STO 2 ŠTEVILKA 2 Nekaj je v zraku. Lepega. Nežnega. Mimobežnega. Nekaj je v zraku. (Tone Pavček) pet je med nami mesec marec, mesec težko pričakovane pomladi, toplega sonca, ljubezni... Najbrž ni nikogar, ki se ob pogledu na prebujajočo naravo ne bi zasanjal. Iz naših sanj je vzklil POZDRAV POMLADI, splet čustvovanj, razmišljanj, pesmi, melodij... Delček vsega prijaznega bi radi delili med vas, zato prisrčno v vabljeni v avlo Osnovne šole Bibe Roecka Šoštanj, v torek, 26. marca 1996, ob 17. uri. člani dramskega krožka v Osnovne šole Hibe Roecka Šoštanj Gostinstvo Turizem Trgovina d. o. o. Kersnikova 11, 63320 Velenje tel.: (063) 855-336 fax: (063) 855-350 NAPOVEDNIK stran 2 Zavožena investicija kakšna je cena plinovoda? stran 7 Slepi in slabovidni v Topolšici llolirofelna prireditev strani 7 Zlata poroka Pollina in Jože Ročnik praznujeta strank Bodimo previdni Steklina Velenje 1996 m o COBISS ® m ii sit Uvodnik Jt es je. Prav imate. Ta številka našega in vašega časopisa zamuja. In nič vam ne bomo prikrivali. Upali smo, da bomo lahko že poročali, kako in zakaj ter s katerih položajev je v resnici odstopil predsednik sveta Občine Šoštanj, a očitno bo potrebno še čakati na epilog. Tako bodo o tem gotovo ekskluzivno poročali drugi časopisi, zanesljivo tudi Naš čas. Upamo, da se novinarki v te novice ne bo prikradla napaka, kot se je tista, da bo List Občine Šoštanj po novem zastonj. Takšen predlog se je na občinskem svetu res obravnaval, vendar ni bil sprejet. Cena časopisa bo tudi v letu 1996 ostala (bolj ali manj) enaka kot lani. Je pa res, da je sedaj sprejet občinski odlok o našem časopisu in bomo lahko celovito uredili probleme, od stabilne zasedbe ekipe, ki skrbi za časopis do materialnih pogojev za delo in ne nazadnje tudi za skromne honorarje za opravljeno delo. Le malo ljudi namreč verjame, da je bilo do sedaj vse delo pri časopisu opravljeno v celoti volontersko, saj smo poleg stroškov tiskanja do sedaj delno plačali samo zbiranje oglasov za novoletna voščila v zadnji lanski številki! S tem se seveda ne moremo hvaliti, saj bomo na ta način odgnali še tistih nekaj potencialnih sodelavcev, vendar resno računamo, da bomo razmere na podlagi sprejetega odloka v roku meseca ah dveh spravili v normalne okvire. Zal je svet občine kar precej posegel v predlagano shemo priprave in pogojev za delo našega in vašega hsta, toda svet Občine Šoštanj je najvišji organ in se je treba njegovi volji pač podrediti. Upamo, da bo upošteval vsaj materialne potrebe za redno izhajanje časopisa, ker si tisti, ki časopis urejamo in pripravljamo, domišljamo, da celovito in verodostojno beležimo dogodke v prvi demokratični občini v Šaleški dolini in da zato pri takšnih stroških ne smemo preveč stiskati mošnje. PerE Kulturna akademija V okviru počastitve Prešernovega dne je župan Bogdan Menih otvoril razstavo likovnih del gospoda Ivana Kolarja iz Topolšice. Njegovo ustvarjanje je predstavila vodja galerije KC Ivana Napotnika gospa Milena Koren-Božiček. (Tudi na strani 5.) 101. ROJSTNI DAN Franjo Vodovnik iz Gaberk je L marca praznoval svoj 101. rojstni dan. Ob tem visokem jubileju mu je župan občine Šoštanj poklonil slovenski potni hst. Na vehko veselje bo tako njegova prva pot v tujino v Pliberk po železniški vozni red. Živeti pomeni: ustaviti se tam, kjer sije sonce. o so misli Phila Bosman sa. Nič novega, ugotovi mo, ko vrstice nekajkrat preberemo in razmišljamo o teh nekaj besedah. Kjer in kadar sije sonce. V prihajajoči pomladi, iz katere se rodi obdobje rasti v poletju in doba zorenja v topli jeseni, ki zbira semenje za prihodnjo pomlad. Kako to spominja na nas, ljudi. Saj z nami ni nič drugače. Ustavimo se tam, kjer sije sonce. Kjer nas je več. In to pomeni življenje. Le da ljudje znamo tudi ljubiti, spoštovati, verovati, upati... Marec, april, maj; to so meseci, ko se rodi novo življenje v vsakem koledarskem letu. Zato najbrž ni čudno, da prav v tem času največ razmišljamo o ženskah, o ženah, o materah, ki tako močno znajo ljubiti, spoštovati, verovati in upati... Gozdna obrobja so še zasnežena. Zagotovo pa se bodo prvi pomladni sončni žarki kmalu dotaknili prav teh obrobij in nam ponudili telohe za prve šopke. V njih bomo povezah vso nežnost in hvaležnost, ki jo zavoljo ljubezni, spoštovanja, verovanja in upanja v ženske, v žene in matere čutimo v sebi, najbolj prav v teh prvih pomladnih mesecih. In še drobna misel. Ko bomo, ženske, žene in matere, v dlaneh držale prvih nekaj podarjenih pomladnih cvetov, se sklonimo še me in si same utrgajmo droben cvet. Šopek bo bogatejši, lepši in vrednejši. Dišal ne bo le po ljubezni, spoštovanju, verovanju in upanju, trajnejši bo zaradi samospoštovanja. L. M. FOTO: PETER MARINŠEK Vztrajni poizkusi, da l>i stanje v naši občini postalo čim bolj nestabilno se znova in znova izjalovijo, ljudje pa z vsako izkušnjo postajajo(mo) bogatejši za nova spoznanja, čeprav je tudi res, da so(smo) nekateri skrajno naivni in da se nikoli ne naučijo(mo) dovolj. Pretres, ki ga je v občinskih kuloarjih sprožil domnevni odstop predsednika sveta občine, ki je zase menda prepričan, da z njim občina stoji in pade, je za povprečno izkušene ljudi v politiki vsakdanja stvar. Čeprav so nekateri trdno prepričani, da bo z odstopom predsednika svet prenehal delovati, bodo že naslednji hip pozabili na hudo užaljenega gospoda, ki venomer ponavlja zgodbo o svojem dolgoletnem direktorskem stažu in dobrih delili, ki da jih je pustil za sabo. Na žalost je logika v politiki takšna, da se odstopi enačijo porazu, in če kdo misli v politiki izsiliti potrditev svojih stališč in tez z grožnjami o odstopih in z odstopi samimi, takšen ni zrel za politiko, Najbrž bo kdo ugovarjal, češ da se na občinski ravni ne bi smeli ukvarjati s politiko, ampak z resnim delom; politika da je za v Ljubljano in podobno. Takšno ugovarjanje je zmotno in kdor taji, da politika ni potrebna in da je prej, v onem, komunističnem sistemu ni bilo, si seveda laže. V politiki gre vedno za uveljavljanje interesov določene skupine ljudi, (ki se v demokratičnih družbah združujejo v politične stranke). In doseganje interesov je treba z demokratičnimi načeli uveljavljati tudi na lokalni ravni. Kdor ta pravila krši, se mu zgodba slejkoprej zaključi tako, kot se je našemu predsedniku sveta (v odstopu). Ravno on je prvi obrnil hrbet koalicji, ki ga je postavila za predsednika. Z individualno obdelavo članov občinskega sveta, od skrajne levice do pripadnikov trdih “neodvisnih” list, je kanil pridobiti “svojo” večino in sploh ni opazil, da je ta “večina” spretno izkoristila njegovo (pre)vehko željo po odločanju o stvareh, ki predsedniku sveta ne pritičejo! Kršenje sicer res dolgočasnih dokumentov, kot so statut in druga napisana in sprejeta pravila iger. ki sijih pred igro postavimo sami, je potem nujna metoda za sprejemanje v naprej napisanih in pripravljenih sklepov. Demokracija je dolgočasna in zahtevna metoda vladanja, zato vsem, ki so kdajkoli okusili oblast v enopartijskem