Leto LXIX Štev. 11 a
V Ljubljani, v sredo, 15. januarja 1041	Poitnina pialana » gotovini Cena 2 din
Od 1. nov. dali«
naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, za inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva ul. 6/ITI. TeL 40-01 do 40-05
SLOVENEC
Izhaja vsak dan zjutraj fazen ponedeljka in dneva po praznika.
Cek. rai.s Ljubljana šL 10.650 za naročnino in štev. 10.349
ea inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podrui.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto.
Trbovlje.
Po odločitvi Amerike
Nov moment v razvoju svetovne vojske je, da so Zadnji mostovi med Ameriko in Nemčijo, če ne formalno, pa dejansko podrti. Višja sila je, kakor že večkrat v tragediji človeštva, zmedla duhove tako da se ne morejo več razumeti. Govor predsednika Roosevelta ne pozna nobene sprave, tako da bi morali imeti danes že vojsko, če ne bi bila Amerika od nsše celine ločena po prostoru, ki onemogoča letalske napade v veliki meri in z učinkom. Na besedo Amerike nemški zunanji urad sam ni oiigovoril, toda nemški tisk govori tako, da ga ni mogoče napačno razumeti.
Kakšno je to nasprotje, o tem pač ni treba veliko razmišljati, Nemčija si bodoči svet predstavlja tako, da ima v Evropi zapadno od Sovjetske unije pa v Afriki največji politični in gospodarski interes Nemčija, dočim jo Združene države Severne Amerike ne brigajo — to je prostor, ki se v političnem pogledu Evrope ne tiče iin ki naj se vlada sam, kakor ve in zna. Američani pa so po veliki večini mnenja, da sta Evropa in Afrika samo stopnja v ogromnem prizadevanju za ustvaritev »novega reda«, po katerem bi tudi Američani izgubili svoj položaj na zapadni polobli. To prepričanje je prodrlo tako globoko v veliko večino ameriškega naroda, da ga ne more ničesar pregovoriti, kaj še politična propaganda, kateri nihče ne veruje. To mišljenje je vzrok, da so v Washingtonu prišli do sklepa, da je mogoče odvrniti nevarnost, da bi Združene države ne pomenile več tega, kar so do danes pomenile, samo na ta način, če že zdaj žrtvujejo vse, kar morejo, da podpro Anglijo kot nekak evropski branik Združenih držav Severne Amerike. Zakaj pozneje — tako pravijo — bi morali voditi boj za življenje in smrt nasproti svetu, katerega Američani ne razumejo in ga smatrajo za popolnoma nasprotnega svojemu bitju. Tako se ideološki činitelji družijo z gospodarskimi interesi, da more Roosevelt braniti politično in gospodarsko moč Amerike ter gospodarski sistem, na katerem slonijo anglosaške države in njim prijateljska državna območja v Evropi in sploh po vsem svetu, pod geslom nujne obrambe demokratične ideje in individualnih svoboščin, kakor jih razume demokracija Jurija Washingtona in Franklina ter velike francoske revolucije. ---------------- —
Zato se ni čuditi, če zdaj Američani, iz-vzemši nekaj opozicije, čutijo v sebi zgodovinsko poslanstvo, da s posegom v vojsko med Anglijo in Nemčijo pomagajo v borbi, v kateri si stoji nasproti dvoje popolnoma različnih gledanj na svet, in seveda tudi ogromni gospodarski interesi, ki jih ograža vsaka revolucija. Tako stališče seveda nima več nobene podobnosti s politično nevtraliteto in v Ameriki so začeli vsi stroji teči z največjo brzino, da bi Velika Britanija v vojnem materialu Nemčijo vsaj dosegla, ako je celo ne bo čez toliko in toliko časa prekosila. Razume se, da je to tak položaj, ki sili nasprotnika, da izsili vojno odločitev, še preden bi se uresničilo to, kar je pomen in namen Rooseveltove politike v prid Velike Britanije in njenega vojnega potenciala. Z drugimi besedami je to položaj, ki zelo sliči prenapolnjeni posodi z vodo, kjer je potrebna ena sama kaplja, da se izlije. Že v minuli svetovni vojni je bila potopitev »Lusitanie«, kar je stalo življenje tudi nekaj Američanov, prvi sunek, ki je psihološko pripravil Američane, da so pozneje napovedali Nemčiji vojno, dočim bi danes potopitev ameriških trgovskih ladij, ki bi vozile vojni material v Anglijo, ali pa celo kakšnih ameriških vojnih ladij, ki bi spremljale transporte na angleških ali katerih že koli ladjah, gotovo takoj izzvala vojno stanje med Washingtonom in Berlinom.
Stališče, ki so ga Združene države Severne Amerike zavzele, pa bo moglo imeti velik vpliv tudi na stališče, ki ga bo v teku vojne, ki še zdavnaj ni dosegla svojega viška, končno zavzela Sovjetska unija. Ta je slejkoprej velika uganka, tudi če pomislimo na stvari, o katerih pravijo, da bi se mogle zgoditi na jugovzhodnem prostoru Evrope, Nič ni gotovo, kar se ugiba o zunanji politiki rdečega Kremlja. Najprej so rekli, da so se oduošaji med Nemčijo in Sovjeti po 4. delitvi Poljske septembra leta 1939 ohladili. Mnogo jih je bilo, ki so temu z vsem prepričanjem verjeli. Gospodarska pogodba pa, ki sta jo te dni sklenila Berlin in Moskva in ki je nekak pendunt k sklepu o vojni pomoči Angliji, katero obravnava sedaj ameriški kongres, očividno dokazuje, da temu ni tako. Kaj torej spričo tega mislijo v Moskvi? Eni domnevajo, da bi Sovjetska unija bila pripravljena se zopet pogoditi o kakšni delitvi na jugu ali pa mogoče v turškem prostoru samem v prednji Aziji, da bi mogla Nemčija izvojevati svojo borbo z Anglijo tudi tam, Drugi pa — in ti so seveda v taboru Anglije in njenih prijateljev — smatrajo za nemogoče, da bi se Sovjeti spuščali v tako kupčijo, ko pa bi nastop in okrepitev Nemčije na jugovzhodu morala nujno dražiti vlado v Moskvi, ker bi bil na ta način sovjetski življenjski prostor sam hudo ogrožen. Nepristranski opazovalec se ne more odločiti ne za to, ne za drugo tezo. "Mogoče pa ni brez važnosti, če se spomnimo, da druga teza sloni na političnih nazorih, ki so bili v Rusiji mero-dajni v preteklih stoletjih, dočim danes stojijo stvari na glavi v vsakem oziru. To pa smemo mirno reči. da danes v Moskvi nimajo nobenega drugega večjega interesa, kakor je ta,
Dan hudih letalskih bojev
Nemci poročajo o bombardiranju Plymoutha — Italijani o uspešnih napadih na morju — Angleži o bombnih napadih na nemška oporišča v Franciji in na italijanska oporišča v Afriki — Grki o bombardiranju Berata
Kakor kažejo spodnja poročila z vseh bojišč so stopili v ospredje letalski boji. Nemški mno-žestveni letalski napad je bil naperjen na veliko angleško pristanišče Piymouth, medtem ko so Angleži svojega glavnega naperili proti največjemu nemškemu oporišču za svoje podmornice v Lorientu. V Albaniji so boji na suhem nekolikanj zastali, pač pa se udejstvuje obojno letalstvo z veliko srditostjo. Na afriških bojiščih in nad Sredozemskim morjem deluje v glavnem le letalstvo. Medtem ko Angleži napadajo nasprotnikova letališča v Siciliji, v Libiji in v vzhodni Afriki, da bi dobili v svoje roke popolno premoč v zraku nad vsem sredozemskim prostorom, napada italijansko letalstvo skupno z nemškimi pomožnimi letalskimi silami angleško brodovje na Sredozemskem morju.
V tej zvezi je zanimivo, kar poroča ameriški radio, da bi namreč Angleži radi razbremenili svojo fronto proti Nemčiji z začetkom obsežne letalske ofenzive, ki bi jo izvedli s pomočjo novo dospelih ameriških »letečih trdnjav« v Anglijo.
Iz vsega tega sklepamo, da je letalstvu za enkrat prisojena vodilna vloga pri bojih, naj bo to na enem, ali na drugem bojišču.
Tepeleni da je še vedno v italijanskih rokah. Grki in Italijani so tako blizu skupaj, da se italijansko letalstvo ne upa bombardirati Ironte, iz strahu, d? ne bi zadelo lastnega vojaštva.
/ t
r' '' ' -	►
*	7 * * r	» _
• • V V
v Albaniji
Italijanska poročila
Nekje v Italiji! 14. jan. Uradno poročilo št. 221 se glasi:
Na grški fronti delovanje patrol in topništva. Naša letala so večkrat bombardirala neko sovražnikovo oporišče ter obsula s strojniškim ognjem tovorne avtomobile in zbirajoče se čete.
Cavallero ostane tudi načelnik generalnega štaba
Rim, 14. jan. b. Poročilo, da je general Cavallero imenovan za poveljnika na albanski fronti, je sprožilo vprašanje, ali bo še nadalje 06tal načelnik glavnega generalnega štaSa. Na merodajnem mestu so odgovorili, da bo Cavallero ostal obenem tudi šef glavnega generalnega štaba.
Junaštva italijanske divizije
Rim, 14. jan. AA. Štefani: Posebni dopisnik lista »Giomale d'ltalia« v Albaniji podaja zgodovino junaštva divizije, katere polki so bili predlagani za odlikovanje z zlato kolajno. Istočasno navaja dnevno zapoved generala Girottia, poveljnika planinske divizije »Giulia«. Ta dnevna zapoved se glasi: Upirajte se in napadajtel Stojte trdno kakor skale in bodite hitri kakor strele. Samo tako boste vredni naših junakov, ki jih bombardirajo na planini Pindo« in na raznih črtah v Albaniji. Posebni dopisnik opozarja na začetek vojne v Albaniji, ko je imenovana divizija začela kazati 6vojo neustra-šenost s tem, da se je naglo spuščala čez strme obronke planin, ker poti ni bilo; ob slabem vremenu je prehodila ogromne planine in je brez odmora vzdržala čez 60 bitk in se pomikala naprej sleherni dan po zahtevah taktike, zaradi katere je bila uporabljena' 2e tedaj so se alpinci vsak dan borili 6 sovražnikom in pognali v beg en sovražnikov bataljon ter zavzeli njegovo taborišče. Baterije tretjega polka so pogosto delovale, dokler niso porabile svoje zadnje granate, V borbi proti dvema divizijama je divizija Giulia napredovala tudi tedaj, ko je trčila na množinske napade sovražnika. Posebni dopisnik beta navaja potem dnevnik nekega častnika, ki je služboval v imenovani diviziji, in navaja sledeče epizode:: Dva voda bataljona Tolmezzo napadata neko koto in jo zavzameta, V njihove roke pade plen — strojnica in več avtomatičnih pušk. Naslednjega dne je sovražnik šestkrat napadel, pa je bil odbit s težkimi izgubami. Naslednjega dne napada sovražnik bataljon »Cividali«, da bi zavzel neko postojanko. Toda sovražnik je odbit. Istega dne dopoldne napadajo grške čete s 6evera in juga. Bataljon se bori do 18. ure na obeh frontah in ponovno zavzame vas, do katere je prispel sovražnik, ponoči pa se prebije skozi sovražnikove črte, ko je bil sovražnik že mislil, da je bataljon obkolil. Obkolje-valne poekuse je sovražnik večkrat ponovil in uporabil tri divizije, vendar 6e mu poskusi ni6o posrečili. Izčrpani od naporov nadaljujejo alpinci z odporom in z neutrudno odločnostjo onemogočajo grške akcije. Borilo se je sedem ur skupaj. Med temi neprestanimi borbami je sovražnik pretrpel znatne izgube, alpinci pa so pogosto 6 silno hrabrostjo odbijali sovražnika, zavzemali njegova skladišča streliva in plenili raznovrsten vojni material-
Grška poročila
Atene, 14. jan, t. Atenska agencija- Poročilo št. 79 grškega generalnega štabi pravi:
Krajevne operacije po nekaterih odsekih ironte. Naše čete so spet ujele nekaj sovražnikov, med njimi dva častnika. Zaplenile so tudi nekaj vojnega materiala, med njim 4 nepoškodovane tanke.
Vladni tolmač je na konferenci tiska izjavil časnikarjem, da so Grki s položajem na bojiščih
da bi dosedanji vodilni kulturni narodi Evrope čimprej in čimbolj izkrvaveli, ker bi bila potem pot prosta za delo Kominterne. Kar pa se tiče Amerike, je Rooseveltov sklep verjetno na voditelje Sovjetske unije napravil čisto poseben vtis. Zakaj, če se eni bojijo prevlade Nemčije, se pa tam na vzhodu bržčas bojijo še bolj, da se ne bi kdo po eventualni zmagi nad Nemčijo spomnil na Sovjete, ki Nemčijo podpirajo prav tako, kakor podpira Amerika Anglijo, in ki ne bi smeli biti presenečeni, če bi se kdo hotel nad njimi maščevati zaradi pogodbe jeseni leta 1959 in drugih pogodb, ki so ji sledile in ki oskrbujejo Nemčijo z materialom, ki je najdragocenejši v sedanji orjaški borbi z Anglijo. In tudi v tem oziru ima prvenstveno vlogo tisti prednje- in srednjeazijski prostor, na katerem imata Anglija in Amerika svojega najdragocenejšega zaveznika, potem ko je Francija doživela polom, namreč Turčijo.
Bodimo torej V presojanju stališča Sovjetov oprezni in rajši počakajmo na dejstva, ki bodo še sledila.
zadovoljni, ker do sedaj grška vojska še vedno vodi boje. Italijanski protinapadi še nikjer niso mogli Grkom iztrgali vodstva iz rok. Štirje tanki, o katerih govori vojno poročilo, so bili zaplenjeni severno od Klisure, kjer so Grki nepričakovano napadli Italijane in jim pobrali zelo močno utrjene postojanke. Večji del ujetnikov, ki so bili ujeti zadnje dni, je prišel v Albanijo šele nedavno in pripada torej četam, ki jih je Italija vrgla zadnje tedne v Albanijo ter jih takoj podala v bojno črto.
Italijanski bombniki so napadli grško mesto Preveso v Epiru. Nekaj človeških žrtev je padlo, druga škoda pa je le neznatna-
Ameriški dopisniki poročajo s fronte, da Grki že na vseh odsekih pritiskajo na nasprotnika. Najhujši boji pa so severno od Klisure in Tepelenija.
- ' i
Bombe na Berat
Atene, 14 jan. t. Atenska agencija: Poveljstvo angleških letal poroča, da so skupine angleških bombnikov včeraj v dalje časa trajajočem bombardiranju napadle važno italijansko vojaško zbirališče Berat, kjer so bombe razdejale nekatere vojaške cilje. Vsi bombniki so se vrnili na vzletišče-
Poročilo z meje
Belgrad, 14. jan. m. Z jugoslov.-albanske meje poročajo, da vlada na italijansko-grškem bojišču mir. Nekoliko živahnejše je pri Tepeleniju in v okolici Klisure, kjer so grške čete nekoliko napredovale. Okro* reke Škumbe so Grki izvedli nekaj manjših napadov Kljub ugodnemu vremenu ni bilo živahnejšega letalskega delovanja.
Bojišča v Afriki
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 14. januarja, t. Poročilo št. 221 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi:
Tudi v Cirenaiki (Libiji) delovanje našega topništva, ki je prizadejalo izgube sovražnikovim mehaniziranim oddelkom na fronti pri Tobruku. Delovanje patrol in topništva pri Džarabubu. Sovražnikovo letalsko delovanje nad obrežnimi mesti Cirenaike ni zahtevalo žrtev.
V Vzhodni Afriki manjša živahnost v gornjem Sudanu in topniško delovanje pri Galabatu. Naša letala so bombardirala v Sudanu sovražnikove jjo-stojanke, utrdbe n čete. Neka naša letalska skupina, ki so jo napadli sovražnikovi lovci, je boj sprejela in sestrelila eno letalo vrste »Gloucesterc. Nad Eritrejo so naši lovci zbili še eno sovražno letalo.
Sovražnik je bombardiral več mest, vendar je le nekaj ljudi ranjenih. Dne 31. decembra zjutraj je neka grška podmornica potopila v jadranskih vodah neko našo trgovinsko ladjo majhno tonaže. V nasprotju z vsemi pravili podmorniške vojne je podmornica začela nato e topovi streljati na neki rešilni čoln, ki je pripadal potopljeni trgovinski ladji. Ubitih je 10 mož posadke, ki so ee rešili s trgovinske ladje.
Neko letalo in neki motorni napadalni čoln sta dne 9. januarja napadla in potopila neko sovražnikovo podmornico.
A ngleška poročila
Kairo, 14. jan. t. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade poroča:
Na fronti v Libiji ni nobenih novih dogodkov. Na fronti v Sudanu je pri Kassali večje delovanje naših patrol. Na drugih frontah nobenih posebnih dogodkov.
Reuterjev dopisnik pristavlja, da pomeni kratka omemba libijske fronte to, da angleško težko topništvo še vedno s polno silo bombardira tobruške trdnjave in da pri tem sodelujejo tudi morske edinke in letala.
Obleganje Tobruka
Kairo, 14. januarja, t. (Reuter.) Reuterjev posebni dopisnik pri angleški vojski poroča, da Angleži še vedr.o dovažajo težko topništvo pred To-bruk. Del topništva je že začel obstreljevati trdnjavo. Italijansko topništvo bolj rahlo odgovarja in zadetki so slabi. To pa zaradi tega, ker Italijani v Tobruku nimajo letal, da bi z njimi mogli ugotavljati cilje, kakor so to delali v Bardiji, kjer je njihovo topništvo zelo precizno streljalo. Angleško topništvo je svoj ogenj naperilo na studence sladke vode in na vodovod. V Tobruku primanjkuje že vode.
Oaza (zelenica) Džarabub je po poročilih, ki prihajajo iz 300 km južno od Tobruka v puščavi ležečega glavnega stana angleških čet, že od vseh strani obkoljena. Angleška izvidna letala so bombardirala večje skupine italijanskih motoriziranih čet, o katerih ni biio mogoče reči, če se od Dža-rabuba oddaljujejo, ali če hočejo priti obkoljeni posadki na pomoč Oaza Džarabub je močno utrjena, ker je bila opremljena kot ojx>rišče in izhodišče južne Grazianijeve puščavske armade, s katero je mislil udariti na angleško oazo Siva ter dalje proti južnemu Egiptu.
Kairo, 14. jan. b. Medtem, ko poročila ne javljajo nikake spremembe okoli Tobruika, prihajajo vesti o novih borbah pete italijanske armade v oazi Džarabub, 300 km južno od Tobruka, z mobilnimi angleškimi puščavskimi oddelki.
Delovanje angleških letal
Kairo 14. jan. t. Reuter: Letalsko poveljstvo pri vzhodni armadi poroča:
Najmanj 9 verjetno nemških strmoglavih letal vrste »junker 87« ie bilo uničenih na tleh pri bomb-npni napadu na letališče v Ca t a ni j i v Siciliji. Dve letalski lopi na zahodni strani letališča sta bili
zažgani in uničeni do tal, ena pa na vzhodni strani. Požari in eksplozije so nastale v letalskih upravnih poslopjih.
Isto noč so bombardirali tudi letališče Beni-na in Berka v Libiji, kjer smo na tleh uničili z gotovostjo 6 sovražnili letal, poškodovali pa verjetno mnogo drugih. Druga skupina bombnikov je napadla trdnjavske naprave v Derni, kjer 60 nastali požari med vojašnicami.
V Vzhodni Afriki smo bombardirali letališče v Asmari, Barantu in Agordatu, pri Mai Adagi pa je bila bombardirana in delno zažgana tovarna Capronijev. Pri Tessenai smo bombardirali sovražna motorizirana zbiranja in povzročili požare. Z vseh poletov so se vsa letala vrnila, izvzemši od Catanije, kjer smo izgubili dvoje letal, a moštvo enega je bilo rešeno. Letalsko poveljstvo objavlja tudi poročilo snočnjena rimskega radia, ki je na naslov poslušalcev v italijanskem imperiju dejal, da je italijanski imperij trenutno odrezan od materne zemlje itt da so zveze med materno zemljo in imperijem mogoče le z letali in ponoči. Toda imperij naj bo v duhu združen z materno zemljo v tem velikem boju.
General Argentina ujet
Kairo, 14. januarja, t. (Reuter.) Uradno sporočajo, da so angleške pomorske edinice na obali med Bardijo in Tobrukom ujele skupino italijanskih častnikov, med katerimi se je nahajal tudi bivši italijanski poveljnik v Sidi Baraniju general Argentina. Skupino je odkrilo angleško iz-vidniško letalo, ki je imelo nalog preiskati obalo, da bi odkrilo skupine beguncev iz Bardije, ki se po mnenju angleškega vrhovnega poveljstva še skrivajo po raznih odsekih afriške obale in skušajo priti do Tobruka in morda naleteti na kakšno italijansko lad.io, ki bi jih odvedla. Letalo je takoj dalo znak angleškim pomorskim silam, ki so poslale motorni čoln do obale, kjer se je v pečinah skrivala skupina Italijanov, ki so bili takoj ujeti in prepeljani na varno. Med njimi jo tudi general Argentina io nekaj višjih častnikov njegovega štaba. V angleških vojaških krogih menijo, da bodo našli še več takšnih skupin pri čiščenju afriške obale med Bardijo in Tobrukom- in med Tobrukom in Derno. Neko drugo lovsko letalo je ujelo 150 mož močno skupino italijanskih vojakov na obali blizu Tobruka.
Angleško poročilo o bitki v Sicilskem prelivu
London, 14. jan. t. Reuter: Admiraliteta je objavila naslednje poročilo o pomorski bitki v Si-cilskem prejivu:
Od dne 7. jan. do 13. jan. so naše pomorske sile delovale v srednjem delu Sredozemlja, kjer so varovale večji pomorski sprevod trgovskih ladij skozi Sredozemsko morje. Dne 10. januarja zjutraj, ko so plule skozi Sicilski preliv, so srečale dva italijanska rušilca. Enega, ki spada k vrsti »Spita«, smo takoj potopili, drugi pa je ušel. Nekoliko pozneje je bil naš rušilec »G a Ha nt« poškodovan od torpeda ali od pomorske mine, toda mogel je še s svojimi lastnimi močmi pripluli v pristanišče. Skupine italijanskih in nemških letal, med njimi mnogo strmoglavcev (Stuka), so z italijanskih oporišč z velikimi napori napadale naše ladje. Ena bomba je zadela našo letalonosilko »11-lusfrious«, ki je bila nekoliko poškodovana in so bile tudi žrtve med moštvom. Ena od naših križark vrste »Sou t h a m p to n« je bila tudi zadeta od bombe, ima nekaj škode in so bile med
(Nadaljevanje z 2. strani)
Zagrebška vremenska napoved: Deloma bo oblačno z lokalnimi padavinami.
Zemunska vremenska napoved: Pooblafitev v zahodnih krajih, morda tudi nekaj snega,
delno oblačno pa v ostalih predelih. Nekaj dežja na Primorju. Toplota brez sprememb.
Bojišča v Afriki
Komisarijat v Matici Hrvatski
Poročali smo že, da je banska oblast banovine Hrvatske dne 11. t. m. v Matici Hrvatski postavila komisarja v osebi prof. Ant. Martinoviča, potem, ko je bil dosedanji upravni odbor s prof. Lukasom na čelu razrešen. Hrvatski Dnevnik prinaša o tem dogodku uvodnik, kjer se bavi z raznimi dogodki, ki so se v okviru Matice Hrvatske zadnja leta dogajali Nato pa pravi: »Ce tedaj iščemo vzroke, zakaj je bil uveden komisariat v Matici Hrvatski, l>omo sprevideli, da je za to odgovorna zgolj njena uprava. Ta jo Matici Hrvatski ne le vzela njeno splošno narodno obiležje, marveč je celo na zadnjem občnem zboru nastopala tako žaljivo, da ie bilo pričakovati odgovora. Tako je nastal začasni komisariat v Matici Hrvatski. Naloga komisarja naj bi po naših mislih bila ta, da Matico Hrvatsko osvobodi strankarstva ter jo vrne hrvatskemu narodu tako, kakršno jo hrvatski narod vedno želel ter jo cenil: kot nestrankarsko in nadstrankarsko kulturno ustanovo... Komisar Matice Hrvatske bo najbrž odprl vrnta Matice Hrvatsko tudi tistim hrvatskim pisateljem, ki so jim bila doslej ta vrata brez opravičenega vzroka zaprta, medtem ko so bila nastežaj odprta raznim polovičarjem ... Nobena politična skupina nima pravice do monopola v naših splošno narodnih kulturnih ustanovah ... Zaupnik banske oblasti 1k> odpravil staro nezdravo stanje ter ga gotovo ne bo zamenjal z drugim nezdravim. Ne smerno pa dopustiti, da bi v Matici Hrvatski znova prišli do odločilne besede ljudje, ki v našem književnem in kulturnem življenju nič resnega ne pomenijo... Poverjenik naj so izogiblje vseh poskusov ter naj Matico Hrvatsko čimprej izroči v roke njenih članov, osvobojeno seveda vseh umetnih ovir, ki so doslej ovirale, da bi se bila Matica Hrvatska mogla vrniti hrvatskemu narodu kot celoti.«
Za zbiranje Srbov
Voditelj demokratske stranke g. Milan Orol je v listu »Narodni pokret«, ki izhaja v Kragujev-cu, napisal članek o zbiranju Srbov. Med drugim takole razlaga potrebo, da bi se Srbi bolj strnili v eno fronto: »Težo skrbi, s katerimi stopamo v novo leto 1941, še povečava neurejeno stanje, v katerem srbski del prebivalstva Jugoslavije gre naproti dogodkom. Ne moremo reči, da bi bilo brez pomena ne le za posebne interese srbskega naroda, marveč tudi za interese državne celote, ali je ta največji del naroda v časih, skozi katere gremo, duhovno urejen, zbran, ali ima izdelane misli in se ne da voditi čutnim razpoloženjem trenutka, niti se ne da voditi od skrajnosti, ko se rešujejo tako važna vprašanja. Če so ta velika vprašanja bila odlagana do danes, je vsekakor resnica, da jih leta 1941 ne bo mogoče več odlagati.« Nato pisec pravi, da morajo Srbi biti prav tako strnjeni kakor so Hrvati in Slovenci. Ko so Slovenci izgubili svojega voditelja dr. Korošca, so takoj šli in si izvolili novega, ker voditelj, okoli katerega se naj zbira ves narod, je v teh časih potreben. — To prizadevanje nekaterih srbskih politikov za avtoritativno narodno vodstvo je deležno tudi na hrvatski strani mnogo razumevanja. Podobna je misel, katero v svojih člankih vedno naglaša minister dr. Lazar Markovič, ki sodi, naj bi tista osrednja sila, ki naj bi zbirala Srbe, bila radikalna stranka.
Prehranjevalni dirigent za vso državo
Dne 12. t. m. je bila konferenca med zastopniki hrvatske banske oblasti ter zastopniki trgovinskega ministrstva glede prehrane, o čemer je poročala tudi belgrajska »Politika«, katera je v svojem poročilu dejala, naj bi PRIZAD dobil nekak monopol za pšenico in pšenično moko ter naj bi ena instanca vodila vso prehrano in njeno organizacijo kot dirigent. — »Hrvatski dnevnik«, ki navaja to poročilo belgrajske »Politike«, pravi, da bi zastopniki banske oblasti ne mogli sprejeti takega dirigenta, če naj bi se njegova kompetenca nanašala tudi na banovino Hrvatsko, ker bi to pomenilo okrnjevanje hrvatske avtonomije List pa dodaja, da bi vsekakor bilo treba spraviti v sklad gospodarsko politiko na Hrvatskem in gospodarstvo izven Hrvatske, pri čemer naj bi pa bila zavarovana temeljna načela sporazuma.
60 letnica »Samouprave«
V kratkem bo belgrajski list »Samouprava« obhajal 60 letnico svojega izhajanja. Ko so radikali pred več ko 60 leti začeli svoje delovanje med srbskim narodom, ki so ga začeli politično šolati ter usposabljati za velike narodne m socialne naloge tedanjega časa, so kmalu nato začeli izdajati tudi svoj list, ki je nosil ime »Samouprava«, s čemer so hoteli povedati, da si mislijo sodelovanje ljudstva v samoupravah. Ta list je bil glasilo srbske narodne radikalne stranke, dokler stranka ni bila razpuščena. Pozneje pa je postal uradno glasilo srbskega dela JRZ.
Zaradi šerijatskih sodišč
Serijatska sodišča so tista, ki razsojajo o muslimanskih verskih zadevah v smislu muslimanske verske ustave. Tudi ta sodišča spadajo pod ministrstvo pravde, niso pa bila doslej prenesena na bansko oblast v Zagrebu, čeprav spada zdaj pod banovino Hrvatsko mnogo okrajev, kjer v Bosni in Hercegovini prebiva na tisoče muslimanov. Zaradi tega zahteva zagrebški »Obzor« v posebnem članku, naj se tudi to vprašanje čim prej reši, kar bo toliko lažje, ker to ni nobeno politično vprašanje. S tem v zvezi pravi list: »Ce bosta Bosna in Hercegovina dobili položaj avtonomne enote, kakor banovina Hrvatska, v svojih zgodovinskih mejah, bodo šerijatska sodišča pač nanovo preurejena in nič več.«
Skrb za madžarskega kmeta v Jugoslaviji
Madžarski list »Uj Hirek«, it i izhaja v Somboru, prinaša članek z naslovom »Govorimo o sebil«, kjer piše o kulturnem življenju madžarskega kmečkega prebivalstva v Jugoslaviji- Med drugim list naglaša, da madžarska narodna javnost v Jugoslaviji premalo skrbi in se briga za življenje in napredek madžarskega kmečkega prebivalstva v Jugoslaviji. Članek očita madžarski javnosti, da ni dovolj po vaseh prirejati diletantske gledališke igre, marveč da je mnogo bolj treba delati za kulturno in prosvetno dviganje madžarskega kmečkega prebivalstva.
