PR..*iurtSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotovini OAA i, Abb. postale I gruppo tJUU llF Leto XXXVI. Št. 150 (10.670) TRST, sobota, 28. junija 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni * Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL ZAKLJUČNI POSEG TAJNIKA KPI NA SEJI CENTRALNEGA KOMITEJA BERLINGUER JE POTRDIL DOSLEDNO OPOZICIJO KOMUNISTIČNE PARTIJE DO COSSIGOVE VLADE V okviril centralnega komiteja so prišla do izraza različna gledanja na trenutni politični položaj - Berlinguer spet o zgodovinskem kompromisu RIM — Najbolj «nemima» seja centralnega komiteja KPI v zadnjih letih se je zaključila v četrtek zvečer po treh dneh zanimive razprave, sklepno resolucijo in sklepni poseg tajnika Berlinguerja Pa je partija objavila le včeraj. Zaključni dokument soglasno odo-krava smernice uvodnega poročila Armanda Cossutte in zaključke tajnika Berlinguerja, kar je dokaj nenavaden način, da bi povedali, da ni bilo pravega sporazuma. Vloga Enrica Berlinguerja znotraj stranke je še vedno nesporna, obstajajo pa različna gledanja na trenutni politični položaj. Berlinguer _ _ je poudaril, da ostaja KPI v opoziciji do Cossigove vlade. To dejstvo je poudaril z dokajšnjo odločnostjo ter večkrat Podčrtal vrsto nevarnih izbir tri-strankarske vlade na področju zu-»anje politike (srečanje Carter -Cossiga), gospodarske politike (napad na premično lestvico), teroriz-o>a (pomanjkljivo varstvo najbolj izstavljenih sodnikov). S tem v lvezi je Berlinguer opozoril na dej-*tvo, da komunistična polemika ni ^merjena le proti konkretnim izbiram vlade, temveč da je predvsem proti političnim smernicam, '7- katerih je nastal: zahtevi po Stabilni vladi, ki naj temelji na od-Oosu med krščansko demokracijo ja socialisti ob čedalje večji osamljenosti komunistov. Berlinguer je bil še kar kritičen tudi do socialističnega tajnika Cra-^ia zaradi njegove jasne povezave z demokristjansko desnico, s tistim delom krščanske demokracije, ki se sklicuje na znano Donat Catti-novo preambulo in zaradi njegovih izbir, ki »objektivno* peljejo k razkolu v vrstah delavskih množic. Katera pa naj bo, v daljši perspektivi, politika KPI? Na to vprašanje, s katerim so se ukvarjali mnogi člani centralnega komiteja, je Berlinguer odgovoril ter spet predlagal osnovno izbiro partije: zgodovinski kompromis, politika narodne enotnosti, sporazum s krščansko demokracijo. Berlinguer se je spet pozitivno izrazil o demokristjan-ski levici, skupini Zaccagninijevih in Andreottijevih pristašev, ki so dobili na zadnjem demokristjan-skem kongresu 42 odstotkov glasov. Ni izključil, kot so to pred njim storili ugledni komunistični voditelji (na primer Alessandro Natta), da bi partija v bližnji bodočnosti lahko spet predlagala oblikovanje zasilne vlade. Ni izključil niti možnosti, da bi KPI omilila svojo opozicijo: seveda, če bi se vlada spre menila, če bi se predstavila z drugačno, bolj napredno podobo. Skratka komunistični tajnik je bil zelo trd v političnih smernicah za neposredno prihodnost, dokaj prožen pa kar zadeva daljše perspektive. Potrdil je vse zadnje izbire od odločne borbe za levičarske krajevne uprave do zadovoljstva zaradi volilnega uspeha partije. Velik del razprave v centralnem komiteju je bil posvečen splošnim političnim vprašanjem ter iskanju istovetnosti in vloge komunistične partije. Značilno je bilo, da se je vodilna skupina še kar otresla formalnih spon enotnosti: Giorgio Na-politano (in z njim Chiaromonte, Macaluso, Perna, Fanti) je predlagal večjo odprtost do socialistov. Po njegovem mnenju bi KPI morala omiliti svojo opozicijo do Cossigove vlade ter si prizadevati za ponovno vzpostavitev enotnosti s Craxijevo stranko. Pietro Ingrao je govoril o -»skupnem programu levi-ce», o politični in družbeni alternativi, ki jo je treba razviti skupaj z mladimi in z delavskimi množicami. Tudi Natta, ki so ga do pred kratkim imeli za najbolj zvestega tolmača Berlinguerjeve misli, se je v marsičem razlikoval od splošnih smernic tajnika partije. Tako je na primer izjavil, da se je obdobje politike narodne enotnosti končalo. Posegli so tudi mnogi mladi člani centralnega komiteja ter predstavniki iz Južne Italije, ki so obravnavali vrsto bistvenih vprašanj za komunistično partijo in levico sploh. Skratka v vrstah KPI se obeta še zelo plodna in živahna notranja razprava. Generalni tajnik KPI Enrico Berlinguer Nasprotujoče si reakcije b francoskem sklepif izdelave nevtronske bombe PARIZ — Predsinočnja tiskovna konferenca francoskega predsednika Giscarda d’Estainga, na kateri je med drugim napovedal, da so francoski znanstveniki uspešno izvedli predhodne poskuse za izdelavo nevtronske bombe, je povzročila v Franciji cel plaz nasprotujočih si reakcij. V glavnem pa se večina francoskih časopisov ne strinja s preveč individualističnim vodenjem francoske zunanje politike, ki sploh ne upošteva mnenja vlade in parlamenta. Reakcije v svetovni javnosti so za sedaj skrajno previdne, saj je razen ZDA večino drugih držav Giscardova napoved presenetila. Washington si ne dela večjih preglavic. Carterjeva administracija je morala na pritisk vsega javnega mnenja v aprilu leta 1978 umakniti svoj sklep o načrtovanju tega taktičnega jedrskega orožja, ki uničuje le žive organizme, ne pa predmetov, potem ko je že prepričala svoje zaveznike o umestnosti tega orožja. Kako bodo razne države in javno mnenje reagirali na francoski sklep je težko predvidevati. Francoska strateška vojaška politika je bila v preteklosti že večkrat deležna kritik tako na Zahodu kot na Vzhodu. S sedanjim sklepom bi leta 1982 imela francoska vojska tako udarno in obrambno moč, da bi lahko sama skrbela za evropsko varnost. Seveda, če bi drugi ostali križem rok, a iz dosedanjih izkušenj, je jasno, da vsako posodab-ljenje orožja povzroča novo oboroževalno tekmo, zato je zaskrbljenost ob francoskem sklepu upravičena. RIJAD — V prestolnici Saudove Arabije so včeraj sporočili, da bo na povabilo saudijskega kralja Kha-lida prispel danes na uradni obisk predsednik LDR Jemena Ali Naser Mohamed. IETEL0 JE HA PRIM B0L0CNA PALEM0 Letalo DC-9 izginilo nad Tirenskim morjem Na krovu je imelo 77 potnikov (med katerimi je bilo 11 otrok) in štiri člane posadke RIM — Včeraj pozno zvečer so letalske oblasti sporočile, da nekaj ur ni nobene vesti o linijskem letalu Itavia, ki je letelo na progi Bologna - Palermo. DC-9 je imel na krovu 77 potnikov, od katerih je bilo kar 11 otrok in štiri člane posadke. Vzletel je z bolonjskega letališča ob 20.02, zadnjič pa so vzpostavili radijski stik 35 minut kasneje, ko je pilot sporočil, da leti nad otokom Ponza. Letalo tega tipa ima goriva za približno tri ure letenja, kar pomeni, da mu ga je nekje po 23. uri zmanjkalo. Častnik rimske letalske reševalne službe je povedal, da so polet izginulega DC-9 spremljali na radarskih zaslonih do kakih 30 milj južno od otoka Ponza, nakar je zginilo z zaslonov in od takrat od njega ni bilo več vesti. Na letališču v Punta Raisi so se spet ponovili prizori obupa, ko so svojcem potnikov sporočili, da je letalo najbrž zgubljeno. Istočasno so sprejeli vse varnostne ukrepe, če bi letalo moralo zasilno pristati. Enote italijanske mornarice ter helikopterji letalstva so se takoj potem, ko je postalo jasno, da je letalo najbrž strmoglavilo v morje, odpravili na kraj kakih 80 milj severno od otoka Ustica. Ob 23.00 sta odplula iz neapeljskega pristanišča dva vlačilca, v prihodnjih urah pa bosta odpluli tudi fregati Alpino in Orsa. Baje se odpravlja iz Cagliarija tudi križarka Doria. Tudi protipsd-morniško letalo Atlantic leti nad območjem, kjer je letalo domnevno strmoglavilo, vendar doslej o letalu ni nobene sledi. Poročajo tudi, da je iz palermskega pristanišča odplulo pet izvidniš-kih letal. Vzroki nesreče so še povsem zaviti v temo. Vreme je na progi, na kateri je letalo letelo, bilo lepo, vidljivost je znašala približno 10 km, medtem ko je morje bilo dokaj razburkano zaradi precej močnega vetra GRUČKOV NA OKROGLI MIZI 0 SREDOZEMUU Oboroževalna tekma zajela Sredozemlje V Evropi največja koncentracija vojaških zmogljivosti obeh blokov DUBROVNIK — Ko je odpiral «o-kroglo mizo* o Sredozemlju v Dubrovniku je član predsedstva ZKJ Aleksandar Grličkov med drugim poudaril, da je v Evropi največja koncentracija vojaških zmogljivosti obeh blokov, ki se na evropskem ozemlju najneposrednejše fizično zoperstavljata. V Evropi se je prav tako najbolj izrazito občutila eksi stencialna medodvisnost ne le zaradi koncentracije orožja, marveč tudi zaradi vseh oblik komplementarnosti in soodvisnosti. Iz tega je izšla okoliščina, da je v Evropi s helsinškim dokumentom dosežen skrajni domet detanta. Toda, je nadaljeval Grličkov. globalna konfrontacija se je v mnogo večji meri odrazila v Evropi, kot pa je uravnoteženje ali zmanjševanje konfliktov na stari celini uspelo vzpodbuditi detant v širših svetovnih razmerah. Obkrožena s spopadi, je dejal Grličkov, Evropa ne -more ostati pogojno rečeno »otok miru* toliko prej zato, ker tudi sama sodeluje v izvenev-ropskih spopadih, včasih pa jih je tudi izzivala. Svetovni spopadi, ki se zrcalijo v Evropi, bi lahko imeli celo dalekosežne posledice in sicer ne le zato, ker prizadevajo «prvo IIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllltfllllllllllltlllllllllllllllllllllllllUlllllllllllfllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiillllUllllltMIIIIIIIIIIIIIIIMlUlUIIII PRED SREČANJEM Z VLADO NE BODO PROGLASILI SPLOŠNE STA VKE OGORČENE REAKCIJE V VSEJ DRŽAVI NA VESTI 0 UKREPIH PROTI KUPNI MOČI DELAVSKIH PLAČ Tiskovna konferenca vodstva enotne zveze C Gl L - CISL - UlL - Razdor med voditelji KD in svarila socialistične levice strankinemu vodstvu - Spontane prekinitve dela, protestne skupščine in delavske manifestacije RIM — Navzlic stotinam resolucij m' brzojavk, ki jih prejema od tovarniških svetov in strokovnih zvez z zahtevo po proglasitvi splošne stavke proti nameravanim ukrepom vlade glede draginjske doklade in zmanjšanja kupne moči plač, ohranja vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL izreden čut odgovornosti. «Ne moremo proglasiti protestne stavke zgolj na osnovi govoric,® je zatrdil včeraj generalni tajnik UIL Benvenuto na tiskovni konferenci, ki jo je sklicalo enotno tajništvo zveze, «počakali bomo na točne predloge vlade do prihodnjega torka, nakar bo enotno vsedržavno vodstvo sprejelo ustrezne odločitve na osnovi zanesljivih dejstev*. mmii iiiiiiiiii,!,i,,,iiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,im |,,,| m,,„||,um,,„n,m,m,|,|l||||||||||||||||||ul1|||1||||||||||||||||||1||||||||||||||||||||||||H|||||I||||||t4r Z NEPRIČAKOVANIM NAPADOM NA PREDSEDNIKA BAN1SADRA IN REVOLUCIONARNI SVEI Ajatulah Homeini zahteva temeljito čistke v iranskem državnem birokratskem aparatu Sovjetska zveza zavzela bolj «nevtra!no» stališče do ameriško-iranske krize TEHERAN — Duhovni vodja i-, airiske revolucije ajatulah Home-111 je včeraj povsem nepričakovano ”aPadel iranskega predsednika Ba-j«sadra in islamski revolucionarni .yet. V govoru »žrtvam revolucije* jrivalidom), ki ga je posredoval udi teheranski radio, se Homeini i„r.a®uje- zakaj predsednik in revo-/kdonarni svet na razščitita preteklosti načelnikov državnih uradov, ortiojni se je tudi zgraža', da se-še vedno na ključnih mestih državnem aparatu isti ljudje kot ? pasa monarhije in da številna ■jnistrstva še vedno uporabljajo liji1110 s šahovskim grbom. Vodja i-‘.hbiske revolucije je nato zagrozil, .č1 če ne bodo tega rešili v roku Jketih dni, bo ljudstvu ukazal, jj jj opravi s sedanjimi voditelji, je ODravilo s šahom. /politični opazovalci v Iranu sku-zmanjšati pomen Homeinije-napada in pripominjajo, da j le pritisk, ki naj prisili oblasti, izvedejo »čistko* v državnem a-«Mu. ne pa oseben napad na pred-• dhika Banisadra. Nedvomno pa t Banisadr doživel precejšnjo moji !n°_ klofuto, ki bi jo lahko islam-kot 'nte8ralriti s pridom izrabili, no pred dnevi izrabili izjavo, J* so »mužahidini khalk* »izdajal-d 'slama*. Banisadr in revolucio-tUn"' svet 1)0510 'allko odpravila K^nje znake strmoglavljene molj !”ije, da pa bi v roku desetih pamenjala ves birokratski dr-w'°i aparat, je skoraj nemogoče. .et* drugim bi taka zamenjava ob .'°a»jkanju ustreznih strokovnih 'S povzročila še večji kaos in v državniških in upravnih Če je Homeinijeva izjava marsikoga presenetila, vesti o novih in novih usmrtitvah ne presenečajo več. V noči od četrtka na petek so v Ahvvazu usmrtili osem oseb, ki so jih spoznali za krive sabotaže, prostitucije in zarote proti islamski republiki. Isto noč pa so u-smrtili v Mešedu trinajst prekupčevalcev z mamili. V Iranu torej še vedno vre. Notranja napetost pa se za sedaj ne odraža v zunanjih zadevah, še več, včeraj so iz Sovjetske zveze prišli spodbudni znaki, ki dokazujejo, da bi tudi Sovjetska zveza čimprej želela rešitev iransko - ameriške krize. Včeraj so »Izvestja* prvič po napadu na ameriško veleposlaništvo v Teheranu zavzela bolj nevtralno stališče do problema ameriških talcev. Ponovila so že stare obtožbe, da so vsega krivi Američani sami,-a sovjetski dnevnik prvič poudarja, da je treba problem čimprej rešiti na podlagi splošnih norm mednarodnega prava. Zahodni opazovalci trdijo, da se je Moskva končno streznila in spoznala, da nadaljevanje napetosti škoduje tudi njenim interesom. I-slamsko - iransko vretje ob mejah njenili mohamedanskih azijskih republik, zaplet z dobavami iranskega plina in teheransko stališče do afganistanske krize so za Moskvo nevarna znamenja. Pisanje • »Izve-stij* ni naključno, saj je Sovjetska zveza tudi odbila iransko prošnjo, da bi v primeru ameriške pomorske blokade iranske ladje plule preko sovjetskega rečnega sistema iz Kaspijskega v črno morje. iMm- s Vodja iranske revolucije Homeini (Tele foto Al’) Tudi Lucdano Lama, ugledni tajnik največjega delavskega sindikata CGIL je dejal, da ne more verjeti, da bi vlada nameravala zares zvrniti vse breme krize na delavce, zaradi česar mora ohraniti štiriurna vsedržavna stavka v industriji 1. julija značaj zahteve po preobrazbi industrijske in gospodarske politike. »Če se bo pa izkazalo, da misli vlada zares napasti draginjske doklade, se ji bomo uprli tudi s splošno stavko*. Okrnitev draginjske doklade, ki je edino sredstvo za vsaj delno obrambo delavskih plač pred posledicami inflacije, je nesprejemljiva, je poudaril Lama, ker je plod sporazuma med delavci in delodajalci. Tajnik CGIL je zelo ostro napadel bogataše, ki tihotapijo valuto čez mejo in so krivi pritiskov k razvrednotenju lire. Označil jih je za «prave sovražnike domovine*, katerim je pomagala tudi neprevidnost nekaterih ministrov, za njihove grehe pa ne smejo plačati delavci, brezposelni in upokojenci. Glede groženj vodstva Fiat z odpusti je Lama dejal, da mora Agnelli o-pravičiti preokret, ker je do pred dvema mesecema najemal delovno silo: »Dolžan je povedati, če je delal napake tedaj, ali jih dela sedaj.