NO. 155
Ameriška Domovi ima
E Kt l Ul— H O /W1E
AMCRICAN IN SPIRIT JF0R6IGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 14, 1962
SLOV€NIAN
MORNING N6WSPAP6R

ŠTEV. LX — VOL. LX
Pogajanja in boji se na N. Gvineji nadaljujejo
Med tem ko sta se tako Nizozemska kot Indonezija izjavili za nadaljevanje razgovorov o Novi Gvineji, se tam nadaljujejo tudi boji.
Haag, Nitozem. — Nizozemca vlada je sklenila nadaljevati razgovore z Indonezijo o bodočnosti Nove Gvineje z Indonezijo. "H razgovori so se vršili do kon-oa preteklega meseca tajno v bližini Washingtona v Združenih državah. Te so pritisnile na Nizozemsko in na Indonezijo, ^al svoj spor rešita mirnim po-lorn. Nizozemska je pod priti-S*om sprejela predlog, ki ga je1 Civil ameriški posredovalec ‘vŠi poslanik Bunker. Nanj je Pristala tudi Indonezija.
. ^djuček tajnih razgovorov n Napoved novih uradnih nista ^stavila bojev na Novi Gvineji, 1 1° skuša Indonezija zavzeti s Pomočjo svojih padalcev in pekrske pehote, ki ju z letali in ^djami dovaža na Novo Gvi-. J°- Nizozemci so doslej vse rodonezijske poskuse po vzpo-avitvi vojaških oporišč na oto-,U Proprečili, Sodijo) da so In-Nonezijci doslej izkrcali ali od-'rgli na Novi Gvineji do 2,500 °jakov. Zadnji dve izkrcanji + 3 Sev ^0S°dili pretekli teden, t,(Jr°j že potem, ko je bil načelni Že^raZUm 0 Novi Gvineji dose-
Ho tem sporazumu bodo Ni-
°2emci izročili Novo Gvinejo
upravo Združenim narodom, ti pa
Novi grobovi
Charles J. Hlabse
V soboto, ko je bil na po-tičnicah v Nigara Falls v Kanadi, je nenadoma umrl Charles J. Hlabse z 7116 Hecker Ave., zaposlen pri Warner & Swasey Co. Njegova žena Olga je urrirla lani v decembru. Tukaj zapušča sina Charlesa A., hčer Dolores Res'
OAS se ni mogla odločili Bivši predsednik Hoover za obrambo demokracije nezadovoljen z delom
Združenih narodov
WEST BRANCH, la. — Bivši predsednik Hoover je v svojem rojstnem kraju West Branch obhajal svoj 89. rojstni dan. Ta dan so tudi slovesno odprli nje-
WASHINGTQN, D. C. — Svet OAS (Organizacije ameriških držav) se na svoji zadnji seji ni mogel odločiti za predlog, ki so ga stavile Venezuela,
Dominikanska republika, Kostarika in Honduras, da naj se'govo knjižnico ne daleč od nje-sestanejo vsi zunanji ministriIgove rojstne hiše. Pri slovesno-OAS in nekaj ukrenejo proti'sti se je nabralo kakih 45,000 sler, 8 vnukov, mater Marja- organizatorjem revolucij proti jsosedov in prijateljev, ki so mu no,’brate Anthonya, Franka, |Pravilno izvoljenim in postav- pod dirigiranjem bivšega točno
iLenim demokratskim vladam, deset let mlajšega predsednika
Adolpha, Freda, Aloysiusa, Henrya, Richarda, Josepha,
Zagovornice predloga so našle
Alberta ter sestri Ann Theus PodPoro s.a.mo v BollviH’. Ekva" in Angelo Fortuna. Bil
član Kat. borštnarjev. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob enih.
jo bodo nato prepustili v ^Pravo Indoneziji, ki se bo ob-
Ved^3’ k° v ^eku l0* iz~
odi ^udsko glasovanje, ki naj k C1> ali hoče prebivalstvo oto-ueodvisno državo ali se želi 2uruziti z Indonezijo.
jjJ3.0 v nePristranskih poročilih V0i.až*j° sedaj domačini nobene ker^23 zdruzitev z Indonezijo, jk C cjansko z njo nimajo nič Pii ^?ega’ t°da l0 malo kdo dvo-, a ^1 so ljudsko glasovanje rodkl° proti. temu- T'ake “na-
PropreČHVOl-e” ne bod° m°gli ženiv Cltl nrti opazovalci Zdru-Ulh narodov.
^akistan se želi pobotati Z ind*jo o Kašmirju
ki^1. Pak,-Indija in Pa-dežeiip, Sf PrePlrata za Kašmir, °dkar °b V2n-ju Himalaje, vse Večjj j S<;a Postala neodvisna. Ha jnKašmirja ima zasede-^	^a. manjši Pakistan.
hOstjJ6 bd ta spor pred Var-1'°dovrn SVe^0,m Združenih na-Za Pre S° ®0VjeH uporabili veto oije> ^Preoitev sprejema resolu-Paj	Poz^vala obe državi,
hovih Usa*;a sPor rešiti potom
ljudske1riai2SOiVOrOV na temeliu »a glasovanja.
^loha^3nsk^ zunanji minister
b° to vn ^ Seda;i izjavil, da ^Prav1^ Sanje Predl°ženo v Ženih j,0 g^avnl skupščini Zdru-*etP o ar°dov lotošnjo jesen, pri Pakistan"1 ° Poudaril( da ne bo itaka> ki u0PUStil nobenega ko-Iešitvi 1 mogel voditi k mirni
Zakladni tajnik Dillon jim ni prav nič pri srcu
WASHINGTON, D. C. — Liberalno krilo svetovavcev predsednika Kennedya bi se rado znebilo zakladnega tajnika D. Dillona, ker jim je preveč konservativen. Dillona bi radi spravili na mesto E. BIacka za predsednika Svetovne’ banke.
Znebili bi se radi tudi načelnika Federal Reserve Board Martina, ki se po njihovem tudi preveč trdo drži denarne politike stare šole1.
Predsednik Kennedy se bo težko odločil za njuno nadomestitev, ker bi imela brez dvoma slab vpliv na razpoloženje gospodarskih krogov v deželi.
dorju in Kolumbiji; proti predlogu so bile republike Peruj Argentina, Haiti, Paragvaj in Urugvaj. Vse ostale članice OAS, med njimi tudi naša dežela, so se glasovanja vzdržale.
Glasovanje lepo priča, kakšno je razpoloženje v posameznih državah Latinske Amerike do vprašanja revolucij proti demokratskim vladam. Kot se vidi, še ni v krogih OAS nobenega pravega razpoloženja, da bi solidarne branile režime, ki temeljijo na načelih svobodne demokracije; med njimi je žal tudi naša dežela.
Vkljub temu bo Kennedy prišel v zadrego. Ker se noče odločiti v tem vprašanju ne za ne proti, ga bodo novopečeni diktatorski režimi lahko pregovorili, da bo tudi njim pomagal na osnovi in v duhu Zveze za napredek. Prav posebno dosleden zanj ta posel gotovo ne bo.
Trumana zapeli: “Vesel rojstni dan”.
Hoover je ob tej priliki imel tudi slavnosten govor, ki je v njem izrazil strah, da bodo Združeni narodi kmalu shirali in da je treba že sedaj ustanoviti “Svet svobodnih narodov”, ki naj bi prevzel vodstvo boja proti komunizmu. Ideja ni nova, vprašanje pa je, ali ji bo Hooverjev govor pomagal do zmage. Najbrže šele takrat, ko bo prepozno.
Ameriški katoliški škofje nameravajo zborovati jeseni kar v Rimu
WASHINGTON, D. C. — Navada je, da se vsi ameriški katoliški škofje zbero vsako jesen v naši prestolici, da obravnavajo pereča vprašanja, ki se tičejo delovanja katoliške cerkve v A-
meriki. Na zborovanje pride ^jj-^e brezposelne podpore, navadno vseh pet kardinalov in za slitev mladine ter Za no-velika večina 34 nadškofov in1
KENNEDY: TRENUTNO NI NUJNO ZNIŽANJE DAVKOV!
Predsednik Kennedy je sinoči preko radia in televizije povedal javnosti, da gospodarsko stanje dežele trenutno ni tako, da bi zahtevalo nujno znižanje davkov. Obljubil je, da bo predložil Kongresu to v prihodnjem januarju.
WASHINGTON, D. C. — Sinoči je predsednik. Kennedy končal debato o nujnosti znižanja davkov kot poživila narodnemu gospodarstvu. Izjavil je, da je to v sorazmerno ugodnem stanju, čeprav ni tam, kot bi po njegovem lahko bilo. Amerika se mora pobrigati, da bo dosegla hitrejšo rast, kot je to storila že zahodna Evropa. V ta namen je potrebna nova ureditev davkov in njihovo znižanje vse od davkov na osebne dohodke pa do davkov na korporacije. Novo davčno ureditev s takim znižanjem bo predložil Kongresu v prihodnjem januarju. Predsednik je dodal, da bo v slučaju, če bi se položaj narodnega gospodarstva nepričakovano poslabšal, sklical Kongres k izrednem zasedanju in mu predložil potrebne ukrepe.