Belgrad, 14. jan. m. V danaŠJijih Službenih novinah je objavljena sprememba uredbe o Združenju slušateljev Ekonomsko - komercialne visoke šole Medtem, ko prva uredba uravnava poslovanje vseh dijaških društev, se druga "uredba nanaša samo na podporna društva.
(Nadaljevanje 8 1. strani)
moštvom žrtve. Pri teh operacijah smo sestrelili najmanj 12 sovražnih letal, mnogo drugih pa poškodovali. Kljub tem napadom pa smo glavni,namen, namreč prevoz skupine trgovskih ladij skozi Sicilijanski preliv, smotreno in brez druge škode izvedli. V tem prevozu so bile večje količine vojnega materiala, namenjenega Grčiji.
Angleške izgube v Afriki
Kairo, 14. jan. t. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo poroča, da angleške izgube pri napadu na Sidi Barani niso dosegle enega tisoča mrtvih in ranjenih, pri napadu na Bardijo pa niso dosegle 600 mrtvih in ranjenih. Razmerje med mrtvimi in ranjenimi je 1 : 5. Tako nizke-so angleške izgube v primeri z 82.000 mož izgub, ki jih ima dosedaj nasprotnik na tem bojišču.
Italijanska poročila o vojni na Sredozemskem morju
Rim, 14. jan. Štefani: »Messagero« opozarja na izgube, ki so jih te dni imeli Angleži na Sredozemskem morju in pravi, da gre za tri potopljene enote in sicer za enega rušil ca in dve podmornici ter za 12 enot, ki so bite več ali manj poškodovane. Med njimi je tudi neka oklopna ladja, dve nosilki letal in dve križarki. Ta pregled dokazuje,
da se Angleži na tem morju izčrpavajo, namesto da bi bili gospodarji na Sredozemskem morju, kakor to pravi angleška propaganda. ,Angleži doživljajo celo uničevanje svojih najdragocenejših sil, to je svojega brodovja.
Angleški predlog Italiji glede Abesinije?
Newyork. 14 januarja, t. (Ass. Press.) Ameriški radio jo danes objavil sporočilo iz Londona, češ da jc angleška vlada ponudila italijanski vladi, da bo dovolila italijanskim ženam in otrokom, ki so nahajajo v Abesiniji, da zapuste to deželo, preden se začnejo vojne operacije večjega obsega proti tej deželi. Italijansko žene in otroci naj bi odšli iz Abesinije skoji francosko kolonijo Dži-buti. To poročilo na merodajnih mestih še ni potrjeno.
Konferenca angleških guvernerjev Afrike
Nairobi, 14. ian. t. Beuter: Tukaj so se zbrali guvernerji Kenije, Ugande, Severne Rode-zije, Nvassalanda in Zanzibarja, da se pogovorijo o organizaciji srednje uprave, ki naj prevzame vprašanje civilne oskrbe za vse afriško področje. Guvernerji bodo sprejeli tudi sklepe glede bodoče ureditve Afrike.
Angtešho-nemšho bojišče
Nemška poročila
Berlin, 14. jan. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Nemška letala so na neki ogledniški akciji j>otopila neko sovražnikovo trgovinsko ladjo za 4000 ton in dvakrat nevarno zadela z bombami srednjega kalibra neko križarko. V noči od 13. na 14. t. m. smo z uspehom bombardirali važne vojne cilje v Plymouthu. Miniranje angleških pristanišč se nadaljuje. Sovražnik je včeraj izgubil štiri letala.
Nemški list proti netočnemu poročanju švedskega tiska
Berlin, 14. januarja. DNB: Berlinska »Biirsen Zeitung« ostro nastopa proti nekemu dopisniku stockbolniškega lista »Afton Bladet«, ki je poročal svojemu listu, tla so zadnji angleški napadi na francoske vojne luke ob Rokavu pokazali, da sta angleško in nemško letalstvo zamenjali svoji vlogi. Angleško letalstvo naj bi bilo s svojimi napadi na Calais, Boulogne in Dunkerque dokazalo, da ima ofenzivnega duha. Poročilo »Afton Bladeta« zastopa na koncu stališče, da se opaža popuščanje nemškega napada. Nemški list opozarja švedskega časnikarja na nemška vojna j>oročila, in pravi, da je iz njihove vsebine mogel dobiti točno informacijo. Dejstvo je, da so nemški lovci in nemško protiletalsko topništvo že v kali izjalovili napad angleških letal na ozemlje, ki so ga bile zasedle nemške čete. Ko so Angleži izgubili devet letal, so se morali vrniti, tako da sploh niso mogli izvesti nameravanega bombardiranja.
Angleška poročila
London, 14. jan. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča:
Snoči je sovražno letalstvo spet v zbranem napadu priletelo nad neko mesto v južni Angliji in tamkaj metalo zažigalne in rušilne! bombe. Na-j>ad je trajal tri ure in je bil okrog polnoči končan. Gasilstvo je požare hitro obvladalo, a kljub temu je bilo večje število zgradb poškodovanih. Največ je porušenih stanovanjskih hiš. Med napadom je bilo nekaj ljudi ubitih, nekaj pa ranjenih. — Tudi iz Walesa javljajo, da je bilo tamkaj vrženih nekaj bomb, vendar je škoda neznatna.
Reuterjev zasebni poročevalec pristavlja, da sta bili v zgoraj omenjenem južnoangleškem mestu (verjetno je bil to P 1 y m o u t h) od bomb zadeti dve zaklonišči in dve bolnišnici, ena delno, ena pa pojjolnoma. Število žrtev je s tem naraslo. Na London v pretekli noči sovražna letala sploh niso priletela.
Angleži na Islandiji
Stockholm, 14. jan. AA. Tass: List »Dagens Nyheter« prinaša članek gener. konzula Torsa, ki zastopa Islandijo v Newyorku, o angleški zasedbi Islandije. Pisec trdi, da je na tem otoku 60 do 80 tisoč angleških vojakov. Angleške čete so bile pripeljale tudi več obrežnih baterij in jih razme-stile po obali. Na obrežju so našli mnogo protitankovskih zaprek. Clankar naglaša. da je Islandija s tem prvič v svoji zgodovini postala utrjena država.
Angleške izgube na morju
London, 14. januarja, t- Reuter: Admiraliteta
poroča:
Pretekli leden, ki se je končal v soboto dne 11. januarja, je jx> osmih mesecih teden, v katerem smo na morju utrpeli najnižje izgube. Sovražnik je potopil samo 4 angleške ladje s skupno tonažo 15.000 ton. Nobena zavezniška ladja ni bila potopljena. Podobne nizke številke smo mogli objaviti zadnjič pred 8 meseci v majniku 1940, ko so bile potopljene 3 ladje s skupno tonažo 14.000 ton. Admiraliteta pristavlja, da je poneha-vanje nemških uspešnih napadov na angleško pomorsko plovbo v zvezi s stalnim bombardiranjem nemških podniorniških oporišč v Lorientu in Brestu v Franciji ter na Norveškem.
Angleški protinapadi
Angleško letalstvo pripravlja večjo protiofenzivo
Washington, 14. jan. t. Ass. Press: Ameriški radio je snoči in davi razširjal neko poročilo, o katerem pravi, da ga jc pvejel iz dobrih angleških virov, in ki pravi, da je sedanji močnejši razmah angleškega letalstva le začetek večje letalske ofenzive na zahodu. Dosedaj da je angleško letalstvo iz razumljivih razlogov delovalo snmo ponoči. Sedaj bo nastopilo boj tudi po-dnevu. Anglija je v zadnjih mesecih varčevala s svojimi letali, poleg tega pa da je iz Amerike dobila že toliko letal, predvsem tako imenovanih »letečih trdnjav«, da misli, da sme začeti i ofenzivnimi hoji, da bi na ta način nasprotniku onemogočila priprave na veliko ofenzivo ki jo ima v naiVtu proti angleškemu otoku. ' London, 14. jan. t. Reuter; Letalsko ministr-sivo poročat
Skupine angleških bombnikov so izvedle snoči obsežen in dolgo trajajoč letalski napad na nemško oj)orišče podmornic v Lorientu v Franciji. Bombe so padle na ladjedelnice, na pristanišče podmornic, na ladjevje in na pristaniške zgradbe. Vse bombe so zadele namenjene cilje. Drugi srditi napad je veljal pristanišču v Dunkereueu, k jer so bile obmetane z bombami pristaniške naprave in ladjevje v pristanišču. Vsa letala so se vrnila.
Berlin, 14. jan. DNB: Angleška letala so skušala včeraj prodreti v obrežne predele severne Francije. Toda lovci in protiletalska obramba so njihov načrt izjalovili. Angleškim letalom se ni posrečilo vreči niti ene bombe. Nemška protiletalska obramba je zbila dve sovražnikovi letali.
Ureditev vojne obveznosti v inozemstvu
Belgrad, 14. jan. m. Vojni minister je v zvezi z uredbo odst. 2. čl. 45. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice in naredbe pod točko 9. pravilnika zakona o ustrojstvu vojske in mornarice odredil, da se naredba čl. 55. in čl. 55 a začasnega pravilnika o regrutaciji mladeničev v stalni kader izpwe-meni s sledečim besedilom: Reguliranje vojne obveznosti v inozemstvu.
Cl. 55. 1. Na reguliranje vojne obveznosti pri našem vojnem odnosno diplomatskem in vojnem predstavništvu v inozemstvu v dotični drŽavi v smislu uredbe odst. 2. čl. 45. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, to je v času od 20. najdlje do 27. leta starosti imajo pravico vsi naši državljani, ki so se izselili tz države ter prebivajo v tej državi stalno, ali začasno ali so tam rojeni. Te pravice se ne morejo posluževati tiste osebe, ki so dobile dovoljenje za začasen odhod v inozemstvo po naredbi o zadnjem odstavku čl. 45. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice.
2.	Osebe iz odstavka 1. točke 1. tega člena, ki se ne bi zglasile pri našem predstavništvu niti do svojega 27. leta, se bodo smatrale, da so se odtegnile službi v stalnem kadru in da niso regulirale svoje vojne obveznosti ter spadajo zato pod odredbo odst. 1. čl. 45. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice.
3.	Postopek pri reguliranju vojn« obveze je naslednji:
a)	Izseljenci, ki so v mestu sedeža našega predstavništva ali so do 100 km oddaljeni: morajo se osebno zglasiti našemu vojnemu ali diplomatskemu predstavništvu v tisti državi;
b)	izseljenci, ki žive v mestu, oddaljenem od sedeža našega predstavništva več kot 100 km: če zaradi materialnih ali drugih vzrokov ne morejo priti v mesto, morejo regulirati tudi svoje vojne obveznosti pismeno s tem, da se ob prvi.priliki zglase tudi osebno.
Za osebe, ki žive v mestu, oddaljenem od sedeža našega predstavništva več kot 100 km, je zadosti, da se zglase vsaj do 30. avg. 1941.
.Pred
rekonstrukcijo vlade
Belgrad, 14. jan. m. Važen političen pogovor sta imela danes predsednik vlade Dragiša Cvet-kovič in naslednik rajnega dr. Korošca predsednik dr. Kulovec. Predsednik vlude je sprejel dr. Kulovca v svojem kabinetu v nredsed-ništvu vlade. Sestanek je trajal dalj časa. Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič in dr. Kulovec sta pretresala več jiolitičnih vprašanj. Za ta pogovor je bilo v časnikarskih krogih veliko zanimanje Številni časnikarji so stalno spraševali g. predsedn:ka dr. Kulovca, ki pa je vsako izjavo trdovratno odklanjal.
V -(,(• V- •« '» '■»••	• »< vvf »v
i ** t i f ■ t. V« ■ l\ i • I • t » r '11* v- 'J - r *
i,"* <| V yy I «	n i'
■ ' - ' ' i " ' i ; j<
Zaradi bližnje (lelne rekonstrukcije vlade je dr. Budisavljevič j>oslal v Belgrad svoja najožja sodelavca Vildcrja in Savo Kosanoviča.
Pravoslavno silvestrovanje v Belgradu
Belgrad. 14. jan. m. Snočno pravoslavno silvestrovanje je bilo jx>vsod precej živahno. V hotelu »Bristol« so se zbrali podpredsednik vlade dr. Maček, finančni minister dr. Šutej, kmetijski minister dr. čubrilovič in minister brez listnice dr. Konstantinovič.
G. Viktor Zakrajšek -dekan v Nišu
Belgrad, 14. jan. m. Z dekretom belgrajskega nadškofa dr. Ujčiča je postavljen v Nisu za žuj)nika in dekana g. Viktor Zakrajšek, duhovnik ljubljanske škofije. Novi župnik bo nastopil svoje službeno mesto prihodne dni. Sedanji župnik in dekan g. Avramovič se vrača na svoje prejšnje službeno mesto kot župnik v Zaječar.
Pobiianie dragin;e in špekulacije
Belgrad, 14. januarja. AA. Po statističnih podatkih, ki jih ima urad za nadzorstvo cen, je bilo od 1. maja 1940 do 2. januarja 1941 na področju Urada za nadzorstvo cen 5993 postopkov po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije ter po drugih uredbah, ki se nanašajo na pobijanje draginjo in nadzorstvo cen. Od tega odpade na področje uprave mesta Belgrada 447 postopkov, na področje dravske banovine 285, drinske 919, zetske 262, donavske 1883, moravske 1006 in var-darske 943 postopkov.
Po uredbi o pobijanju draginje je bilo 3186 postopkov, po uredbi o nadzorstvu cen 344, po uredbi o nadzorstvu cen na drobno 121, po uredbi o prijavljanju zalog blaga 14, po uredbi o varčevanju z živili 21, po uredbi o ukrepih za oskrbovanje prebivalstva in vojske s kruhom 441, po § 399. točka 14 v zvezi s § 150. obrtnega zakona 156, v 1710 primerih pa ni navedeno, na kakšno kaznivo dejanje se postopek nar.aša.
Sklepov o pošiljanju na prisilno bivanje je bilo fzrečeffin 23," vn Sicer na področju uprave mesta Belgrada 2, v dravski banovini 2, v vrbaski 1, V, dninski 3, .v donavski 15. Najvišje kazni so bile izrečene na 100.000 din in 6 mesecev zapora ter na prisilno bivanje na 6 mesecev.
železniška nesreča
Knjaževac, 14. jan. m. Snoči se je na progi Knjaževac — Niš pripetila večja železniška nesreča. Ko je vozil v lak na postajo Rogošte, je iztiril en vagon in se prevrnil. Pri tem »o bili štirje potniki mrtvi in več težko ranjenih.
Napredovanje profesorjev
Belgrad, 14. jan. m. Napredovali so: profesorji: v 1. skup. L^on Eržen v Mariboru, Ant. Breznik v Užicah; v 4. skup. 2. stopnje: Marij Hvala v Soboti, dr. Rudolf Kolarič v Ljubljani; v 8. skup. Emilija Potišek na 4. moški realni gimnaziji v Ljubljani, Franjo Jakhel v Ptuju.
v Davčne olajšave za PRIZAD
Belgrad, 14. jan. m. Ministrski svet je na jKidlagi § 113. finanč, zakona za 1. 1939—1W0 predpisal uredbo o osvoboditvi PRIZADa plačevanju uvozne carine in ostalih taks za papirnate vreče. Po tej uredbi se PRIZAD osvobodi plačevanja uvozne carine in vseh vrst službenih dajatev in taks, ki se plačujejo na carinarnicah (razen ležarine) pod pogoji, ki jih določa § 2. Uredba stopi z današnjim rinem v veljavo.
Govor finančnega ministra dr. Šuteja
Belgrad, 14. jan- AA. Danes ob 19.30 je imel finančni minister dr. Juraj Sutej po belgrajskem radiu zelo obširen govor, v katerem se je najprej ba-vil z dvema vlogama, ki so ju poslale gospodarske organizacije in ki se nanašata na vprašanje cen in na vprašanje denarnega obtoka. V teh vlogah skušajo zastopniki gospodarstva utemeljiti današnje zvišanje cen 6 povečanjem denarnega obtoka. Finančni minister dr. Šute) je to zavrnil in med drugim dejal:
Mi smo dane« v takšnem položaju, da bi se cene mogle neopaženo posredno urediti, na primer z monetarno-političnimi ukrepi. Mogle bi se, v kolikor je to v naši moči, edino sekretirati. Po tej poti smo tudi že šli. Nadzorstvo nad cenami se ureja in uspehi se lahko že vidijo v gibanju indeksa cen na drobno,
Pri pazljivem pregledu indeksa cen lahko pridemo do zaključka, da je gibanje cen v nujni vzročni zvezi s stanjem razpoložljivih zalog naših proizvodov in razvojem naših zunanjih trgovinskih odnošajev. Da ni bilo mogoče spraviti v zvezo obtoka denarja z gibanjem indeksa cen, se kaže v tem, da niso bile v vsem obsegu določene cene industrijskih proizvodov Kot klasičen primer, da ta trditev drži, navajam zelo važne proizvode, kot so n. pr. sol, vžigalice, sladkor in petrolej, Cena soli je bila prej nižja. Cena sladkorja je ne-. znatno poskočila. Z ozirom na to je, čeprav pri teh proizvodih niso cene jioskočile tako, kakor bi jto mnenju gospodarstvenikov nujno morale poskočiti, treba reči, da je glavni vzrok psihoza med prebivalstvom.
Minister dr. šutej dalje pojasnjuje, da je razlog v brezvestni, nemoralni in skoraj tudi v kriminalni brezvestnosti nekaterih gospodarstvenikov ter v špekulaciji.
V obrambi svoje teze se minister dr. Šutej vrača ns vprašanje inflacije ter pravi, da ni bil
izdan niti en sfotak brez ptokritja, ker je z zakonom določena podlaga za denarni obtok. Z ozirom na to ni bila izvedena niti formalna inflacija. Potem pravi, da naši ljudje niso izgubili vere v denar in v one ustanove, ki so jim nekoč ljudje denar zaupali, t. j. v banke. Ljudje niso izgubili zaupanja v denarne zavode.
V zvezi z vprašanjem povečanja denarnega obtoka minister dr. Šutej pravi, da je bilo 26. avgusta 1939 v obtoku okoli 8 milijard dinarjev, 30. decembra 1940 pa nekaj več kot 12 milijard. V naslednjem zavrača trditev gospodarskih krogov, češ da se država zadolžuje pri Narodni banki ne samo za redne svoje potrebe, pač pa tudi za izredne državne posle.
Minister pravi, da to ni res in da zato tudi ni potrebe, ker je izvrševanje predvidenih izdatkov in ustvarjanje predvidenih dohodkov po proračunu za leto 1941. Končno odgovarja dr. Šutej na očitek, da zadolževanje pri Narodni banki nima podlage. Pravi, da je treba ujDoštevati, da pri nas poseben prispevek v sklad za narodno obrambo plačujejo ljudje z neposrednimi davki in da so zaradi tega pravi rezultati plačevanja kažejo z znatno zapoznitvijo. Od julija 1939, ko je bil uveden, pa do marca 1940, je prispevek znašal 222,389.000 din dočiin je za nadaljnjih 9 mesecev od aprila do decembra 1940 znašal 403,701.000 din. Od začetka tega leta se lahko računa z efektom od najmanj 600 milijonov na leto. To pa je popolnoma solidna anuiteta za odplačevanje dolga, najetega za navedene .cilje narodne obrambe.
Na koncu svojega govora dr. Šutej pravi, da se je že tedaj, ko ie prevzel finančno ministrstvo, lotil končnega reševanja vprašanja državne računovodske službe in načrt o tem bo te dni sprejela kr. vlada, tako da bo v najkrajšem času stopi! y veljavo.
Nemčija in jugovzhodna Evropa
V Berlinu in v Sofiji zanikajo, da bi se nemške čete nahajale v Bolgariji
Antonescu poklican v Berlin?
Anglešfco-turiki
Dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« v Berlinu poroča svojemu listu:
V	zvezi s poročili, da je bil med Nemčijo in Romunijo ukinjen telefonski promet, izjavljajo v nemškem zunanjem ministrstvu, da so te govorice prav tako neresnično kakor so bile druge govorice o vedno večjih zmedah in težavah v Romuniji. Nemški krogi tem govoricam posvečajo večjo pozornost zaradi tega, ker so mnenja, da izvirajo iz nasprotnikovih propagandnih središč in da imajo namen, sejati nemir po jugovzhodu Evrope.
Iz istih vzrokov so nemški merodajni krogi te dni tudi odločil" zanikali vse govorice, da so bili zadnje čase med Nemčijo in Sovjetsko Zvezo baje neki razgovori o tem, kakšno odškodnino naj bi Sovjetska Zveza zahtevala, odnosno dobila, če bi Nemčija v prihodnjih tedn'h na Balkanu izvedla neke vojaške operacije. Takšne trditve spadajo po izpovedi merodajnih krogov v nemškem zunanjem ministrstvu med sovražno načrtno propagando, katere odkriti namen je po načrtu širiti nemir po jugovzhodu Evrope. Nemški merodajni krogi so mnenja, da je koristno, ako se takšna propaganda sproti pobija.
O diplomatičncm položaju na jugovzhodu Evrope pa se na merodajnih krogih ne izjavljajo. Tudi časopisje vprašanja južnovzhodne Evrope na-?elno sedaj ne obravnava.
Madžarski glasovi o bolgarski zunanji politiki
Budimpešta, 14. jan. t. Associated Press: Glasilo ministrskega predsednika Telekija »Jlfa-gyar Orszag« poroča, da je zelo mogoče, da pride v Bolgariji do spremembe vlade in celo do spremembe zunanjepolitične smeri. Toda to šele po predhodnem nemško-sovjetskem sporazumu. Zaenkrat da je treba poudariti, da bolgarska vlada v svoji zunanji politiki ne stori nič, s čemer bi prišla v navzkrižje z obrazloženimi nameni Sovjetske zveze na jugovzhodu Evrope.
V	Budimpešti grade zaklonišča
Budimpešta, 14. jan. Štefani: Vlada je sklenila hitro zgraditi 12.000 zaklonišč in podzemeljskih hodnikov med državnimi poslopji, da bi bil zavarovan izhod, če bi bila poslopja porušena.
»Times« o nemško-sovjetskih razgovorih glede Balkana
Bern, 14. jan. t. AFI. Iz Londona poročajo, da je »Times« v svojem današnjem uvodniku pojasnil, da je baje nemška vlada ob priliki gospo-
Napoleon o Kristusu
Francoski katoliški tednik »Semaine Ca-tholique« priobčuje razgovor, ki ga je imel kratko pred svojo smrtjo Napoleon z generalom Bertrandom, ki mu je bil sledil v izgnanstvo na otoku Heleni. Sicer je bil ta pogovor že večkrat priobčen, široki javnosti pa je do danes kaj malo znan. Danes je posebno zanimiv, ker nam spričuje, kako je najve ji osvajalec, kar jih je imela Evropa, klonil pred krščanstvom, čigar zapovedi je v svoji politiki zanemarjal in večkrat kruto kršil. Največji imperator Evrope, ki je hotel zediniti človeštvo z mečem, je, potem ko so se njegove sanje razblinile v nič, spoznal, da more le ljubezen ustvariti enoto in bratovstvo človeštva. Moško je to priznal, ko je obenem z njegovimi orjaškimi načrti ugašalo tudi njegovo življenje. Malokateri politik in vojskovodja je izpovedal o Kristusu in njegovem nauku tako globoka spoznanja kakor Napoleon na svoji bolniški postelji v pogovoru z Bertrandom.
»General,« je dejal Napoleon, »nobeden tako ne pozna ljudi kakor jaz, in zato vam rečem, da Kristus ni bil človek kakor mi. Le površni duhovi ga morejo primerjati z drugimi filozofi, oznanjevalci vere in bajeslovnimi bitji. Nobene podobnosti ni med Njim in njimi.« In dalje:
»Med Kristusovim naukom in drugimi verami ter nauki je neskončna razdalja.«
»Največji čudež je, da je Jezus zahteval od ljudi to, kar je na svetu najtežje doseči in česar ni dosegel nihče drugi, namreč, da bi Ga vsi ljubili in ljubili vse veke. Kristus zahteva zase srce in vsi dobri ljudje so mu Ga darovali in darujejo. Tako bitje je zame Bog.«
»Kristus je izpregovoril in od takrat se čutijo rodovi med seboj vezane z bolj globokimi vezmi, kakor so vezi krvi. On vžiga v človeku ljubezen, ki uniči vsako samoljubje in pred katero so vse druge ljubezni nič. Kako bi bilo spričo tega čudeža mogoče ne priznati, da je kaj takega zmožno samo božje bitje?«
»Cezar, Hanibal, Aleksander, Ludovik XIV. — kaj je ostalo od njih, kakor samo ime? Tudi o meni bodo govorili učitelji zgodovine, toda nihče ne bo čutil do mene ljubezni, kakor je ne čuti nihče do drugih vojskovodij in osvajalcev. In kakšno brezdno, general Bert-rand, j 3 med tem, kar sem jaz hotel ustvariti, in med kraljestvom božjim, ki ga je oznanjal Kristus in ga tudi v resnici ustanovil tako, da ga ne bo mogel zrušiti nihče.«
Nato je nastal molk. Ko ni general nič odgovoril, je cesar vzkliknil: »General Bert-rand, če vi ne razumete, da je Jezus Kristus Bog, sem se hudo zmotil, ko sem vas napravil za generala.«
Napoleon je bil mož; ko je videl, kako ni-čevo je vse, kar ustvarja človek, naj bo še tako velik, se ni bal, da to prizna in se pred Bogom poniža.
darskih pogajanj s Sovjetsko zvezo sovjetski vladi ponudila, naj ji pusti svobodna roko v Bolgariji in v Turčiji, medtem ko bi Sovjetska Rusija za to dobila svobodne roke na Finskem. To naj bi bila »kupčijr.«, o kateri so poslednje dni prišepetavali razne govorice. Sovjetska vlada je ta predlog odklonila, pišejo »Times«, podpisala je gospodarski sporazum 1 Nemčijo, na političnem polju pa se je točne opredelila in se ne more reči, da bi bila v sedanje-n trenutku odpirala Nemčiji vrata na Balkan.
Bolgarska vlada zanika prisotnost nemških čet
Sofija, 14. januarja, t. Bolgarska agencija: Iz vladnih krogov sporočajo uradno, da so vsa poročila inozemskih listov o bivanju, odnosno o prihajanju nemških čet v Bolgarijo, neutemeljena, neresnična in izmišljena. Bolgarska vlada tudi z nobeno inozemsko vlado ni vodila kakšnih razgovorov glede tega vprašanja.
Ponovni obisk Filova v Nemčiji?
Washington, 14. jan. b. Poročevalec Columbije poroča, da je bilo na današnji konferenci tiska v VVilhelmstrasse govora o zopetnem obisku bolgarskega ministrskega predsednika Filova in bolgarskega zunanjega ministra Popova. Predstavnik nemške vlade te vesti ni niti potrdil, niti preklical. Na vprašanje, če je nemški vladi kaj poznanega o spremembah v bolgarski vladi, je odgovoril, da se ne ve nič. Kar se tiče generalštabnih pogajanj med Turčijo in Anglijo, ki so se začela v Ankari, pravijo, da v Berlinu vedo za to in da temu ne posvečajo nobene pozornosti. Na konferenci se je razpravljalo tudi o vprašanju nemških čet v Albaniji. Predstavnik nemške vlade je odgovoril pri tej priliki, da prihod nemških čet čez Italijo v Albanijo sploh ne pride vpoštev.
Antonescu v Berl n?
Bukarešta, 14. jan. t. Associated Press. Voditelj Romunije general Antonescu je bil, kakor govorijo po Bukarešti, brzojavno povabljen, naj pride na pomenck v Berlin. General Antonescu je verjetno že danes, ali bo v najkrajšem času odpotoval k nemški vladi. Službenega potrdila t potovanju generala Antonesca v Nemčijo pa do ure, ko to sporočamo, še ni bilo.
Bukarešta, 14. jan. t. Associated Press. V romunskem zunanjem ministrstvu se nočejo izjaviti o poročilih, da je bil general Antonescu poklican v Berlin. Antonescu je še vedno v Bukarešti in v njegovi okolici nočejo ne potrditi, ne zanikati poročil o njegovem odhodu v Nemčijo.
Madžarsko-romunska pogajanja končnoveljavno prekinjena
Ziirich, 14. jan. b. »Neue ZUrcher Zeitung« poroča- da je romunska vlada predložila madžarski vladi, naj se romunsko-madžarska pogajanja nadaljujejo in da je kot mesto teh pogajanj predložila Sinajo. Madžarska vlada v načelu ni bila nasprotna temu predlogu, toda ko je zvedela, da je državni poglavar v Romuniji odredil za prvega predsednika romunske delegacije Valerijana Popa, je sestanek odbila.
Valeri jan Pop je namreč zastopal Romunijo že v Turnu Severinu in v Budimpešti in je eden od onih romunskih diplomatov, s katerimi, kot zatrjujejo Madžari, ni mogoče doseči sporazuma. Zaradi tega so Madžari odklonili nadaljna neposredna pogajanja in čakajo sedaj na nemško-italijan-sko razsodbo.