sitemu samoupravnega socializma, nikakor ne gre in ne gre od rok. S težavo soočajo dokaze in nenehno preštevajo ljudi in tudi člane občinskega sveta na tiste, ki se strinjajo in so v redu, in one, ki se ne strinjajo in niso v redu. Takšni ljudje so podvrženi “usklajevanju” in “dogovarjanju” v ožjih, neformalnih krogih, brez zapisnikov in brez pravil, kasneje pa se kar tako, počez, na takšne razgovore celo sklicujejo in ti jim pomenijo več kot statut, ki je v veljavi in za vse! Usklajevanje stališč in prevlada večine sta temelj demokracije in če kdo meni, da se lahko občina vodi kar tako, kot se komu zazdi, je to nekaj časa seveda možno. Toda takšnemu načinu vodenja se reče avtokracija ne demokracija in je praviloma poplačano ob volitvah. Nenazadnje imamo lepo izkušnjo z zadnjih volitev župana v Šoštanju, saj je skoraj zanesljivo, da ljudje niso glasovah proti tedanjemu predsedniku krajevne skupnosti, ampak proti sistemu, ki je omogočal predsedniku avtokratičen način vodenja krajevne skupnosti Šoštanj. A očitno ta šola za avtokrate, ki jih je naplavila slovenska pomlad, ni bila dovolj in še kar hazardirajo in mislijo da so ljudje res predvsem neumni. Pa niso. Kot pravijo modri ljudje: enega lahko celo življenje vodiš za nos, vseh se pa ne da. In volitve so eden od stebrov demokracije ravno zaradi tega. Takoimenovano volilno telo pa je silno nepredvidljivo; tako na državni ravni, kot denimo v Prostovoljnem gasilskem društvu Gaberke, kjer je članstvo (baje) po pomoti izvolilo “napačnega” predsednika in spravilo v žalost sive eminence krajevnega zakulisja, ki iz mraka uravnavajo utrip v vasi. Pa pravijo, da na vasi ni politike! Politika je in bo povsod, na vseh ravneh in nasprotja med vplivnimi posamezniki so bila tudi v enopartijskem režimu, le da so takrat prepire in borbe za položaje skrbno prikrivali in urejali z dekreti izza zapahnjenih vrat partijskih komitejev! Užaljenost, kot poza za odstop, resnim politikom ne pritiče in gre prej za otročje poteze zafrustriranih posameznikov, kot pa za modro politično odločitev, še posebej če analiziramo “odstop” našega predsednika sveta (v odstopu), saj je očitno, da se je s svojim odstopom bolj ali manj uspešno pošalil in je njegov trden namen “biti zraven . To zgodbo poznamo še iz Velenja; na to struno sta zaigrala prvi in drugi predsednik Izvršnega sveta v zadnjem mandatu skupščine bivše občine Velenje. Toda obema se je sfižilo. ljudje niso nasedli, saj je večini ljudi jasno, da brez tistega, ki ga ni, stvari ne obstanejo. Toda če je bil namen domnevnih spletk destabilizacija komaj na noge postavljene občine, je prevladujoče spoznanje, da so se razmere v Občini Šoštanj dokončno normalizirale. Med in smetano smo polizali, idealistična ljubezen med strankami slovenske pomladi je potekla, toda na nesrečo scenaristov iz ozadja, koalcija le-teh ni razpadla! Pred nami je še triletno resno delo in argumentirana pogajanja za uveljavljanje predvolinih programov, v katerih smo vsi obljubili nove temelje in novo dušo Občini Šoštanj. Peter Rezman E L C I IV E /AV()/K\\*l \ VRSTITI.I \ v Kakšna bo usoda polaganja plinovoda v Občini Šoštanj? V M oj bivši predsednik bivšega Izvršnega sveta, sedanji mestni župan občine Velenje, redko izgubi kontrolo nad svojimi reakcijami. Nedavno pa, (d) moji opazki, da je plinifikacija “zavožena investicija”, ni uspel prikriti precejšnjega nezadovoljstva in sledila je ena njegovih redkih nekontroliranih verbalnih reakcij. Takrat nisem imel v mislih finančnega vložka v investicijo, ampak dejstvo, da so plinifikacijo zavozili uradniki prejšnje in sedanje občine Velenje, ki so ob tihi asistenci nekaterih ener- S getskih strokovnjakov na komunah časovno zavozili “plinifikacijo” Šaleške doline tako, da danes ne sodi več med ekonomsko zanimive projekte. Nekateri krajani naselij v naši občini pa vseeno pogosto vprašujejo, kakšna bo usoda načrtovane plinifikacije severne veje. t.j. Gaberk. Raven. Lajš, ter južne veje, ki zajema Lokovico in bi se naj vila naprej proti sosednjim občinam. Na žalost mnogih vpraševalcev ne moremo jasno odgovoriti na vrsto tehtnih vprašanj, ki se običajno skoncentrirajo na: koliko bo potrebno sofinancirati načrtovano plinsko omrežje? Še teže pa j...lgovoriti. kolikšna bo cena plina, še posebej v primerjavi s ceno lahkega kurilnega olja. Mnoge skrbi tudi zanesljivost oskrbe s plinom. Za delno informacijo obudimo izvlečke iz poročila, ki je bilo pripravljeno za 2. sejo upravnega odbora Sklada za okolje, dne 23. 2. 1995. Čeprav je od predstavitve tega dokumenta minilo leto, je po svoje še vedno zelo zgovorno. Poročilo je pripravil oddelek Javnih gospodarskih dejavnostih Mestne občine Velenje. Poročilo je suhoparno predvidevanje in naštevanje številk, toda očitno je bilo, da tudi pred letom dni projekt še vedno ni bil dorečen, saj so po najmanj triletnem izdatnem proračunskm plačevanju projektne dokumentacije, načrtovalci v letu 1995 računati na era. 28.500.000 SIT samo za izdelavo papirjev in to 3.500.000 vrt -, .. plinifikacije Konovega-Senbrica, Cirkovc in Plešivca, 10.000.000 SIT za projektiranje plinifikacij v Gaberkah, Ravnali in Lomom nad Topolšico ter cca. 15.000.000 SIT za polovico projektne dokumentacije za plinifikacijo ridkraja, Podgorja, Lokovice, Šentilja, Bevč in Vinske Gore. Poročilo kaže, da je bila primarna skrb Mestne obcuff Velenje, kako zagotoviti obljubljeno plinifikacijo Škale-Hrastovec, ki se vleče že vse od leta 1990. Ah jasneje; s plinifikacijo so se pet let greh samo projektanti, iz poročila pa niti slučajno ni videti, kaj naj bi se v obdobju 1995-1998 zgodilo s plinifikacijo Gaberk in Raven, če v letu 1995 ne bi za projekte zagotoviti 10.000.000 SIT. Medtem pa si je na našem področju vrsta posameznikov brez velikega hrupa in popolnoma v lastni režiji predelala domača kurišča z velenjskega lignita na kurilno olje, kombinirano kurišče (olje-premog, plin-premog, premog-elektrika- toplotne črpalke). Prvi podatki, ki smo jih pridobili do februarja 1996 so sami po sebi dovolj zgovorni in kažejo, da bomo zgodbo o plinu v naši občini lahko počasi zaključili. Podatki za naselja Gaberke. Ravne in Lokovica so naslednji. ( )d 572 hiš, ki so zajete v raziskavo na tehrobmočju. jih je že skupno 212 predelalo kurišča tako, da kurijo ali lahko kurilno olje, plin ah pa imajo kurišče predelano v kombinirano in kurijo pretežno lahko kurilno, olje z možnostjo, da lahko kurijo tudi trda kuriva. Ostane torej 360 potencialnih interesentov za napeljavo plina, vendar gre v tem razredu za povprečno precej manjše hiše manj premožnih ljudi, in hiše, ki tehnološko niso primerne za pretežno porabo plina (klasične kmečke kuhinje z zidanimi štedilniki in krušnimi pečmi....), tako da je ocenjeno. da gre v tem razredu za 360 objektov, v katerih prevladuje nezainteresiranost za spremembo osnovnega kurišča. 