* Spregovoril je tudi (namesto odsotnega Carnitija) tajnik CISL Del Piano, ki je dejal, da je treba sredstva za razbremenitev proizvodnih stroškov (fiskalizacijo socialnih dajatev) pridobiti ne z zvišanjem posrednih davkov (IVA), ampak z večjim obdavčenjem višjih dohodkov. Carniti pa je v Bergamu označil poskus omejevanja draginjske doklade za »izsiljevanje*, ki je nesprejemljivo, zlasti ker bi ga hotela vlada baje izvesti z zakonskim odlokom. Medtem so se včeraj po vsej državi nadaljevale spontane krajše prekinitve dela s skupščinami na delovnih mestih, ki so izražale protest proti nameravanemu napadu na kupno moč delavskih prejemkov, z zmanjšanjem draginjskih doklad in podražitvami blaga in storitev (razširile so se govorice, da vsebuje »paket* vladnih ukrepov tudi podražitev tarif za javne storitve in povišanje cene bencina). Ponekod je protest zadobil tudi druge oblike, kot v Liguriji, kjer so delavci ladjedelnice Ansaldo in kovinarji iz Italsiderja priredili sprevod. Enako so storili tudi delavci iz ladjedelnice v Margheri, ki so za nekaj časa prekinili promet na cesti Mestre-Benetke. Spričo ogorčenih reakcij v vsej državi se je Cossiga včeraj ponovno sestal s pristojnimi ministri, več posvetov so priredili tudi v okviru posameznih političnih strank. Tako so se socialistični ministri Capria, De Michelis in Formica sestali z odgovornim za gospodarska vprašanja pri PSI Cicchittom, s socialističnimi sindikalisti in z nekaterimi izvedenci. Demartinova struja je posvarila vodstvo stranke, da ni mogoče nalagati vse žrtve za premostitev krize na delavce in je zahte- vala nujno sklicanje pristojnih organov. Socialistični sindikalisti iz Turina so naslovili PSI odločno zahtevo, da zavrne vsak protidelavski manever. Na posvetu med voditelji KD je baje spet prišel do izraza razdor med večino in levico, ki prav tako nasprotuje napovedanim vladnim u-krepom. Poleg ministra za delo Fo-schija je takega mnenja baje tudi minister Andreatta, znan strokovnjak za ekonomijo. Večina je pa kljub temu izrazila željo, da bi vlada mogla »paket* odobriti čimprej. Odločno nasprotovanje okrnitvi draginjske doklade in zvišanju količnikov IVA je včeraj izrazil tudi odgovorni za gospodarska vprašanja pri PSI Vizzini, kot tudi presplošni fiskalizaciji socialnih dajatev. De Matteo odstopil RIM — Glavni državni pravd-nik Giovanni De Matteo je včeraj odstopil. Visoki predstavnik sodstva je izročil podpredsedniku višjega sodnega sveta Zil-lettiju pismo, v katerem prosi za svojo premestitev na enega od oddelkov kasacijskega sodišča. bazo detanta*, marveč tudi zato, ker vnašajo zaostrenost na območje največjega oboroževanja in spopadanja dveh močnih blokov. Tisto kar kaže. da varuje Evropo, je nadaljeval Grličkov, jo lahko tudi najbolj ogrozi. Formula ni, naj svet izgleda kot Evropa, kot tudi ni formula naj Evropa izgleda kot svet. Oboje se mora spreminjati. Nato je govoril o temi srečanja »Sredozemlje 80» in ob tem dejal, da ’ so v Sredozemlju občutni vsi elementi evropske in svetovne krize. Nikakršen ozko razumljiv interes Evrope ne more zagotoviti miru v Sredozemlju. Aleksandar Grličkov je nadalje dejal, da je mrtvi tek oboroževanja s celine prenesen na Sredozemlje. Hkrati so se okrepila prizadevanja, da se demarkacijske linije iz Evrope potegnejo še naprej pred Sredozemlje. Aleksandar Grličkov je še dejal, da se Jugoslavija zavzema za u-niverzalen detant, toda po njegovih besedah ne podcenjujemo bipolarnega detanta, niti njegovih rezultatov, vendar pa je ta izčrpcl svoje možnosti in priložnosti. Postal je omejujoč in v številnih vidikih destabilizaciiski element. Evropa je dala svoj pozitiven primer s konferenco o varnosti in sodelovanju ter s helsinškim dokumentom, je rekel Grličkov. Zdaj je Madrid naineposredneiša priložnost, da se ponovno sprožijo težnje v pozitivnem smislu. Vzpodbude evropski varnosti in sodelovanju bodo prišle iz Madrida, kolikor na konferenci ne bo prevladalo metanje problemov iz ene v drugo »košaro*. Na sredozemskem območju, je končal Grličkov, bi lahko od zaostrovanja krenili k popuščanju m sporazumevanju. Prepričan sem, da v številnih območjih, kjer lahko izbruhne svetovna vojna, obstoje možnosti za stabilen svetovni mir, je se dejal član predsedstva CK ZKJ Aleksandar Grličkov. (dd) Evropski parlament odobril proračun EGS LUKSEMBURG — Evropski parlament je odobril proračun EGS za letošnje leto. Po decembrski zavrnitvi so parlamentarci odobrili nov osnutek, ki so za pripravili izvršni organi EGS z nebistvenimi popravki. Že predvidenim skupnim stroškom 20.000 milijard lir so dodali le okrog 18 milijard, zaradi česar se bo pravi boj za preobrazbo proračuna, zlasti v zvezi z izdatki za kmetijstvo, nadaljeval ob pripravi prihodnjega. PRED TREMI DESETLETJI JE TITO IMEE SVOJ ZGODOVINSKI REFERAT SLOVESNA SEJA ZVEZE SINDIKATOV OB 30-LETNICI SAMOUPRAVUANJA Govor predsednika ZSJ Mirana Potrča - Samoupravljanje ni jugoslovanski izum, temveč je ta ideja stara toliko kot zgodovina delavskega panja BEOGRAD — V Beogradu je bila slovesna seja sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, na kateri je imel referat ob 30-letnici jugoslovanskega socialističnega samoupravljanja predsednika ZSJ Miran Potrč. U-vodoma je opozoril, da so minila tri polna desetletja od zgodovinskega Titovega »referata, ko je bil v ljudski skupščini sprejet zakon o upravljanju z gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji s strani delovnih kolektivov, s čimer je bil formalno označen začetek obdobja socialističnega samoupravljanja. Jugoslovanska revolucija je tedaj — 27. junija dobila čast, da prva praktično uresniči marksistično načelo «tovame delavcem* in da prva začne zgodovinski proces osvobajanja dela in človeka, kot tudi demistifikacijo oblasti države in vseh sil, ki so delavca držale v odvisnem in podrejenem položaju. Žal tovariša Tita ni več med nami, je dejal v nadaljevanju Potrč. Ostalo pa je njegovo delo kot trajna in neusahljiva inspiracija v boju za ideale in cilje, h katerim nas je vodil več kot štiridesetletja. Čeprav iz različnih pobud, mnogi v svetu danes imenujejo samoupravljanje jugoslovanski izum. Sedanji jubilej je prava priložnost, da po novimo, da samoupravljanje ni nikakršen poseben patent naše teorije in prakse in da je ta ideja stara toliko, kolikor ideja humanizma, toliko kot zgodovina delavskega gibanja in njegovega razrednega boja. «Z rezultati, doseženimi v pre- teklih treh desetletjih, se je socialistično samoupravljanje v svojih idejnih osnovah, v praktični uporabi in zavesti delovnih ljudi in delavskega razreda uveljavilo kot e-dina alternativa našega družbenega razvoja, če bi z današnjimi izkušnjami še enkrat začeli, bi se zagotovo izognili nekaterim napakam, pa tudi tavanju. Splošno rečeno pa samoupravljanja niti za malenkost ne bi preusmerili. To ne pomeni, da ni bilo in da ni resnih težav in slabosti v našem delu, 1 M. tudi ne to, da smo zadovoljni z obstoječim. Svojih napak nismo nikoli in jih tudi ne bomo ne skrivali ne olep-ševali. Odkrito smo se spopadli z njimi, morda jih celo preveč poudarjamo. Tudi v tem je veličina naše revolucije in socialističnega samoupravljanja. Zelo težko je v novejši' zgodovini najti še en primer sistema, ki bi bi’ tako kritičen do sebe. Iz te kritike pa je vedno pognala nova kakovost, nova spodbuda za napredek in zagotovo bo tako tudi zdaj,* je med drugim dejal Potrč, (dd) V Vidmu srečanje, o načrtovanju fransevropske avtoceste VIDEM — Izvedenci desetih držav srednje in vzhodne Evrope so pod pokroviteljstvom OZN v Vidmu proučili načrt TEM (Transe uropean- Motorway), ki predvideva gradnjo avtoceste od Baltskega do Črnega morja in dalje v Grčijo in na Bližnji vzhod. Verjetno novih osem točk draginjske doklade od avgusta dalje RIM _ Prihodnji vzpon draginjske doklade bo po vsej verjetnosti dosegel 7 ali 8 točk bo torej precej manjši od zadnjega, ki je za tromesečje maj . julij znašal kar 12 točk. Prav včeraj je namreč posebna komisija pri državnem stati, stičnem zavodu ugotovila, da je u-strezalo naraščanje življenjskih stroškov v maju povišku draginjske doklade za nadaljnjih 5 točk. Pokazatelji o poviških potrošnih cen v juniju kažejo na upočasnjenje inflacije, zaradi česar strokovnjaki predvidevajo, da bi draginjska doklada v juniju in juliju ne smela narasti več, kot na še nove 3 točke. Če se bodo napovedi uresničile se bodo torej plače za avgust, september in oktober povečale za 19.112 lir na mesec, od katerih bo seveda treba odbiti razne dajatve. Med vsem pa visi Damoklejev, meč nameravanih »/amrznitvenih* ukrepov vlade, po katerih bi še nedoločen del draginjske doklade ne izplačali, ampak spravili v poseben sklad za prav tako še nedoločen čas. DVODNEVNO SREČANJE 0 VPRAŠANJU GLEDALIŠČA V NAŠI DFŽF.I.I POLOŽAJ SSG, KRIZA TEATRA STABILE IN PROBLEM GLEDALIŠČA V DEŽELI BISTVENE TEME RAZPRAVE Srečanje je organiziral sindikat CGIL-FILS, osnovne referate so podali Martelli, Uršič in La Targia V organizaciji deželnega odbora CGIL in FILS (Italijanska federacija gledaliških delavcev) se je včeraj pričelo v Kulturnem domu dvodnevno srečanje na temo «Gledali-šče v deželi Furlaniji - Julijski krajini*. Srečanje sta uvedla člana sindikalnega vodstva CGIL Dreossi in Dario Varin. Dreossi je najprej pozdravil vse prisotne, še prav posebno deželnega odbornika za proračun G. Zanfagninija ter predsednika upravnega odbora SSG in Stalnega deželnega gledališča. Poudaril je tudi dejstvo, da se srečanje vrši v Kulturnem domu, kjer ima sedež Slovensko stalno gledališče. Govornik je nato poudaril, da ni u-spelo prirediti srečanja, ki bi mu botrovale vse tri sindikalne konfederacije, kar pa ne spreminja dejstva, da morajo tudi ob problemih, ki tarejo gledališče, nastopati vse tri konfederacije enotno. Deželni tajnik CGIL Dario Varin je srečanje pozdravil kot možnost, da se odkrito razpravlja o bistvenih problemih gledališč v naši deželi. Opozoril je na hud položaj v deželnem Teatro stabile, ki ga še zaostruje najnovejša poteza zavarovalne družbe Lloyd Adriatico, ki zahteva, naj Teatro stabile zapusti stavbo Rossetti, ki je njena last. Opozoril je še na stalno finančno krizo Slovenskega stalnega gledališča, ki tudi zahteva ustrezno rešitev. Nadalje je ugotovil, da mora gledališče postati resnična kulturna ustanova, ki je ne hromijo stalni politični spori in problemi glede uprave (mislil je seveda na položaj v Teatro stabile), Dario Varin je opozoril tudi na vlogo dežele, ki mora pristopiti k reševanju problemov gledališč, tako italijanskega kot slovenskega. Deželni odbornik za bilanco Zan-fagnini je najprej pozdravil srečanje v imenu deželne vlade, nato pa je dejal, da je deželna uprava že storila nekatere korake in sprejela nekatere ukrepe v korist gledališč, kar pa ni dovolj, saj so bili dosedanji ukrepi začasni in so pomagali le pri trenutnemu reševanju kriz. O položaju SSG je Zanfa-gnini dejal, da mu mora specifični vsedržavni zakon, ki upošteva potrebe slovenskega gledališča, dati pravico do »resničnega državljanstva*. Opozoril je na resolucijo, ki jo je deželni zbor sprejel in ki zavezuje deželo, naj pospeši delo vlade v korist SSG. Že iz uvodnih posegov so se torej izluščili trije bistveni problemi, ki so označevali včerajšnje srečanje o gledališčih in sicer; vprašanje SSG, huda kriza v Teatru stabile in problem deželnega gledališča, oziroma njegove funkcije pa tudi sestave. Trije osrednji referati, ki so sledili uvodnim besedam, so poudarili prav omenjene točke. Claudio Martelli je najprej ožigosal dejstvo, da vedno hujša polemika med starankami onemogoča kakršnokoli delovanje upravnega odbora Teatra stabile kar je privedlo gledališče do prave paralize. Dolgoletni konflikti negativno vplivajo na sam obisk občinstva, ki je bil svoj čas zelo visok. Temu dejstvu se je pridružila odločitev videmske občine, da ustvari svoje gledališče. To seveda zastavlja vprašanje o tem, kakšno naj bo deželno gledališče in to mimo kampanilističnih sporov. Ob teh problemih pa so si mnen;a v sami gledališki ustanovi in v tržaški občini deljena, kar onemogoča ustrezno rešitev. Glede izgona s strani Irnerijeve družbe Lloyd Adriatico (zavarovalnica je pred leti dala Rossetti y najem tržaški občini, ki je s svoje strani omogočila Teatru stabile namestitev v prostore stavbe) je Martelli opozoril na manevre, ki brez dvoma ne bodo koristili gledališki ustvarjalnosti pri nas. Martelli je nato poudaril stališče CGIL, ki zahteva takšno rešitev problema Teatra stabile, da bomo imeli v deželi gledališče. ki bo ustrezalo in upoštevalo različne kulturne stvarnosti, in bo tako sestavljeno da ga ne bo o-hromila vsaka politična kriza, saj je bistvo gledališča ustvarjanje u-metniškega sporočila, kar pa je v stalni krizi nemogoče. Mario Uršič je v svojem posegu spregovoril predvsem o problemih Stalnega slovenskega gledališča. Najprej je pozdravil deistvo, da srečanje CGIL o gledališču poteka na sedežu SSG, pozdravil je tudi priložnost, da se lahko pogovori o bistvenih vprašanjih gledališča in gledališč v naši deželi. V prvem delu svojega posega, je Uršič poudaril nujo, da gledališče odgovarja stvarnosti, v kateri živi in iz nje črpa. Glede naše dežele je osvetlil njeno edinstveno spe cifiko, saj tu živijo Italijani, Slovenci in Furlani, ki so nosilci svojih posebnih kultui. To je bogastvo, ki pa ga lahko ovrednotimo sa- mo z enakopravnim dialogom. 0-mogočati in poglabljati kulturna srečanja je naloga, ki si jo morajo zastavljati tudi politične sile. Uršič je nato podal kratek zgodovinski pregled slovenskega gledališke-1 ga ustvarjanja v naših krajih. Od leta 1874 pa do danes se preko ponosnega vztrajanja kljub fašizmu, kljub požigu Narodnega doma in vojni vleče nit, ki veže slovensko gledališko dejavnost z našim človekom. Gledališka dejavnost je pomenila primorskim Slovencem bistveni izraz njihove narodne in kulturne indentitete. Tudi v povojnih letih je naše gledališče opravljalo dragoceno funkcijo. Povezano je s širokim krogom slovenskih ljudi, s šolo, s kulturnimi društvi, z otroki, skratka z bazo. Poleg tega, da uvršča v repertoar slovenska dela, je odprto tudi do gledališkega ustvarjanja drugih slovanskih narodov, hkrati pa vrši še funkcijo srečanja dveh kultur, saj je pozorno tudi do u-stvarjalnosti italijanskih piscev in umetnikov in seznanja z njihovimi deli slovenski in širši jugoslovanski kulturni prostor . V nasprotju z zaslugami in funkcijo, ki jo naše gledališče opravlja, pa so dejanska priznanja še vedno močno nezadostna. Uršič je poudaril, da slovensko gledališče ni bilo deiežno do leta 1964 s strani javnih ustanov uradnega priznanja. Dolga in trnova je bila pot do u-radnega priznanja na vsedržavni in krajevni ravni. Finančne pomoči s strani javnih ustanov so bile dolgo časa pičle in gledališče je bredlo v dolgovih. Tudi danes rešujejo o-blasti finančno vprašanje SSG s periodičnimi podporami, skratka tako, da se iz leta v leto zastavlja vprašanje, kako izpeljati ali do- končati sezono. Uršič je svoj poseg zaključil z ugotovitvijo, da je italijanska država dolžna rešiti vprašanje našega gledališča in upoštevati njegovo specifično kulturno funkcijo in seveda tudi specifične probleme. Govornik je omenil zakonski osnutek Jelke Gerbec, ki ni želel dajati previlegijev, ampak je predlagal takšno rešitev, ki naj u-pošteva kulturno poslanstvo našega gledališča in njegove specifične potrebe. Zadnji referat je imel Gelindo La Targia, ki se je zaustavil predvsem ob vprašanju decentralizacije gledališča in njegovega stika z bazo. Referatom je sledila diskusija, ki se bo nadaljevala danes, ko bo srečanje zaključil vsedržavni tajnik FILS Paolo Morroni. Zaradi pomanjkanja prostora bomo poročilo o včerajšnji in seveda današnji debati objavili jutri. PO ODLOČITVI DRUŽBE LLOYD ADRIATICO Uslužbenci Teatra stabile najavili 24-urno stavko Resolucija upravnega sveta deželnega gledališča, v kateri je rečeno, da mora TS delovati v primernih prostorih V TRŽAŠKI OBČINSKI SKUPŠČINI Sinoči se je začela razprava o drugem občinskem proračunu Govorili so le«trije svetovalci, med katerimi Lokar (SSk) in Poli CKPD-Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek-Pannella odstopil V tržaškem občinskem svetu se je sinoči začela razprava o najvažnejšem političnem in upravnem dokumentu, proračunu, ki ga je občinski odbor Liste za Trst ponovno predstavil, potem ko je skupščina pred dvema mesecema z večino glasov zavrnila njene predloge. Istočasno je v razpravi proračun podje- Prcf. Milko Rener novi predsednik ZSKD V Prosvetnem domu na Opčinah se je sinoči sestal glavni odbor Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je iz svoje srede izvolil novo predsedstvo. Dosedanjega predsednika Klavdija Palčiča je v vodstvu zveze slovenskih kulturnih društev zamenjal prof. Milko Rener iz Gorice. Palčič se je v začetku seje zahvalil vsem članom predsedstva ter predstavnikom društev za trud, ki so ga v teh letih vložili v svoje delo na kulturnem področju ter orisal pomen kulturnega udejstvovanja. Poudaril je zlasti to, da sl bo mera) novi odbor še naprej prizadevati, zlasti v iskanju vseh možnosti za čim učinkovitejše razvijanje kulturnega dogajanja v vseh krajih, kjer živijo Slovenci v zamejstvu, za tesno sodelovanje z matično domovino ter seznanjati z našo kulturo tudi predstavnike večinskega naroda. Pomen Zveze in njenega dela na področju kulture ter nasploh pri uveljavljanju pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, je v svojem zahvalnem nagovoru poudaril tudi novoizvoljeni predsednik Rener. Za pndpredsednike so bili izvoljeni Niko Sirk za Trst, Rudi Pavšič za Goricr in Aldo KLdlč za Beneško Slovenijo. Tajnik za Tržaško je Vojko Slavec, za Goriško Marko Wal-tritsch, organizacijski tajnik je Nadja Kriščak, referent za preračun pa Dorica Kreševič. 