. Potem se obdrgnejo s kožo prekajene slanine (Špeha) in spravijo. ! Vsake štiri tedne se morajo preložiti. Ob času, ko so jajca dober kup, jih varčna gospodinja na ta preprost način lahko mnogo spravi, da bode imela veliko zalogo, ko bodo zopet draga. Najstarejša dijakinja. Modison, Wis. 80-letna Mrs. W. D. Windship dala se je lansko jesen vpisati na državno univerzo. Njene več kakor štirikrat mlajše koleginje pravijo, da je Mrs. Wildship najstarejša dijakinja v Zedinjenih državah. Obiskuje pa filozofična in sociologična predavanja. Navzlic visoki starosti je p o starna učenka trdno prepričana, da bode uspešno dovršila vse letnike z dobrim uspehom. Resnično. Janez : „Kaj bi bilo, če bi ženske moške snubile — in ne moški žensk?“ Mica: „Več porok, pa manj zarok.“ ™Prekanil ga je. Marovšek stoji z odvetnikom pri novem plotu, narejenem okolo vrta, in reče : „Vidite, gospod doktor, zdaj je ta hudobni sosed venderle dal napraviti plot. Saj veste, kako so hodile skoz prejšnji razdrti plot vedno njegove kure na moj vrt ter tu razkopavale ? Pretrdo. Stotnik : „Moštvo se pritožuje, da menaža ni užitna, in menda po pravici! Cmoki so kisli in trdi ko kamen . . . Kako je to?“ Kuhar: „Gospod stotnik, moštvo je prej zabavljalo, da so cmoki premehki, zato sem jih danes s cementom umesil, da bi bili bolj trdi!“ Očetov svet. Star jud svojemu sinu : „Zdaj si dosti star; lahko se ženiš ; pojdi si neveste iskat, toda dobro zapomni moj svet : če najdeš dekle, čegar oče je na sumu, da goljufa, zahtevaj dote dvajset tisoč. Če na- Abadie — kotiček. Meni ne bo slabo! Kadirnfnamreč le abadie! letiš na tako, da je bil njen oče kaznovan zaradi goljufije, zahtevaj trideset tisoč; če je bil pa njen oče zaprt zaradi goljufije, zahtevaj petdeset tisoč. Torej hodi z Bogom!“ Čez nekoliko časa dobi oče telegram : „Nevesto našel — oče obešen. Koliko naj zahtevam?“ Otročje želje. „France, kaj si želiš za god ?“ France : „Klobaso !“ Oče : „Kaj pa še?“ France : „Še eno klobaso!“ Oče: „Za dve klobasi je tvoj trebuh : premajhen !“ France: „Potem si pa želim še en I trebuh !“ Resnično. „Popiši mi svoje življenje in povej odkrito, kaj te je pripeljalo v zapor?“ „Žandar!“ Zmedenost. „Gospod profesor, pečenke vendar ne boste jedli s prsti?“ „Ah, oprostite, sem mislil, da jem solato.“ Pekel. Prijatelj, ki je ravnokar prečital pesnika Danteja znamenito knjigo „Pekel“: „Ti, ali poznaš ,Pekel1?“ — B. „Da, poznam ga.“ — A. Ali si čital Dantejevo knjigo?“ — B. „Ne.“ — A. „Kako pa potem poznaš ,Pekel1?“ — B. „Ker sem bil že dvakrat oženjen“. Nevoščljivost. Ona : „Danes sem si dala izpuliti zob.“ — On: „Tako! O, kako zavidam ta zob!“ — Ona: „Zakaj pa?“ — On: „Da se je srečno umaknil tvojemu jeziku.“ 35 let poštna uradnica : gdč. Marija Vrhovec s koleginjami in poštnim ravnateljem v Ljubljani. celoletno polletno 8-- K 4'- K četrtletno 2-— K mesečno 0'70 K Vabilo na naroebo. „Slovenski Ilustro vani Tednik“ je edini slovenski list te vrste; naročite se nanj in razširjaj te ga! „Slovenski Iliistrovani Tednik“ stane za Avstro-Ogrsko za Ameriko za ostalo inozemstvo 3-— dol. 10-— K 1-50 dol. 5 - K 0-75 dol. 2-50 K 0-25 dol. 0-90 K Za dijake in vojake v Avstro-Ogrskem za celo leto 6 K, pol leta 3 K, četrt leta 160 K, mesečno pa 50 vinarjev. Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino. Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkovsky in sin v Humpolcu na Češkem. Vzorci na željo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu izgotoviti gosposke obleke. , mmm Zakaj priporočamo Kolinsko kavno primes ? Iz dveh vzrokov. Predvsem, ker je res izvrstno blago, ki je z njim vsaka gospodinja popolnoma zadovoljna, ker Kolinska kavna primes napravi kavo najokusnejšo. Potem pa tudi zato, ker je Kolinska kavna primes pristno domače blago. Mi se dobro zavedamo velikega pomena domače industrije za ves naš napredek na gospodarskem polju, vemo pa tudi, da nikakor ne zadostuje, da govorimo o potrebi domače industrije, temveč, da jo moramo podpirati s tem, da kupujemo domače blago. Komur je torej na tem, da dobi izvrstno in pristno domače blago, naj kupuje Kolinsko kavno primes ! Obnovite naročnino! iščem dobrega mojstra pri katerem bi se izučil prikrojevanja v vseh oblikah proti dobremu