01) podatku, da je skoraj 10 odstotkov objektov na obravnavanem območju že spremenilo tehnologijo kurjenja in med drugim samoiniciativno izvedlo “individualno ekološko sanacijo", je bolj zgovoren podatek, da je zaradi menjave tehnologije v teh objektih, skupna poraba premoga zmanjšana za več kot polovico!! Posamezniki so tako investirali skupno preko 700.000 DEM in ob tem investiranem vložku niso bili deležni nikakršne družbene pomoči, kot na primer listi, ki so sonvestirali v toplifikacijo in plinifikacijo!! Ta dejstva bomo morali upoštevati, ko se bomo odločali o nadaljnji usodi plinifikacije. Dejstva, podatki in priloženi grafi so dovolj zgovorni! Menim, da izjava o zavoženosti projekta plinifikacije, kot so se je lotih v Velenju, ni napačna. Potencialni odjemalci plina so se v minulih štirih letih predvsem zaradi cenovnih razmerij kuriv, zadreg s premetavanjem premoga in pepelom ter ne nazadnje tudi zaradi ekološke osveščenosti, že odločili. "Plinskn-projektantski lobi” je priložnost zamudit; saj bo danes, Ib investiranih 700.000 markah in evidentno pozitivnimi ekološkimi učinki, težko najti ekonomske in ekološke razloge za napeljavo plinovoda ter ponovno siliti ljudi k udarniškjfm kopanju in zasipavanju jarkov ter soinvestiranju plinovoda ali zato vlagati proračunska sredstva. Treba bo poiskati model za “delno pimacuo stroškov” tem, ki so v minulem obdobju šli brez družbene pomoči v ekološko sanacijo in sistemsko vzpodbujati proces, ki so ga ljudje sami od sebe sprožili. Po toplifikaciji Topolšice, kjer se je prvič uveljavila nova tehnologija razpeljave “viškov” energije iz TES, pa bi veljalo resno presoditi možnosti širitve toplovodnega omrežja, ki je bilo ob prejšnji tehnologiji po takratnih ocenah limitirano s toplifikacijo Topolšice, sedaj pa so nekateri prepričani, da je možno ponovno odpreti vprašanje toplifikacije Lokovice, Ravn, Lajš,... Peter Rezman Gaberke plin(i.20%) j kom (8.43%) .■.... tekoče (28.31 %) Lokovica plin (0.53%) kom (14.81%) >■ -... tekoče (22.75%) Ravne plin (0.46%);.). kom (23.50%) >■ tekoče (11.52%) Poraba kuriva Gaberke, Ravne, Lokovica drugo (50.38%) premog (49.62%) OBČINA S OS T A NJ # O B CINA. S O STANJ. Svet Občine Šoštanj vet je 6. februarja opravil 12. redno sejo in na njej sprejel Odlok o upravnih taksah Občine Šoštanj in Odlok o Listu Občine Šoštanj. Svet je za leto 1996 povečal vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč za 36,73 %, kar bi naj občinski proračun obogatilo za približno 10.000.000 SIT. Na podlagi zakonskih možnosti je sprejel tudi sklep o zmanjšanju amortizacije za področje družbenih dejavnosti, kar na žalost pomeni nadaljnje stagniranje na področju obnove objektov za področje družbenih dejavnosti v naši občini. Na koncu seje je prišlo do zapletov, saj se je mimo dnevnega reda ponovno sprožila razprava o umaknjenih točkah pri sprejemanju dnevnega reda 12. seje. Za epilog vsega je g. Frane Pečovnik ustno podal nepreklicni odstop z mesta predsednika in člana sveta ter vseh delovnih teles sveta Občine Šoštanj. Zaradi zapletov na koncu 12. redne seje sveta je pet članov sveta iz vrst LDS, DeSUS, ZL in Neodvisne liste za razvoj mesta in vasi vložilo zahtevo za sklic seje, na kateri bi obravnavali umaknjene točke dnevnega reda. Ni sicer jasno, kdaj so to zahtevo navedeni člani sveta vložili, jasno pa je, da je 19. 2. 1996 predsednik sveta na lastno pobudo sklical 1. izredno sejo sveta Občine Šoštanj, ki bi se naj zgodila že čez štiri dni, to je 23. 2. 1996 in kot razlog za izredno sejo navedel šolske počitnice. Seje ni Itilo, ker se je na sklic seje odzvalo samo osem članov sveta. Tajnik občine je isti dan predsedniku predal novo pisno zahtevo za sklic redne seje, ki so jo podpisali člani sveta iz vrst strank slovenske pomladi. Navedli so, da ni razlogov za izredno sejo, ampak da je treba zadeve normalizirati in nadaljevati do sedaj dobro delo sveta Občine Šoštanj. Do priprave tega časopisa predsednik seje še ni sklical. Po poslovniku pa lahko sejo skliče župan, v kolikor deset dni od prejema zahteve tega predsednik ne izvede. Ge torej predsednik ne bo sklical seje do ponedeljka, 4. 3. 1996, lahko 13. redno sejo sveta občine skliče župan občine. *** Za naslednjo redno sejo sveta Občine Šoštanj je med drugimi zadevami pripravljen za razpravo tudi Odlok o taksi za varstvo okolja Občine Šoštanj. To bo poleg proračuna za leto 1996, katerega osnutek je v zaključni fazi, eden pomembnejših dokumentov, ki jih bo letos obravnaval in sprejemal svet Občine Šoštanj. Župan in občinska uprava Poleg priprave dokumentov za obravnavo in sprejemanje na svetu Občine Šoštanj je bilo veliko časa in energije porabljeno za analizo površno pripravljenih gradiv za 12. sejo sveta, ki so bila domnevno nezakonita in so bila zaradi tega umaknjena z dnevnega reda seje. Za obravnavo je pripravljen osnutek proračuna Občine Šoštanj. Razprava bo gotovo trda, saj je že sedaj jasno, da za zadovoljevanje minimalnih potreb vseh porabnikov proračuna Občine Šoštanj primanjkuje približno 60 do 70 milijonov tolarjev. Glavni razlog je v tem, da država ne zagotavlja zadosti sredstev za naloge, ki jih občini predpisuje. Po pogajanjih, ki so neorganizirano trajala skoraj eno leto, smo dosegli, da so župani občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje uskladili besedilo sporazuma, na podlagi katerega bo občinska uprava Občine Šoštanj še pred delitveno bilanco prejšnje Občine Velenje lahko pričela z urejanjem razmer na stanovanjskem področju. Čaka nas težko in zahtevno delo, saj je stanovanjski fond, ki ga prejemamo v upravljanje, v razsulu, prostih stanovanj skoraj ni, na občini pa si dnevno podajajo kljuko občani, ki bi radi rešili svoje stanovanjske težave. Krajevne službe Občine Šoštanj Na razočaranje nekaterih prerokov se ni zgodil napovedovani kolaps nekdanjih krajevnih skupnosti v Občini Šoštanj. Zaradi nekaterih objektivnih težav (sprememba zakona o lokalnih volitvah; spor ki ga je na Ustavnem sodišču RS zaradi statuta sprožila KS Šoštanj, je občina v polovici že dobila) pa je svet s sklepom pred koncem leta 1995 pooblastil župana, da z odredbami podaljša mandat bivšim svetom KS. Razmere so sedaj tudi pravno-formalno urejene za naselja Bele Vode, Lokovica, Skorno, Florjan, Topolšica, Ravne, Zavodnje in Šentvid. Formalna razlika do konstituiranja krajevnih skupnosti po statutu občine je le v tem, da bodo do volitev v organe krajevnih skupnosti delovale t.i. krajevne službe, ki PETEK, 8 JAREC 1996 L I T I K A LETNA KONFERENCA SDSS prostorih doma kulture v Šoštanju seje v torek, 6. februarja, odvijala letna konference Občinskega odbora SDSS Šoštanj. Začetek konferenca nam je popestril Rudarski oktet, ki je s svojim izvajanjem pripomogel k dobremu vzdušju udeležencev konference. Po pozdravnem nagovoru predsednika, gospoda Gabra C veriina, smo potrdili dnevni red in izvolili delovne organe konference. Delovni predsednik gospod Peter Radoja nas je spretno popeljal skozi točke dnevnega reda, iz poročil predsednika, predstavnice socialdemokratinj in blagajnika, pa smo si sestavili sliko delovanja naše stranke. Z veseljem smo