Budimpešta, 14. januarja, t. Associated Press: V Gyorgyoszentemiklosu so organizirali veliko protestno zborovanje proti raznim pojavom protima-džarskega mišljenja v Romuniji. Protestnega zborovanja se je udeležilo 30.000 ljudi, med njimi 12.000 Szeklerjev, k: so vsi zahtevali, naj se tudi preostali del Transilvanije zasede od Madžarov in tako vrne nazaj k materini zemlji.
Program madžarskih narodnih socialistov
Budimpešta, 14. jan. b. Franc S z a 1 a s s y, znani voditelj madžarske narodno socialistične stranke »suličastih križev« je imel včeraj govor v velikem svetu stranke in je rekel, da je leto 1938 bilo »leto narodno socialističnega gibanja«, leto 1939 »leto volitev«, 1940 »leto preizkušnje«, a 1941 da bo »leto zmage«. Govoril je o madžarskem in judovskem vprašanju in rekel, da je vse, kar je bilo dosedaj storjeno proti Judom, neznatno. Demokracijo in liberalizem — je nadaljeval — da je treba iztrebiti, ker oba krijeta judovstvo. Vpliv madžarskih judov je treba uničiti, ker so prav oni predhodniki angleško-judovskega kapitala na jugovzhodu Evrope. Nadalje je rekel, da v sedanji vojni ne obstoji več pojem o pogajanjih, marveč se mora ena vojna stran enostavno iztrebiti. Madžarska narodno socialistična stranka je odločena, da se bori z vsemi silami za popolno uničenje svetovne demokracije, je končal svoj govor.
Madžari—Sovjeti
Budimpešta, 14. januarja. A A. MTI: Madžar-sko-sovjetska trgovinska pogajanja, ki potekajo v Moskvi, dobro napredujejo. Ker je glede teh vprašanj že dosežen sporazum, bo v najkrajšem času uveden neposreden železniški, poštni in brzojavni promet med Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Dosežen je bil dalje tudi sporazum o uveljavljanju trgovinske pogodbe, sklenjene meseca septembra lanskega leta.
vojni posveti
Ankara, 14. januaija. A A Reuter: General Cornirall in letalski podmaršal Elmhurst, zastopnika angleškega poveljstva na Srednjem Vzhodu, sta včeraj prišla v Ankaro, kjor se bosta razgovar-jala z zastopnik: turškega generalnega štaba. Angleška poveljnika sta prišla iz Kaira z ekspresom. Na postaji v Ankari ju je pozdravil poveljnik posadke Kelkik in angleški poslanik Morgan z osebjem poslaništva in vojaškim: odposlanci. Angleškim častnikom so priredili zelo slovesen sprejem. Angleški višji častniki bodo ostali v Ankari do konca tega tedna. Sprejema se jo udeležil tudi admiral Kellij v imenu glavnega poveljnika angleškega brodovja v Sredozemskem morju. Admiral Kelly je sedaj v Ankari in bo sodeloval pri razgovorih med angleškimi častniki in zastopniki turškega generalnega štaba.
Ankara, 14. jan. u. Turško-angleška general-štabna pogajanja, ki so se začela včeraj, bodo trajala do konca tedna. Pri prihodu v Ankaro so bili angleški visoki častniki navdušeno pozdravljeni.
Drobne novice
New York, 14. jan. AA. Reuter: Poročajo iz Westpnlmbridgea na Floridi, da so začeli reševati potnike s parnika »Manhatan«, ki je nasedel na pesek, Rešiti so hoteli parnik sam,
/VJs
2ena Je ona, ki določa okus ln kulturo svojega Časa. Za sodoben dom si Izbere
pa se to ni posrečilo. Kakor znano, je »Manhatan« (24.280 ton) odplul iz Nevv Yorka v San Francisco z 200 potniki.
Ženeva, 14. jan. AA. DNB: Po poročilih iz Vichvia je maršal Petain podpisal odlok, s katerim se do preklica ukine sleherno trgovanje med Siamom in Indokino. Gre za trgovino, ki se vrši neposredno med Siamom in Indokino.
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
O RIO N
RADIO 1 SO
RADIO d. 1 o.z., LJUBLJANA, Miklollteva usta 1 RADI0VAL, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 13 ANION B REMEC. CELJE. Miklollteva ulica Jt.2 L LUilCK Y, MARIBOR. KoroSka ctsta Jtcv. 11
Ameriško posredovanje v sporu med Siamom in Indokino
Washington, 14. jan, Reuter: Zunanji minister Hull je izjavil, da je poslal vabilo predsedniku siamske vlade Pramliu, ker želi z njim obravnavati vsa vprašanja, ki so nastala zaradi sovražnosti med Siamom in francosko Indokino. Zastopnikom tiska je Hull izjavil, da bi se njuni razgovori v prvi vrsti nanašali samo na splošna vprašanja.
Vojna poročila
Bangkok, 14. jan. Reuter: Današnje poročilo štaba siamske vojske pravi, da se je nadaljevalo prodiranje na ozemlju Indokine, in sicer na področju vzhodne Čainbodge. Poročilo pravi, da je sovražnik zapustil svoje postojanke, kjer je ostalo mnogo njegovega vojnega gradivrt.
Bangkok, 14. jan. t. Associated Press: Siamske čete nadaljujejo ofenzivo v pokrajini Kom-bodža v Indokini — tako poroča siamski generalni štab v svojem vojnem poročilu — ter podijo pred seboj francoske čete, ki se umikajo brez odpora. Ob reki Mekong, ki loči cbe državi, je topniški dvoboj. Siamski bombniki so bombardirali Pakse in Vientian.
Japonsko prodiranje proti jugu
Šanghaj, 14. jan. Tass: Lisi »S e n e n p a o« poroča, da so Japonci uresničili načrt svojega prodiranja proti jugu in da so sklenili zbrati na otokin v južnem delu Kitajskega morja 17 divizij pehote. Po trditvah istega lista so Japonci že zbrali dve diviziji in brigado na otoku Hainan, neka druga divizija pa je krenila v severni del Indokine. Dve diviziji sta na For-mozi in dve na Karolinških otokih, ki so v Tonkinskem zalivu. Poleg tega se japonsko brodovje in znatne letalske sile sedaj zbirajo v Kitajskem morju. Generalni štab poveljstva kopnih sil in pomorstva je sedaj na otoku Hatnan. Na zadnje isti list senzacionalno trdi, da je japonska divizija »Nakajama« te dni prišla v Haikov (severni del otoka Ilainan),
Izjave kneza Konoje
Tokio, 14. jan. DNB: Na današnji prvi konferenci zastopnikov vlade, parlamenta in tiska je govoril predsednik vlade knez Konoje in obrazložil razvoj notranje in zunanje politike. Knez Konoje je obširno govoril o novem mednarodnem položaju, nastalem po sklenitvi trojnega pakta, posebno je pa podčrtal sovražni značaj stališča USA do Japonske. Dejal je, da se ta nespravljivi duh najbolje kaže v podpori, ki jo USA daje Angliji in Kitajski. Dalje je predsednik vlade odgovoril o vprašanjih, ki se nanašajo na nankinško vlado, na odnos do Francoske Indokine in do Nizozemske Indije. Govoril je tudi o gospodarskih vprašanjih Japonske v zvezi z novim gospodarskim ustrojeni. Za njim sta govorila vojni in mornariški minister o vojaškem položaju na Kitajskem in o današnjih vojnih razmerah v Evropi.
Japonski minister o »novem redu«
Tokio, 14, jan. AA. DNB: Vojni minister Tojo je izjavil na današnji seji vlade, da jc vojska prepričana da bo vlada v soglasju s prejšnjimi sklepi predložila skupščini osnutek
o novem volivncm zakonu. Minister Tojo je pripomnil, da vprašanja pravice glasovanja za odslužene vojake ne bi bilo treba smatrati kot oviro pri predložitvi tega zakona skupščini Glede vprašanja »novega reda na Dalji nem vzhodu« je vlada soglasno sprejela sklep, v katerem poudarja, da ne bi bilo treba nobenih nesoglasij glede tega novega reda. Vlada je izrecno zanikala vse glasove, ki se širijo po Japonskem, in po katerih bi novi red na Daljnem vzhodu pomenil tudi združenje vseh narodov azijskega vzhoda, kajti takšna rešitev je v nasprotju s temeljnimi načeli japonskega cesarstva in japonske neod-i visnosti.
Belgrajčani!
Vsi, ki ste naročili »Slovenčov koledar«, ga dobite v trgovini Jugoslovanske tiskarne in knjigarne v Belgradu, Krunska ulica 29. — Oni, ki ga niso naročili, ga tam tudi lahko kupijo. — Knjigarna ga ima dovolj v zalogi.
Nemški list o vojni v Sredozemlju
Berlin, 14. jan. AA. DNB: »Frankfurter Zeitung« piše v nekem svojem članku med drugim tudi naslednje: Po besedah Adolfa Hitlerja izvojevane zmage ne pomenijo isto kot končna zmaga nad Anglijo, pač pa uresničenje revolucije na evropski celini in na sredozemskem področju. Čeprav na Srei dozcm6kem morju še ni padla končnoveljavna odločitev, se mora vendar priznati, da so vsi dogodki te vojne v tako tesni zvezi, da je novi red evropske celine že znatno spremenil položaj na Sredo« zemlju. Novo stališče Španije, ki ima prav tako pomembno vlogo kot most med Evropo in Afriko, kakor tudi kot most med Sredozemskim morjem in Atlantikom, pomeni tudi preusmeritev političnih sil, Poraz Francije je v večji meri spremenil položaj v korist Italije. Francoska nadoblast v zahodnem delu Sredozemskega morja je izginila in francoska pristanišča ter oporišča ob južni obali Francije, na severni obali Afrike, na Korziki in v Siriji niso več izhodna oporišča za napade proti Italiji. Z novim političnim redom v Podonavju je izenačen pomem-* ben pritisk, ki vpliva tudi na vzhodni prostor Sredozemskega morja. Končno je veliki preobrat v, nemško-sovjetskih odnošajih ustvaril politične predpogoje, ki v prvi vrsti vplivajo na evropsko celino, istočasno pa v neki meri tudi na razvoj dogodkov na Sredozemlju. Revolucija na Sredozemskem morju je v polrem teku- Resnično, ta revolucija bo mo^ rala rešiti še vedno velike in odločujoče naloge, toda z revolucionarnimi dogodki je že pokazala svojo moč m zakonitost Težnje te revolucije prikazu jejo v pr.»vj luči tudi vojaške dogodke v Albaniji in v Libiji, ter določajo njihova prava razmerja. To so stvarno nepričakovani udarci, vendar 60 to dogodki, ki ne bodo mogli zaustaviti nujnegi zgodovinskega poteka dogodkov.
Nenadni prihod ameriškega poslanika v Rim
Kim, 14. jan. b. Dopisnik United Pressa javlja, da je ameriški poslanik Philipps, ki se je mudil na 4 mesečnem dopustu v Washing-tonu, včeraj zvečer nenadoma dospel v Rim z avtomobilom iz Genove. Prišel je tako nepri. čakovano, da ga ni nikdo pričakal, ker je njegov prihod bil v največji tajnosti vse do poslednjega momenta. Agencija nadalje poroča, da je Philipps prinesel s sel>oj osebno pismo Roosevelta za kralja in cesarja Viktorja Lma-nuela. V zvezi s tem so nastale v diplomatičnih krogih v Rimu in v Washingtonu razne govorice.
Rim, 14
jan. Transcontinental Prcs«; Nečak načelnika štaba fašistične milice Starace-ja, letalski narednik Stefano Starace, je padel v borbi s šestimi angleškimi lovci.
Rim, 14- jan. TCP: Mussolini je izdal odlok, a katerim se smatra vse osebe, ki so zaposlene v podjetjih v Albaniji in Apuliju, ki delajo za voja" ške potrebe, kot vojaške osebe. Na ta način je Apulija proglašena za voino področje.
Rim. 14. januarja (TCP.) Na merodajnem mestu v Rimu so danes izjavili, da je minister za korporacije izdal nov ukrep v svrho preprečenja nadaljnjega naraščanja cen. Na podlagi tega ukrepa je policija pooblaščena, da izvede predvsem pri velelrgovcih strogo preiskavo Pokazalo se je, da je "H37: P°treben> ker so dvigali cene zlasti tekstilnim proii^odom kljub maksimiranju.
Sp&daMtM
Financiranje izdatkov za državno obrambo
Naš list je že mesece ln mesece stalno ponavljal zahtevo, da se spremeni dosedanji način financiranja izrednih državnih potreb. To je bilo poudarjeno že meseca septembra, ponovljeno po g. Ivanu Avseneku v novoletni Številki in še ob drugih prilikah. Kaže, da je podobno spoznanje prišlo tudi v Belgradu, kjer so smatrali merodaj-ni krogi, da sedanji obtok bankovcev ni pretirano velik.
Toda vedno bolj se pojavlja potreba drugačnega financiranja izdatkov za državno obrambo. To poudarja v svojem članku tudi belgraiska »Politika« z dne 14. januarja 1941, ko tudi citira novoletni članek g. Ivana Avseneka in »Slovenca«. Nadalje navaja še apel Združenja bank v Bel-
gradu, kjer se zavzema za razpis notranjega posojila in za eventualno povišanje prispevka za narodno obrambo. »Politika« zaključuje svoj članek takole: Nedvomno je, da je nastopil položaj, v katerem bo treba apelirati na vse državljane v državi, da sprejmejo nase potrebno žrtev za državno obrambo. To je bilo storjeno tudi v mnogih drugih državah. Toda vsekakor je potrebno napraviti vse za onemogočitev davčne defravdacije, ki se danes pojavlja na debelo. Tudi je potrebno ustaviti izvedbo vseh tako imenovanih mirnodobnih investicijskih programov, da bi se stvorilo čim več sredstev za financiranje izdatkov za državno obrambo.
Preskrba s sladkorjem
Ministrstvo financ je objavilo v belgrajskih listih naslednje podatke o cenah in potrošnji sladkorja:
Tvomice sladkorja nimajo razloga, da povišajo cene sladkorja v tei kampanji, t. j. do f. septembra 1941. ker je sladkor že izdelan in so v njegovi ceni vsebovani vsi proizvajalni stroški.
Od 1. septembra 1940 do 31. decembra 1940, torej v štirin mesecih je bilo dano v prodajo 3460 vagonov sladkorja, torej mesečno 865 vagonov in dnevno 29 vagonov. V odgovarjajočih mesecih 1939 je bilo danih v promet 3367 vagonov, torej mesečno 841 ali dnevno 28 vagonov sladkorja. V zadnjih štirih mesecih 1938 je znašala prodaja* sladkorja samo 725 vagonov mesečno.
Državne finance v novembru
Po statističnih podatkih ministrstva financ so v novembru lani znašali državni dohodki 1.566.4 milij., dočim so znašali oktobra lani 1.432.6, novembra 1959 pa 1.242.8 milij. din. V primeri z lanskim novembrom so narasli dohodki od neposrednih davkov, monopolov in zlasti državnih železnic, dočim so bili nižji dohodki od izrednih neposrednih davkov. Izdatki so znašali novembra 1940 1.207.3, oktobra 1940 1258 in novembra 1939 986.94 milij. din.
Skupno so državni dohodki dosegli v prvih 8 mesecih proračunskega leta 1940—1941 10.181.1 milij. din, dočim so znašali v istem razdobju 1939—1940 8.235.4 milij. din. Največ so dale naslednje vrste javnih dajatev (v oklepajih podatki za 1939—1940): splošni neposredni davki 1.120.56 (1.1870), posebni neposredni davki 914.45 (574.44), izredni neposredni davki 91.17 (189.30), trošarina 817.34 (717.55), takse 1.029.77 (858.4), carine 757.36 (656.3), monopoli 1.816.8 (1.485.06), železnice 2.593,14 (1.733.7), pošte itd. 438.34 (368.4), gozdovi 48.45 (50,66), rudniki 182.8 (119.8) milij. din.
Izdatki so znašali v prvih 8 mesecih 1940-1941 8.992.0 milij., v odgovarjajoči dobi 1939-40 7.824.1 milij. din. Povečali so se izdatki za državne dolgove, ministrstvo vojske in mornarice, železnice ter rudnike, dočim so se zmanjšali izdatki za ministrstvo prosvete, notranjih zadev in pravosodja.
Opozorilo delodajalcem!
Od 1. novembra 1940 dalje se računajo prispevki za socialno zavarovanje po novi prispevni tarifi na osnovi §-a 22. ZZD izdane naredbe ministra za soc. politiko.
Okrožni urad je razposlal delodajalcem razpredelnico mezdnih razredov in prispevkov in to objavil tudi v svojem glasilu »Delavsko zaravo-vanje«. Razpredelnico je Okrožni urad razposlal tudi vsem občinskim uradom.
Po tej naredbi se plača n. pr. za vajence izpod 13 let mesečno 32—33 din (mezdni razred »O«), za služkinje in postrežnice mesečno 48—50 din (mezdni razred I.). Za nekvalificirano pomožno osebje v gostinskih obratih se plača najmanj 97—101 din (mezdni razred IV.).
Urad naproša delodajalce, da vzamejo to pojasnilo na znanje in plačilnih nalogov, v katerih se prispevki zaračunani po novih mezdnih razredih, ne vračajo po nepotrebnem.
Luksuzni davek in radijski aparati
Zadnje zvišanje prometnega in luksuznega davka je presenetilo vse, ki znajo ceniti pomen radijskih aparatov. To važno sredstvo kulturnega udej-stvovanja in poročevalske službe je bilo namreč uvrščeno v najvišjo stopnjo luksuznega davka in je zdaj v isti vrsti, kakor so najrazkošnejša sredstva lepotičenja. Pri radijskih aparatih je davek na poslovni promet zvišan od 20 na 40, luksuzni davek pa od 24 na 40% in mora plačati trgovec pri uvozu samo na teh dveh davkih 80% od tovarniške cene aparata poleg običajne carine, ki znaša 300 zlatih din za 100 kg in 1500% ažija. To vse skupaj pomeni 160 do 200% od tovarniške cene. Luksuzni davek na radijske aparate je bil lani dvakrat zvišan, najprej od 12 na 20, potem na 24, zdaj pa kar naenkrat ia 40%, kar predstavlja vsekakor prenaglo in previsoko obremenitev.
Po pomenu in vlogi v kulturnem in javnem življenju radijske aparate sploh ne bi smeli prištevati med luksuzne predmete in trgovini radijske stroke bi morali po pravem posvečati vso po-zarnost in naklanjati tudi podpore, da bi mogla zadostiti željam prijateljev radijskih aparatov in pospeševati med ljudstvom zanimanje za radiofo-nijo. Država posveča vso pozornost obstoju in razvoju radijskih postaj in tudi radijske aparate je zaščitila pred davčnimi obremenitvami od strani samoupravnih oblasti. S to pozornostjo se nikakor ne strinja sedanja davčna obremenitev in uvrstitev radijskih aparatov med prvovrstne luksuzne predmete. Dohodki novih davčnih bremen ne bodo mogli odtehtati škode, ki bo pri radijskih postajah nastala zaradi znižanja števila naročnikov. Od prebivalstva Slovenije imamo blizu tri odstotke radijskih naročnikov. V primeru z drugimi večjimi narodi to ni mnogo, a je vendarle vsega upoštevanja vredno, ker ne smemo pozabiti, da je edina ovira udejstvovanja velikega, med vsemi sloji, zlasti pa med mladino, ukoreninjenega zanimanja za radiofonijo samo gmotnega značaja. Trgovci z radijskimi aparati imajo lepo število odjemalcev tudi med delavci in slabo plačanimi nameščenci. Radijske aparate si naročajo ljudje, ki si z velikimi težavami oritrgaio od ust po 10, 15 in še več mesečnih obrokov. Pri obremenitvi, kakršna je sedaj,
pa bo to postalo nemogoče in premnogim bo radijski aparat uvrščen med neizpolnjene želje.
Pred nekaj leti je veljal dober 3 + 1 cevni radijski aparat 3500 din, lani so se cene dvignile na 3800 din, potem zaradi povišanja kurza nemške marke na 4000 do 4400 din, zdaj pa bo nova obremenitev spravila ceno na 5600 din. Trgovec je imel veliko skrb in breme že prej, ko je moral z blagom vred svojim strankam kreditirati tudi visoko carino, novih bremen pa mnogi trgovci sploh ne bodo zmogli, kaj šele, da bi mogli podpirati kulturni stopnji in splošnemu interesu služeče zanimanje za radiofonijo. To zanimanje lahko podpre samo primerna davčna razbremenitev radijskih aparatov ter potrebna pozornost, posvečena trgovini radijske stroke.
Seja lesnega odseka Zveze industrijcev
Danes popoldne je bila pod predsedstvom načelnika lesnega odseka g. inž. Jerneja Zupanca plenarna seja lesnega odseka Zveze industrijcev. Spričo pomembnosti vprašanj, ki so bila na dnevnem redu in ki se r>osebej tičejo lesnega gospodarstva, je bila seja s strani podjetij lestne stroke prav dobro obiskana. Generalni tajnik dr. Adolf Golia je podal obširno poslovno poročilo v katerem je zlasti poudaril uspešna prizadevanja Zveze glede zadovoljive ureditve vprašanja kontrole lesnega izvoza. Odsek je z zadovoljstvom vzel na znanje, da je uspelo izvzeti od specialne kontrole po Direkciji za zunanjo trgovino, ki je zvezana ne le z zamudnim in neproduktivnim administrativnim delom, temveč tudi s plačilom posebnih taks na vse vrste rezanega in tesanega lesa. Odsek se je izčrpno bavil z vprašanjem registracije izvoznikov ter je odobril stališče, da naj se pripuste k registraciji, kolikor je sploh potrebna, vsi lesni izvozniki brez ozira na obseg njihovega poslovanja. Posebej se je ugotovilo da je registracija načeloma sicer predvidena, da pa še niso izdani tozadevni izvršilni predpisi. Zaenkrat torej izvoznikom ni treba vlagati prošenj za registracijo. Ta ugotovitev je bila potrebna, ker so se tozadevne objave v časopisju s strani interesentov ponekod napačno razumele. Mnogi interesenti so bili namreč mnenja, da so določbe, o katerih so poročaj, nekateri časopisi, že v veljavi, dočim je šlo le za nameravane ukrepe, ki se pa dosedaj še niso izdali. Vprašanje registracije izvoznikov gozdnih proizvodov ee bo uredilo šele potem, ko bo zavzela v tem vprašanju Stalna delegacija lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije svoje končno stališče. Lesni odsek je nato razpravljal še o raznih drugih aktualnih vprašanjih, ki se tičejo lesne stroke, zlasti o onih, ki bodo predmet razprave na seji Stalne delegacije lesnega gospodarstva, ki bo v petek 17. t. m. v Belgradu. Kot delegata za sejo Stalne delegacije sta se določila predsednik Zveze industrijcev g. Franc Heinrihar in generalni tajnik dr. Adolf Golia.
tako da v Lyonu n. pr. sploh ni več brezposelnih, v Mar8eilleu pa, kjer jih je bilo ie pred kratkim 20.000, jfh je danes za četrtino manj. Njihovo Število bo spomladi, ko bo nastopila gradbena doba, gotovo minimalno. Na koncu svojih pojasnil je francoski gradbeni minister dejal, da bo v par mesecih sodelovalo pri narodni obnovi najmanj 200.000 delavcev, kar je v neprilikoh, s katerimi se ima boriti današnja Petainova Francija, brez dvoma ogromen uspeh.
Celjski sadjarji in vrtnarji
V	okoliški šoli so v nedeljo zborovali člani Sadjarskega in vrtnarskega društva podružnice v Celju. Namesto predsednika senatorja g. Mihelčiča je vodil zborovanje mestni računski revident gosp. Gaberšek Jožef. Članstvo je po spominskih besedah g. Gaberška počastilo spomin pok. dr. Antona Korošca in zaklicalo trikrat »Slava«.
Sledila so poročila. V preteklem letu smo imeli v celjski okolici zaradi deževja in toče slabo sadno letino. V zimi je pokončala sadna drevesca po lovskem zakonu zaščitena divjačina, ki se je v celjski okolici neverjetno razpasla. Srne in zajci so uničili poleg pridelka fižola, žita in travnikov z deteljo cele nove nasade sadnih dreves, poškodovali nasade starejših dreves. Na zborovanju so sadjarji ostro obsojali postopanje oblasti, ki ščiti lovskega zakupnika in paznika.
V	Medlogu je bil praktični pouk za škropljenje sadnega drevja pod vodstvom mestnega kmetijskega referenta g. Cimermana Martina. Udeležilo se ga je 29 sadjarjev iz okolice. Takšnih tečajev bi moralo biti več, ker pripomorejo mnogo k napredku sadjarstva. Podružnica je nabavila škropilna sredstva, toda odjemalcev ni bilo mnogo in ima podružnica precejšnjo zalogo. Z uvedbo škropilne kolone podružnica ni uspela, ker ni dobila primernega delavca, obenem pa se je prijavilo premalo interesentov, da bi bilo to škropljenje ekonomično. Nekaj članov se je zglasilo za nabavo krompirja. Kmetijska zadruga v St, Vidu pri Stični je pripravljena poslati krompir po 2.75 din franko nakladalna postaja, če pošljejo člani vreče. Ta krompir lahko naročite pri blagajniku ob vplačilu stroškov.
Na lanskem občnem zboru so sadjarji razmo-trivali o potrebi predavanj o sadjarstvu v posameznih krajih. To je rešila celjska občina, ki je priredila " več sadjarskih in veterinarskih predavanj. Tudi glede vrtnarstva napredujemo. Društvo »Mali gospodar« je v svojem načrtu začelo postavljati že tople grede in tako je tudi članom omogočena dobava semenskih rastlin. Podružnica sa-ina ne more nabaviti zemljišč s toplimi gredami, ker nima finančnih sredstev in tudi strokovnega osebja ne, ki bi se brezplačno posvetilo temu. Zato je podružnica hvaležna »Malemu gospodarju«, da posveča pozornost semenski gojitvi povrtnine v korist našega prebivalstva.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Golob Karel, za podpredsednika mestni kmetijski referent Cimartnan Martin, za tajnika inšpektor Vu-ga Jurij, za blagajnika G?beršek. Zborovanja sta se udeležila tudi oba šolska nadzornika Pezdevšek in Rusijan. Šolski nadzornik g. Pezdevšek je obsodil netazumsvanje učiteljstva za sadjarstvo, ker je učiteljstvo v prvi vrsti poklicano, da deluje na tem polju. Okrajni kmetijski referent g. Sitar je nato tolmačil uredbo o čiščenju drevja. Zastopnik tvrdke Zorka g. Krepel Vilko je nato predlagal, da bi njegovo podjetje izvežbalo na lastne stroške delavca za škropljenje.
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
Treba omeniti, da je lani zemljiškoknjižni urad shranil v zbirko listin do 10% poverjenih predpisov kupnih pogodb, s katerimi so bile lani prodane stanovanjske hiše, vile, mala posestva, kakor tudi stavbne in zemljiške parcele v mestu in okolici. Te kupne pogodbe navajajo celotno vrednost prodanih nepremičnin na 84,507.980 din. Zemljiškoknjižni urad pa je nasprotno prejel še mnogo več predlogov za prenos lastnine s kupnimi pogodbami. Takih pogodb, ki so v predlogih zapisane, je do 450
Kupujte „Slovencev" koledar!
Stane le 28 din. — Obsega 256 strani z nad vse aktualno vsebino. — V koledarju je nad 100 zanimivih slik, med njimi tndi slike neštetih letal, o katerih toliko beremo v časopisih. V koledarju je tudi prelepa trobarvna slika v bakrotisku Goriške Marije slikarja Rika Debenjaka. — Koledar dobite v vseh knjigarnah, trafikah in naših podružnicah ter tudi pri naših zastopnikih po raznih krajih.
Obnova francoskega prometnega omrežja
Francoski prometni minister Berthelot je dal časnikarjem nekaj pojasnil o javnih delih, ki naj čimprej postavijo Francijo v predvojno stanje. Med drugim je dejal, da je bil v to svrho odobren kredit 16 miiijard frankov, ki je omogočil, da so se ta dela takoj pričela.
V najkrajšem času bodo končana dela pri kanalih, tako da bodo ladje do tisoč ton spet lahko pristajale v Parizu. Do 31. januarja bodo gotova vsa popravila železnic, razen onih iz zasedenega ozemlja Francije. S tem bo promet {»stavljen na stopnjo, ki jo je imel 10. majtr lani. Treba je pripomniti, da je bilo popravljenih in na novo zgrajenih 519 mostov, 5200 km kanalov in plovnih rek; telefonsko in telegrafsko omrežje sta popolnoma vzpostavljena. Najtežje pri tem gigantskem delu je popravilo cest, ki so v vojni največ trpele. 2329 cestnih mostov je bilo porušenih, med njimi 600, ki so bili daljši kot 40 ni. Polovica teh mostov je danes že uporabnih, kar je v danih razmerah gostovo upoštevanja vreden napor. Težave so bile velike: pomanjkanje specializirane delovne moči, otežkočen prevoz — vagonov je bilo sila malo na razpolago — prav tako je primanjkovalo pogonskih sredstev, jekla in cementa, na splošno, vseh zidarskih potrebščin itd.