0-stali odborniki so Franc Vec-chiet, Lidija Rupel, Milan Pahor, Marij čuk, Marko Kravos, Vojmir Tavčar, Mirko Kapelj, Zelenko Vogrič, Peppino Krisetig, Lucija Trušnjak. Na začetku seje je predsednik Palčič Izročil Odličje svobode, ki ga je podelila Zveza kulturnih organizacij Slovenije prosvetnemu društvu P'anlka Iz Ukev in prosvetnemu društvu Rečan z Ljes. tja ACEGA, ki ga je občinski odbor predstavil pred tednom dni. Razprava o obeh dokumentih se bo nadaljevala v ponedeljek, skoraj gotovo pa tudi v petek, 4. julija, ko bi se moral občinski svet izreči o drugem občinskem proračunu. Pred tem bodo svetovalske skupine podale svoje glasovalne izjave, ki bodo po naslednjem vrstnem redu: MSI, PR (Pecol Cominotto), Slovenska skupnost, MIT, KPI, PR (Erco-lessi), Lista za Trst, KD, PRI, PSDI in PSI. Po zaključeni razpravi in glasovanju o proračunu se bo dejavnost občinskega sveta prekinila do 19. septembra, ko se bo skupščina ponovno sestala. V včerajšnjo razpravo o proračunskih dokumentih so posegli le trije svetovalci: Lokar za Slovensko skupnost, Maccan za neofašiste in Poli za_ KPI. Svetovalec Lokar je ,tiypdorrfa ,v okvirnih dbrisih analiziral volilne fgzultate in ugotovil, da je lista, s tem da se je okrepila, pokazala, da ni nekaj minljivega in kratkotrajnega, zaradi česar jo bo treba upoštevati in se z njo soočati na konkretnih problemih. Vsekakor je še poudaril, da bo treba analizirati, kaj je pravzaprav pojav liste. Glede konkretnih problemov je v prvi vrsti omenil vprašanje odnosov, ki jih ima lista do Slovencev in pristavil, da ima po njegovem mnenju zgodovinsko priložnost za drugačno zasnovo celotnega vprašanja. Omenil je še vrsto drugih problemov, kot so n.pr. razlastitve in pomanjkanje dvojezičnih napisov, na rešitev katerih pa Slovenci čakajo z veliko potrpežljivostjo. Navezal se je tudi na govorice, po katerih naj bi v Bazovici odprli nov kamnolom. Glas SSk o proračunu, je zaključil Lokar, je odvisen od odgovora, ki jih bo PpT dala na vsa ta vprašanja. Komunistični svetovalec Poli je najprej govoril o proračunu podjetja ACEGA in navedel vzroke, zaradi katerih bo KPI glasovala proti dokumentu. V drugem delu svojega posega pa je govoril o občinskem proračunu in na začetku ugotovil, da se je nacionalistična napadalnost liste v zadnjem času še povečala, kar pa ni čudno, je še pristavil, saj posebna vladna komisija zaključuje delo za oblikovanje zakonskega osnutka o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ponovil je predloge KPI, da bi občina prešla v demokratične roke in še enkrat opozoril na nevarnost, ki bi jo za prihodnost mesta predstavljal sporazum med LpT in KD, Pričakovati je bilo, da bo v razpravo posegel tudi kdo iz demokri-stjanskih vrst, oglasil pa se ni nihče. Ni treba posebej poudarjati, da je KD takorekoč v slepi ulici, četrtkov sestanek strankine delegacije s vsedržavnim tajnikom Piccoli- jem pa ni izboljšal takega položaja. Po vesteh iz zanesljivih virov naj bi Piccoli praktično prepovedal sklepanje vsake oblike organskega sporazuma z listo; o vprašanju .uprav-ljivosti tržaške občine in pokrajine pa bo gotovo odločalo strankino vsedržavno vodstvo, ki se bo sestalo 15. julija. Včerajšnja politična kronika beleži še en sestanek med delegacijo LpT, ki so jo sestavljali Cecovini, Gambassini, Giuricin in Cesanelli in delegacijo KD, ki sta jo sestavljala načelnika svetovalskih skupin na občini in pokrajini Ri-chetti in Locchi. Sestanki med strankama se nadaljujejo ne glede na razvoj razprave o proračunu, delegaciji pa naj bi se ponovno sestali v prvih dneh prihodnjega tedna. S sinočnje občinske seje je še treba zabeležiti, da je skupščina vzela na- znanje odstop radikalca Pannelle, čigar mesto bo prevzel Marino Busdachin. Na začetku seje je župan odločno obsodil uboj rimskega sodnika Amata, svetovalec Monfalcon pa uboj dveh občinskih svetovalcev KPI v južni Italiji. DRUGE VrSTI NA ZADNJI STRANI Po daljšem času se je včeraj se-uovno sestal upravni svet Teatra stabile, ki je soglasno sprejel resolucijo, v kateri je rečeno, da popolnoma podpira stališče tržaške občine, ki se ne strinja z odločitvijo Lloyda A-driatico, da zaradi popravil na o-grevanju zapre gledališče Rossetti. Zaradi tega upravni svet pripominja, da bo Teatro stabile skušal najeta poslopje tudi za prihodnjo sezono, in potrjuje potrebo, da se dejavnost deželnega gledališča mora razvijata v ustreznih prostorih, sam Rossetti pa ne sme zapasti privatističnemu vodenju. Novice o odločitvi Lloyda Adriatico so seveda močno odjeknile v mestni javnosti, predvsem v umetniških krogih, največ pa seveda pri samem osebju Teatra stabile, ki je sklenilo, da skliče 24-urno stavko. Osebje gledališča je s tiskovnim sporočilom tudi obvestilo javnost, da si pridržuje pravico do drugih protestnih akcij v obrambo delovnega mesta in sedeža teatra samega. Osebje deželnega gledališča tudi poziva upravni svet, naj premosti vsa nesoglasja in naj končno reši odprta vprašanja ter zagotovi vsem uslužbencem kontinuiteto dela v gledališču. V Nabrežini srečanje med predstavniki sekcij KPI, PSI in SSk Delegacija KPI občine Devin Nabrežina se je v sredo, 25. junija sestala s predstavniki krajevnih sekcij PSI in SSk, da bi pregledala možnost za sestavo demokratične uprave v občini. KPI je predlagala ustanovitev organskega občinskega odbora, ki naj bd ga sestavljale tri stranke. V ta namen je predložila osnutek programa. Delegacije se bodo ponovno srečale prihodnji teden, da bodo nadaljevale soočanje glede programa. Koncert TPPZ za rusko mornarico V prostorni menzi Tržaškega arzenala - Sv. Marka je sinoči mogočno zadonela partizanska in borbena pesem slovanskih pa tudi dru gih narodov, ki so si z njo utrli, oziroma si še utirajo pot v svobodo. Bil je to celovečerni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki so mu tokrat čezvse pozorno in s spoštljivo'Zadržanim navdušenjem prisluhnili 'člani po1 sadk sovjetskih ribiških matičnih ladij »Botniški zaliv* in »Finski zaliv*. Kot sta naglasila oba ladijska poveljnika, je koncert pomenil za goste nepričakovano doživetje. Pevovodji Kjudru sta v topli želji, da bi TPPZ gostoval čimprej na sovjetskih tleh, darovala sliki Lenina ter ene od dveh ladij, v zameno pa sta posadki prejeli gramofonski plošči našega ansambla »Partizanska balada* in «Zemlja in narodi*. V priložnostnih govorih so z obeh strani poudarili nujo po miru in prijateljskem sožitju med narodi sveta. Partizanski zbor je to nujo izrazil s pesmijo bratstva Tito in koncert zaključil z veličastnim Šo-štakovičevim Kurantom, kateremu je sledila Internacionala, (dg) Giuliano in Maura Micalija iz Ricmanj je osrečilo rojstvo male MONICE Iskreno jima čestitajo, mali Monici pa želijo mnogo sreče v življenju z noni, nonota, tete in strici NENAVADNA PREDSTAVA V DOMU PR1STANIŠČNIK0V VSEUNIČUJOČA BLAZNOST KOT SPROSTITEV ČLOVEKA Gledališka skupina Domus de Janas presenetila z igro, ki je antiteza klasičnemu V pisani druščini smo sinoči v dvorani Doma pristaniških delav cev gledali predstavo «El entierro de la sardina» teatra-laboratorija Domus de Janas, In že na začetku se moramo vprašati: ali je šlo zares za predstavo, ali pa nemara za niz situacij, ki skušajo prikazati ničnost današnjega življenja, družbe, navad? Najbrž je res, da so bile prikazane situacije, fragmenti predstave prava blaznost, halucinacija in od bijajoč klic nerazumljive govorice, ki se je vila iz ust nastopajočih v že kar grotesknem in bolečem brbljanju. Nekje je bilo zapisano, da predstava spominja na umetnost znamenitega Goye, na njegovo neusahljivo voljo po totalni svobodi, tako ideološki kot miselni, ki meji že na anarhijo. Popačeni obrazi, črno bela igra luči, kri in stokanje resda spominjajo na španskega slikarja, ki ga skupina Domus de gledališču Janas skuša seveda preoblikovati in posodobiti. Brezsmiselno bi bilo iskati povednost sinočnje «igre» in če že moramo izcimiti poanto naj bo dovolj, ko rečemo, da je blaznost ljudi vseuničujoča in obenem tvorna, da je blazni razum človeka u-stvaril model življenja, ki človeka oklepa in ne pusti, di bi se telo in razum razbohotila do skrajnih meja, v igro brezmejnega vesolja in etra. Resnici na ljubo pa je treba poudariti, da je «El entierro de la sardina» za Trst brez dvoma gledališki dogodek, saj nimamo priložnosti srečevati se s takim gledališčem. ki je popolna antiteza klasičnemu, navadnemu gledališču, splošno znamen in poznanem. Res pa je tudi, da to ni bila vrhunska in povsem nova postavitev, saj smo imeli priložnost videti podobno tudi v Ljubljani v začetku sedemdesetih let. NA POBUDO RAZISKOVALNE DRUŽBE TRIESTECONSULT • ----—------------ Študija o učinkih sporazuma EGS-SFRJ na gospodarsko stvarnost v naši deželi Poizvedovanje bo zajelo tudi vprašanje proste industrijske tone na Krasu v smislu osimskih dogovorov, trajalo pa bo predvidoma štiri do pet meseiev Družba Trieste - Consult, ki s svojo študijsko - raziskovalno dejavnostjo skuša prispevati k socialnemu in gospodarskemu razvoju tako v deželi Furlani ji-Julijski krajini kot drugod na italijanskem ozemlju, bo s sodelovanjem mednarodnega raziskovalnega zavoda Battelle iz Ženeve izvršila temeljito poizvedovanje o tem, kako bosta sporazum gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo ter povezava med njim in osimskimi dogovori učinkovala na družbeno-gospodarsko stvarnost naše dežele in seveda še posebej Trsta. Poizvedovanje naj bi trajalo štiri do pet mesecev, vsekakor pa naj bi se zaključilo pred koncem tekočega leta, odvijalo se bo tudi ob sodelovanju tukajšnjih univerzitetnih raziskovalcev, njegove izsledke pa bodo predstavili javnosti na razširjeni tiskovni konferenci, h kateri bedo povabili tudj visoke osebnosti EGS. Polovico izdatkov potrebnih za izpeljavo študije bo krila naša deželna uprava (šlo bo za več deset milijard lir) To so povedali na včerajšnjem snidenju s predstavniki tiska in drugih sredstev javnega obveščanja, ki ga je vodil predsednik družbe Trieste - Consult Renzo Riccini, iiiiiiiiiiiniiMMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMMiimiiiKfiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiniinntinniiiiiniiinnB V KRIŽU ODPRLI 13. RAZSTAVO VIN Danes se vzameta ELIZA in WALTER Mnogo sreče jima želi TFS «Stu ledi* STANOVANJSKI IZGONI Damoklejev meč nad 200 tržaškimi družinami Danes stopata na novo življenjsko pot ELIZA SANCIN in WALTER SMOTLAK Mnogo sreče in zdravja na novi življenjski poti jima želijo pevci in KD Valentin Vodnik iz Doline. Nobena družina ne sme na cesto, dokler ne bodo zagotovljena točna in konkretna jamstva za u-reditev stanovanjskega vprašanja. To je sinoči izjavila v posebnem poročilu pokrajinska sindikalna zveza gradbenih delavcev FLC (CGIL-CISL UIL) ob skorajšnji zapadlosti zadnjega odloka številnih stanovanjskih izgonov na Tržaškem in splošno v F-JK. Po znanih zapleBjajih v zvezi z vprašanjem sodnih izgonov (po členu 59 vsedržavnega zakona štev. 392) in ko je vse kazalo, da se bo zadeva najbrž zavlekla še v nedogled — saj so pristojne oblasti tako na vsedržavni kakor tudi na krajevni ravni od lanske jeseni konkretno pustile, naj gre vprašanje predvidenih sodnih izgonov svojo pot, ne da bi izkoristile razne o-dloge za prevzem prepotrebnih u- krepov — je vest o vladnem sklepu, da ne bo dovolila nobenih novih odlogov na tem področju, tudi pri nas ponovno potisnila z vso o-strino v ospredje to vprašanje. V naši deželi so dejstva praktično naslednja: 1. julija bodo sodni izgoni pognali čez noč na cesto o-krog 680 družin, od tega 140 na Goriškem in 200 na Tržaškem. Položaj je najslabši prav v Trstu, kjer so vsi predvideni sodni izgoni praktično »izvršni*, saj so bile vse možnosti za njihovo odložitev po veljavni zakonodaji že izkoriščene. Groteskno pa pri vsem tem je, da je občinska uprava pred časom s posebno anketo ugotovila, da je v Trstu danes neoddanih in torej praznih okrog 4000 stanovanj, med katerimi je gotovo tudi toliko takoj vseljivih enot, da bi bil problem novih brezdomcev rešen, ko bi se iz- gnane družine lahko enostavno »preselile* v neoddana stanovanja. Pred kratkim so se v Trstu zbrali na skupščini člani združenja hišnih lastnikov, vendar na shodu ni prišlo do nobenih ponudb, da bi kdo prek občinske uprave, Zavoda za ljudske gradnje oziroma prek sindikalnih organizacij stanovanjskih upravičencev dal na razpolago neoddana stanovanja za družine, ki jim prihodnji teden preti sodni izgon. Sindikalne organizacije (SUNIA, SICET, FLC) v tej zvezi poudarjajo, da sta tržaška občinska uprava in IACP v preteklih mesecih sicer rešila nekaj izredno kočljivih primerov stanovanjskih izgonov, da pa so ostali zasebni lastniki stanovanj, velika gradbena podjetja, finančne družbe, zavarovalnice in banke, ves ta čas povsem ob strani s stotinami neoddanih stanovanj, Do 1. julija pa bo vendarle treba nekaj ukreniti, da bo 200 družinam na Tržaškem in preostalim 480 družinam v Furlaniji - Julijski krajini — isti problem pa velja seveda za vso Italijo — zajamčeno ob izgonu novo dostojno bivališče. Nobena družina ne sme na cesto, na-glašajo omenjene sindikalne organizacije, na vlado, prefekturo, občino, pokrajino in deželo pa je treba pritisniti, da se v tem trenutku soglasno zavzamejo za politično rešitev tega perečega problema ter da zastavijo skupno z delavskimi sindikati in z organizacijami stanovanjskih upravičencev vse sile za izbojevanje te socialne bitke proti očitnim špekulacijam določenih interesnih skupin okrog neke dobrine — človeka dostojnega bivališča — do katere ima vsaka družina u-stavno pravico. Včeraj popoldne so v Križu odpr li 13. razstavo in pokušnjo vin, ki jo je organiziral konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine ob sodelovanju z vaškimi društvi PD in ŠD Vespa ter ŠD Mladina. Ta društva so prispevala razstavi pester kul-turno-zabavni spored, obenem pa skrbijo tudi za prigrizek v dobro založenih kioskih. Prisotne, ki so se zbrali v lepem številu, da bi pokusili pristno domačo kapljico, je v imenu prirediteljev pozdravil predsednik konzorcija Miloš Košuta. Spored razstave predvideva za danes ex tempore, ki se ga lahko u-deležijo osnovnošolci in dijaki nižje srednje šole. Zbirališče za vse, ki bi se radi pomerili v likovnem izražanju, je na razstavnem prostoru pri spomeniku ob 15. uri. Za ljubitelje kart pa je predviden turnir v »briškoli*. Za jutri so na sporedu nastop baletnih skupin društev Mladine in Tabora ter nastop dekliškega pevskega zbora Vesna. Ob 20. uri bodo nagradili najlepše risbe ter podelili priznanja najboljšim vzorcem vina. Na sliki: predsednik konzorcija pridelovalcev vin Miloš Košuta pozdravlja goste. ob katerem sta bila član njenega upravnega sveta Armando Zimolo in tajnik Fabrio Zanetli. Dr. Piccini je izrecno poudaril, da se bo poizvedovanje odvijalo v znamenju najstrožje objektivnosti, da bo slonelo na pristni znanstveni podlagi in da bodo rezultati kar najbolj praktične narave, tako da bo nanje mogoče res oprijemljivo računati pri načrtovanju dvo in večstranskih gospodar skih odnosov. Študija Trieste - Consult/Battelle naj preveri, kot izhaja iz včerajšnje tiskovne konference, kako utegne vplivati na proizvodno stvarnost Furlani je-Julijske krajine v konkurenčnem smislu okoliščina, da bo Jugoslavija na osnovi sporazuma z EGS izvažala na področje deveterice svoje industrijsko in kmetijsko blago brezcarinsko in da bodo po- SSS. IŠ&SnS« set oseb) bo bsdatje. prouOi^ .b mestnost ohranitve in morebitne raztegnitve obstoječih obmejnih sporazumov v luči nove stvarnosti, ki jo nakazujeta pogodba EGS-SFRJ in Osimo; tu so mišljeni sporazuma iz 1. 