ugotovili, da članstvo neprestano narašča ter da smo v prejšnjem letu kljub skromnim sredstvom dosegli željene cilje. V naši sredi smo z veseljem pozdravili gospoda Modica, predstavnika predsedstva SDSS, ki nas je v vzpodbudnem govoru opozoril na trenutno politično situacijo in na prihajajoče volitve. Njegovim be- sedam so se pridružil tudi regijski koordinator, gospod De Costa, ter predstavniki posameznih strank slovenske pomladi. Predsednik 00 SDSS Šoštanj nanije predložil tudi plan dela stranke za prihodnje leto, katerega bistveni del je sodelovanje na različnih prireditvah, trud za pridobivanje članov, izobraževanje članov ter obsežne priprave na državnozborske volitve 1996. Enega izmed zadanih planov smo uresničili takoj naslednji dan, saj je bila naša stranka pobudnik in organizator Kulturne akademije ob Prešernovem dnevu. Letno konferenco smo zaključili v zavesti, da je resnost pristopa naših članov do dela stranke zadovoljiva, saj se je konference udeležilo kar 74 % članov ter s skromno mislijo in idejo zavzemati se za malega človeka ter ohraniti moto naše stranke, to pa je poštenost. 'ta Komprej Delovno predsedstvo konference MI ZBOR ZVEZE BORCEV ZAVODNJE - ŠENTVID II nedeljo, 11. februarja, smo se v gostišču Pri Vidi v Zavodnjah na ■ vsakoletnem srečanju zbrali člani Zveze borcev Zavodnje -Šentvid. Pogovor je tekel o finančnih sredstvih, ki so zelo skopa. Ugotavljali smo, da skoraj nimamo denarja za obiske pri naših bolnih krajanih. Dotacije v Zvezo zadoščajo samo za vzdrževanje partizanskega groba in groba gospoda Šmona. Sklenili smo, da se kmečkim upokojencem zaradi premajhnih pokojnin zmanjša članarina. Razprava je potekala tudi o Zakonu o vojnih veteranih. Članom smo razložili, kdo je upravičen do borčevske pokojnine in kdo ne, ter kam naj se obrnejo za pomoč. V naši zvezi je 41 živečih članov, ki se čez celo leto udeležujemo proslav in prireditev v naši občini. Po občnem zboru smo ob kosilu nadaljevali naše druženje. Ob tej priliki se zahvaljujemo lastniku gostišča Milanu Goršku za odlično postrežbo in prispevek k naši zakuski. Zveza borcev Zavodnje-Sentvid predsednik Gvido Urleb ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje SPOŠTOVANI UPOKOJENCI! Večkrat lahko slišimo pogovor naslednje vsebine: “in ravno jutri, ko moram čakati poštarja, da mi prinese pokojnino, sem naročena pri zobozdravniku, popaziti bi morala na vnuka, pa še v trgovino bi rada skočila...” Dinamika življenja se hitro spreminja in tako ste danes tudi upokojenci nemalokrat v časovni stiski. LB Splošna banka Velenje d.d. vam lahko pomaga prihraniti čas, če se boste odločili za prejemanje pokojnine prek hranilne knjižice ali tekočega računa. Izpeljava tega postopka je zelo enostavna, poleg prihranka časa pa nudi še vrsto dodatnih ugodnosti: - pokojnina vam je na voljo že zadnji delovni dan v mesecu, v katerikoli enoti LB SB Velenje d.d., - sredstva se vam obrestujejo od prvega dne nakazila, ne glede na datum vpisa v hranilno knjižico, prihranite pa si tudi poštno pristojbino, - vpis in dvig pokojnine lahko opravi namesto vas tudi pooblaščena oseba, - kot varčevalec LB SB Velenje d.d. imate pravico najemanja kreditov z ugodnejšo obrestno mero. Mnogi upokojenci so vse te prednosti že spoznali, zato ne oklevajte s svojo odločitvijo in se jim pridružite čimprej. jih za navedena naselja opravljajo prejšnji sveti KS in sicer so to za: Bele Vode: Zdravko Bačovnik, Ivo Drev, Stanko Goličnik, Ivan Pudgar, Anton Urbanc, Edvard Zbičajnik, Lilijana Ograjenšek in Stefan Požgane. Lokovica: Silvo Pokleka, Viktor Glavnik, Emil Ledinek, Stefan Plaskan, Mihael Dermol, Marjan Krumpačnik in Leopold Kušar. Skorno in Florjan: Miran Napotnik, Florjan Mežnar, Silvester Goličnik, Franc Vrčkovnik, Anton Skornšek, Franc Kurnik, Silvo Mežnar, Franc Turinek, Pavel Skornšek, Roman Ledinek, Anton Koren, Andrej Jurkovnik in Vlado Ostervuh. Topolšica: Peter Juvan, Anton Perovec, Marija Stancar, Matjaž Menili, Adolf Potočnik in Viktor Drev. Ravne: Jože Medved, Anton Hudournik, Ferdo Tajnik, Ivan Stvarnik, Franc Hudomal, Viktor Potočnik, Frane Koren, Anton Plazi, Franc Lenko, Marjan Kotnik in Ludvik Zajc. Zavodnje in Šentvid: Franc Veternik, Ana Meža, Cveto Grabner, Romana Anželak, Milan Kretič, Peter Stropnik in Ivan Juvan. Pripomniti je treba, da so v Šentvidu že zbrali podpise in želijo imeti samostojno krajevno službo, saj pravijo, da imajo specifične probleme, ki jih skupaj z Zavodnjami ne morejo dovolj uspešno reševati. *** Krajevna služba za naselje Gaberke še ni imenovana, ker se večina članov bivšega sveta KS ni strinjala s spremembami statuta Občine Šoštanj in so zato odklonili sodelovanje do volitev v organe krajevne skupnosti. Zato se sedaj krajevna služba usklajuje po drugem ključu in sicer so bili povabljeni k sodelovanju predstavniki društev, ki v kraju uspešno delujejo. Usklajevanje gre h koncu in bomo o članih krajevne službe za naselje Gaberke poročali prihodnjič. Po podobnem ključu se bo skušalo urediti delovanje krajevne službe tudi za mesto Šoštanj. *** Naloge krajevne službe bodo v bistvu podobne nalogam prejšnjih svetov krajevnih skupnosti. Do takšne formalne oblike je prišlo predvsem zaradi pravne praznine, ki jo je povzročila pritožba sveta KS Šoštanj na 49. člen statuta Občine Šoštanj, ki določa način volitev v organe krajevnih skupnosti. Za formalno čisto obliko delovanja prejšnjih krajevnih skupnosti bo potrebno v občini po razsodbi ustavnega sodišča izvesti konstituiranje krajevnih skupnosti skladno s statutom občine in volitve v organe krajevnih skupnosti, ki jih ho v bistvu določilo Ustavno sodišče RS. Do takrat pa bodo delo nadaljevali, tako kot vse leto 1995, skoraj povsod celi bivši sveti krajevnih skupnosti, le da se jim bo uradno reklo Krajevna služba Občine Šoštanj za (npr.) naselje Lokovica, skrajšano KS Lokovica. Glede pristojnosti in vsebine dela ni nobene razlike. Delovanje nekdanjih krajevnih skupnosti je tako zakonsko prilagojeno dejstvu, da je Slovenija samostojna, demokratična država z večstrankarskim političnim sistemom in da naša ustava jasno predvideva tudi vsebinski koncept lokalne reforme, ki ji v naši občini, za razliko od mnogih drugih, celovito sledimo! ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ priložijo še zapečateno ovojnico s podatki: ime in SLOVENIJE Literarna dejavnost priimek, naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra. Stefanova 5, Ljubljana 3. Dvočlanske žirije in republiški selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrali najboljše avtorje za nastop na območnem in republiškem srečanju. Območnih RAZPIS srečanj bo šest. 24. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije 4. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo Pogoji: objavili dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim možnostim. 