Jedro predsednikovega poročila je bilo, da je dežela v zadnjih 18 mesecih, kar je on prevzel njeno vodstvo, napredovala, da pa še vedno ni bilo doseženo to, kar bi bilo potrebno. Temu bo pomagano, če Kongres naglo potrdi pet zakonskih predlogov, kt so mu bili predloženi tekom sedanjega zasedanja. Pozval je Kongres, naj naglo uzakoni predlog, ki bo dovolil podjetjem za nabavo novih strojev nove davčne ugodnosti, zavzel se je za odobritev javnih del, za po-
Iz Clevelanda in okolice
i
185 škofov.
vi zakon za mednarodno trgovi-
V Vzhod. Nemčiji meso na nakaznice
BERLIN, Nem. — V Vzhodni Nemčiji je vprašanje prehrane vsak dan bolj resno. Tako so oblasti pretekli teden odredile, da se morajo vsi prijaviti pri svojih mesarjih za nakup mesa, kjer bodo nato dobili za meso svoje nakaznice.
— New Jersey še vedno plačuje nagrade za ustrelitev lisic.
Letos smo pridelali več pšenice kol lani
WASHINGTON, D.C.—Čeprav je bilo letos posejano s pšenico manj polja kot kdajkoli v povojnih letih, je letošnji pridelek vendar nekaj večji od lanskega. Na okoli 300 milijonih akrov smo pridelali 1,063,017 000 mernikov pšenice. Letina je bila nadpovprečno dobra.
Koruze smo pridelali letos 3,518,069,000 mernikov, nekaj manj kot lani, toda smo imeli z njo posejano tudi manjše področje.
no, ki naj da predsedniku polno-Letos bodo vsi ti cerkveni pre- močja za določanje carin v ta-
latje na vesoljnem zboru, ki se bo začel v oktobru v Rimu. Zato so sklenili, da bodo imeli letošnji narodni sestanek kar tam in sicer v prvi polovici novembra. Zborovanje bo trajalo tri dni, kraj sestankov bo v Ameriškem zavodu v Rimu.
Zanimivo je, da se bodo isti
kem obsegi^ da bo ta lahko zadovoljivo rešil vprašanje trgovine s Skupnim trgom.
Predsednik se je izjavil proti takojšnjemu znižanju davkov, za kar sta se posebno vneto zavzemala AFL-CIO in Narodna trgovinska zbornica. Ta predlog je imel precej podpore tudi v krogu predsednikovih gospodar-
mesec sestali tudi voditelji pra-
’’ voslavnih in protestantovskih svetovalcev in v liberalnem crekev v Pittsburghu. Gbrav-* y Kongresu navali bodo problem: Vpliv gospodarskih sprememb na versko življenje.
------o----- —
Važen železniški vozel
Železniške postaje v Chicagu, 111., sprejmejo in odpremijo vsa-— Večina neviht s točo pride 'kih 24 ur do štiri tisoč potniških popoldne ali zvečer.	vlakov.
Ameriški astronavti in ruski kozmonavti
Moskva nas je obogatila z no-, Načinov) kako priti na Luno, Res je še danes, da imajo Ruvim presenečenjem. Danes ima l0 vsaj v teoriji več. Pravijo, da si boljše potisne motorje. Z
kar dva svoja kozmonavta v ve-
tega
spora z Indijo.
V remenski prerok pravi:
^ te!!?6 in hladnejše. Najviš-
lemP0ratura 75.
spada med resnejše tisti, ki trdi, njihovimi motorji poženo tudi . da bo treba spraviti nekam med večje gondole v vsemirje. V solju, vsakega po svoji poti. Do Luno jn Zemljo neke vrste opo- večjih gondolah je tudi več pro-sedaj sta se samo enkrat pribli- r;šče; ki bi s svoje strani poslalo štora za telesno gibanje astro-žala na daljavo manj kot 100 raketo z gondolo proti Luni in navtov, kar seveda dobro vpli-milj. Ves svet se sprašuje> kaj in jo potem s povratno raketo va na njihovo razpoloženje. Ne naj bi bil povod, da Moskva tve- spravilo z Lune nazaj na opori- počutijo se kot v mrtvaški rak-ga kar dva svoja kozmonavta, šče, od tam pa na Zemljo. To vi. Naši potisni motorji so šib-da letata istočasno okoli sveta, ni samo izredno drag posel — na- kejši, zato so tudi naše gondole Čisto siguren ta posel namreč ši strokovnjaki ga cenijo na 30- ne samo lažje, ampak tudi manjše zmeraj ni, kot smo to videli 40 bilijonov dolarjev — ampak še po obsegu. Povrhu smo jih, pri poletu našega zadnjega astro-zahteva sodelovanje več astro- kot so pokazale skušnje, prena-navta Carpenterja.	^navtov, morda kar 5-8 ljudi) ki trpali z instrumenti, ki so vsaj
Nekaj vloge je gotovo igrala bodo: manjši del na Luni, večina drugemu astronavtu skoraj zme-propaganda. Moskva je hotela'pa na oporišču. Izredno je torej šali glavo, toliko jih je bilo, ne-pokazati da je še zmeraj prva vlažno dognati, kako bosta obe kaj med njimi popolnoma odveč, pošiljanju gondol z živimi bitji skupini astronavtov ostali med Morda komunisti niso delali te’ okoli sveta. Te časti ji tudi ni seboj v zvezi. To uganko bodo napake. Vsekakor drži. da ko-nihče osporaval, čeprav je bila morda poskusili rešiti komuni- munisti lahko še zmeraj pošilja-Amerika že na tem, da jo jeseni sti s sedanjima kozmonavtoma jo v vesolje večje in težje gon-prehiti. Toda počemu kar dva v vesolju. Strokovnjaki bodo dole. Te prednosti jim Ameri-kozmonavta naenkrat v vesolju? seveda našli še druge naloge, ki ka ne more osporavati.
Samo radi senzacije gotovo ne! naj jih oba sedanja ruska koz-1 Druga stvar je ocena tveganj s Prva misel, ki sili v glavo, je monavta rešujeta pri svojih po- človeškim življenjem. Komuni, vrjetnost, da zbira Moskva — letih okoli sveta.	sti se z vrednostjo človeškega
kot tudi naša NASA — materi-J Ameriška javnost je radi obeh življenja ne ceremonijo dosti, jal za priprave za polet na Luno. ruskih kozmonavtov ne samo Kdor hoče biti ruski kozmonavt, Rusija je bila prva, ki je poslala presenečena, ampak tudi pri- mora tvegati življenja. Ako ga satelita na Luno, bila je prva, memo razburjena. Jezi jo, da bo zgubil( si radi tega ne bo nih-bi ga je poslala okoli Lune, da je so jo komunisti zopet pretekli. ^ delal očitkov, saj je kozmo-fotografiral tisto lunino polovi-Naroden ponos je torej prizadet, navt t0volno tvegal svojo co, ki je obrnjena stran od zem- kar bo seveda takoj izrabila po- ,
lie. Sedaj bi rada triumfirala Utika.	Slavo- Ce s0 resraona vsa> ne'
plačalo z življenjem svoje polete v vesolje.
Pri nas v Ameriki je drugače. Človekovo življenje je nad vse.
Junaštvo je lepa vrlina, toda življenja ne odtehta. Zato so pri nas varnostne priprave za polete okoli sveta veliko večje kot pri Rusih. Časopisje je o njih dosti pisalo. Naj opozorimo samo na dejstvo, da so morali oba poleta večkrat odložiti samo zaradi nesigurnih vremenskih napovedi. Vremenske napovedi so pri obeh poletih igrale večjo vlogo kot na primer pri Eisen-howerju, ko se je moral odločiti za invazijo v Francijo. Za tako obzirnost komunisti nimajo smisla. Veliko *\eč tvegajo kot mi, zato dosegajo hitrejše tudi lepe uspehe.
Na tem polju bodo zmeraj pred nami, njihovo tveganje se pri nas ne bo moglo uveljaviti. Mislimo, da je človek glavno,
Zadnje vesti
MOSKVA, ZSSR. — Po tu krožečih vesteh bosta kozmonavta ostala na poti okoli Zemlje še do jutri, čeprav je prvotno izgledalo, da se bosta vrnila na Zemljo danes.
CLEVELAND, O. — Dr. Jones od Sohio Research Center je mnenja, da naj bi bil kozmonavt Popovič zapustil vesoljsko vozilo Vostok IV. in se pridružil kozmonavtu Nikolajevi! v vozilu Vostok III. To naj bi se bilo zgodilo tekom prvih štirih obkroženj Zemlje. Podobno mnenje je izrazil tudi B. Lovell, direktor radio teleskopa na Jodrell Bank v Vel. Britaniji.
BERLIN, Nem. — Sinoči je prišlo do hudih demonstracij proti “zidu” in njegovim rdečim graditeljem. Demonstranti so
znesli svojo jezo nad Sovjetskim vojnim spomenikom Berlinu in nad bnsom, v katerem so se sovjetski vojaki vračali s svoje službe v Zah. Berlinu.
WASHINGTON, D. C. — Državni tajnik Rusk in sovjetski po slanik Dobrinin sta se včeraj pogovarjala o položaju Zah. Berlina. Čeprav nista ugotovila nič novega, sta vendar izja vila, da se bosta “kmalu” zopet sestala.
Francija izdala zaporno povelje za G, Bidaulfa
PARIZ, Fr. — Francoske oblasti so izdale nalog za prijetje
George-a Bidaulta, nekdanjega predsednika francoske vlade in njenega večkratnega zunanjega ministra, zaradi delovanja “proti državi”.