Tudi zasebna lastnina je v vojni močno trpela, saj je bilo porušenih 100.000 hiš. Zaenkrat so se dela osredotočila okoli pospravljanja ruševin, pripravljanja materiala ter načrtov, kajti pri gradnjah, ki se bodo v glavnem pričela spomladi, se bo oziralo na zahteve urbanizma ter na stari pokrajinski stil francoskih mest. Pri tem delu je zajioslenih 10.000 delavcev, isto toliko pri gradnji mostov. Za narodno preskrbo jih dela 60.000, pri popravilu pristanišč jih je 5000, a pri delu na železnicah 30.000. Skupno je francosko ministrstvo javnih dci zaposiiio okoii 115.000 delavcev,
z vrednostjo okoli najmanj 50 milijonov, tako da lahko trdimo, da je lani zaznamovano najmanj nad 1540 pogodb za vrednost okoli 140 milijonov, Lansko leto je res doseglo višek v kupnih pogodbah in v vrednosti prodanih nepremičnin. Bila so leta, ko Ljubljana z okolico vred ni v 12 mesecih zaznamovala niti 500 kupnih pogodb. Drugače navajamo nekatere večje posestne spremembe, kakor sledi:
Kunstel Vinko, posestnik na Vrhniki je prodal Kreditni zadrugi uslužbencev državnih zeleznic, reg. z. z o. z. v Ljubl jani (Ljubljanski dvor) parcelo štev. 125'4 k. o. Kapucinsko predmestje v izmeri 1027 mj za 410.800 din. Kvadratni meter je bil po 400 din, ko so bile cene v tej kat. občini pred leti še po 100 din kv. m.
Ljubljanska kreditna banka je prodala Društvu »Trgovska akademija« v Ljubljani parcelo štev. 127/44, štev. 124/45 in štev. 127/46 k. o. Gradiško predmestje v skupni izmeri 3000 m2 za 354.590 din.
Kalin Savel, tovarnar, Ljubljana, Gajeva ulica št. 6 je prodal Josipu Žnidaršiču, posestniku, Viševek štev. 46, p. Stari trg pri Rakeku in Ivanu Mlakarju, posestniku, Kozaršče št. 5, p, Stari trg pri Rakeku nepremičnino vi. št. 374 k, o. Udmat (hiša št. 15 v Ciglarjevi ulici z vrtom) za 150 000 din
Javno skladišča, družba z o z. v Ljubljani so prodala Jadransko podunavski banki v Belgradu in Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani velik zemljiški kompleks, spadajoč pod k. o. Kapucinsko predmestje v obsegu 17.536 ma za 4,600.000 din. Prenos lastnine na obe banki je bil decembra lani v zemljiški knjigi zaznamovan. Ta kompleks je bil ra^parceliran in so sedaj že parcele večjidel prodane posameznim interesentom.
Cihlar Jože ml., gradbeni tehnik in Cihlar Branko, tekstilni tehnik v Ljubljani sta kupila: od Marije Semrajčeve, posestniKa žene v To-
mačevem št. 24 parcelo štev, 528 k. o. Brinje v izmeri 2827 m3 za 42.405 din. Kvadrutni meter po 15 din, dalje od Franceta Mama, posestnika v Toinačevem št. 29 parcelo štev. 527 k. o. Brinje v izmeri 2662 m' za 59 930 dla.
*
Ilegalna trgovina s surovimi kožami. Ko 60
bile maksimirane cene surovih kož, so jx>zabili na prepotrebno zaščito zakonite trgovine, meneč, da popolnoma zadostuje odmera trgovčevega zaslužka. Takoj so se spet pokazale hibe nadomestka za odpravljeno svobodno trgovino. Ker zakonita trgovina ni bila zaščitena, se je pojavila ilegalna trgovina, ki se uveljavlja bolj in bolj ter povzroča velike ovire usnjarstvu in splošno škodo. Mesarji sami solijo surove kože ter jih prodajajo pod roko. Pri taki ilegalni trgovini se dosegajo cene, ki gredo preko maksimuma, usnjarska podjetja pa ne morejo priti do zadostnih surovin, ker se vedno več Burovih kož tihotapi preko meja. Kakor smo že enkrat opozarjali, bi se morala čimprej na podlagi nadzorstva, ki ga nad klanjem vršijo občinski organi, ustvariti evidenca surovih kož ter posvetiti vsa potrebna pozornost trgovini in prometu z njimi To je neobhodno potrebno za preprečitev prekupčevanja in tihotapstva surovih kož ter za zaščito zakonite trgovine, ki je edina porok za redna poslovanja usnjarske obrti in industrije.
Prijavljanje zalog. V namenu, da bi se preprečilo kupičenje živilskih in drugih zalog v spe-kulativne namene, so bile uvedene pismene prijave zalog, ki pa so postale seveda brezpomembne takrat, ko so obla-dva sama vzela v svoje roke oskrbo prebivalstva z živili. Prijave zalog pa so v veljavi še zdaj, čeprav obkist iz njih nima drugega dognanja kakor to, da v trgovinah tega in onega blaga sploh ni in da razne druge vrste primanjkuje v zelo občutni meri. Ko pišejo trgovci v tolikih in tolikih izvodih svoje prijave zalog vsakega petega v mesecu, se mnogokrat zgodi, da so zaloge razprodane prej, preden pridejo izvodi zamudnega in popolnoma nepotrebnega dela kamor so namenjeni. Nepotrebno breme obilnega pisarniškega dela se kaže pri živilski stroki, ki je v vedno večji meri odvisna od oblastnih prehranjevalnih ustanov, in tudi pri trgovini s kurivom, kjer se redno dogaja, da so zaloge razprodane takoj po dobavi.
Ceniki u hotelih in stičnih obratih. Minister trgovine in industrije ter minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sta predpisala navodilo, po katerem morajo lastniki hotelov, prenočišč, penzionov in onih gostilen, ki imajo sobe za prenočevanje, obesiti v vsaki sobi ce-novnik sobe, katerega bo predpisala prvostopna splošna upravna oblast. Pristojne oblasti bodo v onih primerih, kjer se obvezno plačuje nagrado za osebje v obliki odstotka od zneska računa, označile v ceniku tudi višino odstotka, ki ga plača gost poleg cene za sobo. Posebej morajo označiti znesek, ki se plačuje od gosta za porabo sobe, posebej znesek, ki ga plača gost za nagrado osebiu in odstotek, po katerem se plača la znesek od zneska, ki se plača za sobo. Označijo samo skupno vsoto, ki jo mora gost plačali za porabo sobe z izrecno označbo, da je v njej zaračunana tudi nagrada za osebje in po katerem odstotku je ta nagrada izračunana. To navodilo se mora porabljati za vse primere, ki so se dogodili od uveljavljenja uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije.
Podaljšanje roka za prijave za plačilo dopolnilne prenosne takse. Finančni minister je do 15. februarja 1941 podaljšal rok za predložitev prijav za plačilo dopolnilne prenosne takse za petletno dobo.
Borze
Dne 14. januarja 1941.
Denar
Ameriški dolar 55.--Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 7.956.154 din, na belgrajski borzi 7.795.000 din, od tega 131.400 mark po novem tečaju in 110.000 mark po 6tarem tečaju, 50 960 din v Sofiji, 218.705 švicarskih frankov, 9001 dolar. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 345.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji;
London 1 funt....... 174.57— 177.77
Newyork 100 dolarjev . • . . 4425.00—4485.— Ženeva 100 - frankov . ... . 1028.64—1033.64
Ljubljana — svobodno tržišče;
London 1 funt.......215.90— 219.10
Newyork 100 dolarjev . . . , 5480.00—5520,— Ženeva 100 frankov . , • . . 1271 10—1281.10
Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 100 mark ...... 1772.00—1792,—
Solnu 100 drahem......i i 39.— den
Zagreb — zasebni kliring;
Solun 100 drahem . ...... 38.65—39.35
Belgrad — zasebni kliring;
Solun 100 drahem....... 38.65—39.35
Sofija 100 din...... . . . 55.44—57.04
Curih; Belgrad 10, Pariz 8.60, London 16125, Newyork 431, Bruselj 69 (nom.)), Milan 21.725, Madrid 40, Amsterdam 229.50 (nom.), Berlin 172.50, Stockholm 102 775, Oslo 98.50 (nom.)), Kopenhagen 83.50 (nom.). Sofija 425, Lizbona 17.24, Budimpešta 85, Atene 3.00, Carigrad 3.375, Bukarešta 215, Hel-6ingfors 875, Buenos Aires 101.50.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 464—466 v Zagrebu 467 blago v Belgradu 467.25—468
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. po« 100—102, agrarji 52—54, v. šk. promptna 464—466, begi. obv. 80—84, dalm. agr. 80—81, 8%Bler pos. 101—103, 7% pos- Drž. hip. banke 102—104, 7% stab. pos. 97.50—98.50. — Delnice: Narodna banka 7.000 do 7.200, Trboveljska 350—360 Kranjska industrijska družba 142 denar.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 100 denar, agrarji 55 denar, voj. šk. promptna 467 blago, begi. obv. 83—85, dalm' agr. 80.50 blago, 6% šem. obv. 79 blago, 4% sev. agr. 55 blago, 8% Bler. pos. 101 denar, 7% Bler, pos. 97 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 103.50 denar, 7% stab. pos. 97 denar. — Delnice: Nar- banka. 7.100 denar, Pri v. agr. banka 196 denar, Trboveljska 362.50—365 (360, 365).
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 100.50 blago, agrarji 57.50—59— (57), voi. šk. promptna 467.25 do 468 (468), begi. obv- 84.50 blago, dalm. agrarji 54 — 55 (54.50), 8% Bler. pos 106.25 denar. — Deklice: Fiiv. agr. banka 203 denar.
Vprašanje, ki ga SUZOR še ni rešil
Mnogo beremo o SUZOR-u, za katerega se je nad 90 interesentov izjavilo, da tak kot je, ne more več obstajati in da ga je treba razdeliti!
Veliko pa je tudi problemov, ki jih SUZOR interno rešuje, ne da bi za to vedela javnost, kljub temu, da včasih nerešene stvari zadevajo T°liko število zavarovancev pa tudi nameščencev Bi)ZDI? a samega.
JNaj nam bo dovoljeno, da danes izpregovo-rimo o problemu, ki zanima nekaj tisoč nameščencev SUZORA oz. nameščencev njegovih krajevnih organov. To so plače nameščencev SUZORA, ki za današnje razmere niso več zadostne.
V kolikor je službeni pravilnik SUZORA sam na sebi pomanjkljiv, n. pr., da so po njem določene otroške doklade samo za tri otroke, kakor da bi četrti, peti, šesti itd. otrok ne imel želodca in ne drugih življen škili zahtev — gotovo je prva dolžnost, Če je SUZOR še socialna ustanova, da bi poskrbel, in to bi moral že zdavnaj, da se pravičneje urede družinske plače za njegove nameščence, — v toliko ne vemo, po čigavi krivdi se položaj nameščencev SUZORA še poslabšuje, ker se niti obstoječe določbe službenega pravilnika ne izvajajo.
Službeni pravilnik SUZORA določa, da morajo biti redni prejemki in dnevnice v najtesnejši skladnosti s povprečno dnevno zavarovano mezdo, katera, kalor znano, odgovarja približno faktične-mu zaslužku povprečnega delavca.
Dejanski delavski zaslužki torej po zakonu avtomatično regulirajo plače nameščencem SUZO-R-a, katere na ta način ne morejo biti jx> svoji realni viednosti niti pretirano visoke, niti pretirano nizke, pa naj bo draginja taka ali taka. V § 21 službenega pravilnika beremo doslovno to-le:
»Redovne prinadležnosti i dnevnice zavisne su od prosečne obezbedjene nadnice, koja se utvrdjuje u smislu § 198 statuta svake godine. U ovom pravilniku brojevima odredjene redovne prinadležnosti i dnevnice važe za prosečnu obez-bcdjenu nadnicu od 24 dinara (VIII. nadnični razred). Ako se prusečna obezhedjena nadnica toliko izmeni, da je više od 20 po sto veča ili ma-«ja od obezbedjene nadnice, koja je služila za osnovicu dotadanjih prinadležnosti, to če se te redovne prinadležnosti i dnevnice u istom raz-meru preračunati, a na osnovu nove prosečne obezbedjene nadnice.«
§ 198 štatuta določa, da se povprečna dnevna zavarovana mezda ugotavlja na podlagi prvega dne treh zaporednih mesecev. Nima pa 6icer ta paragraf v meritornem pogledu nobene važnosti glede plač nameščencev. Dosledno § 198 štatuta sama sezija lahko povzroči spreminjanje lestvice mezdnih razredov. Čim se povprečna dnevna zavarovana mezda spremeni za 20%, bi dosledno § 198 morale biti spremenjene tudi plače in dnevnice. Ta namen je gotovo imel zakonodajalec pri stili-zaciji tega paragrafa.
Če se ozremo, kakšne praktične posledice ima ta paragraf, dobimo na primer po podatkih OUZ1) -a v Ljubljani, kateri v glavnem odgovarjajo podatkom SUZOR-ja, ki pa še niso objavljeni, da je znašala povprečna dnevna zavarovana inezda v 1. 1940 29.30 din, v septembru 29.48 din. v oktobru 30.75 din, torej v treh zaporednih mesecih več kakor 28.80 din, kar je 20% več kakor pa povprečno zavarovana mezda, na podlagi katere so bile določene sedanje plače in ki je bila 24 din.
Povišanje v višini 20% pripada nameščencem SUZOR-ja po veljavnih predpisih torej že od avgusta lanskega leta daljo. To pri stari lestvici mezdnih razredov, ne ozirajoč se na novo lestvico mezdnih razredov, ki pokaže še vse drugačne račune.
S 1. novembrom 1940 je stopila v veljavo nova lestvica mezdnih razredov, ki ni uvaževala stare, sicer nepredpisane tradicije, da mora mezda vsakega višjega razreda znašali 20% več kot mezda predhodnega razreda. Ti novi mezdni razredi predstavljajo z malimi izjemami s koeficijentom 10 valorizirano lestvico avstrijskih mezdnih razredov iz leta 1917. § 21 ZZD določa samo. da mora biti najvišje zavarovana mezda približno enaka dvakratnemu znesku povprečne zavarovane mezde vseh oseb. Ker je § 198 štatuta kakor § 21 službenega pravilnika ostal nespremenjen v veljavi tudi ob spremembi mezdnih razredov, bi se morali predpisi respektirati, ker je takšen bil namen zakonodajalca, četudi je struktura lestvice mezdnih razredov nova oz. rediviva izpred SU-ZOR-skih časov.
Namen zakonodajalca je bil, regulirati plače nameščencev SUZOR-ja skladno z razvojem zavarovane mezde, pa naj je struktura lestvice taka ali taka.
S pravnega in stvarnega stališča bi morali nameščenci SUZOR-ja dobiti sledeče povišane
prejemke:
Osnova sedanjih prejemkov je dnevna mezda 24 din. V oktobru p. 1. je znašala zavarovana mezda okroglo 30 din. Po računih SUZOR-ja bo uved-
ba nove lestvice povišala zavarovano mezdo za 40%. Torej od 30 na 42 din. Ako slednjo šte-j vilko zaokrožimo na V. razred nove lestvice, t. j. ; na 40 din, potem se morajo prejemki povišati za dve tretjini sedanjih plač.
V	novembru p. i., torej že po uvedbi novih mezdnih razredov, ko še ni bilo zaradi zakasnelo-sti okrožnic SUZOR-ja izvršeno preuvrščevanje članov v nove razrede z zadostno natančnostjo in ko je sezija že padla, je znašala jx>vprečna dnevna zavarovana mezda 34—35 din. Ni pa nobenega dvoma, da bo ta znesek zaradi sezije narastel v najkrajšem času na 40 din, kakor predvideva v svojih računih SUZOR.
V	veljavi je še vedno določba § 21 ZZD-a, po kateri mora znašati srednji razred polovico najvišjega razreda Ker znaša najvišje zavarovana mezda 80 din, potem mora znašati povprečni razred 40 din, sicer bi morali najvišji razred črtati.
Povečanje draginje je drugi stvarni argument, ki govori za nujno povišanje plač. Po statistiki g. Arturja Benka Grada iz Zagreba se je draginja povečala od avgusta 1939 do decembra 1940 za okroglo 50%. Podobno velja tudi za druge indekse, ki se izračunavajo v naši državi. Pa tudi v januarju 1941 se je draginja zopet znatno jDOvečala in isto je pričakovati tudi v bodočih mesecih. Torej tudi iz teh draginjskih indeksov sledi koeficient povišanja prejemkov približno kakor pri gornjih računih, t. j. da je treba plače nameščencev SUZOR-ja povišati za približno dve tretjini.
Pripominjamo, da ni nobenih pravnih ali stvarnih razlogov za odlašanje fiovišanja prejemkov v razmerju kot smo ga navedli. Po zakonitih predpisih se plače nameščencev in zdravnikov SUZOR-ja ne regulirajo po aktivnosti bilance, ampak po zavarovani mezdi.
Če povemo še to, da je v časih, ko je bila v Sloveniji še Okrajna bolniška 'blagajna za Slovenijo in pa začasna Delavska zavarovalnica zoper nezgode, bila v pragmatiki sankcionirana božičnica v višini enomesečne plače in pa 50% dopustna doklada, pa so kljub temu te ustanove zaključevale svoje bilance aktivno, a plače so bile na splošno boljše kol danes in če primerjamo plače nameščencev SUZOR-ja z nameščenci Pokojninskega zavoda, ki zavaruje mnogo večje rizike pri mnogo manjšem številu zavarovancev, pa kljub temu dobro vozi, zida hiše, investira denar tako, da ima narod kaj koristi od vsega, predvsem pa
zavarovanci — tedaj razumemo nejevoljo med nameščenci SUZOR-ja zakaj v tem oziru ničesar ne ukrene, zakaj se v tem oziru tako počasi obrača, kakor da ni v interesu države, da bi bil nameščen-ski stan pri SUZOR-ju zadovoljen, kakor da ni zakonitih predpisov, ki bi, če bi se pravočasno izvajali, že zdavnaj odpravili krivico, ki jo trpi na-meščenstvo. Poleg tega pa so bile plače nameščencev že regulirane pri celi vrsti socialnih ustanov, čeprav za nje ni nobenih zakonitih predpisov kakor za SUZOR, kjerbisetože moralo zgoditi. Če se predpisi ne izvajajo, potem je boljše, da se v bodoče sploh no delajo več. Avtorji si prihranijo čas in trud, papir in črnilo in ne trpe na ugledu.
SUZOR je tudi popolnoma zanemaril svoje nameščence, ki nimajo pravice do pokojninskega zavarovanja pri pokojniskih zavodih. Kljub temu, da imamo zakon, ki omogoča dostojno starostno zavarovanje za take nameščence. Sedaj so le-ti zavarovani za starost zo 3%-ni tarifi. Le-ta more nuditi zelo nizke starostne rente. Predsedstvo okrožnega urada je pred kratkim sklenilo, da vse svoje nameščence, ki nimajo pravice do pokojninskega zavarovanja, zavaruje starostno po ZZI), ne na podlagi 3% tarife, ampak po 9% tarifi tako, da bodo najnižji in najslabše zavarovani, ko v službi socialnega zavarovanja obnemo-rejo, uživali primerne starostne rente, ki jim bodo omogočile dostojnejše skromno življenje.
SUZOR se prav tako ne zgane prav čisto nič, da bi svoje kapitale naložil v take investicije, ki bi bil donosne tako, da bi čez gotov čas retniki mogli dobiti življenjskemu standardu primerne rente, ne pa, da bodo prejemali rente v današnjem iznosu, za katere ne bodo mogli dobiti bog-vekaj, saj je že danes konstatirano 60%-no povečanje draginje.
Pokojninski zavod je prav na hvalo svoje avtonomnosti lahko podvojil rente svojim starim zavarovanem. To pa le zaradi svojih plodonosnih investicij. Le avtonomizirano delavsko zavarovanje ho omogočilo pravilno upravljanje kapitalov, ki se zbirajo, da bo ta v korist države in posameznih pokrajin, kajti ustanova SUZOR-ja taka kot je danes, je mnogo preokorna in prepočasna, da bi mogla upravljati ogromna premoženja — velike kapitale — kakor čas in različne razmere v različnih krajih države to zahtevajo. — Inž. Jože Sodja.
Admiral Dartan - drugi mož Francije
Admiral Darlan, ki je vsaj za nekaj časa izpodrinil Lavala in je tudi njegov namestnik pri pogajanjih z nemško vlado, je po mišljenju mnogih dobro obveščenih ljudi določen za političnega dediča sivolasega maršala Petaina, če bi se mu utegnilo kaj pripetiti, preden bi bila dokončana francoska »narodna revolucija«, ki jo sedaj vodi maršal Petain. Admiral Darlan ni samo admiral po imenu ali črki, temveč je res pravi morski lev.
1. oktobra leta 1899 je stopil mladi Darlan v francosko pomorsko akademijo. Nato so ga po njegovi lastni želji poslali na Kitajsko. Bil je določen za topniškega oficirja na vojni ladji »Olry<, ki je križarila po Jantsekiangu. Po dolgem potovanju se je javil na ladji. Njegov prrhod je Ml prava senzacija. Topniški oficir! Lepo. Toda »vojna« ladja »01ry< ni imela nobenega topa na krovu. Razočaran se je že naslednjega dne vsedel na neko japonsko džunko in se odpeljal v Hongkong. Tam se je nahajala francoska vojna ladja »Entrecasteanc«. Na srečo je imela tudi topove. Darlan je bil ves blažen ...
Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil Darlan oficir na šolski ladji »Jeanne d'Arc«. Hotel se je udeležiti vojne in je takoj zaprosil, naj ga pre-meste v Toulon. Tam so iztovarjali blago in vojaške potrebščine, ni pa bilo tam nobenih bojev. Njegovo veselje pa je bil smodnik tojiov. Darlan je hotel streljati I Javil se je v suhozemsko vojsko, dobil je službo pri obalnem topništvu, pozneje pa se je tolkel po vseh frontah. Pomorska pipa ga nikdar in nikjer ni zapustila, pa naj se je boril ob Mozeli ali v Alzaciji, v Belgiji ali pred Solunom. Višek njegove slave je bil Verdun. Tam je vzidal svoje topove in je prizadel svojemu nemškemu nasprotniku marsikatero bridko. Tudi nasprotnik ga je znal ceniti. Njegovi topovi so bili v čislih pri prijatelju in sovražniku. Moštvo je bilo navdušeno zanj, ker mu je bil ves čas pravi oče. V Cham-pagni je nekoč zaostal in ni več našel svojega oddelka. Tedaj je blodil okrog in je ponujal svojo topniško pomoč vsakemu, h komur je prišel. »Potnik s topovi« se je takrat šaljivo sam nazval in še danes rad pripoveduje o svojih doživljajih na »deželic.
Toda ni samo top n jegova mojstrovina I Darlan je tudi umetnik na morju. Vsa morska pota, tudi najzapletenejša in najnevarnejša, dobro pozna.
Nihče ne more tako dobro presoditi položaja in hitrosti ladje. S petinštiridesetimi leti je bil pomorski kapitan, z 48 kontraadiniral. 49 let star pa je prevzel poveljstvo nad prvo divizijo lažjih križark. Pri velikih sredozemskih manevrih francoske mornarice je izpeljal leta 1930 stvari, katerim se je Čudila vsa Francija. Bil je na križarki »Foch«. Cela eskadra ladij ga je morala zaslediti in uničiti. Pet dni in pet noči je vodil za no- zasledujoče ga ladjevje. Z zatemnjenimi lučmi se je ponoči izmuznil ladjam, ki so že mislile, da so ga ujele. Najzanimivejše je bilo, ko je cela mornarica pri Bizerti mislila, da ga že ima, on pa je naenkrat zač<A"6bšlr'eljevafi' Port-Vendres. Ko se je po petih he^respanih nočeh ko6Cno pustil ujeti, ga je mo-
štvo kljub zaspanosti prosilo, naj še kot »ropar< vodi zasledovalce za nos.
Ko mu je bilo 48 let, je bil povzdignjen v admirala. Darlan je bil najmlajši admiral med vsemi evropskimi pomorskimi oficirji. Bil jc odgovoren za gradnjo velikih bojnih ladij »Strasbourg<, »Dun-que<jue«, »Richelieu« in »Jean Bart«. Prizadeval si je, da bi bila francoska mornarica močnejša od nemške in italijanske tako v pogledu na tona'žo, kakor tudi na kaliber. S 53 leti je postal poveljnik celotne francoske atlantske mornarice, sedaj, ko mu je 59 lef, pa je d rim i ijiož Francije, je po rangu takoj za maršalom On tudi spad,. v sedanjo francosko vladno trojko, v kateri je poleg njega in Flandina še Huntzmger, trojke ki sedaj opravlja posle prejšnjega podpredsednika Lavala.
Kakor Petain, je za sedanje čase tudi Darlan privrženec avtoritarne misli. Med ljudmi morda ne uživa prevelikih simpatij, toda kakor maršala, navdaja tudi njega srd in groza jired vsem, kar je storila gnila in nesposobna demokracija iz nekdaj tako ponosne in mogočne Francije. Kakor Petain, tudi on ni fašist, je pa ognjevit zagovornik marod-ne revolucije« in močne osrednje vlade, ki se ne naslanja na politične stranke, temveč na stanove. Kot »Dauphint, ki je izpodrinil Lavala, nima ni-kakih političnih vezi, je brez politične preteklosti in lahko prezira ostro opozicijo, kateri je bil izpostavljen Laval.
Darlan. ta veliki pomorščak, mož rjavega obraza kakor kak gledališki igralec, z mežikajočimi sivimi očmi, s prezirljivim smehom in pipo v ustih, ima dobro ženo in več otrok Najstarejši sin je tudi pomorski častnik. Še neko zanimivost ima admiral poleg svoje pipe. To so njegove bele rokavice. Nekaj parov mora biti vedno pripravljenih. To je tudi edino, kar zahteva od mornariških oficirjev: pretirano či^te in snažne bele rokavice. Darlan si je znal pridobiti prijatelje in ima res veliko število sjioštovalcev in privržencev. Glavno pa je, da uživa neomejeno zaupanje maršalovo.
Darlan je razmestil svoje admirale po raznih važnih mestih. Tako je Platon kolonialni minister, I)ecoux generalni guverner v Indokini in poveljnik vzhodnoazijske mornarico, E^tevan generalni guverner v Tunisu, Abrial generalni guverner v Alžiru in Lacroix poveljnik v Dakarju.

Angleži skoraj vsako noč bombardirajo pristanišča ob francosko belgijski obali, kjer se Nemci pripravljajo za vpad na angleško otočje- Na sliki vidimo delavce, ki odvažajo ruševine v nekem fran-
coskem obalskem mestu.
Njeno življenje
Povest o veliki ljubezni po isto. imenskem filmu Paule Vessely
Za trenutek je obstala začudena, nato pa je stekla k njemu.
»Hans,« je kriknila vsa vesela. »Hans, tli me ne poznaš?«
»Pozdravljena! Poznam te!« je dejal in niti mišica mu ni zadrgetala od veselja. Ostal je popolnoma ravnodušen.
Agnes je prepadena obstala. Nato se je sklonila k njemu:
»Hans, ali nisi vesel najinega svidenja?« Prijelo ga je narahlo za roko ki je ležala na robu naslanjača. V tem ji je pogled padel na berglo, ki je bila prislonjena ob vrtni steni.
Sedaj je razumela. Hans je j>ohabljen, invalid ie. Sedaj se je spomnila, da je večkrat videla v Praterju moža na vozičku, ki ga je vozil neki starejši človek. Hans je torej že dolgo na Dunaju, toda ni se hotel pokazati. Sedaj je spoznala, da jo res ima rad. Ni ji maral pasti v breme kot brezmočen invalid.
Hans je nekoliko zadirčno vzkliknil: »No vidiš, tako je z menoj! Pusti me! Zate ne pomenim ničesar več. Mlada si še in lepa! Ne morem ti vračati ljubezni* Kar je bilo, je bilo. Postal sem drug človek. Žalibog prepozno! Agnes, prosim te! Pri najini ljubezni te prosim, pozabi me! Bolje je tako za oba!«
Agnes je dolgo molčala. Bolesten izraz ji je legel na lice. Kaj se je godilo v njeni duši? Prvikrat jo je neko spoznanje pretreslo do dna srca. V duhu je videla svojega sinčka, ki je sedaj že nadebuden deček in ki prav v tem trenutku telovadi v nekem internatu. Brez očeta je... Kdo je
kriv temu? On ne... Prvič po dolgih letih se je v i>olni meri zavedela svoje mladostne krivde .. Njen pretirani ponos je kriv vsemu... Povedati bi mu morala, kako je z njo... jx>vedati bi mu morala to takrat, ko ga je zagledala na kolodvoru, ko je odhajal v Peking. Prepričana je, da jo je imel zelo, zelo rad... in če je njegov brat poročil operetno pevko, bi tudi Hans njo... in njen otrok bi imel očeta, njej bi bila prihranjena leta trpljenja in sramote...
Hans je kruljav. In kdo je temu kriv? Tudi ona! Zakaj mu je zamolčala? Zakaj ga je pustila, da je lahkomiseln in dobrodušen blodil po svetu?
»Si razočarana?« je dejal Hans. »Večkrat sem te že videl, nisem se ti hotel pokazati... Ali me ne vprašaš, kaj se mi je pripetilo?«
»Tu ni kraj za to! Prosim te, pojdiva k meni. Marsikaj se morava pomeniti.«
Poklicala je slugo, ki je čital pri bližnji mizi. Hans je hotel vstati, toda ni mogel. Noge ga niso držale. Pomagala mu je sesti v voziček in nato so vsi trije krenili proti njenemu stanovanju.
Imela je veliko in razkošno stanovanje. Restavracija je donašala mnogo in Agnes bi v kratkem postala bogata.