1. Sodelujejo lahko avtorji, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še Rokopisov ne vračamo. niso razvrščeni med najboljše v dosedanjih repub- 5. Prispevke je treba poslati do 20. marca 1996 na liških srečanjih mladih pesnikov in pisateljev, in to naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, (za s prozo, poezijo in dramskim delom. 2. Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem 24. srečanje), Stefanova 5, p.p. 136, 61000 Ljubljana. ali računalnikom in poslani v treh izvodih, označeni Dodatne informacije pa morajo biti s šifro. Prispevkom naj avtorji dobite po telefonu: 061/126 20 83. I C A J I ponovno predstavil edini pravi Šoštanj ski oblastnik g. Vošnjak in ukazal podreti fabriško hišo. Vreme je bilo takšno, kot se tovrstnemu prazniku spodobi. Sončno. Četudi je že dan za tem snežilo, je pustni karneval upravičil svoj namen. V nedeljo smo lahko rekli - hej, pomlad je znova v mestu. Šoštanjski pust je sodeloval in popestril tudi pustno dogajanje v Mozirju, ki počasi izgublja svoj nekdanji blišč. So se pa zato v vsej svoji, še od nedelje sijoči veličini na pokopu Pusta znova dokazali Šoštanjski pusti. Objokovanje preminulega pred občinsko hišo v Šoštanju se je sprevrglo v masovno žalostinko, in še tako trdni možje so na skrivaj obrisali solzo, dve. Sledil je še en sprevod, tokrat žalostne narave. Ob zvokih žalostne glasbe in krikih najbljižjih žalujočih je dolg žalni sprevod spremljal Pusta na njegovi zadnji poti izpred občinske hiše do priložnostnega krematorija nasproti mestne železniške postaje. Tam je pokojni ob zvokih šoštanjske godbe zgorel. In dim se je vil pod oblačno nebo... Šoštanjski karneval je letos prijetno presenetil. En pust na leto je pravzaprav premalo. Lahko bi se večkrat takole poveselili. Toda potem bi organizatorji tega šoštanjskega spektakla, Turistično društvo Šoštanj, namreč ne imeli drugega dela. Ker bi se vsi hoteli še samo veseliti. A pomlad pride samo enkrat na leto. Zvončki in vijolice, mačice, trobentice - do naslednjega leta! Vesele pustne norčije v Šoštanju BoGo Karneval so že dopoldan napovedali kurenti iz Okiča, ki so jih spremljali orači in pokači. Tradicionalni preganjalci zlih duhov in znanilci prihajajoče pomladi, ki postajajo slovenski zaščitni znak, so popestrili pustno dogajanje v v Šoštanju in v hladno pustnon-deljsko dopoldne priklicali nekaj sonca. Soštanjskemu županu dr. Bogdanu Menihu so izročili poslanico ptujskega kolega dr. Miroslava Lucija, nato pa je njihovo zvonjenje in pokanje še dolgo v popoldan odmevalo po v Šoštanju. Ob trinajsti uri se je začel karneval. Že pred tem so gledalce, ki so se zbrali v velikem številu, zabavali glasbeniki Strajh ansambla s Konovega, katere pa so kmalu preglasili zvoki šoštanjske godbe Zarja, ki je napovedala prihod veličastnega pustnega sprevoda. Sodelujoče je z odra častitljivo, z odkašljevanjem, pozdravljal župan, zabavljala in napovedovala pa sta gostobesedni Peter Klepetec in z vsemi žavbami namazani Dixi Bixi. Slavnostni pustni ešalon so poleg Soštanj-skega pusta sestavljali še Pust Mozirski in pustni odbori iz krajev občine Šoštanj, katerim so se letos pridružili še nekateri predstavniki iz sosednje mestne občine. Govorci pustnih odborov so na veselje občinstva udrihali po vsem mogočem, med drugim tudi po lokalnih oblasteh. Predstavnike moškega spola so gotovo fascinirali Lokovičani, ki so demonstrirali, kako iz stare babe narediš mlado. Še marsičemu se je bilo čuditi na karnevalu in tako je tudi prav. In če lahko pustne norčije ostanejo nekaznovane, jih je kljub obilici bilo še vedno premalo. Ljubljenim v Šoštanjčanom se je z nagovorom Spored filmov v KINODVORANI v TOPOLŠICI za marec 1996 9. 3. ob 19. 30 - BOŽIČEK (družinska komedija) 10. 3. ob 16. uri - BOŽIČEK 16. 3. ob 19.30 - KO SI SPAL (romantična komedija) 17. 3. ob 16. uri - KO SI SPAL 23. 3. ob 19. 30 - LEDENA STEZA (komedija) 24. 3. ob 16. uri - LEDENA STEZA 30. 3. ob 19. 30 - RANGUN (akcijski) 31. 3. ob 16. uri-RANGUN ej, pomlad je znova v mestu. To so z veselim pustnim karnevalom dokazali vsi sodelujoči, veliko gledalcev in veliko maškar med njimi. PUSTM karneval KULTURA P E h! ji v D A JI Kulturo vsem generacijam in vsem sredinam FOTO: PETER MARINŠEK Kitaristi 2. in 3. razreda glasbene šole Frana Koruna Koželjskega so zaigrali Sambo Karambo in Katjušo. Akademijo je pričel mešani pevski zbor Društva upokojencev Šoštanj, ki prav te dni proslavlja 45 letnico. Bele Vode so s sproščenim nastopom zastopali učenci osnovne šole. Za konec soubrano so zapeli pevci okteta Kulturno umetniškega društva Zavodnje. UTRINEK KULTURE IZ ZAVODEJIJ t mkl K Gospa Rozalijaiz Gaberk zna pesmi za celo noč. ot vsako leto poprej smo se krajani Zavodenj tudi letos 8. februarja zbrali v Prosvetnem domu v Za vodnjak, da si izmenjamo kulturna razmišljanja in izkušnje s področja kulture. Ob poslušanju naših najmlajših, malo manj mladih in starejših nastopajočih smo si zaželeli, da bi lahko vsak dan preživeli kulturno in kar se da duševno mirno. Vsak izmed nas se trudi, da bi v odnosih z drugimi pokazal medsebojno razumevanje in potrpežljivost. S številnimi recitacijami, petjem in lepim zvokom citer smo popestrili kulturni praznik in tako vzbudili tisti del kulture, ki ga nosimo v sebi, pa ga večkrat ne znamo pokazati. P. K. i MAREC DOM: Presadi vse lončnice v novo zemljo, pri tem razmnoži nageljne in pelargonije, obreži vrtnice in drugo okrasno grmičevje, posadi gomolje georgin, gladiol. kane itd. Za čaje nabiraj cvetje lapuha, črnega trna, jegliča, leske, liste jagod in gabeza, če ga imaš na vrtu. V KLETI: Drugič pretoči vino. Če ni čisto, ga očisti z ogljem in po potrebi zažveplaj. V HLEVU: Ob sončnih dneh spusti živino na prosto. Prašiče daj cepiti proti rdečici. NA VRTU: Sadi na prosto vse vrste graha, čebulo, česen, sej radie, korenje, peteršilj, razne solate, blitvo, peso, zgodnji krompir. V topli gredi posadi paradižnike, papriko, jajčevce, por, solato, astre in cinije. Drugič sej paradižnike in papriko. NA NJIVI: Dobro pognoji zemljo s kompostom in Biogeno. Posuj z lesnim pepelom pred saditvijo krompirja. Po saditvi poorji z naravnim mineralnim gnojilom. Konec meseca v zavet-erju posadi nizki in visoki fižol. V SADOVNJAKU: Pohiti z obrezovanjem preden postane drevje muževo. Pri breskvah odstrani vse navpično rastoče veje, druge pa močno skrajšaj. Krošnja mora biti dobro razredčena in osončena. Orehe obrezuj šele avgusta. Ponovno poškropi breskve proti kodravosti, saj bo po cvetenju prepozno. V VINOGRADU: Pohiti z obrezovanjem in vezanjem, dokler trta še spi. Z drobilnikom nasekljaj porezane rozge in jih posuj po tleh vinograda. Pri vezanju dobro upogni šparone, da bodo za drugo leto zrasli močni poganjki. v S P SMUČARSKO TEKMOVANJE V ZAVODNJAH lovenska ljudska stranka s v podružnicami Šoštanja, Velenja v in Šmartnega ob Paki je v nedeljo, 11. 2. 