plačilu. Ponudbe je pošiljati na upravo lista pod „Krojač 57“. Slovenski kipar Lojze Dolinar izdeluje kip A. Aškerca. Fot. Rupnik. Vid Carf mizarski mojster in slavitelj mlinov v Guštanju-Tolstivrh na Koroškem, izdeluje vsakovrstne navadne in umetne mline in žage Poskrbi po tovarniških cenah dobre motorje na bencin in poljedelske stroje Prevzame tudi vsake vrste mizarska dela. Proračun in načrte izdela zastonj in ne zaračuna zato potrebnih obiskov. Slovenci ! Svoji k svojim! Najboljše sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je MORANA. Morana uniči stenice in golazen ter se naroči pri M. Škrinjar, Trst, ulica Ferriera 37./1. Dve steklenici staneta K 3‘20, pri večjem naročilu popust, trgovcem rabat. NEST« lt-JEVA moka za otroke Popolne trse* se dojenčke, otroke in bolnike ne ieJoden. r- Vsebuje pravo planinsko mleko. Skutlja K 180 v v.akl lekarni in drogeriji. Kdor se preseli ter želi, da mu spremenimo naslov, naj ne navede samo novega naslova temveč tudi stari naslov, pod katerim se mu je list doslej pošiljal. Ne zadostuje torej če pišete n.pr.: Pošiljajte mi S. I. T. odslej na Bled, Ivan Kranjc. — Ker je več naročnikov tega imena, ne moremo vedeti kateremu Ivanu Krajncu naj ustavimo list oz. spremenimo naslov. Poleg novega naslova je torej vselej navesti tudi stari naslov. Zelo nam olehkoči delo, kdor v takem slučaju navede evidenčno število, ki je navedeno pred vsakim naslovim ; to je namreč število pole, na kateri se nahaja dotični naslov. Najbolje pa je, da nam vpošljete ves naslov z ovitka, pod katerim dobivate Slov. Ilustr. Tednik. Strašna nesreča zrakoplova „Schwaben“. (30 oseb lahko, 7 težko ranjenih.) Zeppelinovi zrakoplovi, ki so podobni velikanskim zračnim ladjam, nimajo sreče. Drug za drugim postane žrtev viharjev. Sedaj je uničen že deveti. Zrakoplov „Schwalben“, ki se je v petek dvignil v Frank-/l furbi ob Menu in odplul proti letalnemu polju v Diisseldorfu, je zadela v trenutku, ko se je spustil na zemljo, velikanska nesreča. Zrakoplov je popolnoma zgorel. Polet zrakoplova se je ves čas od Frankfurta do Diisseldorfa imenitno posrečil. Ko je zrakoplov prišel že popolnoma v bližino, je nenadoma nastal velik vihar. Vsled tega zrakoplova niso hoteli takoj spraviti v hangar, ker so se bali, da se pri tej priliki, kakor vedno, ne zgodi kaka nesreča. Zato so ga hoteli pritrditi pred hangarjem. Vihar je postajal vedno hujši. Dvignil je končno zrakoplov v zrak in ga zopet vrgel ob tla. Tu se polomi ogrodje in plinove zaloge se izpraznijo z neznan- sko hitrostjo. Iz neznanih vzrokov je plin eksplodiral in zrakoplov je bil v trenotku v plamenu. Kup pepela je ostal od velikana na pogorišču. Pri eksploziji je bilo 30 oseb lahko, 7 pa težko ranjenih. — Slik o tej nesreči nismo mogli dobiti. Za veselice in druge prireditve oddaja v ko misijo-nelno raprodajo razglednice po posebno znižani ceni upravništvo „Slovenskega :: I/ustrovanega Tednika“ v Ljubljani. :: Mali oglasi. /saka beseda stane, če je oglas priobčen 1—4 krat za vsakikrat po 5 vinarjev ; če je oglas priobčen 5—9 h rat za vsakikrat po 4 vinarje; in če je priobčen 10 ali večkrat za vsakikrat po 3 vinarje. Plačuje se naprej in lahko tudi v znamkah. Za odgovor je vselej pridjati znamko 10 vin, za dostavljenje pisem, ki pridejo na oglase upravništvu, pa 20 viu., ako se želi, da se dopošljejo po pošti. — Zaključek malih oglasov vsak torek opoldne. Kdor želi kako službo, naj da oglas v „Slov. Ilustrovani Tednik“. Učenca z vso oskrbo sprejme Ant. Soklič, slikar, pleskar in trgovec z barvami. Priporočam tudi svojo veliko zalogo raznovrstnih barv in lakov. Moji gramofoni in godbeni automati so vendar le najboljši. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ul. 5. Prva in največja zaloga gramofonov,automatov, plošč, šivank itd. E;: Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto in fino kakor aìabaster. I Pege, pike, izpuščaje È;: rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise Ej; in vsak neprijeten nedostatek odstrani za-jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste-::: Menica K 2 50. Rationell bals. milo K V20. E:= Učinek je opaziti že po enkratni rabi. lil = Neprijetne dlačice = z obličja in rok odstrani trajno in brez boli; lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod-;|; Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2-50. ;!; Specialiteta za dame „Salvorin voda“ za odlil stranitev luskin in maščobe, je zelo pripravna III za umivanje in česanje las, katera jih sama IH skodra in je dela lahke in dela lahke in lepe. III Steklenica 2 K. Ш =: Bujna rast las in brk = III se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo Ul (izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4—2. Bujno polnost-krasno I — oprsje — J = doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. ;= =| Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- =|| EH znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- ;H EH polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino ||| != krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- ||| |= klenice univerzalnega sredstva Et - Admille ||| |= z navodilom 5 K. K temu posebni kremni |= |= izvleček „Vladicco“ 2 K. Prodaja in razpo- li |§ šilja edino ord. kosm. laboratorij |§ и W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. н Nagrada bralcem tega lista. Mi шМшо 3000 paro? čevle?! Vsled vpeljave naših izbornih veleelegantnih čevljev iz najboljšega, trpežnega chevrousnja, moderno izdelanih, razdelimo 3900 parov, kakor kaže slika. Samo delo v znesku 15 K za 3 pare se nam naj plača. Mi Vam pošljemo kakor želite ali čevlje za gospode, ali dame po vsaki poljubni številki ali centime-terski meri. Vi dobite torej za samo 15 K, 3 pare izvrstnih čevljev, ki stanejo drugače 42 K in bodete z njimi gotovo zadovoljni.*) Pošilja se po povzetju ali če se plača naprej. Zamenjava dovoljena, zato ni rizika Vsa naročila se naj naslavljajo na R Bergerjevo razpošilja Ini co čev-lje v, Dunaj 27, poštni predal 42. *) Šele po Vašem priporočilu bomo imeli dobiček. Knjigoveznica H. Feldstein v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12 ===== se toplo priporoča. - Vsak naš prijatelj ne čita samo Sl. I. T., ampak ga tudi plača in mu pridobiva novih naročnikov. Zaupanje vase in : dejanska moč : označujeta zdravega človeka, bolnik pa se u-peha ob najmanjšem telesnem ali duševnem naporu. — Če čutite, da ni docela zadovoljivo vaše zdravje, če vas muči revmatizem in hrbtne bolečine, če ne morete spati, če i-mate glavobol in slabo prebavljate, uporabljajte elektriciteto in dosegli boste presenet-■ Ijive uspehe. ===== Kažipot za izletnike, turiste in letoviščarje. -- ' H HOTEL PETRAN BLED I HOTEL „JEKLER“ | 4- BLEP -4» I NAD „ZDRAVILIŠKIM DOMOM“. ! TiiiiiiiiimiimiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HOTEL SEKOVANIČ BLED 34 sob za tujce. — Velik senčnat vrt. Gostilna Štrekelj, Bled-Grad 5 se priporoča za obilen poset. Na zahtevo mrzla in gorka jedila. — Prenočišča. O elektriškem zdravljenju smo izdali zanimivo, sijajno opremljeno knjigo na 64 straneh, ki jo dopošljemo vsakomur :: zastonj in poštnine prosto :: i brez vsakršne obveznosti. (Za gospe posebna i izdaja.) Obiščite nas, pa vam brezplačno raz-I kažemo svojo zdravilno metodo in tisoče iz-I pričeval v izvirniku. ,Elektro-VitaIizer‘, zdravniški zavod, i Budapešta, VI., Theresienring 7, Mezanin 179, 11—------------------------------------e —Priporočam svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrbništvs. fstotam so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Naročila, bodisi iz granita, sijcnifa, labradorja, kratkega in beljaškega marmorja itd., jako točno in z nizkimi cenami. Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah. FR. KUNOVAR, kamnosek = Ljubljana, novo pokopališče. = <3 -------.„M^, Џ Skrajni čas je že, da takoj obnovite naročnino, kajti s prihodnjo številko vstavimo list vsem, ki še niso poravnali naročnine. Pijanost ozdravljiva. A: Ja, tebe pa ni nič več v gostilno. B : Veš, odvadil sem se pijače. Zadnjič sem prišel nekoliko natrkan domov, pa sem vse dvoje videl, še celo svojo „ta staro“ in to mi je vzelo veselje do pijače.“ MARTIN TANCAR, Jesenice (poleg kolodvora). Sobe za tujce. Gostilna. Hotel Tratnik HÄSÄÄ?! Zračne sobe — izborno vino — fina kuhinja. Nizke cene. Dobra postrežba. Gostilna Kunstelj v Gorjah se priporoča za obilni obisk. — Postrežba === točna in dobra. —= ГТГ^ЈУг^Г-ТПГГУС >rf 11(« .Ц I | h