Pomagala mu je sesti v udoben naslanjač in začela:
»Hans, dobro mi gre, neporočena sem, vsega imam dovolj, samo ...«
»Kaj samo?«
»AH se spominjaš najinih srečnih dni?«
»Kaj hočeš s tem reči? Menda ne misliš, da...
»Čakaj, povej, kaj je s tvojim sinom, ali je bil vesel igračke, ki sem mu jo kupila?«
»Moj sin? Ko bi ga še imel, bi bil pri meni. Mrtev je! Rumena mrzlica ga je pobrala na Ber-mudih... Igračko pa je takrat v dveh dneh razbil.«
Stopila je k omari in vzela nekaj iz nje. Bila je tista igračka ,ki jo je dobila v dar od Hansa in ki jo je čuvala kot svoje oko.
»Ali jo poznaš:«
»Cemu si jo tako dolgo hranila?«
»Moj sin je bolje pazil na njo, kot tvoj!«
»Tvoj sin?« —
»Da, najin sin!«
Hansu je izginil iz lic truden, naveličan izraz. Razširil je oči in planil pokoncu. Toda noge so ga izdale in omahnil je na divan.
»Agnes, ti imaš mojega sina? In mi nisi povedala?«
»Nisem ti jx>vedala, nisem ti hotela uničiti kariere in končno ... mi Seethalerji smo ponosni...«
Hans se je ganjen pričel jokati.
»Kaj je s tvojo ženo, Hans?«
»Ne omenjaj mi je. Preveč hudega mi je prizadela. V Newyorku mi je enostavno ušla in pustila otroka in mene... Štiri mesece ji ni bilo. Potem sem odf>otoval v Evro|x> in na Bermudih me je zadelo... Odpuščam ji vse. Bog jo je dovolj kaznoval, naj ji bo usmiljen... — Tudi mene je kaznoval in to po pravici!«
»Kje je sedaj Tvoja žena?«
»Pred enim mesecem mi je brzojavil njen oče, da je umrla ...«
»Hans, hočeš videti najinega sina? Ne moreš si misliti, kako je Tebi |x>doben!«
»Seveda hočem. In takoj! Takoj!«
»Spet se je ista, tokrat vesel« trojica pomikala proti zavodu, kjer je bil mladi Hans...
Skozi velika vežna vrata so prišli na prostrano dvorišče. Množica dečkov je telovadila pri raznih orodjih.
»Kateri je?« je vprašal Hans.
»Poišči ga. Svojega sina boš vendar spoznal!«
»Prav imaš!« Približal se je konju, raz katerega so skakali dečki. Bistro jih je opazoval.
Nenadoma je pritekel proti njemu postaven plavolas fant.
»Ali si ti Hans von Gallus?« je vprašal.
»Ne, jaz sem Hans Seethaler,« je deček odgovoril.
Srečni oče ga je potegnil k sebi. »Slišiš,« je dejal s tresočim glasom, »jaz sem tvoj oče, sedaj se ne pišeš več Seethaler, temveč Hans von Gallas!«
Oče in sin sta se krčevito objela.
(Konec.)
novice,
Koledar
Sreda, 15. januarja: Pavel, puščavnik; Maver, opat; Makarij Veliki, opat.
Četrtek, lfi. januarja: Marcel I., papež in mu-čenec; Berard, mučenec; Priscila, sveta žena.
Letopis
15. januarja 1622. leta se je rodil v Parizu Jean B. PcKiuelin, znan pod pseudonimom Moliere, francoski pesnik, genij francoske klasične komedije, kot ustanovitelj karakternih tipov komedije pripada svetovni literaturi. Moliere se je naslonil na starofrancosko farce ter osvobodil francosko veseloigro, ki je živela ob skromnih in obrabljenih motivih, neverjetnih zapletov in pretiranega karakteriziranja njenih španskih vzorov, slabih oblik in jezikovnih grobosti. Racionaliziral je dejanje, poživil značaje, dal celi zgradbi jasen obseg, dialogu in jeziku eleganten dovtip in gladek stil, poglobil vsebino in jo razširil v komično-jas-no, včasih pa grenko-satirično časovno igro. V svojih delili smeši družabne razmere 17. stoletja.
15. januarja 1893. leta se je vršil v Pragi znani
omladinski proces. 16i januarja 1888. leta je umrl v Celovcu Andrej Einspieler, politik, publicist in organizator. Dogodki 1. 1848. in Murščevi člani v »Grazer Zeitungc so ga pripravili k javnemu delovanju; z Matijem Majarjem je vodil politično delo koroških Slovencev, zahteva zedinjeno Slovenijo, neodvisnost Avstrijo od Frankfurta. Publicistično je začel delovati v »Carinthiji« (1849, 1851.), tu in drugod je poročal o narodnem življenju koroških Slovencev in se zavzemal za njihove kulturne in narodne potrebe. V dobi Bachovega absolutizma se je lotil organizatornega dela na prosvetnem, šolskem in cerkvenem polju. V koroškem drž. zboru je zastopal kmečke občine velikovškega okraja.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl gospod Jože Vovk, uslužbenec svečarne »Pax«. Pogreb bo danes ob 3. popoldne z Zal, kapela sv. Janeza, k Sv. Križu.
■f Pri Veliki Nedelji je mirno v Gospodu zaspala gospa Uršula Skuhala, matj g. župnika Vekoslava Skuhale v Hajdini pri Ptuju. Pogreb bo v četrtek ob 9 dopoldne pri Veliki Nedelji.
Na jima sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
—	Poroke. V Radečah pri Zidanem mostu se je poročil g. dr. Oton Ambrož, zagrebški urednik »Jutra«, z gdč. Lilijano R o s i n a. — V Ljubljani »ta se poročila g- Marijan D o r e r in gdč. S<lva K r e m ž a r. Novoporočencem iskreno čestitamo!
= V Slov. Bistrici so se poročili: Poročnik Leskovar Florijan, kapelnik vojaške godbe v Ribnici, in gdč. Olga Drnuljo, uradnica poštne hranilnice v Ljubljani, ter Zafošnik Jožef, posestnik iz Sp. Nove vasi, in Ana Vin ter iz Sp. Nove vasi. iskreno čestitamo!
Gibanje prebivalstva v letu 1940
Kranj. V preteklem letu je bilo rojenih v kranjski župniji 129 otrok, v bolnišnici 23, skupaj torej 152. Število rojstev od leta do leta pada. — Umrlo je doma 67 oseb, 6 pa jih je umrlo drugod, a 60 bili prepeljani v Kranj, skupaj 73 oseb. — Oklicanih je bilo 134 parov, doma poročenih 85, drugam 6e je šlo poročit 15 parov.
★ '
—	Vsako dekle, ki misli resno s svojim življenjem, se bo udeležilo tečaja »Resnica o za-konu<. Mnoga dekleta, učiteljice in nameščenke, za katere se je tečaj že vršil, so se presrečne vrnile domov. Tudi zate je prilika da spoznaš življenje, bogastvo mladosti, duše in srca v vsej polnosti. Tečaji se vrše na Betnavi sedaj splošno za vsa dekleta. Prvič od 22. do 25. januarja, drugič od 29. januarja do 1. februarja. Začetek vsakikrat prvi večer ob 6. Prijave pošljite vsaj en teden pred začetkom tečaja škofijski matici KA deklet, Betnava pri Mariboru. Tečajnina 50 din, ostali stroški so krijejo iz sklada duhovnih vaj in tečajev.
—	Na zadnji skupščini Zveze notarskih zbornic kraljevine Jugoslavije v Zagrebu je bilo sklenjeno, da se sedež Zveze premesti za leto 1941 v Ljubljano. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Kuhar Andrej, za tajnika in blagajnika pa g. Ušlakar Ivan, oba notarja v Ljubljani.
—	Mraz sc dobro drži. Kakor smo se bali, tako se je tudi zgodilo. Mraz ni prav nič popustil. Resnici na ljubo povemo, da je za malenkost popustil na letališču, v mestu pa je celo nekoliko narastel. Medtem ko so namerili na letališču v ponedeljek zjutraj —19.8" C, torej skoraj — 20" C.
Jčoj	?
Pravijo, da je ravnateljstvo pošte in telegrafa v Ljubljani razposlalo vsem bivšim brzojavnim mojstrom, sedaj nadzornikom telegr. telefonskih linij, dekrete, v katerih jih preimenuje za »čuvare« telegraf, telefonskih linij. Človek bi domneval, da ta novoimenovani čuvar res nima drugih dolžnosti in odgovornosti, kakor čuvati ali stražiti telegrafske in telefonske predmete, če pa si njegovo delovanje bliie ogledamo, tedaj vidimo, da stvarno ni tako. Tak zloglasen »čuvar* nosi namreč osebno odgovornost za brezhibno funkcioniranje vseh njemu poverjenih telegrafskih in telefonskih naprav, t. j. 40 do 50 km poštnih in železniških telegrafskih in telefonskih vodov ob železniški progi, nadalje 20 do 30 km stranskih prog v hribe, razen tega te skrb za točno delovanje 12 do 15 telegrafskih in telefonskih central s številnimi telefonskimi naročniki itd. »Čuvar* tudi gradi z delavsko skupino telegrafske in telefonske centrale, vodi denarne in materialne obračune in je osebno odgovoren za ves vgrajeni material na progah, kakor tudi v t. t. centralah in pri naročnikih.
Uprava pošle pa po dolgih letih še vedno ni našla za omenjeno stroko primernejšega naziva kot »čuvar
Ako železniška uprava priznava svoje nadzornike prog in nadzornike telegrafa, bi gotovo tudi uprava pošte mogla najti primernejši naziv za to stroko kot pa »čuvar*, ker je omenjeni naziv po rigi razsodnosti za omenjeno stroko poniževalen.
so namerili v torek zjutraj le —10° C. Nasprotno pa se je Ljubljana močneje ohladila, in vsi, ki so v zgodnjih jutranjih urah šli od doma. so imeli vtis, da jo mraz neprimerno hujši kakor v ponedeljek. V resnici razlika ni bila velika, bila je pa le. Tako so na primer namerili v vremenski hišici v Zvezdi v ponedeljek —18.5 kot najnižjo temperaturo, medtem ko je v torek zjutraj kazal termometer — 19, torej prav toliko kakor na letališču. Tudi v drugih predelih Ljubljane so opazili, da je bila jutranja temperatura med 17 in 18 pod ničlo. Najbolj značilno za mraz v torek pa je bilo, da je sonce precej kasneje predrlo meglo in zaradi tega tudi mnogo manj ogrelo ozračje. V ponedeljek je znašala v Ljubljani povprečna najnižja temperatura okrog — 9 stopinj, v torek pa — 11. Jasno vremo bo še ostalo in z njim seveda tudi mraz. V kratkem bomo obhajali tudi codove svetnikov, o katerih pravijo stari pregovori, da vedno prinesejo hud mraz. Ker nam gre letos vse narobe, se lahko opravičeno bojimo da bodo stari pregovori imeli prav in da nas bo mraz moril še naprej.
—	Strojepisna šola. Novi strojepisni tečaji — dnevni in večerni — prično 16. januarja. Prijave sprejema dnevno: Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. Na razpolago prospekti! Največja 6trojepisnica — 60 pisalnih strojev! Dnevi in ure pouka po želji obiskovalcev.
—	Slovenska straža v Ljubljani je namesto venca na grob dr. A. Korošca darovala za revno deco na Kočevskem 1500 din; Sedejevi družini v Ljubljani 300 din ter Koroškemu klubu v Ljubljani 200 din v narodno humanitarne namene.
FRANZIEF
GRENCIGA
..v, , . »EC,$.v8fl. 2239S od ■«•»» 19*0% • ?»- ,
—	Koliko so ljudje brali v lanskem letu? Kakor je razvidno iz poročila knjižnice Delavske zbornice, niso vojni dogodki po svetu prav nič motili naših ljudi, da ne bi v miru brali dobrih knjig. Nasprotno, prav v njih so iskali utehe v teh nemirnih časih. Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je izposodila lani 69.385 knjig, to je 9.583 več kakor v letu 1939. Večinoma se bere leposlovje, kajti znanstvenih knjig je bilo izposojenih samo 5468, čeprav ima knjižnična zaloga okrog 40% znanstvene literature. Vedno bolj berejo slovenske knjige — teh se je izposodilo 38.404, t. j. 8.346 več kakor v prejšnjem letu. Skoraj ves napredek gre torej v korist slovenske knjige. Srbohrvatskih knjig je izposodila knjižnica 1872 (400 več), nemških 28.488 (851 več) dru-dih jezikov 631 (12 manj). Novih članov se je vpisalo v knjižnico 800. Prav tako lepo je napredovala Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru, ki je izposodila lani 40.338 knjig (6.301 več kakor v letu 1939), od tega znanstvenih 1621 4(30 več), slovenskih 19.516 (4.330 več), srbohrvatskih 950, nemških 19.735, v drugih jezikih 137. Novih članov se je vpisalo 622. Obe knjižnici sta torej v enem letu izposodili 109.723 knjig — vsekakor lepa številka za delavski knjižnici.
—	V poročilu o šolski božičnici v Križali, ki je bilo objavljeno v ned. »Slovencu« 12. t. m. je pomotoma izostalo ime darovalca g. J. Zupana, avtob. podjetnika v Križah. Tisk. škrat, pa je napravil iz 19 parov čevljev 14 in iz 14 parov nogavic 4 pare.
po cOi&c&i
*	Nova radio postaja v Skoplju. Konec januarja bodo v Skoplju izročili svojemu namenu novo radio postajo. Delovala bo z močjo 20 kilovatov. Njena valovna dolžina bo zaenkrat 629 metrov. V okolici Skoplja so zgradili strojnico in študij. Oddajna postaja sama je 8 km oddaljena od Skoplja in ima dva velika drogova za anteno. Postaja bo vsak dan oddajala neka jur svoj lastni spored. v ostalem pa bo oddajala belgrajski program. Novo radio postajo bomo lahko slišali po vsej državi.
*	Pred ustanovitvijo vrhovnega delavskega sodišča za banovino Hrvatsko v Zagrebu. V zadnjem času pripravljajo ustanovitev vrhovnega delavskega sodišča v Zagrebu, ki bo prizivno sodišče proti sodbam prvostopnih delavskih sodišč. Predsednik vrhovnega delavskega sodišča bo član senata stola sedmorice, člani pa bodo zastopniki pristojnih oddelkov banske oblasti, tako oddelka za obrt, trgovino in industrijo, za socialno politiko itd.
*	Regulacija Save v Zagrebu jc nemogoča toliko časa, da bo Sava plovna do Zagreba. Zagrebški »Jutarnji list« poroča: Reka Sava je največja ovira za razvoj Zagreba. Neprestane nevarnosti, ki groze od povodnji te reke, so preprečile razvoj južnega dela mesta. Številne povodnji. ki so povzročile milijonsko škodo in razne tragedije prebivalcem južne periferije, so vzrok, da se vsak boji v bližini Save kupiti stavbišče in graditi hišo. V novem regulacijskem načrtu je posvečena velika pozornost regulaciji Save. Južno mejo mestnega področja tvori Sava, ki je danes za silo reguliran, vendar še vedno preprečuje razvoj mesta proti jugu. Zato bo korito reke Save fiksirano v načrtu za regulacijo. V podaljšanju Folnegovičeve ulice je projektiran nov nasip s pogojem, da bo Sava plovna do Zagrebp. Če bo ta plovnost res izvedena, bodo v tem delu, nedaleč od Folnegovičeve ulice, uredili takoimenovano prezimovališče in savsko pristanišče. Z ozironi na slabo finančno stanje, v katerem se nahaja mesto Zagreb, pa ti načrti gotovo ne bodo izvršeni v doglednem času. Izvršeni pa bodo morali biti, ker brez najjužnejšega reguliranja reke Save sploh ni govora o razvoju Zagreba proti jugu.
*	Mraz v Dalmaciji. V Šibeniku in po vsej severni Dalmaciji je pritisnil hud mraz. V okolici Šibenika je padlo živo srebro v toplomeru na 5 stopinj pod ničlo. Morje je razburkano.
*	Huda nesreča na zagrebškem glavnem kolodvoru. V ponedeljek zjutraj se je zgodila na zagrebškem kolodvoru huda železniška nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Nesreča se ie zgodila, ker je bila kretnica napačno postav-
i
PAULA WESSELY v svojem najlepšem filmu:
življenje
Njeno
Kino Matica
telefon 22-41 Predstave ob 16., 19 in 21. url
I
1
■ ■ ■
Odlična veseloigra, pri kateri se boste mnogo smejali in prijetno zabavali. Robert Taylor in Grcer Garson. KINO UNION, telefon 22-21
Predstave danes ob 16., 19 in 21. uri
Danes premiera zabavnega detektivskega Metrofilma
Noj mož nori za ženskami...
V tem filmu nam lepa plavolaska Ann Sothern prikazuje, da je eno dobiti moža, a drugo, obdržali ga za sebe!
V gl. vi. Franchot Tone in Ann Sothern, poznani filmski par iz filmov „Moj mož zapeljivec' in „Moj mož
izslednik". Kino Sloga, tel. 27*30 Dane« ob 16., 19. in 21. uri
^mmmmumammmmmMtaammmmm^mmmm
ljena. Ko je osebni vlak št. 613 Ljubljana-Zagreb, ki bi moral po voznem redu pripeljati v Zagreb zjutraj ob sedmih, vozil z zamudo okrog osmih na glavni kolodvor, je strojevodja Alojzij Podle-sek iz Maribora zapazil, da pelje po »mrtvem« tiru. na kovu katerega je stal salonski voz železniškega ravnateljstva. Spoznavši nevarnost, ki je grozila potnikom, je Podlesek takoj začel močno zavirati. Razdalja med lokomotivo in salonskim vozom pa je bila že premajhna, da bi mogel pravočasno ustaviti vlak. V nuslednjem trenutku je vlak trčil v salonski voz in ga vrgel s tira. Ves razbit je salonski voz obležal na sosednjem tiru. Trk je bil kljub že znatno zmanjšani hitrosti tako močan, da so potniki padli s svojih sedežev. Nastal je velik fioplah. Možje, žene in otroci so skozi okna poskakali iz vagonov. K sreči, kakor smo že omenili, iii bilo nobene smrtne žrtve. Osemnajst oseb je bilo od razbitih šip lažje ranjenih. Najhujšj je ranjen uradnik Korenčič. Srečo v nesreči so imeli železničarji v službenem vagonu in pa oba uradnika v poštnem vagonu. Čeprav sta se ta dva vagona čisto zajedla drug v drugega, so železničarji in oba jioštna uradnika odnesli le malenkostne poškodbe. Oba vagona sta skoraj popolnoma razbita. Hudo je poškodovan tudi naslednji tovorni vagon in dva osebna vagona, med njima eden drugega razreda. Lokomotiva je le lažje poškodovairi. Strojevodja in kurjač sta, ko sta potegnila zavore, v hipu skočila iz lokomotive in nista bila prav nič poškodovana. Kmalu po nesreči je prišla komisija ravnateljstva državnih železnic. Delavci so takoj začeli čistiti progo. Promet ni bil oviran.
*	Če se zdravnica poroči s tihotapcem mamil. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se je te dni začela razprava proti 41 letnemu mehaniku Josipu Eležu, ki je v divjem navalu ljubosumnosti svojo 32letno ženo, rusko zdravnico dr. Aleksandro Elež, skoraj do smrti davil. Poleg tega je Elež obtožen tudi dvoženstva, ker je bil pred poroko z rusko zdravnico že poročen z nekim kmečkim dekletom svoje domvine. Elež je bil pustolovec in fantast, ki je stalno hrepenel po novih senzacijah. Kmalu po poroki leta 1926 ga je želja po jjotova-nju gnala v tujino. Prehodil je Rusijo, bil delj časa bolan, in se je preživljal s čarodejstvom. Nekega dne je. srečal pr<iv tako temperamentno kakor zanimivo dr. Aleksandro, ki je postala njegova usoda. Zaljubil se je vanjo, pa tudi ona je čutila globoko nagnjenje do bolnega moža, ki je v svojem življenju že toliko prestal in vedel toliko pripovedovati. Predstavil 6e je Rusinji kot Francoz in dejal, da ima njegova mati v Niči modno trgovino. Izjavil je, da je samec in kmalu nato poročil Rusinjo, s katero sta imela dva otroka. Elfcž jia je v svoji neugnanosti pustil ženo in šel v Carigrad ter se je z raznimi propalicami potikal po svetu. Na svojih pustolovskih vožnjah je prišel do Avstralije. Zopet in zopet pa ga je prijelo hrepeneje po ljubljeni ženi. vendar pa se je izogibal zopetnemu svidenju, ker v njenih očeh ni hotel biti ubog bosanski kmetski sin, mehanik in mornar. Končno je dr. Aleksandra Elež le našla svojega moža. Vendar pa je prva velika ljubezen splahnela. Aleksandra je zmerjala svojega moža s pustolovcem, mož pa si je domišljal, da ima vzrok za ljubosumnost. Ni minul dan, da se ne bi prepirala. Končno je prišlo do nasilnega obračunavanja in je Elež hotel svojo ženo zadaviti in le za las je ušla smrti. Na predlog zagovornika bodo zdravniki preiskali duševno stanje Eleža in je bila v ta namen razprava preložena.
*	Po nesreči obstrelil ugrabljeno dekle. Ha-sib Huskič iz Kladuše, nedaleč od Gline na Hrvatskem, se je dogovori! s svojim dekletom, da jo bo ugrabil. Dekle je bila iz sosednje vasi Todo-rova. Živela je s svojo materjo-vdovo. Ha§ib jo je s svojima dvema stricema čakal pri vodnjaku. Ko so jo odvedli, so začeli streljati s puškami. Pri tem streljanju je Hasib po nesreči zadel Katico, tako je dekletu ime. Katica je zakričala. Ko je Hasib videl, kaj je storil, se je nekaj od strahu, pa tudi od žalosti onesvestil. Strica nista vedela, kaj bi naredila — ali bi peljala dekle naprej, ali bi spravila nečaka k zavesti. Hasib pa se je kma-lu zavedel in hitel domov po voz, da bi prepeljal ranjeno nevesto domov. Ko pa je prišel domov, se je vrgel na posteljo in bridko jokal. Tako sta ga našla strica, ko sta pripeljala dekle domov. Hitro so položili Katico na voz in jo odpeljali k zdravniku, ki jim je nasvetoval, naj jo peljejo v bolnišnico v Glino. Dva dni je visela med življenjem in smrtjo, končno pa je le mladost zmagala. Ko je že lahko govorila, je dejala: »Moj Hasib me ni hotel ubiti. Kljub temu pojdem k njemu. Ko bom prišla k njemu, mu bom rekla: Hudo je mladi umreti, ali jaz ti odpuščam«.
*	Velika vlomna tatvina v Sarajevu. V noči na pretekli ponedeljek je neznan zločinec vdrl v stanovanje trgovca Stnaila Novo v Sarajevu. Vlomilec je skušal odnesti nekaj dragocenosti in ročno blagajno. Neka soseda pa je zapazila vlomilca in je klicala na pomoč. Nato je zločinec popustil ročno blagajno in zbežal čez strehe. V ročni blagajni je bilo okrog 50.000 dinarjev. Dragocenosti, ki jih je vlomilec odnesel, cenijo na 15.000 din.
Anekdota
Flavta jo neko glasbilo, iz katerega je mogoče izvabiti divne zvoke. Če pa flavtist svira ne-nehoma isto melodijo, to za uho ni več užitek. To je nekoč moral izkusiti Viktor Scheffel,' ki je bil v tem oziru verjetno zelo občutljiv. V Heidel-bergu je poleg njega stanoval neki flavtist, ki mu je posebno ugajala pesem »V Sevillu«. Ni se jo mogel dovolj liasvirati. Nekega dne pesnik Scheffel ni več vedel, kako bi si pomagnl, da ne bi več slišal neprestano ponavljanje te melodije, ki ga je res že mučila. Sedel je za pisalno mizo in napisal flavtistu, ki je stalno piskal »V Sevil-lo«, naslednje pismo:
»Dragi gospodi Rad Vam verjamem, da bi zelo radi šli v Sevillo. Zalo Vas lepo prosim, pojdite kmalu na pot. Vse potuo stroške Vam rad plačam.«
Jjublj^^
Gledališče
Drama; Sreda 15. jan.: Ugrabljene Sabinke. Red Sreda. — Četrtek 16. jan.: Krog s kredo. Red Četrtek. — Petek 17. jan.: Zaprto. (Generalka). — Sobota 18. jan-: Othello. Red premierski. — Nedelja ob 15 Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera; Sreda 15. jan : Vesele žene windsorske. Red B — Četrtek 16. jan-: Zaprto. — Sobota 18. jan.: Carmen. Izven. Gostovanje Ančice Jelačičeve, članice zagrebške Opere in tenorista Josipa Gostiča.
' Radio Ljubljana
Sreda, 15. januarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Najjovedi, jx>ročila — 7.15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 12 Spomini na Joh. Straussa (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Žramel »Ljubljana« — 14 Poročila, objave — 17.30 Rili. Strauss: Smrt in poveličanje (plošče) — 17.45 Mladinska ura: Arnošt Adamič »1'riniož Trubar« (izvajajo člani Rad. igr. družine) — 18.40 Protestantovska doba men' Slovenci: Višek razvoja slov. protestan-tizma (g. prof. S. Lenarčič) — 19 Napovedi, jio-ročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 Renroduciran orkestralni koncert — 20 Koncerc ztiora Glasbene Matice — 21.15 Klavirski koncert (ga. Du-cy Temuiel-Belec) — 22 Napovedi, poročila.
Drugi programi
Sreda, 15. januarja: Belgrad 20 Prenos iz opere. — Zagreb 22.15 Sremske narodne. — Sofija 21.3C Lahka glasba. — 22.05 Narodna glasba. — Italija II 20.30 Pisan večerni spored. — Nemške postaje 23.15 Berlin: Pisan koncert. — Sottens 20.15 Napevi.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40. Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30. Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30: Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Prireditve in zabave
1 " Opozarjamo na Mlakarjevo »Vragovo smolo«,
ki jo bodo uprizorile dijakinje v soboto, dae 18. januarja ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani- Oskr-bite si vstopnice v predprodaji pri Sfiligoju v Frančiškanski ulici 1. Na večer predstave se bo blagajna odprla ob 7.
Predavanja
Lovsko društvo v Ljubljani priredi v petek dne 17. t. m ob 20. uri v gostilni Činfcole na Poljanski cesti družabni večer s predavanjem tovariša dr. Mitje Lukana. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Konstruktivno jeklo, V petek, dne 17. januarja bo univ. prof dr. ing. Alojz Kržl, predstojnik zavoda za tehnično mehaniko in preiskavo materiala predaval o novejših dognanjih o navadnem in visoko-vrednem konstruktivnem jeklu z metalurškega in tehnološkega vidika s posebnim ozirom na statiko težjih modernih konstrukcij (zagrebški mostovi). Predavanje bo ob 20- uri v predavalnici Društva inženirjev v Ljubljani, v Kazini (II. nadstropje)- Društvo inženirjev vabi na predavanje vče člane in strokovnjake, ki se za stvar zanimajo.
Sestanki
Geografsko društvo v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor v sredo, 22. t, m. ob 18. uri v Geografskem institutu na univerzi. Dnevni red običajen.
Naše dijaštvo
Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih
ima danes tečno ob 8 zvečer svoj redni sestanek. Vsi akademiki iskreno vabljenil
Lekarne
Nočno službo imajo; mr. Leustek, Resljeva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška 41.
Poizvedovanja
Moško zapestno uro sem našel na Tyrševi c-
Dobi 6e pri Francetu Karba, Tyrševa cesta 66.
Šolsko ročno delo, namizni prt, izdejan, je izgubila dijakinja Lichtenthurnovega zavoda od dolenjskega mosta do gostilne pri »Tičku na gričku«. Vrne naj se proti nagradi na naslov Kastelic Anica, Lichtenthurnov zavod, Ljubljana.

Ilvaležen
»Sprejmite mojo najprisrčnejšo zahvalo za to, ker me poprej niste hoteli vzeti v svoj avtomobili«
^ LJUBLJANA
Pomen in naloge pomožne vojske
Odporna mo5 naroda mora biti v primeru vojne stopnjevana do najvišje mere. Zato je treba smotrno usmeriti vse sile naroda La pritegniti vsakogar, da po svojih močeh kar najbolj služi obrambi domovine. Naloge operativne vojske so že tradicionalno utrjene, dočim je civilno prebivalstvo novi način bojevanja postavil pred dve nalogi, in sicer: 1. sodelovanje pri pasivni obrambi dežele in 2. služba v pomožni vojski.
Medtem ko je smjsel pasivne obrambe že dovolj močno prodrl v vse plasti ljudstva, pa naloge in pomen pomožne vojske še niso vsem dovolj znane in jasne. Zamisel pomožne vojske sloni na spoznanju, da more operativna vojska uspešno opraviti svojo težko nalogo le tedaj, če ji stoji ob strani trdno gospodarsko zaledje. Nevarnost, da se ob izbruhu vojne gospodarstvo desorganizira, je zelo velika. Normalni tok gospodarskega življenja se tedaj prekine, meje se zapro in velike množice v raznih gosjiodarskih in upravnih službah zaposlenih oseb se zaradi vpoklica v vojsko odtegnejo izvrševanju njihovega številnega poslovanja. Pojavijo pa se velike potrebe vojaškega značaja. Treba je zlašti zavarovati ljudstvu hrano ter povečati in pospešiti delo v industrijah, važnih za državno obrambo. Vse to pa je možno doseči le tedaj, če se vse gospodarske sile naroda smotrno pripravijo že vnaprej in usmerijo tako, da bodo odgovarjale novim zahtevam. Opustiti je treba manj važna dela in se osredotočili na tiste panoge gosfiodarstva, ki so najbolj potrebne pri združenju obrambne sile naroda. In namen pomožne vojske je, da opravlja to veliko nalogo.