1996, priredila v Zavodnjah v nad Šoštanjem smučarsko tekmovanje za svoje člane in simpatizerje. Prelepo nedeljsko dopoldne, ko se je na smučišču zbralo preko 40 tekmovalcev in tudi veliko gledalcev, smo izvedli prvo, verjetno pa v prihodnosti tradicionalno smučarsko tekmovanje. Domačini (člani SLS) so zmagovalce nagradili z lepimi nagradami: gospodinjskimi pripomočki, prekajenimi šunkami, kračami, slivovico in buteljkami. Organizatorje poskrbel za nadzor in brezhibno merjenje časa. Na startu so bile štiri skupine. Rezultati 1. Mladi do 15 let: 1. Jože Pristovšek 2. Grega Zimic 3. Jernej Kunej II. Ženske do 45 let: 1. Marjana Sovič 2. Jožica Rotnik 3. Mateja Gomboc III. Moški do 45 let: 1. Roman Kavšak 2. Oto Hrastnik 3. Branko Dre v IV. Moški nad 45 let: 1. Marjan Pusovnik 2. Marko Jeraj 3. Dušan Kukovec Za presenečenje in pestrost prireditve so poskrbeli posamezniki z lesenimi smučmi in vezmi iz pred druge svetovne vojne, ki so pokazali tedanjo tehnično opremljenost smučarjev. Za tekmovalno vzdušje pa sta poskrbela napovedovalca Marko Kodrun in Jani Medved. Marko Jeraj TES ELEKTRA Košarkaši Elektre ponovno trenirajo v Šoštanju A d sredine sezone nastopa košarkarski klub Elektra pod novim imenom in sicer TEŠ Elektra. Nov sponzor in II dobri pogoji treniranja, ki jih zagotavlja nova športna dvorana, naj bi košarkaškemu športu v Šoštanju vrnila ” nekdanjo blišč in slavo. Ogrodju ekipe, ki ga predstavljajo starejši in izkušenejši igralci, se je pridružilo precej mladih košarkašev, ki zavzeto trenirajo pod vodstvom trenerja Bukovič Janka in njegovega pomočnika Rehar Alija. Ekipa TEŠa Elektre trenutno igra za razvrstitev od 11. - 20. mesta v Sloveftski košarkarski ligi B (SKL B). Dvajseto mesto v tem razigrava-nju pomeni nazadovanje v C ligo, kamor se bo play outu'preselila še ena od ekip, ki bodo zasedle 17., 18. ali 19. mesto. Košarkarji Elektre trenutno zasedajo 14. - 16. mesto, kar jim še zagotavlja obstanek v B ligi. Do konca tekmovanja je še sedem kol, v domači dvorani pa se bodo igralci TESa Elektre srečali z ekipami Vrhnike, Medvod, Tolmina in Portoroža. Preostala tri srečanja bodo odigrali na gostovanjih. Da bi lahko še vnaprej razveseljevali ljubitelje košarke v Šaleški dolini, vabijo vse privržence igre pod koši, naj jih pridejo vzpodbujat na preostale tekme v domačo dvorano in obenem obveščajo organizirane skupine navijačev, da imajo prost vstop. BoGo Slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. (Cankar - Kurent) SKRIVNOSTNI SVET CANKARJEVEGA TEKMOVANJA JAVNI NASTOP MLADIH GLASRENIKOV Predstavitev učencev oddelka Šoštanj Začelo se je v mesecu oktobru. Takrat smo se osmošolci pričeli pripravljati na tekmovanje iz slovenskega jezika z naslovom Resnica je posoda lepote, svobode. Mrzlične priprave so potekale vse do konca januarja. V tem času smo si z znanjem o Ivanu Cankarju zapolnili še zadnje proste kotičke v možganih. Bolj ko se je tekmovanje približevalo. bolj se nam je Cankar zdel naš dober znanec in prijatelj. Napočila je sobota, 27. 1. 1996. Učenci iz občin Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki smo se zbrali v osnovni šoli Bibe Roecka v Šoštanju. Polni pričakovanj smo prisluhnili čudovitim besedam ravnateljice šole, gospe Vide Rudnik, in gospe Minke Bubik. Potem pa vsak v svoj razred. Na mizah so nas pričakala pisala in sladko presenečenje. Po zadnjih navodilih mentorjev smo nestrpno pograbili pisala in se zakopali v teste. Ko smo že hoteh napisati prvo besedo, se je zgodilo... Kuliji niso pisali! Vsi smo se prestrašeno spogledali in hitro vzeli v roke pisala, ki smo jih prinesli s sabo. Poglobili smo se v svet Cankarja ter našega materinega jezika in kar prekmalu je minilo tistih 45 minut, namenjenih za reševanje. Oddali smo teste, zdirjali iz učilnice in poiskali sošolce ter mentorice, da bi se pogovorih. Po kratkem posvetu smo se zgnetli še v šolsko jedilnico in si tam s hrenovka- Cankarjeve misli: mi napolnili prazne želodčke. Potešeni smo se odpravili domov in nestrpno pričakovali ponedeljek. Takrat pa smo izvedeli, da smo osvojili bronasto Cankarjevo priznanje. Maja Pergovnik Barbara Petek Karmen Mikek V mesecu kulture so se na prvem od dveh javnih nastopov predstavili učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, ki obiskujejo oddelek v Šoštanju. Nastop sovpada z zaključkom prve polovice šolskega leta. Drugi javni nastop pa bo ob koncu šolskega leta. Javni nastop, ki je bil 22. februarja ob sedemnajsti uri, je v Kulturni dom Šoštanj privabil predvsem starše nastopajočih, ki so z zanimanjem prisluhnili izvajanjem bodočih virtuozov. Na javnem nastopu so nastopih tisti učenci, ki so se predhodno izkazali na internih nastopili oddelka. Program je obse- gal dvajset točk, predstavljenih na kitari, klavirju, klarinetu, harmoniki, trobenti in pozavni, ki so jih pripravili z učitelji oddelka glasbene šole v I u. BoGo Tudi prijateljem je treba povedati resnico v obraz. Vsaka mladost je polna sreče, radosti, sijajnega sonca in prešernega smeha, vsaka mladost. Človek, ki zapre oči, je slepec. Srce trpeče samo v negotovosti, nesreča sama po sebi ni nič strašnega, a strašno je nemirno pričakovanje, je brezplodno upanje. RAZVEDRIL PRVA ZLATA POROKA V ORCIAI ŠOŠTANJ 10. februarja sta v prostorih občine Šoštanj obnovila poročno zaobljubo Polona in Jože Ročnik iz Zavodenj. 50 let je že minilo od takrat, ko sta si v Šmihelu nad Mozirjem izmenjala prstana in si obljubila dosmrtno ljubezen, pomoč in zvestobo. V vseh teh letih sta obnavljala kmetijo sebi in svoji družini. V zakonu se jima je rodilo šest otrok: Jože (1947), Tone (1948), Marta (1950). Marjana (1953), Vida (1955) in Lojzka (1955). Sedaj pa jima krajša čas še 16 vnukov. Delo na kmetiji je prevzel najstarejši sin Jože, ki skupaj s svojo družino uspešno vodi Potočnikovo domačijo^ ki je trden in ponosen dom. Ob prisotnosti matičarke Upravne enote Velenje ju je poročil župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih. Cerkveni obred je v cerkvi sv. Petra v Zavodnjah opravil dekan Jože Pribožič. Prisostvovalo mu je okrog 90 svatov. Vsi so jima zaželeli sreče, ljubezni, predvsem pa zdravja še mnogo let. Prav zdravja pa si 81-letna Polona in 82-letni Jože najbolj želita. P K. DOBRODELNA PRIREDITEV V TOPOLŠICI 72 tisoč tolarjev za razvoj kulture slepih gledališču Julke Dovžan na Brez-nici na Gorenjskem so se že pred leti odločili organizirati dobrodelne prireditve za pomoč slepim in slabovidnim. Sprva so na njih nastopali v glavnem priznani slovenski umetniki. V letu 1995 pa se je porodila ideja, da bi se na taki prireditvi s svojim znanjem predstavili kar slepi in slabovidni sami. Na vidu prizadeti mladi se že šest let družimo na raziskovalnih taborih, v okviru katerih izražamo svoja znanja in sposobnosti na različnih področjih. Prav na podlagi bogate ustvarjalnosti na taborih se je program prireditve ponujal kar sam. Vsi nastopajoči smo namreč na njih sodelovali vsaj enkrat. S programom, ki vsebuje igranje na klaviature, flavto in harmoniko, petje, recitacije ter odlomek iz Zupanove Micke, smo nastopih že enajstkrat. Nastop v kinodvorani v Topolšici je bil v tem nizu jubilejni, deseti. Takšni nastopi slepih so precej redki celo v svetovnem merilu, zato je zanje ponavadi