Narodna, skupščina je Bidaul-tu vzela njegovo poslansko zaščito še v preteklem aprilu, ko sc je javno povezal s Tajno armadno organizacijo, ki je za vsako ceno skušala ohraniti Alžirijo Franciji. Vlada je objavila dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da je gen. Salan izroči1 vodstvo te organizacije G. Bi-daultu.
Bidault se je nato postavil na čelo “Narodnega sveta odpora, desničarske politične organizacije, ki ostro nasprotuje De Gaul-lu in je odločena njegovi vladi
Volitve—
Danes so izredne volitve za potrditev davčne naklade za kritje stroškov mestne uprave in mestnih ustanov. Volišča so odprta od 7:30 zjutraj do 7:30 zvečer.
V bolnišnici—
Mrs. Mary Krall, 18815 Kii-deer Ave., ki je preje živela na E. 157 St., je v Euclid Glenville bolnišnici zaradi operacije. Leži v sobi št. 909. Obiski so dovoljeni.
Tajnica odsotna—
Tajnica Društva Napredek št. 132 ABZ bo do 23. avgusta na glavni seji ABZ v Duluthu in Ely, Minn. Potem bo 29. avg. odpotovala v Ft. Lee, Va., k gra-duaciji njenega sina 1st Lt. Johna J. Cecelic na University of Virginia za M. S. B. E. Ta bo odšel po graduaciji s svojo družino za tri leta na Aljasko služit strica Sama. — Asesment bo tajnica pobirala 27. avg. od 6. do 8. zv. v SDD na Recher Ave. V odsotnosti tajnice je članstvo prošeno, da se v vseh društvenih stvareh obrača na Rose Kužnik RE 1-4257.
Iz bolnišnice—
Mrs. Karolina Krnc z 1059 Addison Rd. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
Dopolnilo—
V zahvali za Louisa Perhavca je bilo po pomoti izpuščeno zahvala čč. gg. F. Baragi in V. Cimpermanu za številne obiske na domu in za prineseno sv. obhajilo. Naj jima bo na tem mestu izrečena naj lepša zahvala! Pogreb—
Pok. Anton Kastelic je zapustil štiri vnukinje in enega vnuka. Pogreb bo v četrtek ob 8:45 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Hieronima ob 9:30, nato na Kalvarijo. V bolnišnico—
Mihael Skrjanc z 1131 E. 76 St. je moral ponovno v bolnišnico. Prijatelji ga lahko obiščejo v St. Alexis bolnišnici v sobi 622.
Sen. Lausche v mestu—
Sen. Frank Lausche in njegova žena sta prišla sem iz Wash-ngtona, da bosta danes zjutraj glasovala za davčno naklado pri posebnih volitvah. Takoj nato se bo senator vrnil v Washington, kjer je popoldne v Senatu /ažno glasovanje.
še s poletom prvega kozmonavta na Luno.
njenega
Trezna presoja pa opozarja ^a^0ra špijonska poročilai je tu-sledeča dejstva:	[di nekaj ruskih kozmonavtov
vse ostalo pa njemu podrejeno, napraviti konec, če treba, tudi z
Komunisti mislijo, da je človek samo del “družbe,” torej ga lahko žrtvuješ njenim koristim, resničnim ali namišljenim. Dohiteli pa bomo Ruse v razvoju petisnih motorjev. Morda bosta sedanja dva ruska kozmonavta dala povod za hitrejši napredek v konstrukciji te vrste motorjev. .	. , j i
uporom.
Georges Bidault je bil proti koncu druge svetovne vojne vodja podtalnega odpora v Franciji proti Nemcem in je bil predsednik prve začasne vlade po osvoboditvi Francije, nato pa ponovno leta 1949-50. Kasneje je bil zunanji minister v štirih različnih vladah. Bil je med vod-
Mžirski politični odbor bi rad krotil narodno osvobodilno armado
ALŽIR Alž. — Politični od-bor, ki ima sedaj vsaj na papirju vso oblast v svojih rokah, je vsem vojaškim oddelkom dal povelje, da ne smejo pobirati davkov, ne rekvirirati šolt javnih poslopij, avtomobilov in deželnih pridelkov. Kar so poslopij rekvirirali, jih morajo takoj izprazniti, kajti zanje je dosti mesta v vojašnicah, ki so jih zapustile čete francoske armade.
Politični odbor je napovedal popolno reorganizacijo narodne osvobodilne armade, ki naj bi postala “ljudska armada”.
Politični odbor je zadel žebelj na glavo. Sedaj je treba le še počakati, kako bodo vojaški poveljniki ubogali. Če bodo vsi, bo to največja sreča za novorojeno republiko.
niki Ljudskega republikanskega gibanja, francoske krščansko-demokratske stranke.
AMERIŠKA DOMOVINA AUGUST 14, 1962
P
/UlERI^KA DOftlOVII\l/l
> ■./1r-j\ vbr-jj.f>vii
6117 St. Clalr A ve. — HEnderson 1-0020 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA t
Z« Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATESi
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 8 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
88
No. 155 Tues., Aug. 14, 1962
Nova vloga zbornic v FLRJ:
Boljše usmerjanje proizvodnje
Pod gornjim naslovom je objavilo ljubljansko "Delo” 20. junija svojo do sedaj najporaznejško kritiko Titove industrijalizacije. Kako je moglo priti do take nepričakovano ostre kritike, bo treba še posebej pojasniti.
Zaradi nezadostnega spoznanja resničnih potreb, brez objektivne analize ekonomske upravičenosti vlaganj v posamezne nove kapacitete, zavoljo partikularističnih in loka-lističnih teženj in zaradi hotenja za vsako ceno “pokriti” trenutno pomanjkanje posameznih proizvodov, je v precejšnji meri poleg drugih številnih činiteljev prišlo do sti-hijnosti v investicijah in razvoju industrijske prozvodnje. Posledice so predimenzionirane kapacitete nekaterih panog in posameznih industrijskih skupin, dvojne zmogljivosti, pomanjkanje koordinacije in integracije, majhne serije, draga proizvodnja in nezadostna konkurenčna sposobnost na tujem trgu.	,
Zaradi takšne usmeritve imamo zdaj pri nas 14 proizva-javcev vijakov s staro tehnologijo. Izvažali bi lahko 50% proizvodnje, kar pa ni mogoče zavoljo majhnih zmogljivosti posameznih podjetij in velikih proizvajalnih stroškov. Galove verige proizvaja pet tovarn, čeprav ima Zahodna Nemčija le dve takšni tovarni. Imamo zmogljivosti za proizvodnjo 48,000 ton žebljev, čeprav zadostuje za domače potrebe le 25,000 ton. V tujino jih, podobno kot vijake, ne moremo izvažati zaradi majhnih serij in drage proizvodnje posameznih proizvodnih organizacij.
Vse to pa niso le izjeme, marveč bi lahko dejal, da je naša industrija dobesedno okužena s tem. Imamo 40 tovarn za kmetijske stroje, 13 proizvajavcev proizvaja gradbene stroje, ki delajo le s 50% kapaciteto, osem tovarn za proizvodnjo tovornih vagonov je izkoriščenih le 54% itd. Pri nas proizvaja šest tovarn potniške vagone, 15 tovarn Transformatorje, prav toliko tovarn pa proizvaja tudi majhne rotacijske stroje. V sedmih tovarnah izdelujemo radijske aparate, v petih televizorje in prav tako v petih tovarnah hladilnike.
Številna velika podjetja imajo svoje kovačnice, katerih zmogljivost je izkoriščena manj kot 20%. Vzlic temu na trgu ni dovolj široke izbire strojev, mehaniziranega orodja, naprav in drugih nujnih proizvodov, ki bi jih lahko izdelovali z danimi zmogljivostmi in pri racionalni delitvi dela.
Podoba o izkoriščanju industrijskih zmogljivosti in o dejanskih možnostih za njihovo racionalno izrabljanje je še poraznejša, če primerjamo domače serije s tujimi. Plan določa, da proizvede “Crvena zastava” letno 32,000 potniških avtomobilov, kar je pod evropsko serijo v tej panogi. Letna proizvodnja kombajnov za pšenico mora po perspektivnem planu znašati 800 da 1200 kosov, čeprav proizvedejo drugod po svetu dva do pet tisoč teh kombajnov. Optimalna letna serija bi znašala v proizvodnji radijskih aparatov 100,000 do 200,000 primerkov, čeprav je pri nas sedem proizvajavcev, ki izdelajo letno približno 250,000 radijskih aparatov.
Primerjava domačih novih industrijskih kapacitet z ustreznimi kapacitetami v tujini samo dopolnjuje sliko o zaostalosti domače industrije.
Kljub tem pomanjkljivostim pa še zmeraj prevladuje težnja, da bi se še naprej usmerjali v majhne in neekonomične kapacitete. Tako na primer zahtevajo gradnjo novih objektov za proizvodnjo vijakov, čeprav so predimenzionirane že obstoječe kapacitete. Perspektivni . razvoj električne in strojne industrije predvideva svojo bodočnost v majhnih podjetjih . Teh podjetij, ki so registrirana pri zvezni industrijski zbornici, je zdaj 40 v primeri z osemnajstimi prejšnjimi. Nekateri investitorji predvidevajo gradnjo valjarne betonskega železa s povsem negospodarno zmogljivostjo 12 tisoč ton, čeprav grade po svetu valjarne z velikanskimi kapacitetami.