1855 o osebnem in o maloobmejnem blagovnem prometu ter posebna operacija Alpe-Adria. Poizvedovanje bo zajelo seveda tudi vprašanje delovne sile spričo dejstva da predvideva sporazum med Jugoslavijo in EGS takšno ravnanje z jugoslovanskimi delavci v tej ali drugi državi članici deveterice kakršno velja tam za domačo delovno silo. Študija naj bi poleg gornjega pokazala, kakšne perspektive se odpirajo podjetništvu v naši deželi na področju industrijskega in trgovinskega sodelovanja tako spričo iz-gledov o širjenju proizvodnje kot spričo predvidevanj < ustanavljanju mešanih družb; problematiko bodo raziskovalci zajeli upoštevajoč tudi jugoslovansko zakonodajo tam, kjer se ta nanaša na nameščanje tujih industrijskih obratov na domačih tleh. V tem okviru bodo razčlenili tudi vlogo, ki jo Trst lahko odigra v sklopu sporazuma EGS-SFRJ storitvenem in finančnoposredni-škem smislu. Zasnova poizvedovanja je torej takšna, da ne more mimo vpraša nja industrijske mešane proste co ne na Krasu, kot jo predvidevajo osimski dogovori, to pa ne glede na njeno lokacijo, kakor so izrecno naglasili na tiskovni konferenci, študijska ekipa bo vzela v poštev možnost morebitne prikrojitve davčnih in carinskih predpisov, katerim naj bi bila podvržena industrijska proizvodnja v mešani coni, razen tega bo preverila obete za izvoz te proizvodnje v tretje države. Spričo dokajšnjega pomena poizvedovanja so zagotovili svojo zaslombo pri njegovi uresničitvi vsi člani družbe Trieste - Consult, to so Assicurazioni Generali, Riunione Adriatica di Sicurtš, Lloyd Adriatico Assicurazioni, SASA Assicurazioni Riassicurazioni, trgovinska zbornica, združenje industrijcev in Tržaška hranilnica, poleg njih pa še drugi gospodarski organizmi in podjetniški krogi iz naše dežele, tako zlasti z Goriškega. Pobudniki poizvedovanja so s študijo že seznanili seveda krajevne ustanove, pa tudi sindikate, (dg) • Danes ob 18, uri bodo na pomorski postaji odprli antološko razstavo 83-letnega tržaškega umetnika Giannina Marchiga, ki se po dolgem premoru, ponovno predstavlja tržaškemu občinstvu s svojimi grafičnimi listi. Razstava prikazuje u-metnikovo pot od leta 1912 do 1977. Razstavo, ki bo odprta do 31. avgusta, prireja tržaška občina v sodelovanju z deželo Furlanijo - Julijsko krajino in s tržaškim muzejem »Revoltella*. UIL za okrepitev tržaškega ladjedelstva Tržaško pokrajinsko vodstvo sindikalne organizacij« UIL je včeraj vzelo v pretres stališča, ki so 56 izoblikovala na vsedržavni konferenci o ladjedelstvu — konferenca je bila v Livornu v času od 18-do 20. junija — in sestavilo dokument, v katerem naglasa nujnost nove okrepitve ladjedelske dejavnosti na območju Trsta in Tržiča. Dokument se ukvarja tudi z najnovejšimi dogajanji okrog priprave vladnega »paketa* za zajezitev inflacije in nov zagon vsedržavnega gospodarstva ter v tej zvezi zavzema odločno odklonilno stališče do kakršne koli okrnitve premične lestvice in do možnosti devalvacij* italijanske valute. Danes v Boljuncu seminar ni; o alternativni energiji Danes ob 9. uri se v občinskem gledališču France Prešeren v Be ljuncu prične seminar o alternativni energiji, o njeni uporabi in možnosti prihranka tradicionalnih energetskih virov. Na seminarju, ki se bo nadaljeval tudi jutri, bodo * svojimi referati prisotni prof. Zor-zoli, inž. Vidmar, prof. Costa, dr. Marchigiani, dr. Gombach ter dr. Toselli. ZAHVALA Odbor sekcije VZP' - ANP1 ** Križa se zahvaljuje vsem udeležencem partizanskega praznika, pevskemu zboru PD Vesna, bale'u ŠD Mladina, baletno - umetniški skupim »Gorjanac* iz Djakova, tov. Stanku Jazbarju za izdatno pomoč, govornikom, lastnikom zemljišč ter vsem. ki so nam brezplačno in požrtvovalno pomagali za uspešni zaključek. f Čestitke Ob rojslvu male MONICE iskren* čestitke Giuliani in Mauru, Nive* ter Marjan. Danes praznuje 17. rojstni da« IGOR GRGIČ s Padrič. Vse najboljše mu želijo mama, sestri T*‘ tjana in Sonja, nona, nono in Moj*8, Te dni praznujeta v Gornjem koncu (Kreglje) MARIJA in DANfl£ KLUN srebrno poroko. Vse najboljše jima želi nečakinja Mariza * družino. VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza ponovno obveži® vse zainteresirane, da zapade danes, 28. junija, rok za predstavit*® prošenj za dosego posojil v sklad« z zakonom številka 457/78. Ta kon predvideva finansiranje poPr8‘ vil že obstoječih stanovanjskih bi*-Posojila znašajo lahko največ ™ milijonov lir. Vabimo torej vse zainteresirane, da se zglasijo v uradih Kmečke zveze za nadaljnje lfli formacije ter izpolnjevanje prošem samih. Opozarjamo zlasti vse d" ste, ki so v januarju 1979 že Podstavili prošnjo za dosego posojila * skladu z zakonom številka 457, vendar so jim pristojne deželne obla®0 prošnjo zavrnile, da ponovno zapre sijo za posojilo. Tajništvo K" Razstave V prostorih Turistične in leto®£ ščarske ustanove v Scsljanu j* °d prta razstava lesenih soh in kip^ Bogomile Doljak. . Danes, 28. junija, bo na Pomor®** postaji ob 18. uri otvoritev razstav* slikarja Giannina Marchiga. R®*' stavljene bodo slike, ki jih je d” stvaril med leti 1912 in 1977. Prosvetno društvo Rovte-Kolonk*" vec izreka globoko sožalje druži® ob nenadni izgubi Celestine Deb*®" nardi roj. Vever. Kino Aldebaran 17.00 «Dietro la faccia-ta» in 21.15 na Gradu sv. Justa »Gran gabo* in «Viale del tramonto*. Erich von Stroheim. (V primeru slabega vremena bo film v kinodvorani Aldebaran.) Nazionale 15.45 «La clinica delle su-persex». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston 21.30 «Amore al primo mor-so». G. Hamilton. Ritz 16.00—22.15 «Ecco noi per e-sempio...» A. Celentano, R. Poz-zetto, R. Bach. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00—22.15 «Cuba». S. Con-nery. Barvni film. ; Excelsior 17.00 «Una donna come Eva». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30—22.15 »Lo scono-sciuto». Alain Delon. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Penice 17.00 «Bruce Lee - supercam-pione*. Barvni film. I Mignon 16.30 «11 gatto venuto dallo 1 spazio». Barvni film. i Pilodrammatico 15.30—22.00 «Eros love». Prepovedan mladini pod 18. j letom. j Cristallo 16.30 «Shocking». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Sindrome cinese*. Barvni film za vsakogar. Aurora 15.45 «Provaei ancora Sam*. W. Allen. Barvni film Capitol 16.00 «Cane di paglia*. D. Hoffman. Barvni film Prepovedan mladini pod 18. letom. »ittorio Veneto 16.30 «Che coppia quei due*. Barvni film za vsa-I kogar. Izleti Kriška sekcija KP1 priredi 31. av-Susta letos izlet z letalom v Moskvo •O Leningrad. Vpisovanje in informacije vsako nedeljo od 11. do 12. i mre v kriškem Ljudskem domu ali ®a tel. 220213 v popoldanskih urah. ! Združenje UNION priredi enodnevni izlet v Goričane in na Je-®?fsko v nedeljo, 6. julija. Informa-j ®}ie na sedežu združenja UNION -Ul. Valdirivo 30, telefon 64-459, vsak dan do 17. ure do 19.30 razen ob j Ponedeljkih in sobotah. SPDT priredi v nedeljo, 6. julija avtobusni izlet v dolino Trente z ®8ledom izvira Soče in doline Zadaje Trente. Za trenirane planince je Predviden vzpon na Rombon. Vpijanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. *rančiška 20/n do vključno srede julija 1980. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 28. junija ; Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 40.58 — Dolžina dneva 15.40 — Lu-a® vzide ob 20.56 in zatone ob 5.29. Jutri, NEDELJA, 29. junija PETER in PAVEL Jreme včeraj: najvišja terupetatu-a 18 stopinj, najnižja 14 stopinj, Jd 18. uri 17,5 stopinje, zračni tlak daft.3 mb ustaljen, veter 4 km na j*h> vzhodnik, vlaga 60-odstotna, ne-r* pooblačeno, morje rahlo razgi-“aho, temperatura morja 20,6 stop. ROJSTVA IN SMRTI .Rodili SO SE: Guido Lucchese, Jlarco Petronio, Valentina Zaina, a*eonora Zigante, Diego Favretto. UMRLI SO: 78-letni Carlo Blizki. 80-letna Angela Pisek, 69-letna ijalia Zuttion, 62 letni Francesco Tascotto, 66-letri Pasquale Palum-N 68-letna Italia Sartori por. Va ^tto, 77-Ietna Teresa Cressevich ^ • Smillovich, 61-letna Celestina i ever por. Debernardi. dnevna služba lekarn ! (od 8.30 do 20.30) ™rg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia 1, Ul. dei Soncini 179, Ul. Re ^Itella 41 °d 8.30 do 13. in od 16. do Z1' 30) rrg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. NOČNA služba lekarn „ (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. I.KKARNF V OKOLIC) , Bnljunec: tel 228 124; Bazovica h1 226 165; Opčine: tol. 211 (Kil, P«ek: tel. 225 141; Božje pol.je. •8(|nik: tel. 225 596, Nabrežina: tel f, 121; Sesljan; tel. 209 197, žavlje: *'■ 213 137;' Milic: tel. 271 124 KD F. PREŠEREN IN MLADINA IZ BOLJUNCA vabita na tradicionalno ŠAGRO NA «GORICI» DANES, 28. junija, od 20.30 do SUPERGROUP 1. ure ples z ansamblom JUTRI, 29. junija, ob 9. uri otroški slikarski ex tempore in tek po boljunskih ulicah ob 18.30 koncert godbe na pihala «Breg», nastop učencev osnovne šole «F. Venturini* iz Boljunca in otroške folklorne skupine «Rdeča zvezda* iz Saleža in Zgonika ob 20.30 do 1. ure ples z ansamblom SUPERGROUP PONEDELJEK, 30. junija, od 20.30 do 1. ure ples ob zvokih »VESELIH GODCEV* iz Boljunca Za jedačo in pijačo poskrbljeno! KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE v sodelovanju s PD VESNA - ŠD MLADINA - ŠD VESNA vabi na XIII. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN v Križu pri Trstu v dneh 28. in 29. junija 1980 Na programu je; vsak večer PLES (danes in jutri igra priznani ansambel LOJZETA FURLANA) - briškola in ex tempore za otroke (danes) - dekliški pevski zbor PD VESNA ter baletni skupini ŠD MLADINA in PD TABOR (jutri) Jutri popoldne VELIKA TOMBOLA Preskrbljeno je za dober prigrizek 13. občni zbor NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V TRSTU bo v torek, 1. julija 1980, ob 18. uri v TRUBARJEVI ČITALNICI, Ul. sv. Frančiška 20/I. ŠZ GAJA priredi danes, 28., jutri 29. in 30. t.m. ŠAGRO V GROPADI Za ples bo igral ansambel TAIMS Šolske vesti Devinsko - nabrežinska občinska uprava sporoča, da bo vpisova: nje za šolsko leto 1980 - 81 L, 2. in 3. jljllija od ‘9. ttltt 12.,-ur^v posameznih sedežih''otroških vrtcev. vpi* 1. so ali bodo dovršili do 28. 2, 1981 vsaj tri leta starosti; 2. ki imajo stalno bivališče v tukajšnji občini. Šola Glasbene matice - Trst Obveščamo gojence, da morajo potrditi vpis za šolsko leto 1980/81 do vključno 30. junija od 9. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, Ul. Ruggero Manna 29, telefon 418 605. Odprto je tudi vpisovanje za nove gojence. Kdor se želi pridružiti mladinskemu pevskemu zboru naj pride v spremstvu staršev v ponedeljek, 30. junija, ob 18. uri na šolo Glasbene matice. V poštev pridejo otroci ri letnika 1966 do 1971. Razna obvestila Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da je nova številka (13) z dne 21. junija 1980 petnajst-dnevnika LA GAZZETT/ DEI CON-CORSI že prišla. Kdor se zanima za natečaje za delovno mesto, lahko dobi časnik na vpogled v knjižnici. KD Vesna prireja danes, 28. junija v okviru razstave domačih vin v Križu slikarski ex tempore za o-troke, ki obiskujejo vrtec ter osnovno in nižjo srednjo šolo. Zbirališče ob 15. uri na razstavnem prostoru. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 ZAMENJAM novo stanovanje v Ses-ljanu s hišico ali majhnim zazidljivim zemljiščem na Proseku, Opčinah ali v Nabrežini. Telefon 209-276. V PETEK je iz stanovanja hišnika v Kulturnem domu v Gorici izginil rdeči maček z dolgim košatim repom. Kdor je mačka našel, naj ga vrne ali telefonira na tel. 33288. URADNICA nujno išče v najem stanovanje za tričlansko družino, po možnosti v (jfevffiško - nabrežinski občini, Telefon..200-142 ali 200-127. KUPIM otroški voziček. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 213-410. LJUBITELJE pristne domače kapljice vabimo k Čočevim v Doberdob, kjer so odprli osmico z belim in črnim vinom. OSMICO je odprl Karlo Škabar v Repnu štev. 23. Toči teran. OSMICO sta odprla Marcel in Berta Nadlišek na Katinari. Točimo črno in belo vino. ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni nošene in vlečne traktorske atomizerje od 200, 300 in 600 litrov, freze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše nremera cr centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica. Carduccijeva ulica 33. tel 2758. OSMICO je odprl, Ivan Terčon • Mavhinje 42. Toči belo in črno domače vino. OSMICO je odprl Josip Lavriha (Dolina 233). Toči belo in črno vino. KUPIM hišo ali stanovanje z vrtom in garažo, v okolici Ulice Rossetti ali na Škorklji. Telefonirati na številko 61 369. od 8.30 do 12.30 a! od 15.30 do 19.30. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8 ure tel 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od " dr 20 ire tol 68441. ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI BRESCIANI BRUNO UL. NAZIONALE 47 - OPČINE (Trst) IGMS hladilniki «freddo alluminio« pralni stroji s stranskim ali zgornjim polnjenjem štedilniki «multiforno» 250° ZUPAN VID PRIMOŽIČ NA PRVI SEJI OBČINSKEGA SVETA «Nova občinska uprava v Sovodnjah bo nadaljevala delo prejšnjih uprav» Podžupan je Vlado Klemše, odbornik dr. Jožko Prinčič, namestnika pa Dominik Juren in Marjan Devetak - Prejšnji župan Jožef Ceščut se je zahvalil zn dosedanjo podporo prebivalstva in zaželel novemu občinskemu svetu uspešno delo Sovodenjski župan Vid Primožič Kot smo že včeraj na kratko sporočili, je bil Vid Primožič v četrtek zvečer izvoljen za novega župana sovodenjske občine. Na prvi seji pred približno tremi tedni izvoljenega občinskega sveta so, po ugotovitvi, da so vsi svetovalci izvoljivi, prišli na glasovanje o županu. Za Primožiča je glasovalo enajst svetovalcev Liste občinske enotnosti, en glas je bil za Klemšeta, tri glasovnice pa so bile bele. Na naslednjih volitvah je bil za podžupana izvoljen Vlado Klemše z 12 glasovi, za odbornika dr. Jožko Prinčič z enajstimi glasovi, svetovalec Emil Tomšič je dobil tri glasove. Iz glasovanja je bilo očitno, da je hotela opozicija s svojim posegom onemogočiti že prej sklenjen sporazum v večinskih vrstah, pa se je večina temu s pravilno taktiko izognila. Spominjali so se namreč podobnega dogodka pred petimi leti. Tudi pri glasovanju za namestnika v odboru je bilo nekaj podobnega. Dominik Juren je dobil 14 glasov, Marjan Devetak pa 11 glasov. Naj povemo še da sta Emil Tomšič in Narde Florenin dobila po dva glasova vsak. Za skrutinatorje so bili svetovalci Rafko Butkovič, Branko Černič in Boža Pižent. Naj povemo še, da so tokrat v sovodenjskem občinskem svetu tudi dve svetovalki, kar je, če nas spomin ne vara, prvič. Obe sta bili izvoljeni na Listi občinske^lng^,. Po .izvolitvi se, je novi župan Vid Primoeiče-igftbvalil najprej prebivalcem, ki-so na-volitvah dokazali svojo demokratično privrženost, zatem pa svetovalcem, ki so izvolili njega in odbornike. «Upam in želim, da bom izvrševal dolžnost, ki so jih nam vsem zaupali volivci*, je dejal župan, ter apeliral na ves občinski svet, torej tudi na opozicijo in na vse prebivalstvo, da pomaga pri upravljanju občine, saj bodo lahko samo tako doseženi u-spešni rezultati. «Nadaljevali bomo delo prejšnje občinske uprave, na čelu katere je bil skoro trideset let župan Jožef češčut, njemu in njegovim sodelavcem se moramo zahvaliti za vse, kar so dobrega ža nas napravili*, je še dejal Primožič, «njim moramo namreč dati priznanje za vsestransko prizadevanje v korist vse občinske skupnosti*. Remo Devetak, načelnik opozicije Slovenske skupnosti, je dejal, da bo njegova skupina sodelovala z občinsko uprav tudi z opozicijskih stališč, omenil je neka nesoglasja v večini v prejšnji mandatni dobi in izrazil željo, da ne bi do takih primerov prišlo v bodoče, bil pa je skrajno polemičen s socialistično in komunistično stranko in njuno politiko. Ob zaključku seje je Primožič povabil med svetovalce še dolgoletnega župana Jožefa češčuta (ta je sledil z drugo publiko, med njo je bil tudi dolgoletni podžupan in odbornik Janko Cotič, celotnemu poteku te umestitvene seje), ki je vsem svetovalcem zaželel vse najbolje pri njihovem nadaljnem delu v korist vse sovodenjske občinske skupnosti. «Naša občina je zrasla iz narodnoosvobodilnega boja, upoštevajoč to dejstvo smo delovali vsa povojna leta in menim, da boste tudi v bodoče, brez razlik upoštevali ideje naših borcev, v dobrobit vse naše slovenske sovodenjske skupnosti*. Po teh besedah so se bivši župan češčut, novi župan, odborniki in svetovalci ter publika poklonili s polaganjem cvetja padlim borcem, tako v veži županstva, kjer je tabla z imeni vseh padlih, in pred spomenikom, ki stoji pred županstvom. • Na ministrstvu za zunanje zadeve potrebujejo vrsto uslužbencev za njihove službe. Kdor želi podrobnejše informacije naj se javi v kabinetnem uradu goriške prefekture. • Tri tedne bodo letovali v Forni di Sopra številni goriški otroci, ki bodo tja odpotovali na stroške pokrajinskega odbora Rdečega križa v Gorici. Odhod bo iz Ulice Codel-li v sredo, 2. julija, ob 8. uri. LETOS ZE DESETIC ZAPOREDOMA 5. in 6. julija v Števerjanu festival zabavne glasbe Za nagrade se bo potegovalo 22 skupin iz ilalijanskega in avstrijskega zamejstva, Slovenije in Švedske V dneh 5. in 6. julija bo v For-mentinijevem parku v števerjanu deseti festival domače glasbe, ki ga prirejata prosvetno društvo <>iiiii«vtiii«iiiiiaiiiaiavfiitiiii>«i>ii>aiiii«aiiiiii«*iii«aiia«ttiaiii«aiiBi*itiiiiati VČERAJ JE BILA SKUPŠČINA V PODGORI Skrbi in težave za ohranitev delovnih mest v podgorski tekstilni in drugih tovarnah Poleg zastopnikov strank in sindikalistov je govoril tudi deželni odbornik De Carli Dežela pripravljena pomagati tovarni, a pod pogojem, da se ta postavi na trdne noge Kakšen je izhod iz krize podgorske predilnice? O tem se sprašujejo vsi, v prvi vrsti seveda prizadeti delavci, zatem politiki, sindikalisti, trgovci, vsa goriška javnost. O tem je bilo spet govora na včerajšnji skupščini v tovarniški menzi, na katero je prišlo približno tisoč ljudi. Na skupščino so povabili tudi sindikaliste in politike. Prišli so zastopniki enotne sindikalne federacije, zastopniki strank KD. KPI, PSI, PSDI in PDUP, zastopniki sindikalnih svetov drugih goriških tovarn, deželni svetovalci raznih strank in deželni odbornik za industrijo De Carli. Uvodoma je o položaju v tovarni, kjer je sedaj zelo veliko ljudi v dopolnilni blagajni (tisti ki so v dopolnilni blagajni že tri leta zadnjih pet mesecev niso dobili pre-jemkov, sedanji upravfljp.^vef ,, pa grozi z .zaprtjem tovarne), govoril sindikalist Ferlat. Zatem, smo čuli glasove rajnih .