Po naši uredbi o pomožni vojski je vsa gospodarska sila, s katero razpolagamo, razdeljena na tri dele. Namen prvega dela je, da se zagotovi delovjia sila za industrijsko narodno obrambo. Osebje, kvalificirano za te vrste službo, kakor upravno in strokovno osebje in strokovni delavci v industriji, gozdarstvu, rudarstvu, gradbeni in sanitetni stroki ter pri pro.netu, spada k I. pozivu pomožne vojske. V drugo skupino, t. j. k II. pozivu spadajo vsi oni obvezniki, ki se pečajo s kmetijstvom in živinorejo. Namen tega II. poziva je zagotoviti tako armadi kakor civilnemu prebivalstvu v vojni jjotrebno hrano. V III. poziv pa spadajo vsi ostali, to so na eni strani nekvalificirani delavci, na drugi pa intelektualci, ki se bodo uporabili v vojni za opravljanje upravne službe in za razna pomožna dela.
Vsak civilist mora imeti že vnaprej točno določeno mesto in službo, ki jo bo opravljal v primeru vojne. Po naši uredbi se v ta namen izda vsakemu obvezniku posebni vojni delavni razpored. Tudi ljubljanska mestna občina je že pred časom pozvala vse v Ljubljani stalno bivajoče osebe, ki spadajo pod obveznost pomožne vojske, da se pripravijo in navedejo vse podatke, potrebne za razporeditev posameznika v tisto službo, oziroma poziv, za katerega je po svoji izobrazbi in delu usposobljen. Temu pozivu se je odzvala že večina prebivalstva, še vedno pa pogrešamo nekaj zamudnikov. Zato opozarjamo na današnji uradni razglas mestnega poglavarstva med dnevnimi novicami, ki ponovno poziva k prijavi in. poudarjamo, da spada pod obveznost pomožne vojske sleherni moški, ki ni vojni obveznik, četudi je bil morda že pritegnjen v službo pasivne obrambe. Služba pomožne vojske in služba pasivne obrambe se ne izključujeta. Vsaka ima svoj poseben namen in vsak civilist bo moral opravljati obe službi. Služba pasivne zaščite se vrši zgolj ob letalskih napadih, oziroma neposredno po njih. Njen namen je priskočiti na pomoč neposredno prizadetemu. Njena naloga je torej v bistvu samoobrambnega in samarijanskega značaja, to je pomoč samemu sebi in bližnjemu v stiski, ki ga je doletela. To službo pa opravlja vsak obveznik pasivne obrambe poleg svoje službe obveznika pomožne vojske.
Služba pomožne vojske pa je po svojem bistvu civilna služba v panogi, ki je važna za narodno obrambo ter je rednega značaja. Zato ne sme biti med nami nikogar, ki bi se skušal odtegniti tej svoji dolžnosti, in to ne iz strahu pred ostrimi kaznimi, s katerimi preti uredba, ampak iz zavesti odgovornosti, ki jo terja od njega resnost da-dašnjega časa.
*
1 Gaj zaslužnih na Navju je vsak dan, torej tudi ob nedeljah, odprt od 9. do 12. in od 14. do 17. Odkar na Navju počiva voditelj naroda dr. Anton Korošec med drugimi slovenskimi nesmrtniki, je Navje neprestano dobro obiskano in tudi iz drugih krajev romajo čestilci dr. Korošca na njegov grob, prinašajo cvetje ter prižigajo sveče. Vhod na Navje je z Vilharjeve ceste.
1 XII. prosvetni večer bo v petek dne 17. jan. Po kratkem oddihu, ki je zavladal med božičnimi počitnicami, bo Prosvetna zveza zopet začela z rednimi tedenskimi predavanji. — Pri tej priliki nastopi g. prof. Janko Mlakar, ki bo podal v besedi in sliki veselo potovanje v prijetni družbi in sicer od Žingarice do Triglava in Črno prst v Bohinj. Na to zanimivo predavanje posebno vabimo vse prijatelje naših gora in narave.
1 Damske gamaše, tudi po meri, najceneje pri tvrdki Juro Brišnik, Celovška cesla 56.
Stroji t modernem protiletalskem topa
1 Prireditve za zimsko pomoč ljubljanskim revežem te veo smo zbirajo ljubljansko občinstvo k manifestacijam zlatega ljubljanskega srca. Razne organizacije in društva tekmujejo med seboj, kako b« na čim lepši način svoje znanje in umetnost združila z dobrimi deli za siromake. Tudi Ljubljančani se vseh teh prireditev udeležujejo v tako velikem številu, da eo dobrodelne prireditve za zimsko pomoč gotovo v največjo čast Ljubljane. Neposredno so pa ljubljanski pridobitni krogi, predvsem razni zavodi podarili toliko zneskov, da letošnji prispevki že visoko presegajo za lansko zimsko pomoč zbrano vsoto. Že včeraj smo javili, da se šele sedaj pričenjajo največje prireditve za zimsko pomoč, in napisali, da bo velika prireditev v ljubljanskem avtomobilskem klubu dne 13. februarja. Prireditveni odbor je pa_ včeraj imel sejo ter sklenil to prireditev preložiti na soboto 15- februarja t. L zvečer, da zunanji gostje, ki bodo na to elitno prireditev gotovo prišli z vseh 6trani Slovenije, ne bodo izgubili preveč 6vojega dragocenega ča6a. Se pred to družabno prireditvijo pa mestna občina ljubljanska 3. februarja ob 20. v veliki dvorani hotela Union priredi velik žalni koncert v spomin častnega meščana ljubljanskega dr. Antona Korošca v korist zimske pomoči. S to žalno slovesnostjo bo tudi slovenska glasbena umetnost počastila spomin svojega velikega pokrovitelja dr. Antona Korošca ter mu izkazala hvaležnost za slovensko Glasbeno akademijo. Pevski zbor Glasbene Matice, Ljubljanska Filharmonija in solisti ga. A. Bernot-Golobova, ga. Zlata Gjungjenac, g. Julij Betetto in g. Josip Gostič bodo pod vodstvom dirigenta g. Mirka Poliča izvajali slavni Verdijev »Requiem«. Že sami glasbeniki, ki bodo pri tem žalnem koncertu sodelovali, so jamstvo za najvišjo popolnost, kakršna je pri nas sploh dosegljiva- Plemeniti namen koncerta ter sodelavcev in prirediteljev je pač najgloblji izraz gesla »Počastite rajne z dobrimi deli!«
1 Poseben dogodek v dramskem gledališču bo gostovanje mariborskega Narodnega gledališča v Ljubljani z dramo Gorkega »Na dnu«. Oficielno gostovanje bo v sredo, 22. t. m.
1 Ljubljana—Sv.Peter. Fantovski odsek in prosvetno društvo bosta priredila, danes zvečer ob 8. v društveni dvorani, žalno komemoracijo za pok. voditeljem dr. A. Korošcem. Člani in prijatelji fant. odseka ter prosvet. društva vljudno vabljeni.
1 Važno za rezervne oficirjel Dne 15- januarja 1941 ob 18.30 je v veliki dvorani »Zvezde«, Kongresni trg, zbor rezervnih oficirjev glavnih rodov vojske (pehote, tofmištva, konjenice in inženirstva), na katerem poda komandant dravske divLzijske oblasti važna obvestila.
1 Vprašalne pole za podatke, ki bodo služili za primer prodaje živil na živilske nakaznice, so dostavljene že vsem hišnim posestnikom. Če kak hišni posestnik še ni prejel hišne pole in vprašalnih pol, naj jih takoj osebno zahteva v mestnem pre«krbo-valnem uradu v Mestnem domu, II. nadstr. Vhod s Streliške ulice.
1 Zalivala. Elizabetna konferenca pri št. Petru je prejela 100 din, ki jih je darovala gdč.
Neti Hren v počastitev spomina njenega dolgoletnega blagega hišnega gosjiodarja pokojnega j g. Antona Kralja. Najlepša hvulal
1 Razstava slik Dušana Petriča v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti 5 ostane na željo nekaterih učiteljev in profesorjev odprta še • 16. in 17. t. m., da si jo more ogledati dijaštvo, ki je bilo odsotno o božičnih počitnicah. Ta dva dneva bo umetnik ]>ojK>ldiie od 4 do 7 navzoč in bo obiskovalcem, tolmačil posamezna delu. Zato ne zumudite priložnosti obiskati to razstavo našega najmlajšega slikurja-umetniku.
1 Ljubljanski športni klub sporoča svojim članom, da se zaradi odpoklica blagajnika na orožne vaje, redni občni zbor preloži na petek, 7. februarja ob 20 v lovsko sobo restavracije Slamič.
1 Poslovanje zemljiške knjige za 1. 1940. Zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča je tudi lani zaznamoval veliko število najrazličnejših zemljiškoknjižnih uradnih poslov, kakor prenose lastninske pravice, vknjižbe zastavne pravice za razna posojila, izbrise intabuliranih posojil in še druge posle. Značilen je pojav, da so se po podatkih zemljiške knjige lani kupčije z zemljišči zelo pomnožile. Nasprotno 60 postale intabulacije posojil redkejše Lntabulirana so bila pač manjša posojila, milijonski hipotečni krediti so bili prav redki. Lani je zaznamovala zemljiška knjiga 9172 raznih poslov, predlanskim pa 9276, torej je razlika prav neznatna. Prenosov lastninske pravice je bilo zaznamovanih do 1200 za kupno vrednost nad 84 milijonov dinarjev.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice.
1 Rubežni v lanskem letu. Tudi lan .ko leto Ljubljana z okolico ni bila brez vsakovrstnih sodnih, davčnih in drugih rubežni. Mnogo opravka imajo z izterjavanjem raznih mestnih davščin izvršilni organi mestne občine. Zelo so vpreženi izvršilni organi okrožnega sodišča, ki po uradnih urah in tudi še med temi tekajo okrog in iščejo zarubljence, da jim na zahtevo upnikov dostavljajo sklepe izvršilnih treh oddelkov in jim po možnosti zarubijo različne premičnine, zlatnino, pohištvo in denar, če ga dobe pri zavezancih kaj preveč. Izvršilni organi, ki vrše v mnogem pogledu prav težavno in odgovorno službo, so neme, toda dobre priče o hudi revščini, ki vlada med srednjimi in nižjimi sloji. Pa tudi bogatejši ljudje dožive, da jih obišče izvršilni organ. Statistični podatki o izvršilnih poslih za lansko leto kažejo na videz, da so izvršilne zadeve številčno znatno nazadovale napram letu 1939. Vsi trije izvršilni oddelki so lani zaznamovali skupaj 8592 izvT-šilnih zadev, ko jih je bilo predlanfkim celo 10.9S0. Razlika 238S gre na račun OUZD, kajti prejšnja leta je okrajno sodišče vodilo vse ekspedicije za izterjavanje bolniških in drugih prispevkov pri raznih obrtnikih in drugih plačevalcih. Lani pa je bila naloga izterjevanja prispevkov bolniškega in socijal-nega zavarovanja popolnoma prenesena na mestno občino. Kljub temu so imeli vsi 6od/?i izvršilni organi še mnogo drugega posla, kajti morali so sami vršiti razne pcizvedbe glede vseh, k vojakom vpoklicanih oseb, zavezancev, proti katerim so bile predlagane rubežni, ki pa so morale v smislu zadevnih predpisov počivati.
Velik proces proti ponarejevalcem
Na zatožni klopi bo 28 obtožencev, zaslišani pa basta 292 priči
Maribor, 14. januarja. Obtožnica, ki jo je državno tožilstvo v Mariboru dvignilo proti ponarejevalcem 500 dinarskih bankovcev, je postala sedaj pravomočna, ker je apelacijsko sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo obtožencev. Tako so se sedaj pričele priprave za enega največjih procesov, kar jih je bilo doslej pred mariborskim okrožnim sodiščem, obenem pa bo to tudi največji proces proti ponarejevalcem, ki ga doslej kriminalna kronika v Sloveniji pozna.
0 ponarejevalski aferi s 500 dinarskimi bankovci smo svoječasno obširno in večkrat poročali. Prav za prav sla obstajali dve aferi, ki sta se dogajali istočasno, pa brez skupne zveze, dasi so bili nekateri osumljenci zapleteni v obe. Ena se je razvijala v Zagrebu, kjer so jo pomagali razkrinkati kriminalni uradniki mariborske policije, pa je proces proti tamošnjim krivcem že bil izvršen v Zagrebu in so bili vsi osumljenci že obsojeni na dolgoletne ječe, druga pa se je dogajala vzporedno na Štajerskem v mariborski okolici in raznih drugih krajih. Udeleženci te druge afere pridejo sedaj meseca februarja pred mali senat mariborskega okrožnega sodišča.
m Koncert slovenske mladinske klavirske glasbe bo danes zvečer ob 20 v dvorani »Narodnega doma« ter je pričakovati številen obisk z ozirom na zanimivost sporeda, saj bo najnovejše skladbe naših domačih skladateljev izvajala priznana pianistka ga. Marta Osterc-Valjalo.
m Zanimivo odkritje mariborskega slikarja. Znani mariborski cerkveni slikar g. Franjo Horvat starejši je videl v Novi Raši pri Bjelovaru na Hrvatskem v glavnem oltarju tamošnje župne cerkve oljnato sliko Brezmadežnega spočetja v nadnaravni velikosti, katero je naslikal sloviti slikar Ilovžek (Jelovšek), ki je umrl leta 1764 v Ljubljani. Slika je podpisana in predstavlja Marijo z razprostrtima rokama z angelom. Ilovšek je eden najbolj znamenitih slovenskih freskantov. Za omenjeno krasno sliko Brezmadežnega spočetja pa gotovo naši umetnostni zgodovinarji še ne vedo, pa naj bi služile te vrstice v opozorilo.
m V počastitev spomina dr. Antona Korošca je daroval živinozdravnik dr. Zvonko Zemljič zadrugi Slomškov dom 200 din.
m Upraviteljstvo ljudske šole v Krčevini se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so s svojimi darovi v denaf-ju in blagu prispevali k izdatnemu božičnemu obdarovanju naših revnih učencev m učenk.
m Kongregacija za gospe ima jutri shod ob 4 popoldne, nato odborova seja.
m Zveza upokojenih častnikov, vojaških uradnikov, njihovih vdov in sirot bo imela v nedeljo 19. t. m. ob 9.30 v Reharjevi sobi Nabavljalne zadruge svoj letni občni zbor, na katerem se bo tudi sklepalo o predlogu, da se zveza razpusti ter pristopijo člani k »Udruženju penzionisanih oficira u Beogradu«.
m Dekliški krožek Maribor I. Danes ob 7 zvečer redni sestanek v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Zanimivo in aktualno predavanje. Pridite vsi in točno. — Predsednica.
m Veliko zborovanje (Gautagung) Kullurbunda v naši domovini bo prihodnjo nedeljo v Mariboru. Tega dne bodo imeli Mariborčani priliko videti v večjem številu člane Kulturbunda v novih uniformah. Nekateri mariborski obrtniki so dobili večja naročila za izgotovitev srajc, jahalnih hlač in škornjev, s katerimi bo Kulturbund opremil svoje pripadnike.
Na zatožno klop bo prišlo 28 obtožencev. Da pa je proces dozorel do razprave, je bilo potrebno ogromno delo. Najprej so razpredle mrežo poizvedovanj po vsej Sloveniji in izven njenih mej vse policijske uprave in vse orožniške postaje. Te preiskave so pokazale, da so imeli glavni udeleženci afere Franc Majcen, Anton Grašič, Mohor VabiS in Josip Majcen celo omrežje zaupnikov in finančnikov, ki so jih z denarjem podpirali ter jim omogočili ponarejevalske poizkuse. Policijska oblastva in orožniki so potem v teku preiskave izluščili glavne krivce iz velike množice manjših sokrivcev ter jih zaprli. Poslali so jih v preiskovalni zapor mariborskega okrožnega sodišča. Tu je dobil ves zbrani material v roke preiskovalni sodnik, ki je iz\yšil ogromno delo Zaslišati je moral poleg osumljencev tudi 202 priči, ki bodo deloma osebno sodelovale v procesu, deloma pa bodo njihove izjave prečitane. Ko je preiskovalni sodnik preiskavo izvršil, je dobil vse akte v roke državni tožilec. ki je dvignil obtožbo ter sestavil obtožnico. Ta šteje nič manj kot 34 tesno tipkanih strani. Razprava bo trajala najmanj tri dni ter vlada zanjo že sedaj med ljudmi veliko zanimanje.
m Lastniki radijskih aparatov so pred nedavnim z veseljem čitali izjavo g. ravnatelja pošto v Ljubljani, da bo poštna uprava energično napravila konec sprejemnim motnjam. V Mariboru vsaj ni opaziti, da bi bilo v tem pogledu kaj bolje. V nekaterih mestnih predelih je sprejem podnevi še vedne popolnoma nemogoč, ker povzročajo ne-blokirani elektromotorji v industrijskih in obrtnih obratovalnicah preveč motenj. Na radijskem oddelku pri mariborski poŠti se zaradi tega vsak dan množe odjave aparatov, od katerih lastniki nimajo nič, če jih ne morejo uporabljati.
m Drsalna produkcija znanih državnih prvakov Palmetove, Thume, Betteta in Bibra bo nocoj ob 18.45 na drsališču SK Železničarja. Prostor za gledalce bo izoliran z deskami, za sedeži pa bodo stojišča dvignjena v obliki tribune.
m 50 letnico je obhajal te dni priljubljeni šef-zdravnik mariborske ekspoziture OUZD, velik planinec in ribič g. dr. Jože Sekula. Še na mnogo leti m Umrla je, kakor smo že včeraj poročali, 86 letna zasebnica Ivana Stefančič in ne Sterniša, kakor je bilo v našem poročilu pomotoma objavljeno. Pogreb blage pokojnice je bil včeraj. Naj počiva v miru!
m Solze si je brisala, pa 2 jurja izgubila. Huda nesreča je zadela natakarico Marico Goljat. Ko se je vračala iz gostilne v Mlinski ulici, kjer je zaposlena, po Aleksandrovi cesti domov, je izgubila 2000 din. Dva bankovca po 1030 din je imela zavita v robček, ker pa se je malo poprej skregala s svojim izvoljencem, se je jokala ter si z robcem brisala solze, pri tem pa sta ji bankovca padla na tla. Seveda je bila potem žalost še večja, ko je opazila izgubo.
m Nezgode z živino. Ko so v ponedeljek nakladali na mariborskem kolodvoru goveda za Nemčijo, je nakladalccm zbežal vol ttr se zakadil čez tračnice na peron, potem pa jo ucvrl čez železniški most. Živali se očividno ni ljubilo čez mejo v Nemčijo. S svojim beganjem |e spravil v nered ves promet. Ujeli so ga šele na drugi strani železniškega mostu. — V veliko zadrego je spravila včeraj dopoldne mariborske gasilce krava, ki je padla najprej na Kralja Petra trgu, k'er so jo gasilci z žerjavom in škripcem spravili na noge, komaj pa je prišla do Glavnega trga, je že spet pri vhodu na
most padla. Sedaj so jo pa gasilci dvignili ter na« ložili na avto in zapeljali v klavnico.
m Dva drzna vloma sta bila izvršena v ponedeljek v dve stanovanji na Aleksandrovi cesti. Na številki 79 je vdrl neznanec v stanovanje gostilničarja Martina Polaka v prvem nadstropju nad gostilno. Odprl je spalnico z vitrihom ter mu odnesel iz omare moško dvokrovno 16 karatno zlato uro z 18 kamni ter zlato 16 karatno verižico, oboje visoke vrednosti, nadalje zlato žensko zapestno uro z zlato zapestno verižico, še eno zlato zapestnico ter 112 din drobiža. Škoda je jako visoka. Iz sosednje sobe je odnesel Tereziji Kukovec 20 din drobiža, vdrl pa je še v sobo Stanka Matjašiča v istem stanovanju, pa ni ničesar našel. — Drugi vlom je bil izvršen v stanovanje Marije Polanec v prvem nastropju na Aleksandrovi cesti 81. Odnesel je vlomilec 1500 din vreden ženski plašč, last Ju-lijane Židanikove.
m 5000 din mu je odnesel. Čevljarski mojster g Godec je postal žrtev drznega, spretnega že-parja, ki mu je neopaženo izmaknil iz žepa listnico, v kateri je imel pet jurjev. Policija je v zvezi s to tatvino aretirala dve osebi.
Gledališče
Sreda, 15. januarja, zaprto.
Četrtek, 16. januarja ob 20: »Lepa Vida«. Red C.
CELJE
Glas iz Tremerij in Košnice
Zima jo pritisnila, in vsi, ki jih delo ne priganja od doma. se prav radi drže toplo zakurjeno sobe. Posebno mrzlo je v celjski kotlini ob Savinji, ob kateri se zlasti vzimskeh mesecih vse tja do Laškega tako pogosto vlečejo megle. Kako hudo je človeku, ki gleda zjutraj otroke, ki jih starši zaradi velike draginje in težkega gmotnega položaja ne morejo obleči in obuti primerno, tako da tečejo po cesti, da se s tem ogrejejo. Kako hudo je človeku, ko mu pripovedujejo, da jim je od silnega mraza zmrznil celo kruh v torbi. Kakšne so posledice tega, si lahko mislimo.
V celjske šole prihaja več otrok s košenskih hribov več kilometrov daleč do ceste, od tod pa še 4 km do mesta. Starši teh otrok so hvaležni gostoljubju Celjanov, ker bi sicer morali še dalj v šolo v Laško, zato pa bi bilo prav, da bi merodajni krogi uvideli, kako potrebno bi bilo šolsko poslopje v Tremerjih ali v bližini, kamor bi hodili otroci iz teh krajev. To vprašanje bi lahko rešil skupno celjski in laški okrajni šolski odbor. S tem bo šolska oblast napravila veliko dobro delo, katero bo javnost znala ceniti.
Pred leti je bilo tudi govora o nameravani gradnji novega železniškega postajališča med Celjem in Laškim. Tudi to vprašanje je pereče in aktualno in bi bilo prav, da bi merodajni krogi to uvideli. Pod Vipoto stoji čuvajnica, ki bi bila dovolj velika in primerna. V tem primeru bi so lahko na tem kraju tudi zgradila prepotrebna brv. čez Savinjo.
♦
e + Pušnik Franc. Na Teharjih pri Celju je umrl v 73. letu starosti povsod poznani in priljubljeni posestnik Franc Pušnik Pušnik je pred leti živel v Celju in je bil tudi več let deloven občinski odbornik v bivši okoliški občini. Leta 1912 je s svojimi tovariši ustanovil Prostovoljno gasilsko četo v Gaberjih, v kateri je bil vseskozi požrtvovalen in agilen član, več let predsednik in končno častni član. Bil je narodno zaveden in katoliški mož. Zapušča ženo in štiri otroke. Pogreb bo v četrtek, 16. januarja ob treh popoldne na pokopališče na Teharjih. Naj počiva v nurul Svojcem naše iskreno sožaljel
c Koncert slovenske mladinske klavirske glasbe bo jutri, v četrtek, 16. januarja ob 8 zvečer v mali dvorani hotela »Union«. Na sporedu so poleg drugih skladb tudi skladbe ge. Mirce Sancinove in g. Preglja.
c Pevska vaja Celjskega zvona v četrtek zvečer odpade. Vodstvo.
c Licenciranje žrebcev z« okraje Celje, Šmarje pri Jelšah in Laško bo v soboto, 18. januarja ob 2 popoldne na sejmišču v Celju.
c Mestna občina celjska razpisuje dobavo 45 kd v mokrem tekočih vodovodnih števcev in sicer: 16 km za 3 ni1 s priključkom 18 kom. za 5 m' s priključkom '/,", 6 kom. za 7 m® s priključkom 1", 3 kom. za 10 m3 s priključkom 1" in 2 kom. za 20 m3 s priključkom 1 'A". Navoji in dolžine morajo odgovarjati izvedbi nemškega enotnega števca tipa MNZ (kazalnik s kazalci). Ponudbi je priložiti prospekt ali točen tehnični popis, iz katerega bo ravidna detajlna izvedba. Morebitna pojasnila se dobijo pri mestnem poglavarstvu, soba št. 39. Pravilno kolkovane ponudbe z označbo »Ponudba za dobavo vodovodnih števcev* je vložiti v zaprtem ovoju v vložišču mestnega poglavarstva, soba št. 9 do vključno 27. jan.
c Mestno poglavarstvo opozarja posestnike in lastnike vozil, da so 1. januarja zapadli v plačilo 5% najemninski vinar in 2% kanalska naklada, vodarina in števnina, obrok davščine na vozila. Zapadle obroke je plačati pri mestni blagajni do 10. februarja.
c Socialna slika. Celjska policija je pri raciji aretirala 10 mlajših moških, ki so se klatili po Celju z beračenjem. Zanimivo je, da sta dva moška najela opremljeno sobo in se preživljala samo z beračenjem.
Ptuj
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo, je preložen ter bo v četrtek, Sne 23. januarja kakor običajno.
Dravograd
Okrasitev poslopja dravograjskega okrajnega načelstva. Med najlepše stavbe v trgu Dravogradu v Dravski dolini smemo prištevati stavbo okrajnega načelstva. Kakor je notranjost okusno opremljena, tako je tudi najbližja okolica temu primerno regulirana Novejša pridobitev za zunanji učinek je visok drog za obešanje zastave. Postavljeni drog je sredi reguliraneaa nasada, ki daje stavbi poseben estetski učinek. Najnovejša pomembna notranja pridobitev je dvanajst akvarelov, ki predstavljajo vse občine okraja. Akvareli so odlično delo naših mladih umetnikov akad. slikarjev Frana Goloba in Lojra Sušmelja. S tako okrasitvijo se menda ne more postavljati noben okraj v naši banovini. Po zunanjem in notranjem videzu dobi človek vtis, da to ni suhoparna stavba oblasti, temveč se v njej odraža mnogo estetskega in lepotnega čuta, kar tolikokrat pogrešamo pri podobnih poslopjih. G. načelnik Ivan Milač ima v načrlu še nekaj del za okras načelstva, tako da bo s časom mogoče dravograjsko okrajno načelstvo med najlepšimi v hanovini Mi mu pri tem stremljenju želimo mnogo uspeha.
KULTURNI OBZORNIK
Podbevškov Jakopič
Pri Podbevškovem Jakopiču moramo ločiti dve '.vari: reprodukcije Jakopičevih slik ter Pod-jevškov uvod in njegovo uredbo.
Kar se tiče reprodukcij Jakopičevih slik, moramo ugotoviti, da tako lepe knjige s tako posrečenimi reprodukcijami Jakopičevih čudovitih barv na domačem knjižnem trgu še nismo imeli. V tem pogledu je ta album gotovo eno najpomembnejših knjižnih del lanskega leta ter je doslej najbolj mo-numentalni album podob kakega slovenskega umetnika. Dozdaj smo imeli sicer Jakopičev zbornik, imamo Tratnika in Jakca, Goršeta in Maleša, imamo Šubica in Groharja — toda po bogastvu slik in tehnični čistosti se ne da nobena teh umet-nostno-likovnih publikacij primerjati tej Jakopičevi »monografiji«. Sicer je oznaka »monografije« tvegana, kajti monografija pomenja znanstveno — genetično in kronološko — obdelano celotno umetniško delo določenega umetnika, v tem primeru pa gre bolj za izbor iz Jakopičevih del, ki je samo do polovice izčrpan — kajti še prav toliko novih reprodukcij se obeta v II. delu — ter predstavlja Jakopičeve pokrajine, figure, skupine, dogodke in tihožitja v nekakšnem prerezu po posameznih označenih motivih, ne podaja pa notranjega razvoja umetnika. Enobarvne in tribarvne reprodukcije dajo popolnoma jasno podobo veličine Jakopičevega čopiča ter ga predstavljajo Slovencem in tujini kot resničnega mojstra, vrednega svetovnega priznanja. Radovedni smo, kaj bo rekla tujina o našem mojstru, ki ga bo spoznala po teh reprodukcijah, ki delajo čast slovenskemu grafičnemu podjetju.
Na ta likovni pomen knjige smo mislili, ko smo v novoletni številki govorili o tej izdaji kot eni najpomembnejših knjižnih izdaj lanskega leta.
Urednik Podbevšek pa je tem slikam napisal tudi pojasnila ter napravil težko delo katologizi-ranja Jakopičevih slik, razmetanih križem sveta ter skoraj nedosegljivih. V tem katalogiziranju je opisal in določil lastnike, skoraj 1000 slikam, dočim po njegovi trditvi manjka še kakih 20J, do katerih ni mogel, ali se je zgubila sled za njimi, ali pa — ni imel časa, kajti mudilo se mu je z izidom knjige, kar pa ni nobeno opravičilo. Vendar je tu izvršeno ogromno delo: podan je pregled Jakopičeve tvornosti ter moramo verjeti, da je urednik dobil prvi pregled čez vse gradivo. Zanimivo bi bilo na podlagi tega seznama imetnikov ugotoviti, kakšni sloji so si kupili Jakopiča, nekoč nepriznanega umetnika. Tak socialni prerez bi pokazal, da morda v največji meri srednji izobraženi stan, pa tudi meščanski obrtnik. Pa to je že drugo vprašanje. Važno poglavje v knjigi so Pojasnila, obsegajoča 72 strani, v katerih je Podbevšek posameznim slikam podal njihov vznik, datum, pa tudi okol-ščine, katerih se spominja mojster ob njih. Ta pojasnila so gotovo najzanimivejši del urednikovega opravila ter se bero z napetostjo in navdušenjem, kakor so bila tudi pisana. Tu je urednik sledil mojstru in si zapisoval njegove besede in njegova pojasnila v kakšnih odstavkih naravnost iz ust umetnika (mestna hiša na Ahacljevi ulici, Kri-zanteme, itd.). Tu so s pesniško besedo orisana občutja, ki jih sicer mora dati slika sama ob pogledu samem; toda oznaka preje sliko še bolj približa. V tem zanimivem poglavju (par sugeriranih sodb je nepotrebnih) je priložen tudi faksimile Jakopičevega liričnega opisa večera, ki kaže veliko pisateljsko moč slikarjevo ter ga še zavest-neje postavlja v vrsto Cankarja in Župančiča ter dokumentira, da ima njegova umetnost iste korenine, kakor imenovanih dveh njegovih sodobnikov.