Spričo takšnega položaja in zaradi realnejšega pianira-nia naših potreb v prihodnosti ter usklajevanja perspektivnega planiranja in investicij z materialnimi možnostmi bo treba korenitejših spremeb tako v industrijskem sistemu proizvodnje kot tudi v integraciji, kooperaciji in pri nadaljnjem smotrnem forsiranju posameznih industrijskih panog. Pri iskanju novih planskih kriterijev je nujno treba poživiti in aktivirati vlogo zbornic in svetov kot družbenih institucij in s tem zmanjšati vpliv administracije. V skladu s tem hotenjem menijo v zvezni zbornici, da bi bilo treba podrobneje analizirati proizvodnjo in potrošnjo, gibanja na trgu in potrošniške perspektive nekaterih industrijskih zmogljivosti ter surovinske baze, v skladu s tem pa bi bilo treba graditi tudi nove kapacitete. V ta namen so določili 13 industrijskih grupacij, ki jih bodo podrobno analizirali. Pričakujejo, da bodo po teh analizah sveti gospodarskih panog mogli objektivizirati bodoči industrijski razvoj in usmerjati proizvodne grupacije ter učinkovitost investicij.
Vse to bo vsekakor vplivalo na nadaljnji industrijski razvoj, na smotrnejše izrabljanje zmogljivosti, večje sodelovanje in boljšo delitev dela, zaradi česar se ne bo izboljšal le plasma na domačem trgu, marveč se bodo povečale tudi konkurenčne sposobnosti za večjo udeležbo na tujem tržišču.
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
Duluth, Minn. — Okrog naših jezer po naši Minnesoti, katerih je kakor pravijo nad 10 tisoč, je zdaj v poletnih vročih dneh mnogo živahnosti in raznega prometa. Cele karavane izletniških autov prihaja iz vseh raznih krajev naše dežele. Auti so polni potnikov, na vrhu mnogih so privezani čolni in razna prtljaga. Mnogi prihajajo in mnogi odhajajo vsak dan. Obcestne gostilne in restavracije delajo dober business, ker potniki so v teh toplih poletnih dneh radi žejni, pa tudi lačni in to pospešuje business.
Zanimivo je, kako so mnogi strastni ribiči. Že, ko se komaj dan začne zaznavati, so ob obrežjih in v čolnih na jezerih ribiči in tam potrpežljivo sede po cele dopoldneve in še dalj, natikajo vabe na trnke. Tu pa tam zašumi in popleska po vodi, riba se je vjela, in ribič jo potegne in vleče na površje in se sam pri sebi smeje in raduje: pa sem te dobil in moja boš, v vodi ne boš več, z menoj boš šla, in tam te bomo opražili v ponvi in ham, ham, ham ... za južino boš nam. Najbolj strastni ribiči so Finci, Norvežani in Švedi. Ti imajo za šport posebno potrpežljivost. Tudi po cele kvatre bi sedeli pri vodi ali v čolnu na vodi in čakali na plen.
Tako zdaj v poletju, ko je č^s počitnic.
* DELA IN ZAPOSLITVE je zdaj v poletnih mesecih več pri nas, kakor pa v zimskem času, ko jezera zamrznejo. Tožijo pa rudarski magnatje, da se z obrati težko izhaja, ker da so plače previsoke, zraven davki in drugo in nekateri celo namigujejo, da če bo šlo tako vse navzgor, da se zna zgoditi, da bodo nekega dne rekli: ne zmoremo več, se ne splača, nobenega dobička ni in s praznim “ničem” se še mačke ne ukvarj.ajo.
Recimo, da je tako nekaj res.
Da bi bilo vse res kar tožijo, to pa je težko verjeti. Toliko so že prebrisani kakor kake “mačke”, da se z “ničem” ne ukvarjajo, rih ljudi. Odkod vse to? Zakaj
ga upa Nikita Hruščev, ki napoveduje vsem nam, da “jutri” bo nas pokopal. To in o tem bi moral v teh časih premišljevati vsak demokratičen in svobodoljuben človek. Niso v tem samo prazne besede...
* NEKAJ MISLI O NAŠEM GOSPODARSKEM STANJU. — Tik pred Spominskim dnevom je nekaj zaropotalo na Wall Stree-tu na največjem borznem trgu.
V	dveh dneh so cene delnicam zdrsnile navzdol, da so tisti, ki imajo v delnicah investicije, postali precej nervozni. Bili so to bi rekel nekaki prvi krči, ki so z njihovo ostrino pritisnili na mišice investorjev. Vsak je nekaj začutil, pa tudi začel vpraševati se, kaj to pomeni — kaj bo iz tega? Pa tudi skozi mesec junij ni zaznamovati, da bi se bil borzni trg kako stabiliziral.
V	mislih imam, da bi kdo skušal na kak način padanje cen delnicam zaustaviti. Dan po 4. juliju smo sedeli in se razgovar-jali o tem. Vsakdo izmed nas je povedal o tem nekaj nekega mnenja. Najbolj pa je zadel žebelj na glavo kolega, ki je rodom Šved. Ta je dejal:
“Z. D. potrebujejo zdaj nekega “F. D. Roosevelta”, da bi stopil v tempelj in zavihtel bič ... Tiste odredbe, ki so jih uvedli v letih 1933 in 1937 so nekam obledičile in najbrže so jih tudi omilili, to se pravi, izpulili so jim pod republikanskimi upravami kolikor toliko ostre zobe. Zdaj zgleda, da zopet lahko poljubno kakor kaki sejmarji igrajo na borzah in to po takih “notah”, da seveda sami ne zgubijo nič. Zgubijo pa mnogi tisti, ki zaupajo svoj denar v take investicije. Sedanji predsednik Kennedy, ki si prizadeva, da bi uvedel nekaj nekih socialnih izboljšav za male ljudi, je naletel zadnje čase na ne male ovire in nasprotovanja. Poražen je njegov predlog za farmarje. Poražen bo skoro gotovo kakor kaže, če se kaj ne spremeni, tudi predlog za bolniško oskrbo sta-
Resnica stoji nekje v teh pritožbah, dasi morda in skoro gotovo bi rekel, da ne preblizu onih, ki tako tožijo. Je treba pač kar priznati, če smo še kaj pošteni, da vsi gledamo malo preveč s poželjivimi očmi in željami po dobičku — po tistem mrzlem dolarju, ki tako rad zapeljuje. Ljudje smo pač ljudje in jaz nisem v tem oziru dosti boljši od tebe in onega tam za vogalom. Vsak človek je več ali manj tak, da pravičnost in poštenost tolmači tako, kakor da jo je Bog samo zanj umerii in naredil. Kakor kar čevljar, ki dela čevlje po meri in naročilu. Smej se temu, če se hočeš, ampak podoba tej primeri je v marsikaterem slučaju na mestu.
Delodajalcem, kakor delavcem in vsem drugim je zelo na mestu nasloviti na nje opozorilo: Ne glejte in ne hrepenite po dobičku s prevelikimi očmi, ker to je zapeljivo. Bodite drug do drugega pošteni in pravični, pa boste dobro izhajali in v taki
in odkod mu na vseh teh načrtih tako nasprotujejo?
Pojasnilo za vse to je v tem: Kenpedy se je male potegnil za male ljudi, delavce, odobril je tu in tam zahteve po malo boljših plačah, posebno v jeklarski industriji in v drugih nekaterih industrijah. Obenem, da ne bi inflacija dvignila preveč svoje “koberske glave” in povzročala kake gospodarske sitnosti in težave, je naslovil na vse industrije, naj nikar ne zvišujejo svojih cen blagu in izdelkom, ki jih proizvajajo. Jeklarne so objavile zvišanje cen jeklu. Zgolj iz namena: Češ, ti Kennedy si pristal in priporočaj naj ne zavrnemo povišanja plač delavcem, zdaj bo pa tvoja administracija, ki je itak največji odjemalec jekla za obrambo in vojsko, plačevala višje cene za naročila. Kennedy jih je pisano pogledal in posvaril, da tako ne bo šlo. Posledice J;ega so, da so magnatje kapitala stopili skupaj in se pomenili: in kakor zgleda-
vzajemnosti boste premagovali lo so se odločili zaigrati mla-in zmagovali vse razne krize. Če j demu predsedniku drugo korač-boste pa pocepljeni med seboj | nico. Kakšno? Malo gospodarili se grdo s škodoželjnimi očmi ske panike bomo prikazali na gledali, pa ne boste dosegli dru-: odru našega gospodarstva. In ka-gega, kakor med seboj si boste kor zgleda, so pritisnili na tak podirali mostove, preko katerih j “knof”. Cene delnicam so drse-vodijo pota h napredku in uspe-!le navzdol sko^i ves junij in vsa hom. In v končnih posledicah j ta igra je stala amgriške inve-tega bi bili vsi eni in drugi pri- storje in to največ male inve-zadeti. To bi bil pa vodni pogon j storje, ki nimajo toliko previd-za tisto mlinsko kolo, v katere- nosti, kakor veliki magnatje ka-
pitala in ki le preradi nasedajo in verjamejo vabam borznih reklam, stalo jih je nič manj kakor nad 100 bilijonov (ne milijonov, ampak bilijonov), kar namreč so zgubili. Ali ta slučaj kaj uči in dokazuje.