^ucftUjj« za socialdemokrate, Tomata za pokrajinsko upravo, Brancatija za krščan. sko demokracijo, Bučo vini ja za komuniste, Del Bena za socialiste, Barazzuttija za PDUP, nekaterih delavcev in končno še govor deželnega odbornika De Carlija in zaključni poseg deželnega tajnika sindikata tekstilcev Padovana. Seveda so bili posegi različni, vsak je skušal vleči vodo na svoj mlin in tu pa tam so padali medklici, kritike, prišlo je do žvižganja. Bile so izrečene kritike na račun sedanjega upravnega odbora, prejšnjih lastnikov, političnih strank, krajevnih ustanov in deželne uprave. Brez kritičnih pripomb so ljudje poslušali poseg deželnega odbornika za industrijo, saj je prav od dežele in njenih finančnih posegov odvisno ali se bo tovarna, čeprav z manjšim, številom zaposlenih, obdržala. Odbornik De Carli je še enkrat orisal finančni načrt za rešitev to-, varne in posodobitev strojev ter naprav v njej. Načrt so pripravili strokovnjaki, on ga je sprejel potem ko je prišel v deželno vlado pred dvema mesecema, za sanacijo tovarne je potrebnega precej denarja, ki ga je dežela voljna dati (v začetnih treh letih 14 milijard lir). Treba pa je da bo sanacija zares nekaj resnega, da se ne bomo čez nekaj let spet znašli v težavah. To velja tudi za druge podobne primere v deželi. Dejal je. da je treba ločiti podgorsko tovarno od koncerna Bustese, da so neki novi zasebni tovarnarji voljni prevzeti tovarno. Sedaj pa ni denarja za plačilo surovin, ki so potrebne za nemoteno produkcijo (zato je prišlo do nadaljnjih posegov na področju dopolnilne blagajne), niti ni lavcev, ki so že več mesecev brez prejemkov. Upravni svet mora deželi zagotoviti, da bi predujem 2.100.000.000 lir uporabil zares v te namene, je dejal De Carli, ne pa da plača kake zaostale obveznosti. Če bo sedanji upravni svet dal to garancijo, bo dežela dala ta denar, je dejal deželni odbornik, in sindikat mora deželi pri tem pomagati. Stvari pa je treba rešiti takoj, kajti čas teče in bolj kot gremo naprej, manj je možnosti za rešitev krize. Sindikalist Padovan pa je dejal, da se bo treba soočiti z deželno u-pravo, da se uredijo stvari na področju industrijske dejavnosti na Goriškem in Tržaškem, kajti v teh dveh pokrajinah so tovarne v kri- denarja. s katerim bi plačali dopol- zi, medtem ko je položaj v Vidmu nilno blagajno tistim stotinam de-l in Pordenonu normalen. niiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiMiiiHtiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiitiiiiiimaMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiititiiiiimtiiiitiimiiin SEJE RAJONŠMSIET OV MED 7. M 16. JULIJEM 13 za finalno tekmovanje, ki bo naslednji dan, v nedeljo, 6. julija, ob 17. uri. Napovedovalec bo tudi letos Marjan Šneberger iz Ptuja. Organizatorji se bodo za ocenjevanje glasbenega in besednega dela skladb posluževali dveh komisij. V prvi so Lojze Hlede iz Števerjana, dr. Andrej Bratuž iz Gorice, Tulio Možina z Opčin, dr. Igo Radovič iz Nabrežine, Tomaž Tozon iz Ljubljane, Janez Beličič z Opčin, Marjan Stare in predstavnuc revije «Siop» iz Ljubljane. V drugi pa so Ivo Bolčina, Tomek Vetrih, oba iz Gorice, ter Emil Valentinčič iz števerjana. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani Sedejevega doma. Organizatorji festivala so poskrbeli tudi za prigrizek in pijačo. V Sovodnjah ocenjevalni kolesarski izlet Jutri zjutraj bo v okviru poletnih praznovanj v Sovodnjah drugi ocenjevalni kolesarski izlet. Začetek je predviden za 9.30 izpred kulturnega doma, vpisovanje pa bo zjutraj pred startom. Vpisnina znaša 2000 lir za udeleženca, ki bo dobil ob koncu manifestacije spominsko medaljo. Kolovožnje, ki bo potekala iz Sovodenj na Vrh, po Doberdobu, Poljanah, Dolu, Rupi in Peči s ciljem spet pred kulturnim domom v Sovodnjah, se lahko udeležijo ekipe, sestavljene iz vsaj dveh ali največ petih kolesarjev. Vsaka ekipa bo morala prevoziti progo v čim bolj točnem času treh ur (ekipe bodo startale s presledkom dveh minut); vsaka razlika v času, ki ne bo prekašala 10 sekund, ne bo ocenjena, večje razlike pa bodo penalizi-rane s tremi točkami vsakih 5 sekund, čas prihoda na cilj bo zaznamovan v trenutku, ko bo ekipa oddala kuverto z vprašanji; ki jo bodo razdelili pred startom. Organizatorji si ne prevzemajo odgovornosti za morebitne poškodbe kolesarjev na progi, zato se priporočajo udeležencem, da spoštujejo vse prometne predpise. Praznik petja v Biljah Čeprav so pogovori med raznimi strankami v Gorici in v Krminu na skoro vsakodnevnem redu in se na teh sestankih soočajo stališča za morebitne rešitve na goriški občini in pokrajini ter v Krminu (v drugih krajih nimajo problemov) in ni še dano vedeti kaj bo iz tega, saj ni še jasno ali bomo v Gorici imeli petstrankarsko, štiristrankarsko, tri-strankarsko ali celo dvostrankarsko koalicijo, se bodo morali člani rajonskih svetov sestati v prvi polovici julija. Zakon namreč predvideva, da mora priti do umestitvenega sestanka rajonskih svetov najkasneje trideset dni po proglasitvi izvolitve članov teh svetov. Proglasitev je bila istočasno s proglasitvijo izvoljenih občinskih svetovalcev, ni pa zakonsko določeno, v katerem roku se mora sestati na prvo sejo občinski svet. Z občine so nam včeraj javili, da bodo umestitvene seje rajonskih iiMiiiiiiiiiiniiiniiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii TISKOVNA KONFERENCA OB SKLENITVI POSVETA O TEM Do leta 1984 dograditev avtoceste ki bo povezala Videm z A vstrijo Zaradi številnih omejitev imajo projektanti avtoceste po Kanalski dolini zvezane roke - Občani Kluž zaradi njene trase letos niso šli na volitve Z včerajšnjim ogledom gradbišč avtoceste Videm - Amaro ter Car-nia - Trbiž so sklenili dvodnevni posvet strokovnjakov desetih srednjeevropskih držav o izgradnji avtomobilske ceste Gdansk - Ankara, deset tisoč kilometrov dolge prometnice, ki bo povezala Baltsko morje s Sredozemljem in na katero se bodo priključili odcepi avtocest do Vidma, Trsta, Reke in Ploč ter dalje do Teherana. Skupno torej deset tisoč kilometrov cest z imenom TEM, ki naj bi jo po prvotnih zamislih dogradili v desetih letih, nekako do leta 1990. Od tega roka so njeni očetje odstopili predvsem zaradi hudih gospodarskih kriz, ki pestijo vse države, po katerih bodo to prometno žilo zgradili. Doslej so zgradili tisoč kilometrov. Strokovnjaki Poljske, Češkoslovaške, Madžarske, Avstrije, Italije, Jugoslavije, Romunije, Bolgarije, Grčije in Turčije so na videmskem posvetovanju predvsem skušali vskladiti carinjenje na mejnih prebodih, servisne službe ter postaviti enotne sisteme pri gradnji in pri popravilih. Kakor je v uvodu v tiskovno konferenco ob sklenitvi del dejal predsednik deželnega odbora Antonio Comelli (prisotni so bili še predsednik TEM Amerikanec Blocb, tehnični svetovalec TEM inž. Santucei ter generalni inšpektor AN AS inž. Julius) je bile z izbiro Vidma za kraj tega srečanja izkazana pozornost naši deželi. Iz njegovega izvajanja in iz odgovorov, ki so jih strokovnjaki dajali časnikarjem, je bilo mogoče izvedeti, da gre naravnost za zgodovinski trenutek in da ni primera v svetu, da bi se toliko držav dogovorilo za izgradnjo tako obsežnega komunikacijskega objekta. Nekdo je namignil, da se s tem projektom uresničuje politika do vzhoda, dejansko pa gre za objekt, ki bo bistveno vplival na gospodarske povezave tradicionalnih srednjeevropskih državah z Bližnjim vzhodom, saj bo, denimo, tovornjak razdaljo med Milanom in Teheranom namesto v sedanjih 25 dneh prevozil le v petih dneh. Številke govorijo tako jasno, da ne potrebujejo nobenega komentarja. Mimo osvetlitve gigantskega projekta pa je tiskovna konferenca izpostavila nekaj domačih, zato pa nič manj važnih prometnih težav. Tako smo izvedeli, da bo cesta Videm - Kokovo dograjena leta 1984. In kadar to reče italijanska država, moramo to verjeti. Vsaj kar zadeva ceste, ni nikoli zgrešila roka. Na dražbi so oddali vsa dela skoraj do Trbiža, preostali del bo ANAS gradil v svoji režiji. V enem letu bodo gradbišče odprli po vsej Kanalski dolini. Največ slabe krvi je nastalo pri projektiranju avtoceste v Klužah. Prišlo je do tolikšne zaostritve, da na junijskih volitvah občani niso glasovali. Na tiskovni konferenci so strokovnjaki pojasnili težave, ki jih nahajajo pri projektiranju. Dolina je ozka in po njej bodo speljali še drugi železniški tir. Dolgih predorov ne morejo delati, ker povzročajo težave z ventilacijo. Upoštevati morajo, da gradijo po potresnem področju, da ovinki ne morejo biti preostri, da vzponi ne smejo biti preveliki, da mora trasa ceste potekati tam, kjer je najmanj leda in snega. Zaradi upoštevanja takšnih pogojev pri projektiranju se posledice poznajo daleč po dolini navzdol in navzgor. Dejansko imajo projektanti minimalni manevrski prostor, da se tako izrazimo, to pa pomeni, da lahko v minimalni meri upoštevajo potrebe prebivalcev. Družba avtocest je sicer pripravljena ustreči zahtevam prebivalcev, tako so povedali njeni predstavniki, toda najbrž ne v tolikšni meri, da bi povsem zadovoljili občane Kluž. Veliko hitreje kot se pričakuje bodo zgradili predor pod hribom Mon-te Croce Camico. Ker bo avtocesta Videm - Amaro služila dvema krakoma — proti Trbižu in Monte Croce Camico, bo imela po tri steze. Morda je bila vest, ki zadeva našo avtocesto, najvažnejša novica četrtkove tiskovne konference v hotelu Astoria v Vidmu. svetov v dneh od 7. do 16. julija. Vrstile se bodo večer za večerom, kajti občina nima, zaradi pomanjkanja osebja, možnosti dati na razpolago v istem večeru več osebja za tajniške posle te' rajonskih svetov. Na teh sestankih bodo volili tudi predsednika rajonskega sveta. Izvoljen bo tisti, ki bo dobil, ob prisotnosti najmanj dveh tretjin svetovalcev, absolutno večino glasov. Če ne bodo dosegli te večine pri prvih dveh glasovanjih, bodo morali odložiti sejo. Na ponovnem sestanku bo za izvolitev dovolj relativna večina. Kot smo izvedeli, se nekatere stranke zavzemajo za to, da bi v rajonske svete prišla podobna večina, kot bo ona na občini, drugi pa menijo da bi bilo treba upoštevati vse stranke ustavnega loka. Goriški plavalci gredo v Ljubljano Člani goriškega plavalnega kluba Gorizia nuoto gredo v ponedeljek v Ljubljano, kjer bodo sodelovali na tamkajšnjem mednarodnem tekmovanju za pokal mesta Ljubljane, kot gostje ljubljanskega Plavalne ga kluba, s katerim so že imeli več stikov. Zadnjič so bili ljubljanski plavalci v Gorici na tekmi prejšnjo nedeljo. V Ljubljano odpotujejo Fe-derica Maraž, Maura Ocera, Sandra Zampa in Roberta Contento ter Corrado Calligaris, Donato La Gro-ia in Giovanni D’Achille. Na ljubljanskem turnirju sodelujejo plavalci iz češkoslovaške, Avstrije, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Boi garije in Jugoslavije. V goriških plavalnih krogih so zelo zadovoljni z izidom nedeljskega mednarodnega turnirja, na katerem so sodelovali poleg italijanskih atletov tudi plavalci iz Ljubljane in Splita. Prihodnje leto bodo na ta turnir povabili tudi Avstrijce, Poljake in Madžare. Klet v Dobrovem povečujejo V Dobrovem gradijo prizidek k vinski kleti, tako da bodo v njej imeli namesto sedanjih 1.450 kar 1.650 vagonov zmogljivosti. Naložba velja 14 milijonov novih dinarjev. V prihodnjih letih nameravajo še enkrat povečati zmogljivosti te zadružne kleti in sicer za nadali njih 200 vagonov, zato ker je tudi v jugoslovanskem delu Brd vedno več vinogradov in predvidevajo, da bodo kmetje uredili nove v prihodnjih letih. Tudi v Jugoslaviji gre nam reč vino dobro v prodajo, prav tako kot pri nas. Lani so se znašli v težavah, ker je bila vinska leti na izredno dobra. Predvidevajo, da bodo imeli konec leta 1982 v jugoslovanskih Brdih 1.700 hektarjev vinogradov. V okviru prireditve «Praznik petja 80» bojo v nedeljo, 29. t.m., v Biljah nastopili moški zbori iz Bilj, Mirna; Avč-Levpe in Kmetijskega kombinata Vipava, mešana zbora iz Rene 'in Bukovice, ženski zbor iz Bukovice, dekliški zbor iz Devina kot gost iz zamejstva in nedavno ustanovljeni mladinski mešani zbor Bilje - Orehovlje - Miren. Prireditev se bo začela ob 18. uri po krajevnem času na prireditvenem prostoru ob osnovni šoli. f Čestitke Danes ugaša prvo svečko SUSAN DE ROCCO. Iskreno ji čestitajo Katja, Matejka, Sanja in Mirko. Razna obvestila Doberdobska občinska uprava vabi domače srednješolce naj vrnejo knjige, ki so jih med šolskim letom dobili na posodo. Vrnejo naj jih v občinski knjižnici. Na županstvu v Sovodnjah bodo v torek, L julija, pobirali davke, od 9. do 11. ure. Ženski iniciativni odbor v Doberdobu priredi jutri, 29. t.m., družinski izlet ,na Vrh, združen z obiskom podzemske kraške jame »Kraljica Krasa*. Izleti SPD Gorica priredi jutri vzpon na Zermulo v Karniji. Odhod ob 5.30 s Travnika z lastnimi sredstvi. Izlet vodi Ivo Berdon. Kino C or fen VERDI 17.30-22.00 »H cavaliere e-lettrico*. R. Redford in J. Fonda. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 »Ecco neri per esempio...* A. Celentano in R. Pozzeho. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 »Le mogli super sexy». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »H ragio-niere Arturo De Fanti, bancario precario*. PRINCIPE 18.00-22.00 »Specchio per le allodole*. /V«vn Gorica in okoli en SOČA 18.00—20.00 »Žepni ljubimec*. Francoski film. 22.00 »Presajanje moškosti*. Italijanski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Topovi iz Navarona*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Nuna*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna AUa salute, Ul. C. Cosulich, tel. 72-480. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi, Raštel 52, tel. 83-349. PO KONČANEM FILMSKEM FESTIVALU V PESARU RETROSPEKTIVA IN SODOBNOST V SOVJETSKI KINEMATOGRAFIJI že nekaj let se filmski festival v Pesaru posveča prikazu kinematografije te ali one narodnosti. Vendar, z razliko od drugih «na-rodnostnih» manifestacij (Verona, Sorrento .. .), ki imajo predvsem informativno vlogo in največkrat zasledujejo manjšim kinematografijam, je Pesaru uspelo utemeljiti svojo vlogo kritičnega subjekta, s tem da je v zadnjih letih izbral *osrednje», «večje», »vodilne* kinematografije. Kar je še posebej zanimivo, če upoštevamo začetke tega festivala, ki se je v 60, letih oziral predvsem na kinematografije «tretjega sveta* in, ko je šlo za »večje* kinematografije, na njihove «neodvisne* proizvodne komponente. Kasneje sta prišli na vrsto dve proizvodnji, ki sicer nista tako marginalni, kot bi lahko ugibali po tem, da ju pri nas malo poznamo: japonski film in arabske kinematografije tvorijo namreč dva zelo- artikulirana in vsekakor »vodilna* simbolična sistema. Obenem se je festival v Pesaru obračal na preteklost italijanskega filma in študijsko obravnaval tri njegove ključne mo mente (film za časa fašizma, neo-realizem, 50. leta), v zadnjih treh letih pa je vosvetil monografski prikaz trem večjim svetovnim silam: kitajski, ameriški in letos sovjetski. Preden obravnavamo letošnjo e-dicijo, je tu nujno izraziti željo, da bi se ta usmeritev nadaljevala in tako potrdila prerast mitov marginalnosti, ki so bili značilni za 60. leta in ki so svojčas pogojili v Pesaru tudi kriterij izbora japonskih filmov. Pričakovali bi si torej nov japonski festival (nekakšni anticipaciji pa bosta že retrospektivi velikanov Mizogučija in Ozuja, ki ju najavljata letošnji beneški festival in tretja televizijska mreža), poleg njega pa odkritje indijske kinematografije Letošnji pregled sovjetskega filma, pri organizaciji katerega je s festivalskim svetom sodeloval kritik Giovanni Buttafava, je zelo inteligentno zasledil dve obdobji sovjetskega filma, ki sta morda v njegovi zgodovini najrazličnejši: prehod iz nemega v zvočni film med letom 1929 in 1936 ter sedania proizvodnja 70. let. Obdobje 1929-1936 pomeni tudi prerast avantgardnih komponent sovjetskega filma, artikulacijo svektakla v filmske žanre, uveljavitev pripovedne strukture. Na politični ravni pa predstavlja prehod iz Leninovega v Stalinovo obdobje. Vse to sprehajanje*, z vsemi protislovji, se občuti v prikazanih filmih, občuti pa se mimo tega in preko tega njihova razlika z današnjimi filmi. Ti namreč-temeljijo (mimo razlik, ki jih seveda tudi tu zasledimo) na zelo jasnih »rešitvah* protislovij, ki jih je svojčas sovjetski film doživljal (in ki jih še danes doživita vsaka bolj živa kinematografih, seveda na različne načine). •Rešil* je npr. protislovje med popularnim svektaklom in poskusi, ki so dajali filmu umetniški status: in »rešil* ga je tako, da se danes film v Sovjetski zvezi sploh imenuje «filmska umetnost*, da njegovi proizvodi kratkomalo zanikajo obstoj publike, da pa obenem ne ekstremizirajo površinskega čara ekrana. Zato imamo pred sabo osrednjo* proizvodnjo, ki se najbolj prepušča tehničnim prvinam, kot da bi bil j nevtralne, kot da bi lahko ena nadomestila drugo: kar je verjetno povezano z zaupanjem v »avtorstvo*, ki mu ni treba upoštevati spektakularnih kodeksov in oblik, na katerih ti temeljijo. Starejše obdobje, ki smo ga v Pesaru spoznali, je bilo nedvomno bolj dialektično: in upali bi si reči mimo političnih vplivov. Saj sta bodisi tleninovski* kot »stali-novskh film proizvajala propagandne instance (in sicer v precejšnji meri različne pri obeh), njihova mediacija s filmskim izrazom in s spektaklom je pa bila bolj živa. Danes pač odkrivamo brez predsodkov propagandne modele vseh mogočih ideologij in se pri tem zavedamo, da vsak model potrebuje tudi notranjo dialektiko, ki nam je zanimiva mimo ciljev njegove ideologije. Kar pa očitamo današnjemu sovjetskemu filmu je minimaliza-cija vsakršnega modela, ki ga nadomešča toga birokratska ureditev produkcije, se pravi sila, ki izstopa■ iz filmov in kraljuje nad njimi. To je seveda »okvirna* ugotovitev, ki nam lahko. razlaga, za kaj tako težavno sledimo