Pred ta pojasnila pa je Podbevšek napisal svojo oznako njegove osebnosti, ki jo smatra za
najvažnejši del urednikovega uvoda. V njej je hotel poudariti Jakopičev epohalni pomen, da je šele on začel slovensko umetnost, ki da je pred njim ni bilo (to je tudi Jakopičevo mnenje), dočim bi umetnostni zgodovinarji morda le utegnili najti kaj slovenskega duha v starih slovenskih baroških ilu-zionistih (Jelovšek) ali realistih (Šubic), dasi je res, da je slovensko slikarsko lirično pesem zapisal šele prvi Jakopič. Ne vem pa, če gre to dvomljivo dejstvo poudarjati v knjigi, ki je namenjena tudi v veliki meri inozemstvu ter negirati vsa prejšnja stoletja slovenske likovne vzgoje kot tujo dušev-nostl Nato po nekaterih datih označi Jakopičevo umetnost v nasprotju z dr. Cankarjevo oznako me-lanholika za delo veselr.ika, optimista, tudi mistika, ki mu je narava Bog, navdušenje, ogenj, ter ga za to ustvarjalno silo imenuje najbolj religioznega slikarja slovenskega, kajti ne gre soditi religioznosti po motivih, temveč po notranjem razmerju do božje prisotnosti. Kljub vsemu pa bi bil to naturalistični mistik, ki se vdaja kultu sonca, kultu spreminjajočih se barv. Tako poglavje pa je bolj izraz navdušenega občudovalca, ki stavi Jakopiča nad vse umetnike, ki so živeli in žive, z ozirom na mojstrstvo barv in izrazov občutja, toda ne pomeni znanstvene objektivne oznake njegove umetnosti, kar zavestno biti noče, in tudi ne analizira Jakopičeve rasti. Nikakor pa ne spadajo v tak kultni uvod razna repliciranja na današnje slikarske razmere in njihovo pavšalno obsodbo kot da vsi hlepe le po denarju itd., tudi ne sodba o nezmožnosti Jakopičevih sodobnikov, voditi slikarsko akademijo itd., kar samo ponižuje visoko zapeto himno Jakopiču. To poglavje (18 strani) je tudi v celoti prevedeno v nemščino. Zdi se mi sicer, da bi zadoščal resume v tujem svetovnem jeziku, ki nujno, da bodi le nemščina, kajti ta oznaka nima take prepričujoče sile, da bi bila absolutno dognana podoba Jakopičeva ter tudi vse podobnosti nimajo pomena za tujca. Toda ker je že navada pri izdajah iz likovne umetnosti, ki so namenjene tudi naši propagandi v tujini (Monumen-ta artis), je to še opravičljivo, dasi ne razumemo, zakaj podpisi k slikam ne bi bili dodani vsaj francosko, kar bi tujcu bolj pomagalo razumeti Jakopičevo muziko barv. v v.
V> •	- v ( •	- -'"-i;,- 1
lak je Podbevškov Jakopič: ne znanstvena monografija, ki jo bo treba šele napisati (pa ne Podbevšek!), toda zanimiv album, ki daje prerez Jakopičevega ogromnega dela ter ga komentira deloma po Jakopičevih bes.edah, še več pa po Fod-bevškovem pojmovanju, obenem pa pregled Jakopičevih slik. Izdan pa je v obliki, ki je Slovencem lahko v ponosi	td.
Ljubljanska Opera: Sabska kraljica
Ponovitev že lani uprizorjene Goldniarkove opere smo slišali v soboto, 4. t. m. Če pretehtamo lansko premiero in letošnjo, je ugotoviti ponekod znatno zboljšanje, ponokod isti nivo in tudi delno poslabšanje: boljši je vsckakoi zbor, ki je dosegel največjo popolnost bodisi po glasovni uravnoveše-nosti, bodisi po skladnosti z orkestrom ter dinamičnem stopnjevanju in igri v svetišču (drugo dejanje), predvsem pa v dvorani (tretje dejanje). Vendai moram pripomniti, da ženski zbor sam po homogenosti še vedno zaostaja za moškim; bolje pa je zvenel (manjše izstopanje posameznic!) pri ponovitvi. — Orkester je po svoji kvaliteti občutno zaostajal za dejstvovanjem n<» odru in to kljub temu, da je dirigent g. N. Štritof prav dobro dirigiral in vodil celotno predstavo z živim elanom. Orkester mu je sicer v dinamičnem in agogičnem smislu oblikovanja sledil, toda neprecizno, mestoma je bil prav v osnovi pomanjkljiv: čela na nekaterih mestih intonančno premalo natančna, kar je bilo občutiti zlasti pri njihovih izstopajočih linijah; niso pač zvenela kol enotna skupina, temveč je vedno nekaj izstopalo in seveda tako v inlona-ciji kakor v ohlapni ritmiki. Isto je bilo mestoma z nekaterimi pihali, violine v pasažah neenotne ler je bila igra v tein občutno nejasna. Opaziti je bilo tudi nediscipliniranost trobil nasproti dirigentov! kretnji, tako da so bili celo končni akordi zrušeni z zaostajanjem posameznikov. Zavedati se je treba, da dirigenti včasih ustvarjajo za pultom in ne dirigirajo po kaki šabloni iz delovne dvorane in da interpretacija včasih dobi drugačno lice kakor pri vajah ter je zato treba na dirigenta paziti in skušati priti v konsenz z njim. Pogoj za dobro interpretacijo in sleditev dirigenlovim in-tencijam je seveda tehnična pripravljenost in iz-delanost posameznih skupin kakor celote v igri ter zvočnem ravnovesju, po naj bo to v smislu in-tonančne čistosti posameznikov ali homogenosti po-edinih grup, dalje ritmične preciznosti, vstopov, koncev itd Za uspeh v tem pogledu sta pa potrebna zadosten čas za podroben študij ter lesnost dirigenta, ki je odgovoren za zadostno tehnično pripravo. Da ne pomaga še tako dobro dirigiranje in dirigentovo poustvarjanje, če ni orkester tehnično dovolj izdelan, smo slišali nazorno na tej premieri, pri ponovitvi bolje, toda prav malo, dočim je oder kvaliteto še zboljšal v nekaterih ozirih. Tu se nam odpira problem časa za študij preobremenjenega orkestra in s tem v zvezi vprašanje števila uprizoritev ter celotnega programa. Če namreč zahtevamo čim več novih dol, potem temu nujno sledi slabša reproduktivna kvaliteta — ki pa zmanjša zanimanje poslušalca, kar se je tudi pri nas že večkrat pokazalo. Kajti če bi postavili na oder n. pr. po dve novi deli na mesec, potem ima orkester v najboljšem primeru okrog 20 ur za vaje, kar je premalo. Saj slišimo, da niso niti ponovitve v odgovarjajoči kvaliteti, ki bi jo moral doseči orkester in ta mora igrati dnevno do šest ur. Da bi r«u pa zvišali čas za vaje, ni mogoče, kajti to ni obrt; ljudje morajo delati z velikim duševnim na-
porom. Improvizirati del tudi ne gre, pa niti enega, če nočemo, da pade gledališče v stagnacijo; reprodukcijo orkestra je treba dvigniti Drugo vprašanje je število kvalitetnih solistov. Vemo, da smo v zadregi z njimi; povejmo si odkritosrčno in stvarno, da imamo pet solistov, ki jim ni mogoče poveriti vlog, da ne bi trpelo delo in še več: naša ušesa, pa bodisi v intonaciji bodisi v estetiik tona samega ter v oblikovanju. Kvalitetni pa so že itak daleko preobremenjeni; mislim na g. Heybalovo, g. Fran-cla, zadnje čase tudi na g. Kogejevo, g. Ribičevo. Če še tem prištejemo g. Janka, g. Lupšo, g. Špa-novo, g. Laboševo, g. Popova, je vse, kar imamo. Drugo nam pa rešujejo gosti Toda zaradi prena-pornosti nam utegnejo mlajši člani omagati glasovno in — kaj potem? Uprava Narodnega gledališča bo morala že zdaj misliti na nove nastavitve: pri tem mislim na gdč. Karlovčevo, ki jo moramo na vsak način pritegniti v OpeiO, prav tako tudi gdč. Polajnarjevo. Ker pa je pri nas najbolj pereče tenorsko vprašanje, svetujem, naj uprava na kak način omogoči g. Sladoljevu pevski študij. Če se ne bomo pobrigali pravočasno za povečanje števila solistov, bomo že prihodnje leto zašli v še večje težave. Prav tako bo treba urediti vprašanje mauj odgovarjajočih solistov, to pa je stvar uprave same. Prepričan sem, da tega ne govorim le iz svoje dolžnosti, ki jo vršim, ampak da govorim tudi v imenu vseh intelektualcev, ki jim je usoda naše operne umetnosti in rast vse kulture pri srcu. Treba se bo zganiti in napeti vse sile, da se bomo iz »razmere vendarle že dvignili in sami razmere ustvarjali.
Da se povrnem k uprizoritvi: Salamona je pel g. Popov; doživeli smo to pot veselo presenečenje. Že v »E. Onjeginut sem opazil zboljšanje v petju, še bolj pa v zadnji reprizi »Fidelia«. Toda zdaj mu moram naravnost čestitati. Ni le to zaradi vloge, »ki mu ležic, ampak se je g. Popov gotovo potrudil pri študiju. Znatno je zboljšano dihanje, zato so tudi višine dobre (le nekaj višinskih Ionov še ni bilo popolnoma dobrih, ker so bili preveč sforsi-rani —• pretežka sapa). Tudi v igri je bil dober; le paziti je na nekaterih mestih na neumestno kriljenje z rokami. — Ga. Ribičeva kot Sulamit je ponovno izpričala tehnični napredek: višine zelo dobre, intonančno čiste, pravilno podprte s sapo in razvite v prostor, dočim ji nižina ni zvenela polno niti niso toni dovolj prodrli v prostor. Vzrok je poleg pokrivanja iskati v prehlajenju, ker niso imeli Ioni dovolj prsne resonance Kar se tiče višin, je tehnično boljša od IIeybalove, ki je pri ponovitvi pela isto vlogo. Prav letošnje in lansko petje g. lleybalove v tej vlogi znači nazadovanje v glasovni povski kvaliteti. Sire' je res težko pisano; škoda mladega talenta z lepim glasom, igralskimi sposobnostmi, če ostane pri tem. To je občuten opomin, da se bo treba posvetiti prav resno študiju. — Kraljica — g. Kogejeva je bila prehlajena, najboljša je bilr. na vrtu pevsko, dasi ni nudila istih pevskih in muzikalnih kvalitet kakor lani. Predvsem opozarjam pevko na nepravilno dihanje,
Cortina d'Ampezzo v Dolomitih, kjer bodo med 1. fn 10. februarjem letošnje tekme za svetovno smučarsko prvenstvo.
SPOKT
Izredna prireditev na ledu
Svetovni prvak Karli Schafer in Fritzi Gillard nastopita na drsališče SK Ilirije
Uprava drsališča SK Ilirije bo dala te dni športnemu občinstvu videti dva izredna umetnika drsalnega športa: večkratnega svetovnega in olimpijskega prvaka Karla Schaferja in njegovo partnerico Fritzi Gillard.
Schaferjeva sijajna športna karijera je v krogih, kjer se zanimajo za drsanje, splošno znana. Potem ko je bil vrsto let nedosegljivi prvak na svetovnih prvenstvih in olimpijadi, je leta 1937 ali 1938 sprejel angažman v Ameriki in bil proglašen za profesionalnega drsalca. Kot tak nastopa pogosto na drsalnih prireditvah in revijah po Nemčiji, Holandski, Švedski itd. Pravkar ima za seboj ekshibicijo v Stockholmu, Amsterdamu in Milanu. Na ta način je ohranil svoje drsalno znanje na vsej višini in je ostal doslej nedosežni mojster umetnega drsanja, ki vedno znova zadivi gledalce. Tekom svoje profesionalne karijere, zlasti ameriške, se je priučil tudi na artistične in revi-jalne nastope in se tudi v tej panogi povzpel do izredne stopnje. Pri nas bo predvajal z Gillardo-vo tako športno drsanje kakor tudi izrazito re-vijalno.
Fritzi Gillard je po poreklu Celovčanka, a v drsanju se je izšolala na Dunaju. Ko je pred leti prestopila po nekem naključju v profesionalni tabor, se je ustalila v Parizu. Tu se jo srečala z njo na ledu tudi naša Sernečeva. Bila je najpri-l.jubljenejši gost na vseh evropskih drsališčih, dokler ni izbruhnila vojna, ki jo je iznenadila na Dunaju. Gillardova velja za eno najsijajnejših re-vijalnih drsalk in je s tega vidika morda še večja privlačnost kakor prvak Schafer.
Schafer-Gillardova nista drsalni par. Nastopata vsak zase, vendar pa bosta skupno izvajala eno ali dve izmed točk sfioreda.
Prireditev bo v četrtek 16. ali petek 17. t. m. ob 18.30. Dan bomo točno objavili jutri, prijatelje umetnega drsanja, ki bodo gotovo v velikem številu hoteli prisostvovati tej redki ekshibciji, pa že danes opomnimo, naj pripravijo toplo obutev in odeje, da jim mraz ne bo pokvaril užitka.
Propagandna drsalna prireditev v Mariboru
V	Mariboru nastopijo v sredo, 15. t. m. na propagandnem večeru na drsališču SK Železničarja ob 18.45 od ljubljanske SK Ilirije kot posamezniki: S. Palmetova, V. Sernečeva, E. Thuma, J. Biber in M. Betetto ter dvojici Sernečeva : dr. Schwab in Palmetova : Biber. Nekoliko točk 6poreda bodo izpolnili najboljši mariborski drsalci. Vabimo občinstvo, da si gotovo ogleda zanimivo prireditevl
Velik mednarodni nogometni turnir v Belgradu
O veliki noči bo v Budimpešti mednarodni nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali Ferenc-varoš in Ujpest ter Gradjanski in BSK. 'Povračilni turnir, na katerem bodo sodelovali isti klubi, pa bo o pravoslavnih binkoštih, in sicer v Belgradu.
Prvenstvo Hrvatov v umetnem drsanju
V	nedeljo so imeli hrvatski drsalci in drsalke svoje prvenstvo v umelnem drsanju, pri katerem so zasedli prva mesta nasl. tekmovalci in 'tekmovalke:
juniorka: Mira Petaj (ZASK) 33,1 točk; junior: Zlatko Gross (ZASK) 46,8 točk; seniorka: Klara Gomboš (ZASK) 88,5 točk; Senior: Ante Skrtič (HAŠK) 176,1 točk.
Romunija : Jugoslavija 4. maja v Bukarešti
Med romunsko in jugoslovansko nogometno reprezentanco se bo odigrala mednarodna nogometna
ki je izrazito prsno. Igra je mestoma v smislu dostojanstva kraljice mestoma oourna (pahnitev Asa-de, pretilani znaki jezo itd.) Kajti take osebnosti se vedejo ratinirano, uglajeno in dostojanstveno. — Veliki duhoven — Lupša je dobil ne-všečen vibrato; zdi se, da je bil preblajen, kajti tudi višine niso bile dobre, boljši pa je bil pri reprizi. — Bolezen tudi g. Gostiču kol Asadu ni prizanesla, vendar je bil muzikalno najboljši, pri ponovitvi tudi v ostalem. — Dobre je zopet pel tudi g. Dolničat kot Baal-llanan, gdč. Sokova pa kot Astaiot, kraljičina sužnja. — Grajati pa moram štatiste, osem jib je. Že na oder pridejo opravit svojo dolžnos. — brez konlakta do celote (zlasti v svetišču); ena se smeje, druga gleda v parter ali lože, lietja se enostavno nasloni na kulise (ponovitev) itd. To znači indolenco, daje pa videz diletantizma režiserja, ki mu ga pa ne moremo očitati, če pegledamo ostaii ansambel, je pa tudi znak neodgovornosti tistih, ki ne spadajo v resno gledališko udejstvovanje. — Zbor je prav dobro pripravil g. Simoniti, režija g. C. De-bevca je izvrstna, prav tako tudi inscenacija g. inž. Franza. Balet, ki ga je pripravil g. Golovin, je zlasti v prvem delu bil precizen, razen dveh izjem, prav dobro je svojo nalogo izpolnila soloplesalka ga. Bravničarjeva.
V celoti je predstava na prav dostojni višini, le orkester je treba zboljšati.	sil.
tekma dne 4. maja letos v Bukarešti, revanžna borba naj bi pa bila meseca septembra v Belgradu. Tako so predlagali romunski nogometni krogi tajniku naše zveze Kiki Popoviču, ko se je mudil te dni v romunski prestolnici,
Vesti Športnih zvez. klubov In društev
SK Planina — ženska lahkoatletska sekcija
vabi vse svoje članice, da se gotovo udeleže sestanka, ki bo v četrtek, dne 16. t. m. ob 18 (6) v prostorih akademskega doma (Miklošičeva cesta). Udeležba za vse strogo obvezna!
Ljubljanska kolesarska podzveza. Seja upravnega odbora bo jutri, v četrtek, ob 19 v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Odborniki se naprošajo, da se seje gotovo udeleže, ker se bo razpravljalo glede sklicanja občnega zbora. — Tajnik.
Slovenska kolesarska zveza, Ljubljana. (Službeno.) Seja upravnega odbora bo jutri, v četrtek, ob 20 v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Udeležba obvezna za vse odbornike Dnevni red. občni zbori podzvez in klubov. — Tajnik.
Boks-sekcija ŽSK Hermesa, obvešča svoje člane, da bo redni letni občni zbor jutri v četrtek dne 16. t. m. ob 19.30 v restavraciji »Šestica«. Članstvo je naprošeno, da se istega siguno udeleži.
ZFO
IV. smuške tekme Zveze fantovskih odsekov
Prvi del letošnjih smučarskih tekem ZFO, to je tekmovanje v alpskih disciplinah v smuku in slalomu, bo prihodnjo soboto in nedelj^ 18. in 19. t. m. v Škof ji Loki. Smučarske tekme naše največje mladinske telesnovzgojne organizacije postajajo vsako leto bolj zanimive in tudi krog lepega zimskega športa je v naši fantovski organizaciji vedno večji. Zato se tudi število tekmovalcev vedno veča tako, da z zadovoljstvom lahko gledamo v bodočnost tudi kar se tiče zimskega športa v Zvezi fantovskih odsekov.
Letošnje smučarske tekme pa imajo še drug fiomen: z njimi bomo odprli naše velike telovadne in športne nastope in tekme, s katerimi bomo začeli leto v proslavo našega mladega kralja Petra II., ki prevzame letos svoje vladarske posle.
Glede sobotnih in nedeljskih tekem v Škofji Loki podajamo nekaj važnih navodil:
Smuška proga I. razreda je v glavnem pre-tlačena in sposobna za trening.
Prvorazrednim tekmovalcem priporočamo, da smuško progo pred tekmovanjem na vsak način preizkusijo, ker je zelo težka. Vse one, ki nikakor ne bodo mogli trenirati, pa naročamo, da morajo dospeti brezpogojno v soboto z jutranjimi vlaki ker bodo sicer zamudili nastop.
Za tekmovalce II. razreda ni v soboto predviden nikakršen program in bodo za to lahko v tem večjem številu prišli v nedeljo. Biti pa morajo v Škofji Loki ob 8 zjutraj. Torej se mora vsakdo odpeljati s prvimi vlaki od doma. Seveda pa tudi drugorazrednim tekmovalcem priporočamo, da pridejo vsaj prejšnji dan in nekoliko preizkusijo tekmovalno progo.
Zaradi nastanitve naj se vsakdo zglasi v Društvenem domu pri hišniku, kjer mu bo odkazano prenočišče.
Za revnejše tekmovalce, ki naj se prav tako zglase ob prihodu pri hišniku v Društvenem domu, bo preskrbljeno za zasilno brezplačno stanovanje.
Kdor tekmovalne prijave še ni odposlal, naj to stori takoj danes, ker je zadnji dan.
Bratje tekmovalci-smučarji t V soboto in v nedeljo vsi na smučarske tekme v Škofjo Loko)
ZDK
III. smuške tekme Zveze dekliških krožkov
Prihodnjo nedeljo imajo naša dekleta tretje smučarske tekme za prvenstvo ZDK. Topot bodo merilo svoje sposobnosti na škofjeloških belih poljanah. Smuške tekme so se našim dekletom zelo priljubile in zato je krog tekmovalk vsako leto večji. Zalo vlada tudi za letošnje tekme veliko zanimanje iz česar sklepamo, da se je ta lepi zimski šjx>rt že precej močno ukoreninil v naši dekliški organizaciji. V naslednjem prinašamo razpis tekem in druga potrebna navodila.
Zveza dekliških krožkov razpisuje smuške tekme v kratkem smuku in teku na 3 km dolgi progi za nedeljo 19. januarja 1941 v Škofji Loki. Tekmovalke se po izkazanih sposobnostih pri lanskih tekmah razdele v dva razreda. Pravico imajo samo Članice in mladenke Zveze dekliških krožkov. Tekmovalna proga za tekmovalke I. in II. razreda je ista in so pogoji za vse tekmovalke enaki. Prijave za tekme je poslati do 17. januarja opoldne na naslov Zveze dekliških krožkov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. obenem s prijavnino v smislu Tekmovalnega reda. Za vse zakasnele prijave morajo prijavljenke plačali dvojno prijavnino; prijave se bodo sprejemale tudi na kraju tekem. — Vsaka tekmovalka se mora izkazati s člansko legitimacijo in s potrdilom o plačani članarini.
Spored:
V nedeljo 19. januarja sv. maša ob 8 zjutraj, nato žrebanje startnih številk, ob 10 start za smuk, nato smuški tek.
Razglasitev doseženih mosl in razdelitev nagrad bo po končanih tekmah v Društvenem domu.
Grlti so vsi mobilizirani
Grki se v sedanji vojni mnogo prizadevajo. Zdi se, da je ves narod mobiliziran. Armada se ne bije več na lastnih tleh, temveč v Albaniji. Težave so podvojene. Bojišča so od dne do dne bolj oddaljena. Napadalni oddelki so dosegli nepričakovane uspehe. Hitre zveze zelo onemogoča sneg. Manjši griči so na obeh straneh fronte zasedeni, veliki gorski vrhovi pa so nedostopni. Na obeh straneh pa se je pojavil še nov sovražnik, prežeč povsod po dolinah med gorskimi velikani, sovražnik, ki neusmiljeno pomede pod seboj vse, kair zasledi, pa naj je italijansko ali grško: ta sovražnik so plazovi. Grki so takoj spoznali važnost tega sovražnika in so sklenili, da mora postati njihov zaveznik. In res so z letalskimi in topniškim bombami sprožili velike plazove nad sovražnikovimi glavami. Visok sneg zelo ovira dovoz vojakov, orožja in hrane. Ponekod lahko dobivajo" živež le za ceno največjih žrtev. Pomanjkanju hrane se je pridružil naravnost polarni mraz. Deset do petnajst stopinj pod ničlo marsikomu vzame voljo do vojskovanja. Z gora brije ledeno ostra sapa proti dolinam. Zasilne vojaške bolnišnice so polne bolnikov z zmrznjenimi udi. Le kako so si Grki pomagali proti temu neznosnemu mrazu, kajti znano je, da nimajo dovolj toplih vojaških oblek. Zelo priprosto. Kakor pri nas na jugu, tako je tudi v Grčiji med narodom najpogostejša in najtoplejša obleka ovčji kožuh s kožo naznotraj. Pri nas mu pravijo »bunda«. Vse te kožuhe so grške vojaške oblasti po vsej državi rekvirirale in jih poslale vojakom na fronto. Tako so prav za prav vsi
Orki mobilizirani. Kdor ne gre sam na fronto, pošlje drugemu svoj topel kožuh. Prav tako so poslali na fronto vse snežne pluge iz Epira in Makedonije. V bližini fronte pa je mobilizirano sploh vse prebivalstvo obojega spola z otroki vred. Njihova naloga je pometati sneg in pomagati pri prehranjevanju vojakov.
Kako Grki napadajo
Kar se tiče grškega načina bojevanja, je treba poudariti, da skušajo Grki brez usmiljenja pritiskati na nasprotnika povsod, kjer jim vremenske i<n krajevne razmere dopuščajo. Postojanke, ki jih sedaj drži nasprotnik zlasti na severnem delu bojišča, so po naravi zelo ugodne in Grkom težko dostopne. Italijani so se utrdili tu na vseh ugodnih gorskih višinah, ki jih' lahko od vseh strani obvladujejo. Zato se Grki v glavnem izogibljejo velikih frontalnih napadov. Divizije in druge velike enote ne delujejo skupno in naenkrat. Navadno napadajo manjše, samostojne, izločene enote, kakor čete ali bataljoni, ki skušajo nasprotnika obkoliti in se poslužiti pri tem vseh prednosti, ki jih nudijo tla. Tem manjšim oddelkom so dodeljeni pionirji in drugi specialni oddelki, da jim nitro postavijo mostove, [»pravijo ceste, pomagajo prepeljati topove itd. Ves načrt za grški napad in sploh za sedanje grško bojevanje je izdelal general Metaxas sam osebno. Za zgled mu je bila nemška taktika hitrega prodiranja na Norveškem in v Flandriji.
Predavanje o Walesu
Pod okriljem Angleškega društva v Ljubljani je bilo v ponedeljek 13. t. m. v beli dvorani hotela Union v Ljubljani zanimivo predavanje o kneževini Waleš.ki, ki ga je imel profesor na Britanskem institutu v Belgradu mr. G. Roberts.
Predavanje je otvoril društveni predsednik g. dr. Ferdinand Majaron ter takoj ob otvoritvi povedal, da bo Angleško društvo priredilo v teku sezone še več sličnih predavanj, od katerih bo na prihodnjem predavala lektorica na naši univerzi ga. F. S. Copeland. Pozdravil je predavatelja, ki je sam po rodu iz VValesa in kot tak najbolj poklican podati oris te dežele.
Predavatelj je nato v lepem predavanju orisal zgodovino kneževine Wales od vpada Cezarja iz Galije dalje. Prebivalstvo te kneževine, ki ga je približno štiri milijone, je zaradi goratega ozemlja obdržalo svoj prvotni keltski jezik skoraj popolnoma neokrnjen, dofcim je ostala Anglija bila izpostavljena bolj latinskim, francoskim in germanskim vplivom. Nazorno je z nekaj primeri pokazal, kako se popolnoma razlikuje prvotno keltsko narečje od sedanje angleščine. Prebivalstvo govori po večini prvotni keltski jezik, obenem pa tudi angleščino; seveda so pa tudi kraji, kjer prebivalstvo govori samo svoje keltsko narečje. Orisal je dalje naravne lepote te dežele, ki je precej podobna Kranjski in štajerski ter končno tudi opisal industrijski južni del, kjer so neštevilni premogovniki za črni premog, kjer je toliko čistilnic in tovarn, da je v dolinah zrak vedno nasičen s premogom in prahom.
Zanimivega predavanja se je udeležilo Številno občinstvo, ki je predavatelja koqec predavanja nagradilo s priznanjem.
Mokronog
Žalna seja. V počastitev spomina blagopokojne-(Ja voditelja Slovencev gospoda dr. Antona Korošca, ki je bil častni član tukajšnje občine, je imela občina Mokronog žalno 6ejo, na kateri je župan g. Majcen s primernim nagovorom podčrtal velike zasluge, ki si jih je pokojni gospod predsednik senata pridobil za ves slovenski narod in Jugoslavijo. Namesto venca na njegov grob je občinski odhor soglasno sklenil darovati 500 din za najrevnejše otroke naše občine.
Zimska pomoč. Odbor za podeljevanje zinlske pomoči, v katerem so najvidnejše osebnosti, predstavniki oblastev in društev, je imel svojo prvo sejo v nedeljo, dne 12. t. m. v občinski pisami, Pri tej prikki je bil določen načrt za pobiranje prispevkov, s katerim smo že začeli. Odbor namerava podeljevati podporo najsiromašnejšim občanom, ki imajo številno družino brez hrane in obleke in od nikoder nikakih dohodkov. Podpora se bo dajala samo v naravi in je zato odboru dobrodošel vsak dar, bodisi v denarju bodisi v naravi. Dva odbornika trgovca ponudita kosilo šestim najrevnejšim otrokom za dobo enega meseca in podarita trem najrevnejšim občanom gorko perilo, dočim tretji sprejme na hrano za ves zimski čas dve siroti in daruje 4 metre drv, občina sama pa podari 1000 din. Odbor se obrača n« vse občane v trgu in okolici, da vsakdo po svoji moči prispeva za zimsko pomoč in s tem pcmaga sirotam lajšati gorje.
Osebna vest. Pri tukajšnji davčni upravi je premeščen goep. kontrolor Karel Premru, ki odhaja na novo službeno mesto v Novo mesto. Na njegovo mesto pride g. Ahlin Ignacij, pom. davkar iz Ljubljane.