Pa še veliko dokazuje in uči! To namreč, da na gospodarskem polju so vedno nekje razni volkovi, ki gledajo, koga in katerega neprevidnega investor j a naj naskočijo. Ti volkovi so tudi nekaki ovčarski brivci, ki brumno pazijo, kedaj na' ovcah zraste dovolj volne, da jo ostrižejo in vnovčijo, seveda zase in za svojo korist. Taki volkovi imajo neomejeno polje posebno med takimi, ki dobrih, zanesljivih nasvetov ne poslušajo, ampak mislijo in si predstavljajo, da sami vse vedo! In kaj vedo? V največih slučajih nič drugega kakor da vržejo sapam in vetrovom svoje težko zaslužene prihranke.
— Pozdrav vsem! Drugič pa o čem drugem.
Andrej ček.
• -o-
Piknik Baragovega doma
Cleveland, O. — Do pred nekaj dnevi je kazalo, da bo nedelja, 19. avgusta, brez piknika, brez vsake slovenske prireditve.
Slišalo se je več mnenj, da bi bilo škoda, če bi bila med temi maloštevilnimi nedeljami, ki jih imamo še na razpolago za prireditve v naravi, pustih kako nezasedeno. Zadrega, kam naj se v nedeljo denemo, kam naj gremo, je bila rešena, ko je Baragov dom objavil, da bo imel svoj piknik na to nedeljo na Slovenski pristavi.
Kaj je Baragov dom, mislimo, da ni treba nikomur dopovedovati. Vsa slovenska društva in organizacije od Korotana, Slavčka, Kresaj Slovenskega odra, štajerskega kluba( Slov. protikomunističnih borcev) Save, Kroga, Slovenske pristave, društva Srca Jezusovega KSKJ, Telovadnega društva do Triglava, ga poznajo. Člane in prijatelje navedenih društev in organizacij vljudno vabimo, da pridejo v nedeljo, 19. avgusta, na piknik Baragovega doma.
Tudi dramatsko društvo Lilija in Lilijani poznajo Baragov dom. Tudi te in vse druge Ko-linvudčane vljudno vabimo na naš piknik. Prav tako seveda vabimo vse druge, ki ne pripadajo nobenemu društvu in organizaciji. Naj bo ta dan zbrana na Slovenski pristavi vsa clevelandska slovenska družina.
Kakega programa ne bo. Poskrbljeno bo pa za vse drugo, kar je na piknikih navada, seveda tudi za ples. če bo igral Tonkli še ni gotovo, ker je menda ta dan zadržan.
Neradi in težko nadlegujemo in prosimo oproščenja za nadlegovanje. Zelo bi bili veseli, ko bi se dobilo nekaj žena in deklet, ki bi bile pripravljene speči kako pecivo in ga prinesti na piknik. S tem bi pomagale Baragovemu domu pri njegovem kulturnem in narodnem delu.
V veliko veselje in spodbudo za nadaljne delo nam bo, če se bomo v nedeljo videli z vsemi povabljenimi na pikniku Baragovega doma.
Odbor B. D.
Fošta iz domovine
Clevelandj O. — Od našega naro'enika smo prejeli, pismo, ki ga je dobil iz domovine. Piše nam, da nam ga pošilja, naj iz njega povzamemo domače novice, katere da brivci AD najrajši bero. — Pozornemu rojaku hvala! Obenem ga prosimo, da stori še večkrat tako. — Iz pisma, ki je bilo napisano 30. pr. m., prinašamo za naše bravce tole: Naši domači so danes poželi zpdnjo pšenico. Na vseh njivah je bila zelo slaba. Prejšnji teden je bila tu strašna vročina. Vsak dan je bilo preko.30 stopinj C. V soboto (29. jul.) pa se
je razbesnela nevihta. Tu (na spodnjem Gorenjskem) je sicer nismo posebno občutili, a v Celju je napravila strašno škodo. V tovarni esenc je odneslo vso streho. Divjal je pravi orkan, ki je ruval drevesa in hmeljev-ke. Sadno drevje, ki je letos lepo kazalo, je popolnoma uničeno. Neko domačijo (danes je fotografija v tukajšnjem časopisu) je kar odneslo. V Kosovski Mitroviči v Srbiji pa se je utrgal oblak, ki je povzročil ogromne škode.”	AD
Dramatsko društvo “Naša zvezda” moramo po-
VB B ■ B
ZlVltl
Euclid, O. — Posebej govoriti o potrebi požitve Dramatskega društva Naša zvezda in začeti tudi med rojaki v Euclidu s plodovitim kulturnim delom ni treba, tega se vsi zavedamo.
Društvo ima 19. avgusta ob dveh popoldne v prostorih Slov. društvenega doma na Recher A ve. redno mesečno sejo. Vsi člani odbora so vabljeni, da se seje gotovo udeleže. Na sejo so vabljeni tudi vsi drugi, ki žele, da bi se kulturno delo v Euclidu poživilo, ki so voljni Našo zvezdo v njenih naporih podpreti. Na seji bomo razpravljali o tem, katero igro naj bi letošnjo jesen spravilo, društvo na oder.
Kdorkoli želi pristopiti k društvu bodisi kot aktivni član ali pa samo kot podporni član, se lahko prijavi pri tajnici Mary Medvešček na 21141 Goller Ave,. Eudid 19, Ohio.
Vsem prisrčne pozdrave in na svidenje na seji!
Jakob Strekal, predsed.
Obstoj in napredek AD mora biti vsem pri sreu
Gilbert, Minn. — Prejel sem opozorilo, da mi poteče naročnina za AD, zato jo sedaj nakazujem v priloženem čeku.
Obstoj in napredek AD mora biti vsem, ki smo katoliškega prepričanja, pri srcu in moramo gledati, da bo AD čim dalj obstojala in nas o vsem; kar se godi po svetu, obveščala in s primernimi komentarji tudi razložila, kako naj na posamezne dogodke kot katoličani in zavedni Slovenci gledamo.
Obžalovanja je vredno, da je še toliko Slovencev, ki se ne na-roče na ta slovenski list. S povečanjem števila naročnikov bi se lahko povečalo tudi število strani časopisa.
Z veseljem ugotavljam, da se uredništvo, kljub malemu obsegu dnevnika AD (4 do 6 strani), drži pravila: “Za vsakega nekaj.” Tako smo vsi bralci zadovoljni. Oa je to red, pričajo dopisi, ki jih objavljate pod rubriko “Iz naših vrst.”
Nekateri zabavljajo, da je preveč objavljenega o posameznih društvih, kar zanima in je važno le za člane zadevnih društev. Moje mnenje je; da, če bi se oglasilo več dopisnikov, bi tisto o društvih izpadlo. En sam urednik ne more spraviti skupaj toliko “novega’ materijala, da bi vsak dan napolnil z njim štiri do šest strani.
Zato g. urednik, kar korajžno naprej, dokler je še štrika kej! Mislim naročnikov. Tako kmalu nas pa tudi še ne bo konec, tako nam Bog daj!
Lep pozdrav upravi in uredništvu ter vsem naročnikom AD.
Frank Mihelich, Box 103, Gilbert Minn.
Globalna raketa in nevtronska bomba
Kaj je pravzaprav globalna raketa? Sovjetski general Pokrovski, eden vodilnih ljudi pri sovjetskih raketnih programih, je v nekem intervjuju pojasnil, za kaj gre. Raketa, ki se imenuje “globalna”, se razlikuje od dosedanjih velikih balističnih izstrelkov v toliko, da ima močnejši motor z daljšo delovno dobo. Običajni balistični izstrelek po startu nekaj časa prejema pospešek od potisne moči svojih motorjev. Potem pa motorji ugasnejo in glava izstrelka potuje dalje, pokoravajoč se samo gravitacijskim in drugim fizikalnim zakonom. Na teh izstrelkih je bila do nedavnega zasnovana vsa obrambna in napadalna strategija Vzhoda in Zahoda. Zdaj pa so skonstruirali raketo, ki lahko obkroži celo vso zemljo, pa ji motor še vedno deluje. Zato jo je mogoče po radijski poti zelo dolgo usmerjati, kakor si tisti, ki jo vodi, želi.
Bistvena razlika med balističnim izstrelkom in globalno raketo v strateškem pogledu je torej naslednja, če tisti, ki se hoče ubraniti napadu, razpolaga z dovolj razvito svarilno mrežo in z dobrimi protiraketnimi izstrelki, lahko upa, da bo pravočasno sestrelil vsaj del prihajajočih napadalčevih balističnih izstrelkov in poskril nekaj prebivalstva v zaklonišča. Američani smo prav zaradi tega gradili vrsto svarilnih in obrambnih pasov v Arktiki, računajoč, da lahko sovjetski balistični izstrelki prispejo do svojih ciljev samo Po najkrajši poti — čez severni tečaj. Globalne rakete pa lahko prispejo od koderkoli.
Tudi v nasprotno smer seveda.