tolikim sodobnim sovjetskim filmom, nas pa ne more zaslepiti pred kvalitetnimi razlikami in pred samim svojevrstnim čarom filma, ki tako trdno zaupa v igralsko silo, v počasnost pripovedi itd. Tarkovski, ki je tudi pri nas najbolj znan, ostane najbolj očarljiv sodobni režiser. Umrla Larisa Sepitko je tista, ki ji' je najbolje uspelo utelesiti v filntu prožnost med formalno »performapce* in osebno retoriko. Nikita M Umikov, katere-' ga smo pred kratkim 'lahko gledali v italijanskih kinematografih po našem mnenju manj: tispe-li film »Schuiva d'amore*, je nedvomno režiser, ki najbolje (in v uspelih filmih spodbudno) občuti prvine sodobnega sovjetskega filma. Omeniti moramo vsaj še, poleg nekaterih «popularnejših* ruskih režiserjev (Mihalkov . Kon-čalovski, Rajzman, Panfilov, umrli šuškin, Rjazanov) in svojevrstnega pripadnika leningrajske šole Uje Averbacha, smeri georgijske in armenske kinematografije. Tu manjši meri, Dovženka (žal pa ni bilo Medvedkinovih del): gotovo pa so ti, mimo eksperimentalnih instanc Vertova, Eisensteina in Kulešova ter Kozinčeva in Trauberga (da ne govorimo o Pu-dovkinu), ključni režiserji v zgodovini sovjetskega filma. Radi bi jim dodali Abrama Rooma, ki je z dvema prikazanima, oddaljenima filmoma (iz 1936. in 1969. leta) razkril odprtost do tveganja, ki je neobičajna v večini sovjetskih filmov. In seveda je treba vsaj še omeniti presunljivega Ma-čereta ter propagandno najbolj eksplicitnega Čaurelija. NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ Zlato še dražje SERGU GRMEK Na valutnih tržiščih so bile transakcije z valutami v glavnem mirne in uravnovešene, večje navdušenje pa je bilo pri kupčijah z zlatom in plemenitimi kovinami. Tako se je unča zlata podražila od 600 na 625 dolarjev, vendar je prišlo pri tej ceni do nekakšne zamrznitve. Podražila se je tudi platina, v manjši meri pa srebro. Dolar je bil razmeroma trden na vrednosti 837 lir, nekoliko pa je pridobila na vrednosti nemška marka. Zlato je bilo spet osrednji predmet transakcij na vseh valutnih tržiščih, zato se je njegova cena povišala za 25 dolarjev, kar predstavlja dobre 4 odstotke. Prejšnji teden so kvotirali ».lato še nekaj pod 600 dolarji, v pone- deljek so borze zabeležile zaključno ceno 596 dolarjev v torek popoldne je cena zlata poskočila na ameriških borzah na 610 dolarjev, v sredo je znašala cena rumene kovine že 625 dolarjev. Naslednje dni se je ta cena nekoliko ustalila. Nasplošno teži cena zlata navzgor, vendar prihaja do večjih podražitev le ob kakem večjem in zaskrbljujočem svetovnem dogodku. Tako se je razširila v torek popoldne novica o vojaškem napadu na Daljnem vzhodu in cena zlata se je kmalu dvignila za 4 odstotke. Nasplošno operaterji bolj zaupajo v rumeno kovino kot v prejšnjih mesecih, zato je pričakovati prihodnje mesece tudi večje podražitve. Nekateri že namigujejo na Hliiliilliiiiiiiiiilmiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nji filmi doživljajo birokratske težave, knt h ° ji tva *va kči lavi m' d Ob Vi Fisl *avi M* -S S V DUŠAN ŽELJEZNOV DIVJALI SO MED VOJNO PO PRIMORSKI 10. Nemški general Ludvvig Kubler Avstrijsko prebivalstvo naj bi na ta način spoznalo, da svoje najugodnejše stanje lahko pričakuje samo od gospodarskega in političnega sodelovanja. Posrečilo se je tudi vzbuditi med avstrijskim prebivalstvom naklonjeno razpoloženje za priključitev k Nemčiji. Nadaljnje sredstvo, da bi pripravili avstrijsko prebivalstvo do pozitivnega stališča do priključitve k Nemčiji je bil močan gospodarski pritisk na vseh področjih, ki naj bi Avstrijo čim bolj oškodoval. Naslednji cilj zunanjepolitičnega značaja je bil Češkoslovaško kot samostojno državo razkosati in ozemlje te države kakorkoli podrediti nemškemu rajhu. Najprej se je zadovoljil z nemško naseljenim obrobnim ozemljem Češkoslovaške — s tako imenovanim sudetskim ozemljem. Tako je ravnal zaradi tega, ker je v nasprotnem slučaju računal, da bodo evropske velesile stopile v vojno. Adolf Hitler je zaradi tega strmel za tem, da bi češko- slovaško razkosal na miren način in jo priključil Nemčiji. Posrečilo se mu je, da je marca 1939. leta pripravil poznejšega državnega prezidenta Hacho od tega, da je prosil Nemce za pomoč. Na ta način si je Hitler pridobil pravico vkorakati v Češkoslovaško, ne da bi se lahko ostale države vmešale, če ni bilo potrebno vkorakanje nemške vojske v Slovaško in je hotela Slovaška ostati kot samostojna država, je vzrok v tem, da je prišel na Slovaškem na krmilo Tisa, ki je zasledoval politiko na eni strani odcepitve od češkoslovaške, na drugi strani pa tesnejše zveze z Nemčijo. Ko se je posrečilo razkosati Češkoslovaško, je usmeril Hitler nedvomno svoje glavno politično delovanje proti Poljski. Če bi vkorakal v Poljsko z vojno silo, je moral računati z vstopom evropskih držav v vojno. Kajti Poljska je imela s temi velesilami medsebojne garancijske pogodbe. Hitler je imel načrt naseliti Poljsko z Nemci in na ta način namesto manjkajočih kolonij to deželo izkoristiti za nemško gospodarstvo in napraviti Nemčijo na področju prehrane neodvisno. To bi nedvomno pomenilo izgon ene- ga dela poljskega prebivalstva od doma. Nemški kmet naj bi postal gospodar, poljski kmet pa hlapec. Na Balkanu je hotel Hitler tamkajšnje države podvreči v gospodarsko odvisnost od Nemčije in iz tega prostora izločiti ostale evropske države v teku časa v gospodarskem kot političnem oziru. Drugi vzroki mi niso znani. Jaz pa mislim, da se Hitler ne bi plašil doseči svojih političnih ciljev na Balkanu tudi z uporabo političnega pritiska. Latinski izrek «divide et impera«, to pomeni, «deli in vladaj«, drži za Balkan popolnoma. O razmerah v Bolgariji sem vedel zelo malo, si pa jo je Hitler s pomočjo monarhije, ki je nemškega rodu in ima oblast v deželi, na politični način podredil. Popolnoma jasno je, da je vojna v Jugoslaviji igrala veliko vlogo. Ta vojni pohod na Jugoslavijo je vplival, da se je vojna z Rusijo začela šele nekaj tednov kasneje. Ker nismo bili v stanju zavzeti že v začetku zime 1941, prostora okoli Moskve, je imelo to velik vpliv na ves potek vojne kakor tudi na njen konec. Osvobodilna gibanja v vseh deželah, ki so jih Nemci zasedli, so lahko nastala samo z voljo narodov in ker se niso hoteli podvreči nasilju Adolfa Hitlerja. Nedvomno je, da so ta osvobodilna gibanja v teku vojne zavzela vedno večji razmah in da so nemško okupacijo vedno bolj otežkočila. Brez dvoma so osvobodilna gibanja prispevala svoj delež k zmagi nad Nemčijo. Za mene je bila služba poveljnika v zaledju vojnega območja sredinske fronte poleti 1943. in služba poveljnika v operacijski coni Jadranskega Primorja od decembra 1943. služba drugorazrednega značaja. Rehabilitacija s tem ni bila združena. Tudi med vso vojno ni prišlo do rehabilitacije. Partizanska vojna v operacijski coni Jadranskega Primorja je pomenila močno motnjo nemških vojaških interesov. Nemška vojska je imela približno sto mož izgube, dva do štiri napade na dan na železnice, avtomobile in nemško vojsko so bili že pravilo. Uničevanja železniških prog z izgubami vojakov, potnikov in materiala, vse to je bilo včasih zelo občutno, če se je partizanom posrečilo z razstrelitvijo mostu ali z iztirjenjem vlaka doseči prekinitev železniškega prometa za daljšo dobo, je bilo s tem doseženo oškodovanje nemških vojaških interesov in si celo italijan5 j. cer ne samo v operacijski coni, ampak za celo ltam1*"' s, bojišče. Potreba čet za borbo proti partizanom je bila '0 no večja in ni bila nikoli popolnoma dopolnjena. En°ž£l dodeljene za borbo proti partizanom, so jasno manjkal®* borbo na glavnih frontah. S tem je dokazano, da so zaradi borb s partizani nemško enote vezane v ve£l številu. ..H0 Čez nekaj časa sem dobil občutek, da je uporn‘ \. gibanje dobivalo med prebivalstvom vedno več pripft<; .t kov in da je to gibanje prevzelo vse prebivalstvo obrti® naseljenega s Slovenci, razen krajev, v katerih so bUe J lijanske in nemške garnizije. .L Ime maršala Tita sem slišal prvič, ko sem sept®*0 -v 1943. leta prišel s potovanja iz Rusije v gornjo it&h^j I glavni stan vrhovnega poveljstva v Vzhodni Prusiji- - l(ri mi je šef generalnega štaba, generalni polkovnik -104*1’ in I ort* I pisal položaj na Balkanu in mi je označil Tita kot fert®n Balkana. Rekel je, da je Tito baje na Balkanu. Na oi:,r11n)b bivše Jugoslavije se baje gradi nova država in sicer klL6j temu, da so to območje okupirale italijanske in nerfl jel vojaške enote. V operacijski coni Jadransko Primeri0 „.l bilo ime Tita v slehernih ustih. To je dokaz, kakšno ®T|J štovanje je užival ta mož in koliko pripadnikov j® . tjil V primerjavi z njim je bilo treba vse osebnosti, ki n0,\\o\ bile poklicane igrati v visoki politiki Balkana važno 0I go, smatrati za veličine četrte stopnje. Da je osvol’0. gibanje v delih dežele, ki so bili naseljeni s Sloven®*' ^j-l vzelo tako velik razmah, mi je bilo jasno zaradi tegft' ni uspelo na operacijskem območju organizirati “''ujli branskih enot tako hitro, kot si je to nadvomno zrtrt1 la nemška stran. PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORT SPORI ŠPORT 28. funiia 1980 s*" W1'*11 *VOVšje, ki je potrebno za dvakrat-, dnevno vadbo. “benem pa velja poudariti, da J° pri OK Vukovar najboljšo ko odbojkarsko šolo v Jugo-'toji. Poleg tega, da igra njihova Zboljša ženska šesterka v 1. zvez- prezentance in tri njegove varovanke igrajo v mladinski reprezentanci. Prav gotovo ni potrebno posebej poudariti, da se bodo naše igralke v tem okolju izredno veliko naučile. Obenem pa bodo spoznale nove, lepe kraje v matični domovini, navezale prijateljske stike s starši in igralkami izredno gostoljubnih domačinov. G. F. AVTOMOBILIZEM NA POSKUSNIH VOŽNJAH Laffite najhitrejši PARIZ — Francoza Jacques Laffite in Rene Amoux sta bila najuspešnejša na včerajšnjih poskusnih vožnjah. Zelo skromna pa sta časa fer-rarijev. Villeneuve je le štirinajsti medtem ko je Scheckter dosegel šestnajsti čas. Najboljši med Italijani je Bruno Giacomelli na alfa romeo, ki je deveti na lestvici, skupna lestvica: 1. J. Laffite (Fr.) Ligier 1’38”88 2. R. Amoux (Fr.) Renault 1’39”49 3. D. Pironi (Fr.) Ligier 1'39”55 4. Reuteman (Arg.)VVilliams I'39”60 5. Jones (Avst.) Williams 1’39”70 6. Jabuille (Fr.) Renault 1’40”63 7. Piquet (Bra.) Brabham 1’40”67 8. Prost (Fr.) McLaren 1’40”73 9. Giacomelli (It.) alfaromeo 1’40”90 10. Depailler (Fr.) alfaromeo 1’40”51 Delovanje ZSŠDI ZSŠDI sklicuje v ponedeljek, 30. t.m., ob 20. uri v zadrugi v Bazovici sestanek slovenskih športnih društev, ki gojijo nogomet. KOLESARSTVO PO JUGOSLAVIJI Ropret favorit pred zadnjo etapo Včeraj je zmagal Sovjet Vedernikov iiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiuiiinmniniiii,mn,„l|l„„|,„lll,|l„l, KOŠARKA ZA NOVO SEZONO PRIPRAVE OLIMPIJE Svoje vrste bodo Ljubljančani precej okrepili Na tiskovni konferenci je novi predsednik košarkarskega kluba I-skra Olimpija Ivo Zorič predstavil ekipo, ki bo v novi sezoni nastopala v prvi zvezni ligi. Predvsem je bil govor o povratku čosiča v ljubljanski klub. «Po vseh pravilih je ta košarkar še naša last,» pravi trener Olimpije Lazar Lečič. Govor je bil tudi o okrepitvah pri klubu. Drugo sezono bodo za Olimpijo nastopali še ti igralci: Grgin (Jugoplastika), Slobodan Petrovič (Študent), Monfardin iz Pulja, Kompare iz Nove Gorice, iz celjske Li-bele pa se vrneta še Polanec in Pipan. Tem se bodo pridružili še mladi Blaznik, Brodnik in Mičuno-vič. Začetne priprave bodo košarkarji imeli v Ohridu, kjer bodo sodelovali na tradicionalnem turnirju in v Kranjski gori. Nato bodo zaposleni v treh turnirjih. Najprej bodo nastopili na Poljskem, pozneje v L-bSi, so mladinke prvakinje Ju-’ ?‘avije, pionirke najboljše v SR ; J^ki. Trener OK Vukovar Mi-^'č je tudi trener mladinske re- Tudi športniki na M DA 801 Tudi letos poteka v Sloveniji vnta .mladinskih delovnih akcij (tyUA), na katetjh*bodo lahko sodelovali tudi vladi iz zamejstva: Mladi s Tržaškega,-'Goriškega in Beneške Slovenije se bodo lahko udeležili naslednjih delov nm akcij in to v okviru brigad štirih obmejnih OK ZSMS (Tolmin, Nova Gorica, Sežana in Koper): a) Slovenske gorice (od 22.6. do 13.7.); b) Bela krajina (od 13.7. do 3.8.); c) Goričko (od 13.7. do 3.8.); č) Posočje (od 3.8. d0 24.8.). Posebna zvezna akcija, na kateri bodo lahko sodelovali tudi mladi iz zamejstva, pa je MDA Ibar - Lepenac 80 na Kosovem, ki bo trajala od 6.7. do 3.8.80. Mladi iz zamejstva, ki se nameravajo udeležiti delovnih akcij v enem izmed zgoraj navedenih krajev, dobijo vse potrebne informacije v uradih Mladinskega odbora SKGZ (Trst, Ulica sv. Frančiška 20, telefon 744-249; in v Gorici Ulica Malta 2, telefon 24-95). Opozarjamo, da obstaja tudi možnost, da se zamejski mladinci udeležijo MDA le za določen čas. (teden, 10 dni in podobno). K udeležbi na letošnjih MDA vabimo tudi naše zamejske športnike, saj je v matični domovini že ustaljena praksa neposredna vključitev raznih športnikov v posamezne akcije. Zainteresirani športniki se lahko javijo pri lastnem matičnem društvu ali pa tudi na uradih ZSŠDI v Trstu in Gorici. Španiji, medtem pa bodo odigrali vrsto srečanj še v Italiji in v Avstriji. Končni turnir bo v Ljubljani od 25. do 27. septembra, na katerem bodo nastopale ekipe Bosne, Sinu-dineya, Cibone, UBSC in Olimpije. . S tem turnirjem se bodo tudi končale priprave ljubljanskega kluba. ČDBOJKA ZALAEGERSZEG — Letos nastopa na 8. tradicionalnem mladinskem odbojkarskem turnirju za «Gecsey pokal» devet reprezentanc in madžarski prvoligaš ZTE. Reprezentance pa so naslednje: SZ, Poljska, Romunija, Bolgarija, ZRN, NDR, ČSSR, Jugoslavija in seveda Madžarska. V prvem srečanju so mladi Jugoslovani, ki igrajo v nekoliko okrnjeni postavi, izgubili z NDR s 3:2. V skupini A igrata poleg teh dveh držav še SZ, Poljska in domači prvoligaš. V prvem dnevu so bili doseženi naslednji izidi: Romunija - ZRN 3:1; Madžarska - ČSSR 3:1; Bolgarija - Romunija 3:1 in SZ - ZTE 3:0. TUZLA — Član jugoslovanske reprezentance Bojan Ropret je še naprej prvi na skupni lestvici 36. mednarodne dirke «Po Jugoslaviji*. Po 6., prav gotovo najtežji etapi, je bila včerajšnja razmeroma manj zahtevna, čeprav ni manjkalo posameznih napadov. Po treh zaporednih zmagah Francozov je bil v Tuzli najhitrejši Vedernikov, ki je tako odščipnil nekaj sekund Ropretu, da znaša sedaj njegova prednost samo 25”. Tako ima Kranjčan Ropret lepe možnosti za končno zmago na tej domači etapni dirki, saj je bil zadnji domači zmagovalec Bilič, leta 1971. Na več kot odličnem 4. mestu je Italijan Santoni, takoj za njim pa drugi Jugoslovan Polončič. Danes se bo dirka končala v Vukovaru in kolesarji bodo morali prevoziti najdaljšo etapo od Tuzle do Vukovara, dolgo 165 km. Rezultati 7. etape od Sarajeva do Tuzle so bili taki: 1. Vedernikov (SZ), ki je prevozil 128 km v 3.16T5” s poprečno hitrostjo 39,083 km na uro Caštaing (Fr.) Vasile (Rom.) Stejskal (ČSSR) Bončiu (Rom.) Rakuš (Jug. B) Gomez (Fr.) 8. Cardet (Kuba) Vrstni red po 7. etapi: 1. Ropret (Jug. A) 18.14’5” 2. Vedernikov (SZ) zaost. 25” 3. Anisimov (SZ) 1’41” 4. Santoni (It.) 1'44” 5. Polončič (Jug. A) 1’58” Na skupni lestvici vodi še naprej SZ, pred Francijo in Jugoslavijo. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi PO OBČNEM ZBORU Novi odbor Brega Včeraj se je na zaključni seji letošnje športne sezone 1979/80 sestal v dolinski telovadnici nov odbor ŠD Breg. Na tem sestanku so odborniki izvolili novega predsednika in si razdelili delovne funkcije za prihodnjo športno sezono. V sezoni 1980/81 bo spet predsednik ŠD Breg Silvano Klabjan, podpredsednik pa Igor Čuk, tajništvo društva bodo sestavljali E. Zobec, B. žer jal, R. Novello; blagajnika bosta I. Petaros in S. Klun. Omeniti je treba, da je letos precej več od bornikov. ki se bodo z večjo vnemo posvetili delu pri društvu. '~j ikfoj U ,l)Iri: , ' ATLETIKA Letošnji finale atletskega pokala Jugoslavije bo danes in jutri v Beogradu na stadionu JLA. Zmagovalni ekipi, tako v ženski kot tudi mo-i Konkurenci, bosta prejeli pokal maršala Tita. V Vseh disciplinah bo nastopilo po 12 atletov in atletinj, ki so na posameznih republiških tekmovanjih dosegli najboljše rezultate. čeprav je na podlagi- rezultatov finala atletskega pokala Slovenije konec maja v Novi Gorici kazalo, da Slovenija v zveznem finalu ne bo imela veliko zastopnikov, so u-radne lestvice dvanajsteric finalistov, ki jih je izdelala tekmovalna komisija AZJ v Sarajevu, povsem drugačne. Pri atletih ima pravico do nastopa danes in jutri kar lepo število 76, atletinj pa 52. Seštevek finalnih mest ie rekorden. Nekateri posamezniki se bodo potegovali za končno zmago in tudi visoke uvrstitve. V ekipnem tekmovanju je Crvena zvezda pri moških prvi favorit. Od slovenskih ekip se utegnejo visoko uvrstiti celjski Kladi var, ljubljanska Olimpija in Novo mesto. Pri ženskah je položaj nejasen, vendar vse kaže, da bosta '-odila dvoboj za prvo mesto Partizan iz Beograda in Sarajevo. Za nekatere posameznike pa bo to dvodnevno tekmovanje tudi odločilno za nastop na 01 v Moskvi. REKREACIJSKI TEDEN Danes v Zgoniku prvi nastopi Drevi se bo v Zgoniku pričel četrti rekreacijski teden, ki ga organizira ŠK Kras za- svoje člane in članice. Tekmovanje bo obsegalo turnirje v sedmih panogah in sicer v nočnem teku, balinanju, badmintonom, malem nogometu, bližanju, ruskem kegljanju in počasnem tenisu. šest prvouvrščenih bo prejelo tudi točke, ki jih bodo upoštevali za skupno lestvico. Prihodnjo soboto bosta klubski srečanji v moški in ženski odbojki, v nedeljo pa bo družabnost za vse nastopajoče in rekreacijsko srečanje z ekipami Radia - televizije Koper. Drevi ob 20.30 bo na sporedu prva rekreacijska preizkušnja in sicer nočni tek na približno 8 km dolgi asfaltni progi Zgonik - Salež, Gabrovec - Zgonik. Organizator sprejema prijave eno uro pred pričetkom tekmovanja. Danes se zaključi tudi vpisovanje štiričlanskih ekip za nastop v malem nogometu, ki bo na sporedu v ponedeljek. Prijave sprejema Ljubo Milič. B. S. ATLETIKA V BOLJUNCU JUTRI DRUGI TEK PO VAŠKIH ULICAH Start bo ob 10. uri - Štiri kategorije V okviru tradicionalne šagre na Gorici, ki jo prirejata KD F. Prešeren in mladina iz Boljunca, se bo odvijal jutri, v nedeljo 29. junija ob 10. uri 2. tek po boljunskih ulicah. Razdeljen bo na štiri starostne skupine in sicer: cicibani (rojeni leta 1969 in mlajši) pionirji (rojeni v letih 1966 - 68) mladinci (rojeni v letih 1962 - 65) člani (rojeni leta 1961 in starejši) Fant,je in dekleta bodo tekmovali posebej. Vpisovanje na startu uro pred pričetkom tekmovanja. Lansko leto je tek zelo dobro uspel. Tekmovalci so bili iz sosed njih in tudi iz bolj oddaljenih vasi, saj je bilo vpisanih preko trideset «dirkačev». Proga namreč poteka niuiiiiiiiiiuiiniHiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitifiiuiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiullunmummmiui Drugi del nogometnega turnirja v Sovodnjah Danes in jutri bo potekal v Sovodnjah drugi del nogometnega (Turnirja prijateljstva*. Današnji srečanji bosta na sporedu ob 17. in 19. uri, enako pa tudi jutri, ko bodo igrali najprej za tretje, nato pa še za prvo mesto. Na sliki: enajsterici Mladosti (zgoraj) in Partizana, iz Bilj (spodaj) ...................................—........................................ po najožjih ulicah, ob potokih, ob najskritejših vogalih breške vasi. Organizatorji so hoteli, da udeleženci dirke in tudi njihovi spremljevalci spoznajo to zanimivo vas. Zmagovalci bodo dobili pokal, ne glede na uvrstitev pa bodo vsi tekmeci še posebej nagrajeni. Vabljeni so vsi ljubitelji športa in družbe. NOGOMET PRIJATELJSKO SREČANJE Rosandra v Črnučah Črnuče - Rosandra 2:2 (1:1) ČRNUČE: Dornik, Gluhar, Rodolf (Koželj), Vitrih, štular I., Kavčič, Trunk, (Štular II), Dežman, Roblek (Lajkovič), Kancilija, Hrovatič. ROSANDRA: Dapas, (Somma G.), Schettini, Kodarin, Basiaco, Somma A., Taddeo, Hrvatič (Cusatelli), Sa-domaco, Cicchese, Piccinino, (Pečar), Bruno. STRELCI: v pp.: Dežman (Č), Hrvatič (R.), v d.p.: Koželj (Č), Bruno (R.). V nedeljo je bila v Črnučah prijateljska nogometna tekma med Črnučami in Rosandro. Kot smo občasno že poročali, sta ekipi sklenili pred dvema letoma medsebojno pobratenje, v okviru katerega si redno izmenjujeta obiske. V času, ko skušajo na Tržaškem nazadnjaške sile ustvariti napetost med sesed-njima narodoma, postajajo taka srečanja zelo pomembna, O nedeljski tekmi lahko rečemo, da je bila odigrana v pravem športnem duhu, bila je privlačna za gledalce, ki so ji v velikem številu pozorno sledili. Prvi so prišli v vodstvo domačini z golom svojega kapetana Rajka Dežmana, nakar je mlada ekipa Ro-sandre odgovorila z nekaj dobro izpeljanimi akcijami, ki so obrodile sad proti koncu polčasa, ko je Hrvatič izenačil. V drugem delu igre so črnučani močno pritisnili in spravili v zadrego obrambo gostov. Gol je tako rekoč visel v zraku, dosegel pa ga je'Koželj v 15. min, Po začetni zmedi je Rosandra zopet uredila svoje vrste in zasluženo izenačila z Brunom. Do konca tekme smo videli, še nekaj zanimivih akcij, tako z ene kot z druge strani, rezultat pa se ni več spremenil. Po tekmi so črnučani priredili gostom s Tržaškega res lep in topel sprejem. Živahno so kovali načrte za povratno tekmo, ki bo verjetno septembrg v Dolini. Seveda, ni manjkalo pripomb o pravkar minulem evropskem nogometnem prvenstvu ter o raznih drugih športnih dogodkih. Težko je bilo gostom posloviti se od tako gostoljubnih črnučanov. Še zadnji ena zdravje*, potem pa so se nogometaši Rosandre podali na pot proti domu, z zadoščenjem v srcu in trduo prepričani, da so še bolje spoznali že itak dobre prijatelje. Walter 1‘risfH‘rajlu zn DIJAŠKI) MAHI (I ...................mmiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiimiiiinuimiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniuiuiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiniiiiiiiiiiiii* ATLETIKA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Izstopala sta le Mennea in Simeonijeva Ostali italijanski olimpijci imajo Ie slabe možnosti za vidnejšo uvrstitev v Moskvi Italijansko atletsko prvenstvo je bilo po vsej verjetnosti zadnje tekmovanje za izbiro atletinj in atletov za letošnje OI v Moskvi. Tridnevni boji v Turinu niso orinesli kakšnih posebnih odkritij in novih imen, da bi se spisek poteneialhih olimpijcev povečal. Pričakovati je prav obratno, ker se bo CONI znašel pred veliko zagato, če ne bodo dobili dovoljenja vsi tisti tekmo- tekmovanji. Na sliki: člani čupe na društveni regati v Sesljanu valci, ki služijo v raznih vojaških rodovih. Moška ekipa bo štela največ 35 članov, deklet pa bo veliko manj, 'v najboljšem primeru 10, kar pomeni, da bo imela kraljica športov 45 zastopnikov. Med potencialnimi kandidati je tudi nekaj takih, ki v Turinu niso tekmovali, ker so poškodovani. To so evropski prvak Ortis, Gerbi, Vol-pi in v pretekli sezoni odlični Scar-tezzini. Po vsej verjetnosti se bo FIDAL zavzel za številno zastopstvo, čeprav niso bili nikoli zahtevani rezultati, katere morajo posamezniki doseči in tudi termin ni bil točno določen. Kot je pa običaj, polemik ne bo manjkalo. Vsekakor bo italijanski olimpijski komite zahteval seznam atletov in atletinj do 6. julija, kar pomeni, da si nekateri posamezniki lahko zagotovijo vizum prav zadnji trenutek, to je na nekaterih prihodnjih mednarodnih mitingih. Če pa si ogledamo izide in nove državne prvake v posameznih disciplinah ni mogoče pričakovati kakšnih posebno visokih uvrstitev, če seveda izvzamemo dva svetovna rekorderja Simeonijevo in Men-neo, ki sta velika favorita, da se v Moskvi okinčata z zlato' medaljo. Za ostale pa bi bila uvrstitev med osem najboljših izreden uspeh, čeprav letošnja konkurenca ne bo taka kot je bilo pričakovati, ker so nekatere države svojo udeležbo odpovedale. Metalca Urlando in Quintavalla sta letos izredno hapre-dovala, toda kaj, ko bo imela SZ kar tri metalce z rezultati preko 80 metrov. Mlada metalka kopja Quintavalla, ki je tudi odlična odbojkarica, pa nima še mednarodnih izkušenj in njen izid skoraj 64 metrov ni še nobeno jamstvo za visoko uvrstitev. Letošnje prvenstvo je naši atletiki prineslo doslej največji uspeh, saj je bila članica ŠZ Bor Irena Tavčar odlična druga, kar pomeni, da je z osvojitvijo srebrne kolajne dosegla največ kar se je dalo, saj je rekorderka Petruccijeva najmanj za razred boljša od ostalih in s tem povsem nepremagljiva. Po vsej verjetnosti pa najdaljši met 13,99 m za Tavčarjevo ni nepremagljiv v letošnji sezoni, ker zaradi prometne nesreče šele sedaj prihaja v formo. Le škoda, da se ni uvrstila v finale tudi v metu diska, ker bi bil njen izreden uspeh še toliko bolj blesteč. V zadnjem dnevu prvenstva so zmagali naslednji posamezniki in posameznice: 1500 m (moški) Grip-po 3’42”5, (ženske) Dorio 4’12”8, disk: (moški) De Vicentis 62,42 m, (ženske) Bano 55,14 m, 5000 m - Co-va 13’47”8; daljina: (moški) Maffi 7,67 m, višina (ženske) Simeoni 190 cm. OBVESTILA Tek po boljunskih ulicah V okviru šagre, ki bo v Boljun-cu od 28. do 30. junija, prirejata KD F. Prešeren in vaška mladina «TEK PO BOLJUNSKIH ULICAH* ki bo v nedeljo, 29. junija, ob 10. uri. Razdeljen bo na tri starostne skupine in sicer: za otroke, mladince/ke in člane/nice. Vpisovanje eno uro pred pričetkom na zbornem mestu, ki bo na Gorici. • • • Gimnastični odsek ŠZ Bor sprejema preliminarne prijave za dečke in deklice, ki obiskujejo osnovno šolo, za sezono 1980-81. Informacije na sedežu društva pri Sv. Ivanu, Vrdclska cesta 7, vsak dan (razen sobote) od 16. do 19. ure, do konca junija,. NOGOMET TEKMA VETERANOV Danes Tržačani proli Rečanom Klub «Vecchie glorie US Triesti-na» organizira danes ob 19. uri na nogometnem igrišču pri Sv. Ivanu tekmo med nekdanjimi igralci Trie-stine in Rijeke, veljavno za Memorial «Nerina Giorgolo*. Povratno srečanje bo v Opatiji 13. julija ob 18. uri. Trofejo si bo zagotovila ekipa, ki se bo, po dveh tekmah, bolje uvrstila. Klub «Vecchie glorie US Triesti-na» hoče s tem srečanjem počastiti spomin nepozabne žene častnega člana Tranquilla Gergola, znanega športnika in resnega organizatorja mnogih manifestacij. V vrstah Rijeke bodo igrali štirje igralci, ki so v preteklosti nosili dres jugoslovanske izbrane vrste, med katerimi je gotovo najslavnejši Skoblar. Trener Rijeke Blasevič je za to srečanje sklica' naslednje igralce: Raunič, Korlevič, Brnčič, Šangu-lin, Vrankovič, Lukarič, Skoblar, Žepina, Perčič, Vukoje, Tomljeno-vič, Ekipovič, Gačanin, Grbac, U-dovič in Lipovac. Trener nekdanjih igralcev Triesti-ne Ovidio Paron bo imel na razpolago to ekipo: Bandini, Vagaia, Birsa, Varglien F„ Varglien T., Di Mauro, Sadar, Pison, Auber, Porro, Ive, Galinotti, Rocco T., Pelin, Lucchesi, Fonda. Zaslužek tekme bo šel v dobrodelne ustanove. Fabio BOKS Drevi se bosta Vito Antuolermo in Alan Minter zopet srečala zn naslov svetovnega boksarskega prvaka srednje teže. Italijan trdi, da bo dokazal svojo premoč nad Britancem prav v njegovem (brlogu* v Wimbleyu. Minter, ki si je pri dobil naslov svetovnega prvaka v prejšnjem dvoboju v Las Vegasu, pravi, da bo na Antuofermovo trditev odgovoril po današnjem dvoboju. KOŠARKA PO ŠTIRIH LETIH Pagnossin odhaja iz Gorice Goriški košarkarji si bodo morali priskrbeti novega sponsorja GORICA — Treviška tovarna Pa-gnossin, s predsednico Iso Mario Pagnossdn na čelu, zapušča po štiriletni pogodbi • goriško košarko. (Unione Ginnastica Gariziana* si bo morala torej v prihodnji sezoni, ko bo igrala v A-l ligi, priskrbeti novega sponzorja. Predstavniki goriškega kluba se bodo v bodoče še vedno z zadovoljstvom spominjali te štiriletne pogodbe. Goriška košarka je namreč v zadnjih štirih letih dosegla pod i- menom Pagnossin zavidljive rezultate, kar je vsekakor za tako majhno mesto, kot je Gorica, velik uspeh. OBVESTILO ŠD Mladina organizira vsak torek in četrtek rekreacijski namizni tenis ki bo v občinskem rekreatoriju v Križu od 20.30 naprej. Tako vozilo je kot nalašč za današnje pilote, saj goriva sploh na potrebuje, da drugih prednosti niti ne omenjamo Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST Ul MonteccV 6 PP 559 tet. (040) 79 46 72 (4 Unije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino zo inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številko 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. zo organizacije in podjetio mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 28. junija 1980 Zo SFRJ 2!ro račun 50101-603-45361 »ADIT* DZS 61000 L|ubl|ona Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožal|0 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska j ^ ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRPLJENJE LJUDSTEV JUGOVZHODNE AZIJE Se vedno topovski spopadi na tajsko-kampučijski meji Vietnamci baje dosegli svoj vojaško-strateški cilj z uničenjem taborišč svobodnih Khmerov in prekinitvijo povratka kampučijskih beguncev IZJAVE FADILA HODZE FINSKI TELEVIZIJI Predsednik Tito je zapustil bogato dediščino človeštvu Jugoslovanski narodi in narodnosti bodo storili vse, da jo ohranijo in okrepijo dosedanje pridi bitve BANGKOK — Vrhovno poveljstvo tajske vojske je včeraj zavrnilo vietnamske obtožbe, «da so enote t: jske vojske povzročile obmejne spopade v začetku tega tedna». Vietnamski zunanji minister Ngu-jem Co Thateh je včeraj v intervjuju za «Bangkok Post* ponovil trditve, da je do incidentov prišlo potem, ko je tajska vojska v okviru «prostovoljne repatriacije* spremljala ^oborožene proti - vietnamske elemente* v globino kampučijskega ozemlja, kjer so napadli vietnamske in kampučijske položaje. Po trditvah vietnamskega zunanjega ministra so bili Vietnamci «prisiljeni*, da odgovorijo na napad Predstavnik vrhovnega poveljstva tajske vojske general Korbun Falanathabutr je ogorčeno zavrnil vietnamske trditve in izjavil, da so le «laži». »Vrnitev dela kampučijskih beguncev v svojo domovino se je začela 16. junija., o njej sta bili obveščeni tako hanojska kot pnom-penška vlada, izvajali pa so jo pod nadzorstvom visokega komisarja za begunce pri OZN. Iz tega sledi, je poudaril tajski general, da bi se o morebitnem tajskem napadu takoj razvedelo.* Vietnamske trditve pa tajska vojska izpodbiva tudi z bolj otipljivimi dokazi, saj ima Hanoi precejšnjo smolo, da je vdrl prav na območje, kjer je OZN imela svoje funkcionarje. Včeraj je mednarodni rdeči križ sporočil, da pogrešajo dva funkcionarja OZN in dva ameriška časnikarja, ki so jih v sredo vietnamske enote zajele pri begunskem taborišču Nong Chanu na tajskem ozemlju. Ob tem dobi čuden prizvok trditev vietnamskega zunanjega ministra, da «meja med Kampučijo in Tajsko ni jasno določena*. Medtem je položaj na meji še vedno skrajno napet. Zahodne tiskovne agencije trdijo, da je Vietnam ojačil svoje sile vzdolž kampučijsko - tajske meje. Bijejo se tudi ostri topovski dvoboji z obeh strani meje. tako tajska kot vietnamska vojska pa sta se vkopali na obeh straneh meje, da so posamezne sovražne enote oddaljene le 300 metrov. Vietnamski vdor na tajsko ozemlje je sprožil pravi val protestov. Žunanhm ministrom držav članic ASEAN (Taiska, Malezija, Singapur, Indonezija in Filipini), ki obsojalo vietnamski napad, so se pridružile še Kitajska, ZDA in Velika Britanija. Vsi poudarjajo, da bo imelo vietnamsko dejanje dolgotrajne in resne posledice. Ameriški državni tajnik Muskie pa je ob včerajšnjem prihodu v Kuala Lumpur na srečanje z ministri držav članic ASEAN izjavil, «da ne predstavlja Vietnamski napad samo kršitev tajske ozemeljske celovitosti in grožnjo za varnost te države, temveč tudi razširitev spopada in še ve- čje trpljenje za tajsko in kampučijsko ljudstvo.* Muskie je sinoči tudi obljubil tajskemu zunanjemu ministru Savveta-sili, da bodo ZDA že v prihodnjih dneh poslale Tajski vojaško opremo, predvsem letala, topove in tanke, ki bi morali povečati udarnost slabo opremljene tajske vojske. Politični opazovalci pa domnevajo, da se ZDA ne bodo preveč angažirale v tem spopadu, saj smatrajo, da so Vietnamci že dosegli svoj vojaško - strateški cilj: uničili so taborišča svobodnih Khmerov in u-stavili vračanje kampučijskih beguncev. Po takih trditvah bi se morala napetost na meji postopoma zmanjšati. Če so torej vojaška predvidevanja optimistična, je vietnamski napad povzročil precejšnje politične premike, ki še oddaljijo možnost mirne rešitve kampučijskega vprašanja. Kot je v torek izja- Po enournem posvetovanju v sodniški sobi je turinsko kazensko sodišče obsodilo tri pripadnike prima linea, ki so jih karabinjerji aretirali konec maja v skrivališču v Ul. Staffarda v Turinu, kjer so našli dokajšnjo količino orožja, Loreno Moda je bil obsojen na 3 leta zaporne kazni in 3 mesece aresta. njegova žena Claudia Zan ter njuna prijateljica Giuseppina Sciarril- vil podpredsednik tajske vlade To-nat Koman, je napad vietnamskih čet «del koordinirane akcije, s katero poskuša Vietnam, ob podpori Sovjetske zveze, prisiliti tajsko vlado, da bi se sprijaznila z vietnamsko prevlado v Indokini in priznala Samrinov režim v Phnom Penhu.