Litija
Preteklo nedeljo je imela naša krajevna kmečka eveza v Litiji svoj redni letni občni zbor. Iz poročila je razvidno, da je bila organizacija kljub težkim razmeram v preteklem letu zelo delavna. Pre-
skrbela je med drugim članom 1 vagon umetnega gnojila in 1 vagon semenskega krompirja po znatno znižani ceni, tudi sadno drevje so dobili člani za polovično ceno Na občnem zboru so govorili glavni tajnik Kmetijske zbornice g. dr. Lavrič Jože, okrajni načelnik K. Z. g. Starman Lojze ter župan Lebinger. Izvoljen je bil dosedanji odbor z gospodom Lovškom na čelu. Tudi mladinska K. Z. deklet pridno deluje. Fantje pa imajo v nedeljo, 19. januarja ob pol 8 zjutraj v litijskem domu svoj prvi sestanek, na katerega se vabijo vsi kmeteki fantje.
Granate za velike moinarje. Proti rji jih namažejo z varovalno barvo.
Kranj
Divje gosi. Odkar je zapadlo toliko snega in je pritisnil hud mraz, se opažajo številne jate divjih gosi, ki se selijo od severa proti jugu. Včasih je videti tudi do 20 go6i skupaj. Nenavadno občudovanje vzbujajo, ko 6e jate spuščajo na tla in počivajo. V savske vode pa 60 se tudi letos zatekle številne divje race. Vidi se, da je v severnih predelih Evrope pritisnil hud mraz in da so vsa jezera zamrznjena in živali nimajo dovolj hrane ter se zato selijo v toplejše kraje.
Stavka čevljarskih pomočnikov končana. Skoraj mesec dni trajajoča stavka čevljarskih pomočnikov je sedaj srečno dospela do dogovora med mojstri in pomočniki. Po tem dogovoru pripada pomočnikom skoraj 60% povišanje akordoih in novih mezd- S to gesto so pokazali mojstri veliko uvidevnost do težkega položaja 6vojib pomočnikov.
Velenje
v bodoče posvetila le kmetijskemu gospodinjstvu. Tečaj, katerega 6e udeležuje 16 deklet z zelo velikim veseljem in zanimanjem, se je pričel 5. decembra in bc trajal do 10. marca t- 1. Zelo uspešno ga vodita ga. Mravljak Marija in gdč. Jan Marica, obe banovinski učiteljici gospodinjskih tečajev.
Iz Julijske krajine
Lepi uspehi goriikega barltonista V. Gorjena.
O mladem goriškem baritonistu Venceslavu Gorjanu, ki je pri svojih prvih nastopih zbudil pozornost in žel priznanje, eno že parkrat poročali. Pred kratkim je zopet nastopil in dosegel sijajen uspeh. V gledališču v Aleksandriji v Severni Italiji je v znani Ver-
dijevi operi »Rigolleto« pel slovito naslovno vlogo in na vsej črti zmagal. Časopisje je polno laskave hvale in kritiki menijo, da našega goriškega rojaka
Mladinska kmečka zveza v Šmartnem pri Velenju vneto deluje za napredek in izobrazbo mladih kmečkih ljudi. Letošnjo zimo je določila za izobrazbo kmečkih deklet. Zaprosila je bansko upravo za trimesečni banovinski kmetijsko-gospodtnjski tečaj, katerega je banska uprava tudi dovolila in dala na razpolago ves inventar, ki je potreben za tečaj, upamo pa tudi še na obljubljeno denarno podporo za kritje velikih stroškov. Tečaj je namenjen predvsem onim dekletom, za katera je upati, da se bodo
čaka še lepa bodočnost. Njegov glas je svež, mladosten ter poln barvitosti in moči; z lahkoto zmaguje vsa težja mesta in privede svoj prijetni glas do vse veljave. Zadovoljil pa ni samo kritike, temveč pridobil tudi občinstvo, ki mu je vedno bolj naklonjeno in mu je v Aleksandriji burno ploskalo. Gorjanovih uspehov se vesele tudi Goričani v prvi vrsti njegova pevska učiteljica gospa Viktorija Gollmayer, ki se je skozi vrsto let žrtvovala za napredek svojega nadarjenega učenca. G. Gorjan ima že sedaj zelo obsežen program. Poleg »Rigolleta« mu zelo prija Rossinijeva opera »Seviljski brivec« z naslovno vlogo. Vrhu tega je naštudiral še 12 drugih oper. Za-četniški uspehi mladega pevca so resnično lepi in obetajo mnogo, škoda, če bodo šli mimo naše pevske umetnosti
»L' Idea del Popolo«. Tako 6e imenuje versko-politični tednik, ki je glasilo katoliikih Italijanov in njihovih organizacij v goriški nadškofiji. Leto6 praznuje svojo sedemdesetletnico. List sicer ni izhajal vedno pod zgornjim imenom, pač pa se je vseh sedemdeset let boril za i6ta načela med vernim furlanskim ljudstvom v naši deželi- Ob rojstvu 1. 1871. se je imenoval »II Goriziano« (Goričan). Ustanovil ga je poznejši trentinski škof monsignor Karel Valussi, kt je bil takrat v Gorici profesor v bogoslovnem semenišču. Pozneje 6e je list prekrstil v »Eco del Li-torale« (Odmev Primorja) in izhajal pod tem imenom do 1. 1918. V tem času je doživel največji razmah. Iz tednika je postal tritednik in nekaj let je bil celo dnevnik. Po svetovni vojni je pod sedanjim naslovom »L* Idea del Popolo« nadaljeval 6voje blagodejno delo. V prvih letih te dobe je bil med njegovimi so trudniki in pospeševatelji tudi za vse dobro vneti nadškof Fogar. Vso sedemdesetletno dobo svojega obstoja je list, kakorkoli se je že imenoval, izhajal v Gorici in bil v tesnih zvezah z italijanskimi kne-zoškofijskimi dostojanstveniki. Letos, ko je slavnostno leto, se je pa list preselil v Videm. Prvo letošnjo številko 6mo v naše presenečenje prejeli od tam. Ta številka prinaša tudi pojasnilo preselitve. Na uvodnem me6tu pravi uredništvo, da so spremembo pri listu zahtevale ekonomske težave. Preselitev iz goriške zasebne tiskarne v tiskamo v Vidmu, ki stoji pod okriljem tamošnjega nadškofijskega ordinarijata, ni bila prostovoljna, ampak prisiljena. »Odločitev je bila zelo preprosta«, pravi uredništvo, »ali sprememba, ali pogin. In sprejeli smo spremembo in ohranili življenje.« Gospodarske težave, ki so kato liški list prisilile k begu iz Gorice, izvirajo v prvi vrsti iz pomanjkanja naročnikov. Pri sedanjih političnih prilikah in pri ostri propagandi, ki jo izvaja fašistični tisk, življenje nepolitič. časopisja ni udobno in ne posejano z rožicami. Neuspehov svojega lista pa »o v veliki meri krivi tudi merodajni italijanski katoliški krogi sami. List ni bil na višini, je bil medel, premalo načelen in brez pravega življenjskega soka. Sam ni znal ogreti in si priboriti prijateljev, drugi pa tudi niso znali poskrbeti za njegovo razširjenje, niso znali urediti smotrenega nabiranja naročnikov in drugih dohodkov. In tako ni bilo naročnikov, ni bilo sredstev, list je životaril, hiral, skoraj izhiral. Da je ubežal smrti, se je zatekel v Videtn. Kljub kaki bridkosti, ki nam ob tem razmišljanju sili v pero, želimo listu, da bi si ob svoji sedemdesetletnici v izgnanstvu opomogel in zaživel k novemu, plodnemu delul
Smrt italijanskega letalskega generala
Te dni so italijanske vojaške oblasti uradno naznanile smrt letalskega brigadnega generala Štefana Cagna ki je padel v bojiti z neko angleško pomorsko letalsko skupino na Balearih lani meseca avgusta.
Poročilo o njegovi smrti pravi, da do danes niso objavili njegove smrti, ker so jx> okoliščinah sodeč upali, da se je general Cagna vendarle kako rešil, oziroma da je bil ujet. General Cagna je bil med najbolj znanimi italijanskimi letalci. Služil je v trgovski mornarici in je bil dolgo kapitan. Po-
Jskiai so avstralski vojaki, ki so s« najbolj odlikovali » bojih pri BardijL
poletov
Maddeleno je prvi odkril ostanke penesrečene znane polarne ekspedicije generala Nobileja.
Recvpt
za lepoto
slaven ie 30let l
Veizkušen recept za neoporečno polt kije dokazal svojo vrednost;
Da tudj najbolj temno, najbolj hrapavo kožo napravite mehko, čisto ln velunno gladko — da se rešite zajedalcev, razširjenih por ln drugih kožnih nedostatkov — poizkusite naslednji recept Pomešajte en del čiste, dt-gertrane smetane z enim delom digeriranega oljčnega olja in to potem zmešajte z dvema deloma najboljše kreme. To Vam lahko pripravi Vaš lekarnar, toda pripravljanje tako majhne količine Je zelo drago. VI pe to lahko Imate tudi za malo denarja — že pripravljeno v kremi Tokalon (dnevni, ne mastni). Ta krema dejensko vsebuje dlgerirano smetano ln oljčno olje, kombinirano z drugimi dragocenimi sestavinami za hrano ln krepitev, na znanstveni podlagi zmešano v uftre?«jočem razmerju. Krema Tokalon na dovršen način vrača koži mladostno svežino. Neka dama piše: »Po uporabi kreme Tokalon ml Je koža že v 3 dneh postala teko čista, tako sveža, tako lepa, da sem komaj mogla ver-Jatt svojim očem« — Poizkusite tudi VI kremo Tokalon (belo, ne mastno), preizkušen recept za neoporečno polt, td Je dokazal svojo vrednost. S kremami Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, alt pa vrnemo denar.
Boj proti podmorneam
Uradni angleški krogi so priznali, da imajo Angleži sedaj neko novo orožje, ki ga uporabljajo v boju proti podmornicam, najnevarnejšemu nemškemu napadalnemu orožju (jKileg letal seveda) proti angleškim trgovskim in bojnim ladjam. Po tem sporočilu imajo posebno orožje v letalih in s tem orožjem gredo na lov na podmornice. To orožje imenujejo »Blackborn Botha U.
Jezuiti v misijonih
Vatikanska agencija Kipa je objavila nekaj podatkov o delovanju jezuitov v misijonih, in to v najnovejšem času. Leta 1940 sta delovala na misijonskem polju mod pogani 3902 jezuita. Opravljali so dušno pastirstvo med 3,345.000 katoličani, raztresenimi med 175 milijoni fHJganov. Med temi jezuiti je 900 domačinov, in to okoli 300 duhovnikov, število jezuitskih šol v misijonskih pokra jinah znaša 12.481 in imajo 554.963 gojencev. Patre podpira pri jezuitskem delu okoli 5000 sester in 22.433 domačih katehistov.
Zakurjeni grobovi
Pogrebne slovesnosti so bile in so še danes pri raznih narodih različne. Tako so dali na primer stari Grki umrlemu v grob »obclu6«, novec, s katerim je lahko plačal voznika, ki ga je prepeljal čez reko Styx v Had. V grobovih egiptovskih kraljev so nažli celo vrsto raznih predmetov, ki so jih dali umrlim v gnb. Vse to 60 darovali mrtvim, da bodo tudi v onostranstvu uporabljali zemeljske predmete. Pa tudi danes 60 še celo v Evropi navade, ki kažejo na to, da se mrtvi ne loči od živih in da nekje nadaljuje telesno življenie. Zato mu skušajo nuditi vse tisto, kar je v tem življenju najbolj cenil. Tako je rta primer ponekod v Bolgariji navada, da mrtvim v grobovih radi zakurijo, da bi jih ne zeblo.
Trpljenje misijonarjev v vojnem času
Zaradi vojska, ki divjajo po vsem svetu, so hudo prizadeti tudi misijoni. V teh strašnih časih preživljajo misijonarji še hujše preizkušnje kakor sicer. Vojska je izčrpala tudi vse vire dohodkov, ki so potrebni za vzdrževanje misi-jonov. Razni denarni prispevki, ki so jih evropski narodi s toliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo zbirali in darovali za misijonske namene, so presahnili. Zaradi vojne so nastale motnje tudi v trgovskem in bančn.-m poslovanju, kar občutno ovira delovanje misijonov. Razen tega je moralo veliko mladih misijonarjev, ki so se pripravljali za svoj bodoči poklic, obleči vojaško suknjo. Veliko število misijonarjev je moralo zapustiti svoje postojanke; bili so internirani ali pa so se iz drugih vzrokov morali vrniti v svoje redovne hiše.
Seznam nedolžnih žrtev med misijonarji še ni popoln. Ni še ugotovljeno, koliko misijonarjev je izgubilo življenje pod ruševinami, ki so jih povzročile bombe; ne vedo za število žrtev podivjanih vojaških tolp, ki so po fazsulu armad ropale in morile med prebivalstvom, ki ni bilo zaščiteno. Tudi v krajih, kjer so boljševiki naščuvali ljudstvo proti veri in duhovščini, je padlo veliko število duhovnikov in misijonarjev. Zadnje poročilo Agencije Fides navaja smrt dveh ugled nih misijonarjev iz puriškega zavoda za širjenje svete vere, ki sta postala žrtev vojnih grozot. Njima sledi dolga vrsta imen misijonarjev, ki so izgubili življenje, izvršujoč svoj težki poklic.
Ves pošteno usmerjeni tisk poveličuje junaško zadržanje katoliških misijonarjev, ki se žrtvujejo na bojnih poljanah in v zaledju in pomagajo ranjencem in beguncem; skrbe za zapuščene otroke; strežejo bolnikom; pomagajo starim in onemoglim, skrbijo za razhegle va-ščnue, ki so ostali brez strehe in brez sredstev in so morali zapustiti svoje porušene domove. Misijonarji se žrtvujejo za vse, ki so v stiski,
ne glede na vero in narodnost. S svojim nesebičnim postopanjem in nadčloveško jiožrtvoval-nostio so si pridobili velik ugled in spoštovanje. Ljudstvo jih občuduje, pa tudi Cerkev, ki je vzgojila take sinove.
Ugleden član Agencije Fides piše iz Sang-hnja: »Ni moč popisati poguma, vztrajnosti in čudovite požrtvovalnosti in ljubezni do trpečega bližnjega, ki jo izkazujejo kitajski misijonarji-domačini in tuji misijonarji žrtvam vojne. Njihov pogum, neustrašenost in prezir smrtnih nevarnosti, kadar gre za rešitev bližnjegn, je nepopisen. Junaštvo katoliških misijonarjev je veliko upanje kitajskega ljudstva, j^i občuduje delo teh Btogu posvečenih mož.«
O priliki zborovanja v zavodu za širjenje vere je opozoril msgr. Constantini na besede sv. Avguština, ki jih je znpisul o svetem Ambrožu, milanskem škofu: »Živa in ganljiva je bila skromnost sv. Ambroža, ki je bil najlepši zgled vsem tedanjim škofom in misijonarjem, škof in misijonar sta svetovalca, zaščitnika in zaupnika vseh. ki so v stiski. Kakor so bila vrata milanske škofije odprta za vse, tako so odprta vrata misijonskih postojank vsem, ki se zatečejo v njihovo zavetje. Misijonarji so iznajdljivi, kadar je treba pomagati nesrečnim. Sv. Ambrož je na jlepši zgled misijonarjem, zgled svetosti in ljubezni do bližnjega.«
__ Današnji vojni čusi so oster kamen preizkušnje za uboge misijonarje, ki v daljnih tujih deželah trpijo pomanjkanje, medtem ko se žrtvujejo za svojega bližnjega.
Msgr Constantini je v imenu kolegija za širjenje vere izrekel misijonarjem pohvalo in priznanje. Posebno pohvalo in zahvalo, da so ■ vzgojili tako junaške misijonarje-domačine, ki bodo vodili vernike, kadar bodo naši misijonarji onemogli in bodo morali zapustiti kraje, kjer so sejali božjo besedo, kraje, kjer je tekla njihova mučeniška kri. (Fides.)
Mihčeve čudovite dogodivščine
(235) Ko se je dovolj odpočil, sklene ogledati si nekoliko natančneje okolico. Tu pa tam vidi majhne hišice, ki so menda iz kovine. To bo torej Mehanopolis, ali mesto strojev iz kovinskih naprav.
(236) »No, lo sem pa res radoveden, kakšni ljudje stanujejo tod okoli!« je rekel Mihec sam pri sebi. Komaj pa je to izgovoril, je zagledal neka zelo majhna čudna bitja, ki so tekla proti hišicam.
Najbolj aktualna knjiga je
Slovencev koledar
Obsega 256 str. z nad 100 slikami.
Stane le 28 dinarjev!
Umrl nam je naš ljubljeni mož, brat, stric in svak, gospod
Jože Vovk
uslužbenec svečarne »Pax«
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 15. januarja 1941 ob 3 popoldne z Zal, kapelice sv. Janeza, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 14. januarja 1941.
Žalujoči:
Marija, žena; Marija, Pcpca, sestri in ostalo sorodstvo.

Mlinarski pomočnik
Išče službo. Alojzij Žagar, Ilovk 6, p. Kranj.
rmnm
Vosek la.
rumen tn bel. Ima večjo količino po ugodni ceni naprodaj: Medarna, LJubljana, Židovska ulica 6
Jabolka
obrana, mošanct, bobo-veo, zimsko pakovanje — nudi za netto kg po 6, 6, 7 din franko Dravograd: Henrik Cehner, trgovec, Llbeliče, Koroško.
Prodam
vagon hrastovih, vagon gabrovlh in vagon mešanih drv. Drva so popolnoma suha. Nakladajo se žel. postaja Radohova vas in Stična. Naslov v upr. ■ Slov.« pod št. 644.
Pouk
Matematika-visokošolca
vestnega Inštruktorja — iščem za malo maturantko. Naslov v upr. »SI.« pod št. 639.
oasss
»REALITETA«
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je samo v LJubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20.
Velika hiša
dvonadstropna, v me»tu Celju, naprodaj. Ponudbe podr. »Slov.« v Celju pod »Dvonadstropna hiša«.
Tristanovanjsko hišo
in veliko zemljišče za takojšnje parceliranje, prodam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Periferija« št. 637.
Službodobe
Pomočnika
prekajevalskega, pošte-noga in treznega, sprejme Valentin Smode, Izdelovalec suhomesnlh izdelkov, Pobrežje, Maribor.
Pomočnico
za vsa hišna dela, pošteno, pridno, pripravno — sprejmem s 1. februarjem k dvema osebama. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Lahka služba« 640.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je danes po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl naš nenadomestljivi moz, oče, stari oče, brat in stric, gospod
Franc Pušnik
posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 16. januarja 1941 ob treh popoldne iz hiše žalosti na Teharjih št. 7 na farno pokopališčo.
Sv. moša zadušnica bo v petek, dne 17. januarja ob 8 zjutraj v farni cerkvi v Teharjih in v sohoto, dne 18. januarja ob 8 zjutraj v farni cerkvi v Celju.
Teharje, Celje, Maribor, Vojnik, štip, dne 14. januarja 1941.
Terezija, žena; Tončka, Marica, Fani, hčerke; Ciril, sin; Lovro, Živko, Lojze, zeti; Roza, snaha — in rodbina Lužcvič.
Dober hlapec
za na posestvo na Dolenjskem, se išče. Plača dobra I Oziralo se bo samo na tiste, ki imajo dobra spričevala. Prav tam ne sprejme tudi dekla za kmetijska dela proti dobri plači. Oferte poslati na upr. »Slovenca« pod »Domačija« 483 j
Gumbnlce, gumbe, plise.
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
LJubljana. Frantlikanska ulica
Dasprotl botela Union
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
[Kupimo
V5PKOVR5TNO
ZLATO
iSREBRO - PLATINO
BRIUPNTE
h*rrrcoe srfir1e-rubine.
bisere i.T.d. strrihske hrkite ter umetnine po nrjvisjih cehflh
strrh tvroka.
>EBERLE
UUBUflNR TYRŠEVA2 *
• ■■■ i .
Knjigovezi!
Kupim železno prešo. — Plošča najmanj 60x 70 cm, ter stroj za šivanje blokov na električni pogon. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Knjigovezi« št. 634.
Denar
Posojila
dajemo našim članom tn varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 8•/•. — Vsi vairčevalet brezplačno zavarovani. • Zadruga »MoJ dom« Ljubljana, Dvoržakova št. 8. Iščemo poverjenike)
Industrijsko podjetje
v polnem obratu bi zamenjalo obremenitev 600.000 din na I. mestu. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Obre-stovanje ali udeležba« 464
40.000 din posojila
iščem na I. mesto. - Za obresti dam dvosobno, lepo stanovanje pod enim ključem. Prednost čista in mirna stranka. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »40.000 din posojila« št. 636.
Od Morave do Save, od Donave do Drave proti kaštju vzemi
JCciramefe i3icW42>
Zavitki Din 5-— V apotekah
Veterni jopici
iz prvovrstne balonske svile, najnovejši kroji v raznih barvah in veliki izbiri pri
B. Kolb - PredalU
Ljubljana, Kongresni trg itev. 4
Prostovoljna gasilska četa Gaber je
sporoča vsem tov. četam, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrl danes ob 4 njen zaslužni soustanovitelj, gospod
Franc Pušnik
častni član in bivši dolgoletni načelnik
Pogreb bo v četrtek, 16. januarja 1941 ob 15 na Teharjih. Blagega pokojnika bomo ohranili v hvaležnem spominu!
Celje, dne 14. januarja 1941.
Prostovoljna gasilska četa Gaber je
Edgar Wallace:	11
Zagonetna grofica
(Roman tx londonskega življenja.)
Toda Chesney Praye ni niti najmanj kazal na zunaj, da bi bil sposoben za takšen posel. V najboljšem primeru bi lahko dajal nasvete o dobro skrojenih oblekah in pravilnem vezanju kravate. Sam je namreč bil oblečen brezhibno. Loisa je često slišala frazo: nacifran in izlikan, a je šele zdaj prvikrat videla, kaj se to pravi.
»Tedaj boste imeli sijajno mesto. Miss Reddle,« reče Praye. »Lahko stavim, da se boste z grofico izvrstno razumeli... Ali ste že kdaj nastopili na odru?«
»Ne, nisem,< reče Loisa z nasmehom, ker se je spomnila opominov starega Mackenzie.
»Škoda I Vi bi kolosalno nastopali na odru,< je blebetal Chesney dalje. »Vi imata držo, postavo,, glas in vse. kar je tam potrebno. Jaz sam sem bil nekaj let pri nekem teatru — to vam je pasje življenje za moške in nič boljše za ženske.«
Glasno se je smejal, kot bi pravkar povedal kaj strašno duhovitega. Loisa se je čudila, da ga grofica ni pograjala zaradi njegovega svobodnega in brbljavega obnašanja, ki ni nti najmanj pristo-jalo njegovemu položaju.
»Da, jaz bi rad šel k gledališču!«
Te besede je izrekel molčeči lord Moron in niegov. zlovoljni glas je imel čuden zvok. Izgo-\oril je to, kakor bi kak majhen deček govoril o tem, kar mu je že bilo nekoč prepovedano.
Grofico okrene svoje mrke, neprijazne oči k sinu.
»Ti ne boš nikoli prišel na oder, Selvin,« reče energično »Mirne duše si lahko to neumnost izbiješ iz glave«
Lord Moron se je igral z verižico svojo ure in se nemirno prestopal. Loisa je menila, da ima pet in dvajset do trideset let in zdelo se ji je, da ni oženjen. Mislila je. da mogoče trpi na kaki duševni bolezni. Kasneje pa je zvedela, da je le človek brez energije, popolnoma podvržen oblasti svoje matere. Njegov značaj je bil miren, naiven in preprost, skoraj otroški.
»To ni nič za tebe, ljubi moj,« reče Mr. Ches-ney Praye in ga potreplja po rami tako mo?no, da se je mladi lord zamajal. »Vse polno drugih poklicev čaka nate; ali ne, lady?<
Grofica mu ni odgovorila; stala je poleg velikega okna in gledala dol na trg. Nenadoma se okrene, vzame svoj lornjet in ga podrži pred očmi.
»Kdo je tisti gospod?« vpraša mirno.
Chesney Praye pogleda dol in Loisa opazi, kako so mu ustnice vzdrhtele in obraz pobledel.
»Kdo je ta gospod?« vpraša grofica še enkrat.
»To je najspretnejši človek v Londonu, mislim: najspretnejši detektiv. Rad bi dal tudi tisoč funtov, če bi zdajle lahko šel za njegovo krsto. On čuti neko antipatijo napram meni.«
Utihnil je, kot bi preveč rekel. Loisa pogleda preko njegovih ramen dol na človeka, ki je počasi stopal po ulici.
Bil je Mihael Dorn.
»Detektiv?« vpraša lady Moron. »Zares ne razumem, zakaj se razburjate zaradi detektiva, Chesney. V;, mislim, niste menda kak zločinec?«
»Gotovo nisem!« odvrne Praye skoraj osomo. »Ampak jaz sovražim te ljudi. On se zeve Dorn — Mihael Dorn in je najbrž edini privatni detektiv na Angleškem, ki je nekaj vreden. Večkrat ga kličejo tudi v Scotland Yard. da ga vprašajo za svet. ker ga zelo cenijo. On je organiziral racijo v Limbo-klubu in poskušal dvigniti proti meni kot lastniku tega kluba neko obtožbo, se je pa pri tem grdo prevaril,..«
Mihael Dorn jim je bil izginil izpred oči. Loisa je bila srečna, da je vsa pažnja bila osredotočena nanj, ker bi sicer lahko izdala, da se pozna z njim.
Detektiv torej!
»Ta človek je srčen ko sam vrag,« je nadaljeval Chesney Praye. »Brez pomisleka bi jx)grabil celo svojo las'no teto in jo vlekel na policijo. Včasih je bil policijski komisar v Indiji, a je zapustil to mesto in stopil v službo nekega afriškega milijonarja, ki je bil izgubil neke dokumente in mu je p'ačal celo premoženje, ko mu jih je našel. To je prav za prav vse, kar vem o njem.«
Kdo je bil ta Chesney Praye, ki je smel na tak način govoriti v navzočnosti visoke grofice? Loisa je že slišala o moških in ženskah, ki so zavzemali take položaje v hišah visokega plemstva, da so lahko č>'sto po domačo govorili z osebami, ki so jih plačevale. Zdelo se ji je, da je naletela na tak primer.
Tedaj se je oglasil lord Moron:
»Nimam rad izraza »pograbiti svojo lastno teto,« reče razburjeno. »Takšni izrazi se ne uporabljajo v navzočnosti mlade dame.«
Stroge materine oči so ga ukorile.
»To mene ne žali, Selvin; poleg tega pa nimaš nikakega razloga, da misliš, da take besede žalijo mojo tajnico «
Selvin povesi oči in nerazumljivo zamrmra; potem pa kradoma odide iz dvorane. Loisa bi prav tako rada odšla za njim. a ni našla nobene pretveze za to Takoj nato odpusti grofica Ches-neya Prayea.
»Vi boste zdaj odšli. Chesney! Moram spregovoriti nekaj besed z Miss Reddle.«
Chesney se prikloni pred njo s svojim večnim nasmeškom in zveliko vljudnostjo. Sklonil 6e je in poljubil veliko, belo roko. okrašeno s tolikimi dragimi kamni, da je Loisa mislila, da si bo po-rezal usta na njih.
»Upam, da vas bom kmalu zopet videl, gospodična,« je rekel nato in tresel Loisino roko z nepotrebnim stiskom. »Lahko bi ji nekoliko razkazal mesto, ali ne, lady? Gospodična je z dežele.«
»Ne, Miss Reddle živi že nekaj let v mestu,« reče grofica. Njen ostri glas bi prestrašil marsikaterega človeka in mu zavozlal jezik, toda Mr. Chesney ni bil človek takega kova.
»Ampak gospodična najbrž še ni videla najzanimivejše stvari, ki ji jo bom pokazal. Morda bo dovolila gospa grofica, da nekega večera pridete v klub in tam večerjate. Ali plešete?«
»Plešem zelo rada. če si lahko sama izbiram plesalce,« odgovori Loisa.
»No, vi boste seveda izbrali mene,» reče Chesney. »Verjemite mi, jaz sem izredno dober plesalec.«
Šele nekaj hipov potem, ko sta ostali sami, je začela lady Moron govoriti. Stala je ob oknu z rokami na hrbtu in gledala doli na trg, tako da je Loisa mislila, da je morda pozabila na njeno nvzočnost.
»Danes ni nobenega dela za vas,« reče grofica, ne da bi okrenila glavo. »Sama sem že odgovorila na vsa pisma. Pri nas obedujemo ob pol dveh in boste seveda tudi vi z nami obedovali Ob osmih večerjamo. Dovoljeno vam je vsako popoldne čas od petih do desetih preživeti izven hiše. Najlepša vam hvala za vse, Miss Reddle.«
Ko je grofica odpustila Loiso. je le-ta odšla naravnost v svojd sobo. A ni vedela, kaj bi počela. da bi ji hitreje minil čas do obeda.
Ko je Chesnev Praye zapustil hišo v Chester Square-u, je pogledal na levo in desno po ulici in takoj našel Človeka, ki ca je bil iskal; stal je nepremično na oglu ulice in bil obrnien s hrbtom proti njemu. Chesney okleva nekaj hipov, potem pa odločno stopi k Mihaelu Dornu, ki se je delal kot da ničesar ne sluti.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Ceniiit
91535323484848234891482348235348235353484801002348232301