Bistvo nevtronske bombe, zži katero naj bi Amerika v ! sedanji seriji opravila pripravljalne poskuse, pa temelji na' naslednjih načelih. Jedrska eksplozija nevtronske bombe sproži plaz težkih in hitrih nevtronov, ki prebijajo na svoji poti tudi zelo močne
ovire:	beton, svinčene plošče
in podobno. Ubijajo vse žive organizme, ničesar pa ne podirajo, Potem ko se zaustavijo, ni kraj eksplozije prav nič onečiščen z radioaktivnimi odpadki. To je skratka popoln^ “čista” bomba, ki ne zastruplja ozračja. Z njo je ofenziv-po osvajanje spet možno, ker bombardirano ozemlje ni radioaktivno. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s konstrukcijo te bombe, pravijo, da nameravajo sprva zgraditi orožje, katerega nevtronski plaz bi zajel območje s polmerom 1500 metrov. V takem krogu po eksploziji ne bi ostalo nic živega ve;č. Zatrjujejo pa, da bo bombo kaj lahko “kalibrirati” — to se pravi, izdelati jo v velikostir, ki bodo ustrezale tektničnim in strateškim potrebam, frontnemu vojskovanj11’ bombardiranju mest in industrijskih središč ...
-------o—:—	■ i1!
Dober izgled za želodčne bolnike
Kadar morajo zdravniki P°' gledati v človeški želodec, uP°" rabijo gastroskop, precej debelo cev, ki jo potisnejo v požiral' nik. To je seveda za pacierd3 precej neprijeten postopek.
Zelo verjetno pa je, da ga b° moč že v kratkem zamenjati s precej bolj prikladno napravo.
Na Fizikalnem institutu Tehniške visoke šole v Goetebargu so izdelali gibljivo cev za prenos slik. V njej je preko 30,000 zel° tankih steklenih cevk, ki merij0 v premeru le okrog 50 mikronom torej toliko, kot nit v ženski ny lon-nogavici.
Vse cevke imajo dvojne sten6 iz dveh vrst stekla z različni111; lomnima količnikoma. Po vsah1 izmed cevk se svetloba širi ta, ko, kot to določa popolni odb°J ■— odbija se na meji med obe ma vrstama stekla.
Na drugem koncu cevi nasta ne zato slika, ki jo sestavlja Pre ko 300,000 bolj ali manj sve^1tj točk, torej slika, ki po kvallte nekako ustreza sliki na sprnjenl niku.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Veličasten slovenski praznik v Kanadi
Toronto, Ont. — Več kot 2000 Slovencev je v nedeljo, 5. avgu-sta. praznovalo na Slovenskem letovišču 40 milj od Toronta MT Slovenski dan v Kanadi.
raanik je potekal v znamenju veselja in prisrčnega snidenja r°jakov iz mnogih naselbin. Bil •je Manifestacija množic, ki so jub vsem viharjem, skozi kamere so šle, ohranile zvestobo slovenstvu in veri naših očetov; ve prvini, ki sta ohranjali naš lod v težkih borbah stoletij.
Ul- SLOVENSKI DAN je po-azal lep korak naprej. Bil je 0kaz, da je želja po združeva-niu Postala volja, ki že kaže le-Pe uspehe. Doseženi uspehi bo-Qc rodili še druge in pot v tej ^rieri se ne more več ustaviti. ornu in čemu bi koristil, kdor 1 3° hotel ovirati. Zaradi svo-,poljubnosti smo si izbrali tu-t.n° za novo domovino in ta nam pokogrudno daje vse možnosti, &a slovenske prvine ohranjamo lla Poživljamo. Svobodno se ^ ruzujemo, da bi bili močni. r uhovno in politično zasužnje-r'a domovina potrebuje močne opore v nas; novi domovini ho-opio biti močan doprinos. III. L0 VENSKI DAN JE velik Pripomoček k temu cilju.
V duhu združeni
sti dan in istočasno so pra-znovali Slovenci v Clevelandu v- KATOLIŠKI SLOVEN-1 DAN. V duhu smo bili z njimi. Opravilni odbor V. KSD ^ Clevelandu, ki mu je predse-
doval
§• Jo§. J. Nemanič je na-
Prosi! g. dr< Miha Krekaj da iz. 0ci udeležencem III. SD v Ka-pdi prisrčne pozdrave. “Zbra-1 oa svojem kat. slov. dnevu ci°mo orneriški katoliški Sloven-v duhu tesno povezani z brati ^ sostrami v Kanadi kot tudi z |Semi drugimi rojaki po svetu ei zlasti še z onimi trpečimi v asi trpeči domovini. (Iz pisma
l9620dbOra V' KSD Z dne L aVg‘
v Clevelandu).
Prireditelji
p1. SLOVENSKI DAN je pri-ijpilo “Društvo Slovencev” v --tu, mU Predseduje zna-^ ruštveni delavec g. Ivan Iq317!1' ^ navdušenjem so sode-,a e tudi druge organizacije. §rpGvadni nastop je pripravila Vo, Toronto in Cleveland pod V vtvom §g- ing. F. Grmeka im <orS\ a' “Prekmurska folklorna Papina,” ki jo vodi g j_ Vin.
le ri* Je njen učitelj g- K- Fojs, ■j priredila narodne plese. Pel
po£V^ zbor> ki §a je z veliko p a V°Valn(>stjo spravil skupaj
^ržen1VlUhiČ in ga ^ v°dil g’ J' šah ■ Otroke v narodnih no-
st0nJ0 naueila rajati za lepe na-
DekbtVneta ga' Ančka Kokalj, dil e a v narodnih nošah je vo-Kni'8-, ^armoniko g. L. Lovšin. “Si;-t semenj je pripravila Še HVenska pisarna” v Torontu. Ve organizaciji sta bili
in J. Kastelicu. Bilo bi pa težko našteti vse, ki so doprinesli svoj delež z uspehu.
Udeležba
Glede udeležbe ima III. SD tri posebnosti. Bila je večja kot lani. Zastopanih je bilo več slovenskih naselbin kot kdaj koli in več odličnih gostov se je zbralo.
Odlični gostje:	g.	dr. Miha
Krek, predsednik NO za Slovenijo, Mr. J. Yaremko, minister pokrajinske vlade in zastopnik ministrskega predsednika, slovenska duhovščina: preč. gg. J. Kopač CM, A. Prebil CM, S. Boljka CM, prof. L. Ambrožič, F. Skumavec in R. Cukjati iz Vancouvra, B. C. Od drugih narodnosti sta zastopala Čehe Mr. J. Broušek in Mr. P. V. Havlik, Srbe pa Mr. Fjakovič P. Eng. Bili so navzoči tudi naslednji predsedniki krajevnih društev G. A. Stibernik od društva “Baraga” iz Montreala, g. Tone Sorn, društvo Slovencev iz Londona, starosta STS iz Clevelanda g. J. Varšek g. F. Kozlar društva sv. Jožefa iz Hamiltona, Ont., predsednik odbora za slovensko letovišče g. I. Kavčič, predsednik ZSPB g. C. Preželj in predsednik SS g. ing. B. Golob.
Poleg navedenih zastopnikov krajevnih skupin smo opazili udeležence še iz sledečih krajev Kanade in ZD: New York, Chicago, Milwaukee, Rochester, N Y., St. Catherines, Ont., Kiche-ner, Ont., Guelph, Ont., Batawa, Oshawa, Cobourg, Ont. Iz daljnega zapada, Lethbridge, Alta. je prinesel pozdrave znani pod jetnik gradbenik g. L. Pahulje.
Glede udeležbe sem slišal tri izjave. Nekdo je dejal: “čez 2500 ljudi.” Drugi je cenil: “Na slovenskem letovišču še ni bilo nikdar toliko ljudi.” Tretji je menil: “Avtomobilov je bilo več kot na dan procesije sv. Rešnje-ga Telesa, ljudi pa ne vem, če je bilo toliko.” Vsi pa so se strinjali, da je bila udeležba večja kot lani.
vabljeni,
pr°gramu ga” jn
zike, pri balinanju in v veselih razgovorih.
“Slovenska misel”
“Društvo Slovencev” v Torontu je za III. SD izdalo drugo št. lista “Slovenska misel” na šestih straneh. List prinaša organizacijska razpravljanja, govori o problemih slov. šole v manjših naselbinah in razmišlja “Delitvi dela.” Dalje govori o knjigi dr. K. Zalarja: “Temeljito delo o jugoslovanskem komunizmu” in posveti v gospodarsko aodočnost Slovenije. Helena Golobova je napisala za list kratko črtico o “Robidovčevi teti. Objavljeno je tudi pismo g. Kunstlja iz Anglije.
Knjižni semenj
Kot je bilo že zgoraj omenjeno je “Slovenska pisarna” postavila na slovenskem letovišču za III. SD “knjižni semenj.” Na posebni stojnici so bile razstavljene slovenske knjige, izdane večinoma v zamejstvu. Zastopane so bile sledeče založbe: SKA iz Argentine, Mohorjeva družba iz Celovca in Celja, Studia Slovenica, literatura iz protikomunistične borbe, Salezijanske knjižice . . . Videti je bilo, da je bil semenj ljudem všeč. Pokupili so čez 100 knjig in knjižic,
‘tNaša moč”
Ravno ob priliki III. SD je praznovala 5, letnico svojega, obstoja žup. Hranilnica in Posojilnica v Torontu, ki služi članom obeh slovenskih župnij. Za to priliko je izdala razmnožen list “Naša moč” na štirih straneh. Iz njega je jasno razvidna hitra rast tega denarnega zavoda. Glavni ravnatelji pa v kramljajočem tonu podajajo glavna načela zadružnega dela, ki ga opravljajo v nesebični službi članov in skupnosti.