precejšnje zanimanje. Ta vikend smo nastopili v Lučah, Novi Cerkvi, Trnovljah in na Ponikvi in povsod doživeli zelo prisrčen sprejem. Tudi v Topolšici je bilo tako. Obiskovalci so v skoraj premajhni dvorani pripravili veličastno vzdušje. Z velikim zanimanjem in veseljem so spremljali naše nastope in jih nagradili s toplimi aplavzi, po prireditvi pa s prav takimi besedami. Na prireditvi smo pobirali prosto- voljne prispevke za pomoč pri nadaljnjem razvijanju naše kulturne dejavnosti. Tudi tu so nas obiskovalci prijetno presenetili, saj so podarili kar 72 tisoč tolarjev. Ob tej priložnosti izrekam vsem obiskovalcem prireditve v imenu izvajalcev prisrčno zahvalo v upanju, da se bomo ob kakšni podobni priložnosti spet srečah. Naj se ob koncu iskreno zahvalim še vsem, ki so pri izvedbi prireditve v Topolšici pomagali, najbolj gospe Majdi Menih in Turističnemu društvu Topolšica, prav tako pa tudi Termam in Bolnišnici Topolšica. Viki Vertačnik PO 26. LETIH ZOPET SV. MISIJON ? red 150. leti je vodstvo Lavantinske škofije prevzel škof Anton Martin Slomšek. Za poglavitno nalogo svojega pontifikata si je zadal duhovno prenovo škofije. Da bi to dosegel, je svojim duhovnikom priporočal, naj po župnijah prirejajo ljudske misijone. Takšen misijon na župniji, ki traja okoli deset dni, pomeni neke vrste duhovne vaje župnijskega občestva. Škof Slomšek se je sam rad udeleževal župnijskih misijonov, če mu je to le čas dopuščal. V šoštanjski župniji je bil zadnji misijon pred 26. leti, vodili so ga jezuitje. Letos so zopet pred nami misijonski dnevi. Patri kapucinskega reda bodo v dneh od 9. do 17. marca romali po naši šoštanjski, belovojški in zavodenjski župniji ter po cerkvah zbranemu občestvu približevali Kristusov evangelij. Misijonski dnevi so čar milosti za župnijo. Zato naj ne bi bilo v župniji krščanske družine, ki bi obšla sv. misijon. Spored misijonskih srečanj je na voljo v vsaki cerkvi naše združene župnije. Oskrbimo si ga in sezimo po daru, ki se nam daje. Naj bo že čas misijona v znamenju potrditve v veri, kar naj bi dobilo poseben pečat ob majniškem obisku papeža Janeza Pavla II. v naši domovini. Jože Pribožič v/ e Zlato poroko - 50 let skupnega zakonskega življenja sta 10. februarja praznovala Apolonija in Jože ROČNIK iz Zavodenj. KRSTI V mesecu februarju 1996 so bili v župniji Šoštanj krščeni: ANŽE, BLAŽ, LUKA, MONIKA, ŠPELA in URŠKA. SMRTI V času od 24. 1. 1996 do 3. 3. 1996 so umrli: Jožef PEČOVNIK, Lokovica 134a Avguštin VAČUN, Lokovica 116 Bojka Terezija MENHART, To-polšica 54 Frančiška KRNEŽA, Prešernov trg 12, Šoštanj Slavko PODVRATNIK, Skorno pri Šoštanju 51 Matilda JEHART, Prešernov trg 11, Šoštanj Kajenje in primarni pljučni rak organizaciji pljučnega oddelka Bolnišnice Topolšica in Zdravniškega društva Velenje je v prostorih hotela Vesna 1. februarja tekel strokovni seminar o primarnem pljučnem raku. Zbralo se je preko 70 zdravnikov iz šaleške, savinjske in koroške regije. Prisluhnili so specialistom naše bolnišnice, kolegom rentgenološkega in kirurškega oddelka mariborske bolnišnice ter celjske patologije. Beseda je tekla o “epidemiji” tega stoletja, saj je v zadnjem desetletju za to boleznijo v državah razvitega sveta zbolelo kar 20 milijonov ljudi, v Sloveniji pa vsako leto zboli približno 800 prebivalcev. Po statističnih podatkih je bil lani v Sloveniji pljučni rak pri moških na prvem mestu med raki vseh oblik, pri ženskah pa je zasedel peto mesto. V bolnišnici Topolšica smo lani zabeležili 133 primerov primarnega pljučnega raka. Med bolniki je bilo kar 130 aktivnih ali bivših kadilcev. Ostali trije so bili pasivni kadilci, saj je bila ena delavka zaposlena v gostinstvu, pri ostalih dveh pa sta bila partnerja močna kadilca. Ugotovljena bolezen je kljub dobri diagnostiki in terapiji še vedno težko ozdravljiva. S to boleznijo živi 5 let le 7 do 8 odstotkov bolnikov. Najuspešnejše zdravljenje je še vedno operativni poseg, s katerim bolezen v prvem stadiju pozdravijo v 60 %. Rešitev je prav gotovo v ustrezni preventivi. Kajenje je namreč med vzroki nastanka primarnega pljučnega raka daleč na prvem mestu, nato pa si sledijo pasivno kajenje, genetski ter ekološki faktorji. Žal so ljudje še vedno premalo osveščeni in prihajajo tudi k zdravniku praviloma prepozno. Vsak prehlad s kašljem zahteva pri bolniku starejšem od 60 let ali bivšem kadilcu pregled pri osebnem zdravniku. Nenadna zahripanost, sledovi krvi v izpljunku ali ponavljajoča pljučnica na istem mestu pa zahtevajo takojšnjo obravnavo v bolnišnici. Dajmo, pričnimo in končajmo dan brez cigarete! J. Poles STARA MESTNA HIŠA Zgodovino kraja, v katerem živimo, nam lahko pomaga sestavljati tudi katera od starejših stavb. Zal se dokumenti o nastanku stavb pogosto zgubijo in stavbe ostanejo zavite v meglo skrivnosti. Poznavanje teorije in ostalih značilnosti arhitekture, ki se skozi čas neprestano spreminjajo, pa večkrat omogoča sklepanje o času nastanka neke stavbe in s tem realnejši pogled na preteklost. Nekdanja mestna hiša na Trgu bratov Mravljakov (danes Dom upokojencev z gostilno) je že ena tistih stavb, ki nam pripovedujejo zgodbo o našem kraju. Stavba pravzaprav ni zanimiva toliko zaradi starosti same, saj le-ta niti ni tako visoka. Katastrofalen požar v letu 1734, ki je baje uničil celotno grajsko poslopje z mestno hišo vred, nam ponuja zaključek, da je bila današnja stavba zgrajena “šele” nekje v sredini osemnajstega stoletja. Stavba, ki jo lahko vidimo na najstarejši sliki Šoštanja (Vischerjev bakrorez iz leta 1681), je verjetno pogorela. Današnja stavba bi tako lahko bila le njena naslednica (nadomestna gradnja), ki so jo zgradili v bližini stare lokacije. Njena današnja podoba z mavčnimi okraski v neobaročnem slogu je verjetno nastala na začetku tega stoletja, ko je bil razcvet usnjarske industrije in s tem tudi celotnega kraja na vrhuncu. Podobnost pri oblikovanju fasad z “Vošnjakovo” upravno stavbo tovarne usnja (Trg bratov Mravljakov 2) napeljuje na zaključek, da je bil pri izgradnji obeh stavb na delu isti izvajalec (mogoče tudi naročnik). Iz starih razglednic se da tudi ugotoviti, da je še nedavno tega stavbo krasil zvonik z okroglo - baročno streho, ki je bila kasneje zamenjana s klasično dvokapno streho, kakršna je na zvoniku še danes. Nekdaj tržna hiša, v kateri je uradovala tržna uprava, je leta 1911, ko Šoštanj postane mesto, pridobila na pomenu. V njej je, vse do izgradnje nove občinske hiše na Trgu svobode, delovala takratna mestna oblast. Zanimivo je, da so ostale stavbe na trgu dimenzijsko in po bogatosti oblikovanja fasad kar nekako preglasile mestno hišo in s tem malce porušile hierarhijo v prostoru. To je treba razumeti kot dokaz o finančni moči nekaterih posameznikov, ki so lahko tekmovali s takratno upravo in tudi kot dokaz, da oblast takrat le ni imela takega pomena. kot ji ga pripisujejo danes. Glavni razpoznavni znak stavbe (identiteta, po kateri jo razlikujemo od ostalih stavb) tako predstavlja lepo okrašena atika z uro in prej omenjeni