* Tega mnenja so sedaj vse ostale članice ASEAN, ki so pred tedni pokazale prve znake popuščanja do Hanoia. in sedaj ponovno vztrajajo, da se morajo vietnamske čete umakniti iz Kampučije, svobodne volitve pod nadzorstvom OZN pa naj bi zamenjale nezakonit Samrinov režim. DŽAKARTA — Na otoku Lombok, 1.000 kilometrov zahodno od glavnega mesta Indonezije je zaradi epidemije kolere izgubilo življenje 60 oseb. lo pa sta bili obsojeni vsaka na 4 leta zapora in 6 mesecev aresta. Modi so priznali olajševalne okoliščine, ker je »sodeloval* s preiskovalci. Na procesu, ki je potekal po hitrem postopku so vsi trije obtoženci odgovarjali na vprašanja sodnikov, za razliko od drugih pripadnikov teroristične organizacije prima linea. Vsi trije so izjavili, da ne sodijo v to teroristično sku- BEOGRAD — S svojo vizionarno-stjo in državniško modrostjo je Tito zapustil velikansko bogastvo, zelo pomembno ne samo za Jugoslovane, marveč za vse človeštvo. Zapustil nam je neodvisnost Jugoslavije, politiko neuvrščanja in prijateljstvo s skoraj vsemi svetovnimi državami. To je v intervjuju za finsko televizijo izjavil član predsedstva SFRJ Fadil Hodža. »Tito je državi zapustil,* je poudaril Hodža, visoko raven samoupravnega humanističnega socializma, enakopravnost, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti, dinamičen tempo ekonomske in splošne rasti, popolno politično stabilnost države in jasne smernice ter perspektive za prihodnost. Narodi in narodnosti Jugoslavije in vsi naši delovni ljudje se zavedajo vrednosti te zapuščine in bodo storili vse, ne le, da ohranijo, marveč da se naprej razvijajo pri- pino. Moda je celo povedal sodnikom, da sta mu orožje izročila v varstvo Roberto Rosso in Liliana Toši, ki so ju že pred časom obtožili pripadništva oboroženi tolpi, vendar pa ju preiskovalci doslej še riso izsledili. Na sliki (telefoto AP): Giuseppina Sciarrillo, Claudia Zan in Loreno Mr da med včerajšnjo sodno obravnavo. dobitve. To se danes kaže v okrepljenih prizadevanjih pri izvrševanju rednih obveznosti in nalog, v povečani delovni disciplini in produktivnosti dela ter razvoju celotnega sistema samoupravljanja. Tito je zapustil bogato zapuščino tudi vsemu človeštvu: vizijo pravičnejšega sveta, zaupanje v možnost ohranitve svetovnega miru in aktivno miroljubno sodelovanje na I temelju spoštovanja neodvisnosti, suverenosti in enakopravnosti vseh držav.* Papež se odpravlja v Latinsko Ameriko SAO PAULO (BRAZILIJA) — Preteklo je dve leti, odkar je Janez Pavel II. stopil na čelo katoliške cerkve: v tej kratki dobi je obiskal že vrsto držav, in sicer Mehiko, Poljsko, ZDA, Irsko, nekatere afriške države in pred kratkim Francijo. Povsod, razen v Franciji, je papež doživel zelo topel sprejem, ki pa je morda že mejil na fanatizem. S svojo karizmo je vsaj za kratek čas združil okoli sebe vse vernike, celo tiste, ki so zadnja leta precej kritično gledali na strukturo in vlogo katoliške cerkve. Navajeni smo že gledati množico prerivajočih se ljudi, ki bi od blizu želeli videti božjega namestnika, in slišati papeževe pridige, ki se sklicujejo na tradicijo in na vero v cerkvene dogme, tudi v tistih predelih sveta, kjer je boj za vsakdanje življenje in preživljanje še tako oster. Zelo verjetno je, da se bodo podobni prizori ponovili v Braziliji, ki jo bo Janez Pavel H. obiskal v začetku julija. Ustavil se bo v različnih brazilskih mestih, obiskal revne in bogate predele te prostrane države, se srečal z Indijanci, kmeti in delavci. Zaradi njegove popularnosti predvidevajo, da oo papeža hotelo videti veliko ljudi in to bodo nedvomno izkoristili turistični operaterji in trgovci: potovalni uradi pripravljajo vrsto romanj, podvojila se je prodaja radijskih in televizijskih sprejemnikov, lastniki stanovanj in hiš na ulicah, kjer bo šel mimo papež, že sedaj dajejo v najem balkone in okna po izredno visokih cenah, tovarni Mercedes Benz in Ford sta celo pripravili posebne avtomobile samo za to priliko. Občina mesta Sao Paule je izdala brošuro, v kateri obvešča l \idi, kako naj se ravnajo ob papeževem obisku. Cerkveni poglavar se bo tej revni deželi oddolžil za ve ličasten sprejem z velikim mozaikom, ki ga bo prinesel s seboj iz Vatikana in ga podaril svetišču mesteca Aparecida. NA POBUDO JA VNE TURISTIČNE DRUŽBE CIT Ofenziva proti monopolu muitinacionalnih družb Nemške in ameriške jo četrtino turistične RIM — Organizirani množični turizem, ki preplavlja vsako leto Italijo, je skoraj povsem v rokah tujih muitinacionalnih družb, v glavnem nemških in ameriških, ki na ta način nadzorujejo četrtino italijanske turistične dejavnosti. V trenutku, ko vlaga Italija veliko upanje v reko tuje valute (govori se o več kot 2.000 milijardah lir), ki naj bi jo prispevali letos tuji turisti in naj bi pomenila krepko pomoč za premostitev finančnih teža ', vzbuja tak podatek tudi določeno zaskrbljenost. Mednarodne družbe namreč preusmerjajo po lastni uvidevnosti (m največjem profitu) milijone turistov od ene drave k drugi in bi bila možna tudi neprijetna presenečeni. »Za multinacionalne družbe je I-talija turistična kolonija*, je dejal predsednik Italijanske družbe za turi em (CIT) Garassino na tiskovni konferenci, med katero je napovedal protiofenzivo, ki naj reši Itali o te prevelike odvisnosti Javna turistična agencija bo v ta namen okrepila svojo dejavnost v tujini. da bo mogla sama prevzemati večji del turističnih tokov. Temu bo prilagodila tudi svoj družbeni Ustroj: spremenila se bo v »hol-d'rg», ki bo usklajeval dejavnost podružnic in 13 posebnih agencij v drugih državah. Med prve konkretne pobude pri-š'evajo oživitev »potovanj sekstantu*, ki jih bodo ponujali turističnim agend'am po vsem svetu. Naročnine bodo sprejemali in urejevali turistične storitve prek kompjuter-ja. da bodo mogli gostom postreči kar najhitreje in najbolj zanesljivo z vsemi uslugami. Predsednik CIT pa je tudi pozval politične sile, naj primerno podprejo turistične dejavnosti z javnimi naložbami za u- agendje nadzoruje-dejavnosti v Italiji strežne infrastrukture, ker je Italija doslej le izkoriščala svoje zgodovinske znamenitosti, ki privabljajo turiste, ni pa vlagala v turizem skoraj nobenih javnih sredstev, da bi si ohranila prednost na mednarodnem turističnem tržišču. Turčija hoče vstopiti v EGS ANKARA — Turčija bo zaprosila za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost še pred koncem leta. Zunanji minister Hayrettin Erkmen je na tiskovna konferenci poudaril, da bo o tem spregovoril z zastopniki EGS med bližnjim uradnim obiskom v Bruslju, ki ga bo opravil prihodnji teden. Doslej je bila Turčija »priključena članica* Evropske gospodarske skupnosti in nien neposredni vstop ni bil predviden pred letom 1995, STOCKHOLM — Tri skandinavske države, Švedska, Norveška in Danska, spadajo v malo skupino zahodnih držav, ki dajejo največjo pomoč državam v razvoju. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je objavila poročilo, iz katerega je med drugim razvidno, da se zmanjšuje pomoč raz vitih industrijskih držav »Tretjemu svetu*. Švedska je že peto leto prva na seznamu in daje skupno 0,94 odstotka svojega bruto nacionalnega dohodka, Norveška 0,93, Danska pa 0,75. Finska precej zaostaja za prvimi tremi z 0,21, še manjši je prispevek ZDA, 0,19, Italija pa je s svojimi 0,09 odstotka med zadnjimi v seznamu. Ne dvorec - le restavracija Ne gre za plavajoči orientalski dvorec, kot bi marsikdo lahko pomislil, temveč le za restavracijo v Rangunu, na Kraljevskem jezeru. V bistvu je to kraljevsko plovilo, ki ga je pred časom dala zgraditi neka btirmska kraljica in so ga potem spremenili v restavracijo za petičneže . (Telefoto AP) ETA ima na piki španski turizem MADRID — Včeraj zjutraj je v hotelu »Costa blanca* v Javei, približno 85 km od Alicanteja zopet eksplodirala bomba, toda na srečo tudi tokrat ni bilo žrtev. Mrtvih ni bilo, ker je ETA že prej napovedala eksplozijo. Prejšnjo noč so ljudje odšli iz hotelov v redu in brez panike, toda enajst klientov se je odpravilo takoj proti domu in mogoče za vedno zapustilo Španijo. Ostale so porazdelili po drugih hotelih, a večina se je odločila, da se vrne v domovino že naslednje jutro, špansko turistično gospodarstvo s celotne mediteranske obale je zaradi teh terorističnih napadov in zaradi previsokih cen v španskih hotelih v hudi krizi. Kot rezultat vsega tega so španske plaže na pol pra zne in v mnogih turističnih centrih so se prenotacije znižale za 30 od sto glede na lansko leto, ko je prišlo do prve antifašistične ofenzive s strani ETA in to kljub temu, da je španska vlada zatrdila, da ne bo popustila teroristom in da ne bo nikakor njihovim zahtevam. ETA zahteva izpustitev devetnajstih jetnikov, v zameno pa ponuja konec akcij proti španskemu turizmu. Država je odgovorila na to tako, da je jetnike premestila 700 km severno od Bilbaa in jih zaprla v samice. Od 12 napadov, kolikor so jih napovedali, so pripadniki - baskovske separatistične organizacije ETA doslej izvedli pet. Peta letošnja bomba je eksplodirala prejšnjo noč, a ne srečo tudi tokrat ni bilo žrtev. Bomba, kot že prejšnjo sredo, je eksplodirala v Javei, znanemu terorističnemu centru na Costa Blanci, medtem ko je prišlo do pete eksplozije v hotelu Melm v AUcanteju. ISLAMABAD — Pakistan bo zgradil drugi jez na reki Ind. Postavili ga bodo v Kalabaghu, okrog 300 kilometrov severno od glavnega mesta. Dela se bodo po predvidevanjih začela januarja prihodnjega leta in bodo stala 2 milijardi dolarjev. Prvi jez na tej reki že stoji v bližini kraja Tarbela. > 'M mm ii ni m Miiilimif ] ■"t j Pilil aag :fjPL r... j TRŽAŠKI DNEVNIK HIŠA NA NEVARNEM KRAJU .... ................................................... '■—"■.'v Na otoku Funen, kjer se je rodil Christian Andersen, obstaja tudi hiša, ki jo vidimo na zgornjem posnetku. O njej ne bi kazalo zgubljati besed, ko ne bi bila na prav nesrečnem kraju: pred njo namreč cesta ostro zavije, marsikateri voznik pa se s svojim vozilom zaleti v hišo. To se je doslej zgodilo devetkrat (Telefoto AP) ■n..............HnnmiMiiiiiimimiiiiuiiiimiuiiiMiiiiiiiiiiiniiiunHmmmnmniilllniiiinmiinmmiimmmiiiiimiimmmiiiiiMmminiiiiii""""""* KONGRESNA DEJAVNOST NA VELESEJMU 200 izvedencev o problemih mednarodne trgovine z lesom Posvet se bo zaključil danes - Les na tretjem mestu med postavkami italijanske uvozne bilance V prisotnosti okrog 200 kongresi-stov iz Italije in iz tujine — med slednjimi so bili tudi zastopniki 8 afriških, 2 azijskih in 1 severnoameriške države proizvajalke in izvoznice lesa in ustreznih proizvodov, evropske dobaviteljice tega blaga pa so zastopale Avstrija, Jugoslavija in Zahodna Nemčija — se je včeraj dopoldne v glavni dvorani na sejmišču pri Montebelu začel tradicionalni,...dvodnevni posvet o mednarodni trgovini z lesom, ki ga prirejajo sejemska ustanova ter Italijanska zveza lesnih trgov cev Federcomlegno in Zveza italijanskih industrijcev s področja pohištva in lesne opreme Federle-gno-Arredo. Posvet, ki se bo nadaljeval in zaključil danes, se je začel s strokovnim srečanjem na temo «Razvoj mednarodne trgovine z lesom in lesnimi proizvodi*. Najprej je prisotne pozdravil predsednik sejemske ustanove dr. Toresella. ki v krajšem nagovoru poudaril vlogo trža škega pristanišča prirazvijanju tra dicionalnih in novih prometnih tekov. zlasti kar zadeva tranzit meh kega rezanega lesa evropskega izvora, namenjenega v čezmorje, in nasprotno dobave eksotičnih vrst lesa iz Afrike, Azije in Amerike državam pridelovalkam v Evropi Predsednik združenja Federlegno-Arredo Moruzzi je nato podal glav no poročilo o položaju Italije v mednarodni izmenjavi proizvodov lesne industrije. Ta izmenjava se je v zadnjih letih znatno izboljšala, saj je vrednost izvoza lani dosegla 2.056 milijard lir, medtem ko je znašal uvoz 1.765 milijard. V prvih mesecih letos pa je izvoz zno va začel popuščati, kar seveda vzbuja pjri.hPr^detibin.OPbfihterjil, določene skrbi. Kako reagirati ne to novo neugodno konjunkturo? Po Morozzijevem mnenju bo treba izvoz v prihodnje pospešiti predvsem z ustanavljanjem večjega števila izvoznih konzorcijev. Predsednik združenja Federcom- Tržaški sejem še danes in jutri Dvaintridesetemu mednarodnemu tržaškemu velesejmu se iztekajo zadnje ure. Razstavišče pri Montebelu si bodo obiskovalci lahko ogledali samo še danes in jutri, in sicer od 10. do 13. ter od 15. do 24. ure. Vstopnina znaša 1.800 lir, s popustom 1.200 lir. iiHiiitiMiiiHiiiiiiiuiiimiiHiiimmtmmiimiiiiuiinuimmuifmtnMmMnMiHiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiimiifiii POMEMBNA PRIDOBITEV ZA NAŠE MESTO V bolnici od včeraj deluje sodoben oddelek za oživljanje Trst je tretje mesto v Italiji, ki razpolaga s tako moderno zdravstveno strukturo V tržaški bolnici so včeraj predali svojemu namenu sodobno o-premljen oddelek za oživljanje, ki so ga premestili v pritličje, da bi na ta način hitreje pomagali bolniku. Za Trst je nova zdravstvena struktura prav gotovo velika pridobitev. To je v pozdravnem nagovoru, med včerajšnjo slovesnostjo odprtja novega centra, poudaril primarij dr. Mocavero in dodal, da je Trst tretje mesto v Italiji, ki razpolaga s tako modernimi napravami. S temi bodo tržaški zdravniki lahko učinkoviteje pomagali človeku, ki ,;e bori s smrtjo. Orisal je nato prisotnim delovanje raznih naprav, med katerimi je osvetljen sesalnik, ki je postavljen nad bolnika in služi za uničevanje škodljivih mikroorganizmov. Prostori so urejeni tako, da je mogoče ukrepati v primeru potrebe čim-prej. Dve ,,obi sta za paciente z nalezljivimi boleznimi, ostali dve pa lahko sprejemata še vsaka po šest bolnikov. Center je opremljen tudi z napravo za lajšanje bolečin. Vstop v te sobe bo dovoljen samo zdravstvenemu osebju, ki se bo pred vstopom preobulo in preobleklo, kar je zelo važno za popolnejšo higieno. Nekateri bolniki potrebujejo tudi spodbudne besede, zato bodo njihovi svojci lahko komunicirali z njimi preko posebnih zvočnih naprav. Vse bolnike pa bo mogoče neposredno o-pazr .ti na video zaslonu. Neznanci vlomili v veleblagovnico «Altura» Tarča tatov je bila prejšnjo noč tudi veleblagovnica »Altura*, še prej pa so si neznanci privoščili bližnjo ribarnico od koder so iz blagajne odnesli 40 tisoč lir. Ribe jim najbrž niso najbolj dišale in zato so razbili šip veleblagovnice «Altura» in se znašli v prodajalni časopisov, ki je v pritličju veleblagovnice same. Pa niti tu si niso najbolje pomagali, -aj so si napol nili žepe samo z drobižem (30 tisoč) in avtobusnimi vozovnicami (vrednost le teh je bila okrog 130 tisoč). Seveda je bilo to premalo in so skušali vdreti v vleblagovnico samo, pregnal pa jih je alarm, ki se je sprožil komaj so odprli velika steklena vrata. ■ SREDNJI IKCAJ BANKOVCEV 27. 6.1980 Ameriški dolar 835.— Funt šterling 1950,- Irski funt šterling 1770.— Švicarski frank 510.— Francoski frank 202,- Belgijski frank 29,- Nemška marka 470,- Avstrijski šiling 66.- Kanadski dolar 725,- Holandski florint 430,- Danska krona 150.- Švedska kron- 199,- Norveška krona 171,— Drahma 20,- Mali dinar 29,50 Veliki dinar 29,50 MENJALNICA vseh tujih valut legno dr. Gardino je nato P°roC o razvoju splošne mednarodne govine z lesom in poudaril, da Je talija v tem pogledu močno °dv na od uvoza tako mehkega le. iz Evrope kakor tudi eksotov čezmorja. Postavka «les» nl0C obremenjuje italijansko trgovins ^ in plačilno bilanco, saj se P° strežnih izdatkih uvršča na Pr mesta v lestvici, takoj za petrolejem., in mesom. Poleg 111 nega odliva deviz so pri llV0(i£j lesa še razne druge težave. *. katere spada na primer limitira L izvoza določenih vrst lesa, s’ čedal je bolj uveljavlja tako^ v ropi kakor tudi v raznih če?111 skih deželah. Iz tega vidika se slovanje v letih 80 prikazuje v j® trenutku v precej neugodni lu ’ zaradi česar se bodo prizadeti slovni krogi morali v znatno meri kot doslej angažirati, da 0 « ohranili oziroma povečali seda -obseg izmenjave. Les se bo na08 še naprej obdržal kot pomen1 jj gradbeni material, saj je svoji visoki ceni še vedno konku1' ^ čen drugim materialom, kot s° prvi vrsti aluminij in razne dr F kovine. Sledilo je poročilo strokovni8^ Rodrigueza, ki je podal vrsto j* datkov o izvozu italijanskega P hištva na tuja tržišča. Pri tern ]f. govornik poudaril, da je na ta ^ j voz v lanskem letu odpadlo kar ^ odst. vsega italijanskega izvoza tujino. Danes se bo mednarodni P°s'te. o lesu nadaljeval z razpravo o mi «Les v letih 80». Predvidena tri glavna poročila, ki jih bodo P dali strokovnjaki Antonini, Cora . Lucentini. Ob 12. uri pa bo na ^ mu tiskovna konferenca, na k8, bosta predsednika FedercomleF Gardino in Federlegnn Arredo * ruzzi povzela zaključke dvodn* nega dela. Ved11 Prihodnjo soboto v gledališču Z «Veselo vdovo» pričetek festivala operete Prihodnjo soboto, 5. t.m.. se b° Zje čel' letošnji festival operete, tržaškemu občinstvu zelo PrlV: v ljen in ki se je uveljavil ^rgVe vsedržavnem prostoru. P^f-rdi' bodo v občinskem gledališču v nj ker Rossetti zaradi popravil ni razpolago. ^ Prva opereta na program8 vsem dobro znana «Vesela v8 o Franza Leharja, ki je ne°v' ^t. ena najbolj znanih dunajskih nP^r Odrska postavitev operete ie,ijjsse lanska — zanjo je poskrbel 1 je Santicchi — glasbena oprema P [,el povsem nova, zanjo pa je P°y]o-dirigent Oskar Danon. Glavno u, go bo imela Mariana Ni,®e)li, nastopili pa bodo še Edith Aldo Bottion, Antonio Bev8 \e, Sandro Massimini, Gino P®r. jv Gianna Jenco, Luigi Palchett*' riella Reggio, Claudio GiombL ^ Cio Robi, Fulvia Gasser, Dan0 rial, Gianfranco Saletta. Po »Veseli vdovi* bosta n8' jn redu še »Scugnizza* Lombari* Coste ter »La Rosa di Stan Lea Falla. Za vsako oper01® predvidenih sedem ponovitev. Vstopnice za prvo predstav0 ^ naprodaj pri blagajni jfi Verdi od torka dalje od 8.° 12.30 in od 15.30 do 19. ure-