Misli v zaključni besedi
III. SLOVENSKI DAN je bil praznik; praznik slovenske misli, delavnosti, zavesti in združevanja. Ko smo se razhajali, je v nas vseh gorela volja, da se čez leto dni zopet zberemo in to v še večjem številu, na še bolj veličastnem IV. SD, da bo šla moč vere in slovenstva iz leta v leto, iz roda v rod . . .	Por.
da bi to je
Program
Ob pol dvanajstih je bila sv. maša, pri kateri je lepo govoril o delih duha preč. g. J. Kopač CM. Takoj po maši je bila blagoslovitev zastave STZ. Nekako o pol treh pop. je začel s programom napovedovalec. Iz zvočnikov je zadonela kanadska himna in nato še slovenska. V mali stadion je prikorakala povorka telovadcev in narodnih noš, med katerimi je vzbujal posebno pozornost prekmurski “pozvačin.” Sledil je pozdrav ministra J. Yaremka, nato je pa pevski zbor zapel: “Slovenska zemlja, zemlja lepa” in v “Gorenjsko oziram se skalnato stran.” Odlomek iz Zupančičeve “Dume” je občuteno deklamiral g. S. Brunšek. Depo- klamaciji je sledil nastop “Prek. sodelovali pri folklorne skupine. (Med plesom SKPD “Bara- so zvočniki utihnili, ker je bil
Avtomobili z dvojno ključavnico
Na predlog zavarovalnic so s prvim julijem zaklenjena avtomobilska vrata na ozemlju Zahodne ^Nemčije premajhna zaščita pred tatovi. Osebne avtomobile je treba po novi uredbi opremiti še z dodatno ključavnico.
Slovenski družabni večer v Edmontonu
Edmonton, Alta. — Po dolgih štirih letih se je zopet vžgala iskra v srcih edmontonskih Slovencev in zanetila plamen domačnosti, prisrčnega veselja, drage slovenske "govorice in pesmi.
V soboto, 14. jul., smo se zbrali na osem milj oddaljeni Štefa-ničevi farmi in pripravili vesel večer za vse tukajšnje Slovence. Spekli smo prašička na ražnju in ga zalili z dobro pijačo.
Začelo se je okrog šestih zvečer. Že v popoldanskih urah so rojaki začeli prihajati in lepo je bilo gledati nasmejane, domače obraze. Udeležba je bila dobra, čeprav je vreme malo ponagajalo. Ure so vse prehitro tekle ob zvokih slovenskih pesmi in harmonik. Poveselili in zavrteli smo se v notranjih prostorih Štefaničeve hiše.
Ves večer smo se veselo pogovarjali in dosti je bilo govora tudi o našem rojaku Franku Jankoviču, znanem harmonikarju. Tolikokrat ga poslušamo po radiu ali na ploščah, a toliko srečni še nismo bili, da bi nas prišel enkrat obiskat z njegovo harmoniko. Kako radi bi ga enkrat videli in poslušali njegove priljubljene polke,
Upam, da bo drugič še bolj veselo in da nam vreme ne bo nagajalo. Za trud se moramo lepo zahvaliti gospej štefaničevi, ki je dala na razpolago vse prostore za naš veseli večer in sama pomagala, da se ni imela časa niti sesti. Hvala pa tudi našemu vrlemu Slovencu Stanku Travniku, ki nas je ves. večer tako lepo zabaval s svojo harmoniko. Pozabiti ne smemo Borisa Rijavca, ki je ves čas skrbel za to, da smo bili bolj,korajžni in bolj dobre volje. Vsem ostalim pa naj-lepša hvala za udeležbo v veseli družbi Slovencev.
Tony Vidrih. ------o-----
Duhovne vaje v Genacle
Toronto, Ont. — 42 žena in deklet se nas je zbralo 27. julija t. 1. v domu duhovnih vaj na Lawrence Ave. V spomin na dvorano zadnje večerje, kjer so Marija in apostoli pričakovali sv. Duha, se dom imenuje Cenacle. Sisters of Cenacle se pa imenuje ženska redovna družba, ki dela na to, da bi se duhovne vaje med katoličani razširile. Sestre vodijo gospodinjstvo, nekatere so se nam pa tudi približale in se v prostem času za nas zanimale.
Iz župnije Marije Pomagaj nas
je bilo 32, osem jih je prišlo iz župnije Brezmadežne, dve pa iz okoliških mest. Čeprav bi bilo število lahko večje in izgovori (otroci, denar, mož . . .) za mnoge ne drže, je bila pa skupina kar lepa.
Pridigal nam je g. Stanko Boljka C. M., kaplan župnije Marije Pomagaj. Če bo bral te vrstice, naj se spomni, da smo ga ob koncu duhovnih vaj, ko smo se vse vesele in srečne zbrale za fotografiranje, prosile: “G. Boljka, drugo leto pa znova!”.
- • Pridiga o ljubezni do bližnjega nam ne bo šla tako hitro iz spomina ... Stvari, ki se zde tako vsakdanje, nam je pridigar pokazal v čisto novi luči.
Zahvalila bi se rada ge. Springer j evi, ki nas je na duhovne vaje povabila, gospem Kenik, Muhič, Cerar, Jan . . ., ki so za petje skrbele. In želela bi, da bi bile duhovne vaje malo daljše, ne pa krajše. Če se eni ali drugi domov mudi, naj pač sama odide pred koncem, ni pa primemo, da bi morale zaradi ene al: dveh vse hiteti. In še to: vsaj enkrat naj bi poizkusile z duhovnimi vajami v zimskem času. Tako bomo videle, če se nas bo zbralo nekaj nad 50, za kolikor je prostora v domu.
F,
Z.
Potres razdejal mayevsko mesto
Zgodovina pozna le malo primerov, ko so nosilci določene culture dobesedno izginili z zemeljske površine in so ostali le mrtvi spomeniki, saj so se mnoge stare kulture in njihovi u-stvarjalci postopno spajali z novimi, tako da je ostalo živo izročilo v tej ali oni obliki. Med takšne izjeme sodi kultura indijanskih Mayev. O njenem nastanku zgodovinarji še vedno ne vedo ničesar otipljivega. Znano je le, da se je nekoč razvila in zacvetela, potem pa sp njeni u-
prebivalstvo nenadoma izginilo z velikih področij ameriške ce-line.	• rjy[
-----o—----
Izumi na zaslonu
V Veliki Britaniji imajo okoli 16,000 klubov, v katerih se zbirajo najrazličnejši ljudje, na primer čarodeji in rokohitrci ter ljubitelji siamskih mačk. Večinoma so ti klubi že stari, med novejšimi pa je nekaj posebne-
ga tisti, ki ga je pred osmimi leti stvarjalci kar na lepem izginili | ustanovil Leslie Hardern. Pre-brez sledu. Pragozd je pogoltnih cej časa si je ustanovitelj zaman lepa mayevska mesta, njihove prizadeval, končno mu je le u*-piramide, svetišča in palače ter spelo: člani njegovega kluba lah-pisane spomenike.	|ko pokažejo svoje izume v red-
Britanska arheologa Mackie^ih oddajah na britanski tele-univerze Cambridge viziji.
Kanadski parlament se bo sešel 27. septembra
OTTAWA Kan. — Predsed-nik konservativne vlade John Diefenbaker je pretekli teden izvedel več sprememb v svoji vladi. Najvažnejša je vsekakor zamenjava finančnega ministra Fleminga z G. Nowlanom. Z njo naj bi bila zvezana tudi spre-memba finančne politike, ki je vsaj delno kriva za sedanje gospodarsko stanje dežele.
Kako naj se te izboljšajo, bo vlada povedala v otvoritvenem govoru novega parlamenta, ki se bo sestal k zasedanju 27. septembra.
V novem parlamentu ima konservativna stranka le 116 poslancev od 265. Opozicija ima skupno 148 poslancev, od tega samo liberalna stranka 100, še enkrat toliko kot v zadnjem parlamentu. Vlada je v parlamentu v manjšini in njeni nasprotniki jo lahko vsak čas prisilijo k odstopu, če le združijo svoje sile.
Zadnji parlament je odobril proračun le do 1. oktobra in vlada mora zaprositi parlament za nova finančna sredstva. Tedanji finančni minister Fleming je napovedal, da bo imel zvezni proračun $745,000,000 primanj-kljaja ob koncu finančnega leta 31. marca 1963. Predsednik vlade Diefenbaker je obljubil, da bo vlada ta primanjkljaj zmanjšala za okoli 450,000,000, od tega v prvi polovici za okoli 200,000,-000.
CLEVELAND, O.
in Carr z
^ta skušala ugotoviti, zakaj je kar zgrmelo vase eno izmed lepih mayevskih mest — imenujejo ga Kvunantunič — v Bri-
Iz izkušenj pove Herdern, da mora že pri prvi odbiri izumov — pripravljajo se izumitelji iz vseh dežel Britanske skupnosti
tanskem Hondurasu ob gvate-, naroc*ov izločiti tri izmed pe-mailski meji. Po dolgotrajnih predloženih novosti, ki ali
raziskavah sta podatke strnila v ugotovitev, da so pripadniki državne hierarhije in svečeniki zapustili mesto, ko so se zaradi hudega potresa začele podifati strehe in stene poslopij.