zvonik. Oba elementa stavbe pa kljub občasnemu popra vljanju fasad že močno načenja zob časa. Notranjost stavbe je z izjemo lepo ohranjenega kamnitega tlaka tudi že močno spremenjena. Gostinski lokal v pritličju po mojem mnenju ni primerna dejavnost za tak objekt, v katerem si, pač že zaradi tradicije, lažje predstavljam urad župana ali kakšno podobno reprezentančno dejavnost (na primer poročno dvorano). Prednica mestne hiše iz leta 1681 Stara mestna hiša torej za Šoštanj predstavlja pomemben kamen v identiteti kraja, in spodobi se, da ga varujemo. Njena kvaliteta ni toliko v arhitekturni zasnovi, ki je v primerjavi z nekaterimi ostalimi hišami v trgu skromna. Stavba tudi ni pomembna zaradi starosti same, saj bi v Šoštanju našli še veliko starejše stavbe. Njen pomen je predvsem simbolen, kot dokaz kontinuitete upravnega in kulturnega razvoja našega kraja. Tako nam v razmislek ostaja vprašanje, ali se tega pomena, glede na sedanjo namembnost stare mestne hiše, sploh dovolj zavedamo. EDI VUČINA CERKEV SV. MOHORJA IN FORTUNATA V ŠOŠTANJU je podružnična cerkev župnije Šoštanj. Stoji nad šoštanj-skim trgom in jo domačini imenujejo kar “mestna cerkev”. Prvotna cerkev na tem mestu je bila gotovo grajska kapela. Kot cerkev se objekt na tem mestu prvič omenja leta 1434. Z gotovostjo lahko trdimo, da je tukaj bila cerkev že v 13. stoletju, če ne celo prej. To potrjujejo freske v zvoniku, ki jih strokovnjaki postavljajo v zgodnje 13. stoletje. Sedanja cerkev je bila pozidana v drugi polovici 18. stoletja. Ob njej je bilo tudi pokopališče. V šoštanjski župnijski kroniki je namreč zapis, da so leta 1789 na binkošti pokopali Tomaža Švaba, cerkvenega ključarja, ki je pozidal mestno cerkev in ob njej uredil pokopališče. Od prvotne opreme je v cerkvi oltarna slika svetih mučencev Mohorja in Fortunata ter 10 registerske orgle iz leta 1825. Strokovnjaki predvidevajo, da jih je izdelal Venčeslav Marthal. Pri obnovi cerkve leta 1963 so bili odstranjeni psevdogotski oltarji iz konca prejšnjega stoletja- Leta 1983 sta bila v cerkev postavljena dva stranska baročna oltarja iz porušene šoštanjske župnijske cerkve: kot glavni oltar je tako postavljen sedaj oltar sv. Evharistije. V sredini oltarja je upodobljen Jezus med učencema v Emavsu. Pod to upodobitvijo je latinski napis, ki nam pove, da je bil oltar postavljen za časa župnika Janeza Jožefa Thalmainerja, leta 1757. Ob južni steni pa stoji oltar Presvetlega rožnega venca, ki je iz leta 1750. Najstarejši del cerkve je zvonik z že omenjenimi freskami iz 13. stoletja. Zvonik je pokrit s skodlami. Zunanjost cerkve je bila pred nekaj leti obnovljena. To je nekaj podatkov o najstarejši zgradbi v Šoštanju. Jože Pribožič BODIMO PREVIDNI STEKLINA Objavljamo ODLOČBO Veterinarske inšpekcije. Preberite jo pozorno in dosledno. Stanje na področju širjenja stekline je resno. Poskrbimo za vse domače toplokrvne živab, predvsem pa za pse in mačke. Ne puščajmo jih brez nadzora v prostost gozda. Psi naj se ne gibljejo prosto v naravi. Prepuščeni svojemu nagonu, lahko pridejo v stik z obolelo živaljo. Po vrnitvi v domače okolje so že okuženi, vendar prvih znakov okužbe še ne kažejo. Ze pri najmanjšem stiku lahko žival človeka okuži. Posledice so lahko zelo hude. V takem primeru mora takoj k osebnemu zdravniku. Bodimo dosledni in ne spuščajmo se po nepotrebnem v neprevidnost. LD Velunja Šoštanj LD Smrekovec Šoštanj REPUBLIKA SI.OVENi.JA Veterinarska inšpekcija ObmoCna izpostava Velen VELENJE RS , Veterinarska inspekcija izposu» adni dolžnosti na podlagi 18.Člena Zakona s;t RS.St.82/9A > v upravni zadevi, «krepi tiranje stekline na obmoCju ob,Cin Velenj Paki naslednjo ODLOČBO in Sma Paki je okuženo Čanje pot epuSk i h T i zaprti., maCkc 1.Območje obCin Velenje, 5i>St a steki ino. 2. Na obmoCju obCin se odreja kontumac in psov ter mačk. 3. V Času kontumaca morajo biti psi prive2 zaprte. Kadar imetniki živali (lastniki oz.skrbniki) vodijo živali na sprehod, jih morajo imeti na vrvici, psi morajo imeti tudi nagobčnik. а. Tu nadzor nad izvajanje» kontumaca se pooblaSCa veterinarsko -higiensko službo Veterinarskega zavoda Slovenije - enota Celje ter lovske organizacije, ki gospodarijo z lovišči na obmoCju zgoraj omenjenih obCin. 5.Prepove se odiranje trupel lisic, kun in drugih dlakastih živali. Odiranje je pa dovoljeno lovskim organi zacijam s pogojem, da je oseba, ki odira zaSfitno cepljena proti stekllini, da nosi pri tem opravilu zaSCit.no obleko in obutev, da je odrta žival preiskana na steklino v pristojnem viruloSkeM laboratoriju in da je koža hranjena do konCane preiskave oa stekiinó. Kože Živali poslanih na preiskavo worn jo biti oznaCena in hranjene v nepropustni PVC vreCi. Promet s kožami je dovoljen Nele, ko je z laboratorijskimi preiskavami dokazano, da so od živali, ki niso bile okužene s povzrocite1 j e* stekline. б. Lovska organi2acija, ki organizirajo odiranje, morajo vodili evidenco trupov odrtih živali in rezultatov laboratorijskih preiskav. kože živali, ki so okužene s steklino mora lovska organizacij a prodati Veterinarskemu zavodu Slovenije, da jih neškodljivo uniPi. 6'. Veter inarsk© higienska služba mora polovili pse in metke,ki sé 9 i bI j e jo brez nadzorstva v urbani.si edini. 7.Pritožba zoper to odioCbo ne zadrži izvršitve odrejenih ukre pov. Ob EpizootiolòSka situacija z 1 o ž i t: e v * ekline na obmoCju Republiku Slovenije se je poslabšala. No območju občine S> lina pri živalih, zato ju obmotje o obmCje obCin Velenje in in Smartn. doloPilih 18.Člena /akona o veterinar ja z odloCbo doloCi meje okuženega n steklina in dokler traja og! j je ugotovljena lek-okuženo s steki ino, Paki pa ogroženo.Po Veterinarska inSpekci-oženega obmotja. Ko se pred njo,je treba odrediti kontumac ter pokontanje potepuäkih psov in maCk, lahko prenašajo steklino. Kontumac. jo prepoved gibanja ps maCk. Psi morajo biti zaprti, prav tako maCke. Pse ju voditi na sprehod z nagobčnikom in na povodcu. Ukrepi v izreku o vet or i narstv ukrepih za za (Ur.list SERJ , e odloCbe temeljijo na doloCilih 19.Člena Zakona ( Ur.list RS 82/94 ) in 6.Člena Pravilnika o ranje in izkoreninjenje stekline pri živalih .3-1/80), ki ima veljavnost po 157. Cl . Zakona ,o tožba proti tej odloCbi n podlagi dolof.be tretjega to odloCbo odloCa ari,ki se tiče odloCb« in vrofi v skladu z določilom 94.Člena upr avnem postopku (Ur.1 ist SFRJ , S t.47/86) z jav oglasni deski obCin Velenje, SoStanj in Šmartno Števila sploSnom spozitiv te odločbe se obja ije. eie tedniku NaS Ca vol jena POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odloCbo j roku 8 dni od vroCitve odloCbe na Ministrstvo za kme gozdarstvo in prehrano, Parmova 33 , l. j ubi j ana . Pr i tožba pisno a'i ustno na zapisnik pri organu, ki je odloCb kol kovano z 220 SIT upravne takse po tar.St.2. ZUT-a. Vročitev velja ta opravljeno po preteku 15 dni od dneva. odloCba nabita na oglasno desko upravne enote in obCine ter obCin SoStanj in Šmartno ob paki . terinarski inspekto P^Cni