Prvič sta pomislila na to možnost, potem ko pod skrbno odkopanimi razvalinami v nekaterih sobah nista mogla najti prahu in blata. Prav tako nista nikjer opazila sledov, po katerih bi mogla sklepati, da je kdo skušal obnoviti porušena poslopja. Domneva o potresu se je zdela verjetna tudi že poprej, vendar so zbrali dokaze zanjo šele nedavno, ko so v Britanskem Hondurasu našli skalovje, ki se je zdrobilo zaradi potresa. Dve izmed takih odkrušenih skal sta v neposredni okolici nekdanjega mayevskega mesta. Ta ugotovitev je dala zgodovinarjem nov polet v prizadevanju, da bi pojasnili, zakaj je indijansko
MAU OGLASI
Slovensko gledališče.” piekinjen tok). Med “molkom” bilo * l5rekratkega roka jima ni je izvedla svoj program STZ iz ^očke*110^0^6 P’MvzoD nobene .Toronta in Clevelanda in sicer: P) ‘.	Iproste vaje, krogi, bradlja, skoki
ko le J° mogoče izvesti ta-Jčez konja, talna telovadba in Vedbf praznlk, so pri njegovi iz- prizor “naša zastava.” Telovad. je tr . sodsl°vali še drugi, ki jihjbi je sledilo rajanje otrok v na-P°Ved 3 0rnen^k Program je na- rodnih nošah. Ker se je tedaj predst0Va^n vodH §■ lnS-S. Bah, zopet oglasil zvočnik) so spre-štva” jaVn^ “Slovenskega dru- govorili že omenjeni predstavnik je Gnbon' Ont. Glavni govor- niki krajevnih skupin. Prvi je ^lontr ? ^ *ng' ^lvko Marec iz 'stopil na govorniški oder g. dr. nioč ieala' Za zdravniško po-'Miha Krek, preds. NO za Slo-^v°čnoSblbe^ g dr' Pnrovne. venijo. Po pozdravih zastopni-J-eb. 2 ZVezo Je napeljal g. Je- kov je poskrb u • potrebe prehrane je ing. ž. Marca o “poslanstvu emi-kepoto^rf^11^811* T Peterlin, gracije.” Zadnja točka progra-•lo ie]:) je nemalo povzdigni- ma je bil prikupen ples deklet v v'ensko0]m Okusno urejeno slo-narodnih nošah. Ostali popol-sluga lovišče, za kar gre za- dnn in zgodnji večer so ljudje Pmdvsem gg. I. Kavčiču prebili v bazenu, ob zvokih mu-
MODERNO PRAZNOVANJE — Budiš ti .v Burmi imajo vsako leto 'posebni “vodni festival,” ko polivajo drug drugega z vodo, da bi se očistili grehov. Kot kaže slika so postali zelo moderni. Slika kaže prizor s tega festivala v glavnem mestu Burme Rangun.
niso nove in uporabne, ali pa bi zanje ne bilo zanimanja v širši javnosti. Kljub temu so doslej pokazali na televiziji okrog 500 izmed skupno 6000 predloženih izumov, za katere so se kmalu našli interesenti doma in na tujem.
Večinoma gre za praktične iznajdbe, ki jih je mogoče ob sorazmerno majhnih izdatkih takoj uveljaviti. Naštejmo nekaj v televiziji prikazanih in kmalu potem odkupljenih izumov: avtomat, ki nadzoruje dotok vode v kopalno kad in jo primerno segreje, potem pa s piskom povabi v kopel; ustnik, s katerim je mogoče kaditi tudi v postelji, ker cigareta ugasne, brž ko se tleči konec obrne navzdol; pralni stroj, ki pomiva posodo, lupi krompir in gnete testo; kovček brez ključa, ki se odpre ob pritisku na dve mesti hkrati; vzmet, ki obrača liste z notami; avtomat, ki popravlja pregorele varovavke; piskajoča palica za slepe, ženska torbica, ki se sama zapre, ipd.
Seveda je britanski klub pokazal tudi najpomembnejše izume, ki jih je takoj prevzela industrija, na primer preprostej šo in cenejšo proizvodnjo tub za paste in kreme; v Veliki Britaniji porabijo za te izdelke okoli 50,000 tub na teden.
Približno desetino izumov so ^prijavile ženske, in sicer med drugim čevlje, ki jih je mogoče v trenutku prevleči z raznobarvnimi snovmi, dalje likalnike, iz katerih se qb pritisku na gumb pokažejo nožiče, tako da vroči likalnik lahko ostane na mizi, in tudi pisalni stroj za note.
Seveda se zgodi, da se takoj po televizijskem prikazu oglasijo ljudje, ki povedo, da to ni novo, da je le izpopolnjeno, da to izdelujejo v neki drugi deželi, kjer je novost že patentirana ipd. Da bi izumitelji ne bili razočarani, mora vsak novi član pred sprejemom glasno prebrati geslo na vidnem mestu v klubskih prostorih: “Na svetu je mnogo več pozabljenih kot pa novih reči,”
Stanovanje v najem
Pet na novo dekoriranih sob oddamo na E. 52 St. Plinski furnez, v kleti pralnica. Pokličite EN 1-5943 od 2. pop. do 8. zvečer.
— (155)
V najem
4 na novo dekorirane sobe oddamo na 6311 St. Clair Ave. $38. Upoštevali bomo tudi samce. Kličite IV
1-8196 po 6.30.
(156)
Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. PokUčite
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234.
Stanovanje se odda
Na 1167 E. 58 St., oddajo 4 lepe sobe in kopalnico. $45. Vprašajte za Mike-a ali kličite WH 3-0010.	(158)
Želi delo
Slovenka želim dobiti zaposlitev nekaj dni v tednu za sna-ženje stanovanj, za pomoč v gospodinjstvu itd. UT 1-6292. — Mary Strojin, 1019 E. 63 St.
__________________________-(156)
V najem v Floridi
Lepo novo hišo oddajo za $120 mesečno. “Lease” se začne s 1. nov. na 1532 E. 173 St., Miami Beach, Florida; dve milji c ; morja, dve spalnici, kuhinja, kopalnica. Utility soba. Carport. Lep vrt spredaj in zadaj. Kličite GL 1-9771 od 9. zj. do 4. ure Pop.	(159)
Stanovanje oddajo
Enodružinsko hišo, 6 sob, oddajo na 1392 E. 53 St. Kličite EX 1-7194.	(157)
Naprodaj
Dvodružinska hiša, 5 sob spodaj, 4 zgoraj, plinski furnez, garaža, na Bonna Ave. Kličite pred 6. pro 431-8523, po 6. uri zvečer pa 842-4708.	—(157)
! ZULICH
INSURANCE
AGENCY
118115 Neff Rd. IV 1-4221 ^ Cleveland 19, Ohio
I
AMERIŠKA DOMOVINA
|
Š RENE BAZIN:
■
I IZ VSE SVOJE DUŠE
■
■
ROMAN
“Nekdo te je pretental”, je renčal, “da, saj vem ... Ah, prekleto življenje... Na, zdaj sem sam... Moja mala odhaja.... Moja mala me zapušča ...”
Henrietta se je opotekla nazaj. Visoko vzravnana se je naslonila k peči. Tudi ona je spregovorila odločno in z večjim sa-mopremagovanjem:
“Motite se, nikdo me ni pretental! Trpela sem zaradi življenja, to je vse .. niste vi vzrok, stric moj, ampak tisto, česar vi niste mogli preprečiti: pogled na toliko bedo, ki je nihče ne lajša ... Kadarkoli sem kje naletela nanjo, razumite me, se je okrenila k meni, me je poklicala... Temu se ustavljati ni mogoče ... In samo vas imam še na svetu, stric Madiot, pa hočem, da me daste revežem, ki me kličejo ...”
Z očmi mu je sledila. On se je ustavil za trenutek, jo pogledal z blodečim pogledom. Nato pa je nadaljeval svojo hojo z dolgimi koraki po odmevajočem podu.
Mar on misli na to, kar mu je bila povedala? Ne. Predobro jo pozna. Upanja ni, da bi se premislila, kadar se preudarno za kaj odloči. A brž ko se mu je bil izvil krik tožbe, ko je bil zaslutil samoto, ki ga čaka, se je bila vsesala vanj misel in ga mučila. Njegova Henrietta je izgubljena zanj. Njegova Henrietta se ne bo omožila. “Ali zdaj”, je razmišljal, “zdaj ji moram povedati vse. Čemu naj ji sedaj še prizanašam? Dolžnost imam, da branim Antoinea pred njo. Ne smem je pustiti pri prepričanju za vse življenje, da je moj nečak, eden izmed Madiotjevih, bil slab vojak, figa-mož in lo-
CHICAGO. ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
LA GRANGE — 3 Bdrm. Ranch. Att. gar. Excellent cond. Beautiful landscaped. Vfe acre. Top location. Close to everything. Priced for immediate sale by owner. $22,000. — 246-5083.	(155)
EDISON PARK — By Owner.
7770 W. TALCOTT $23,750 or ? — Low taxes! 6 Room brick Cape Cod fully landscaped cor. lot. 3 Bedrooms, w-w carpeting throughout. Full basement. 1 % car gar. Nr. schools, transportation, shopping. Excellent condition. NE 1-4369.	>	(155)
MELROSE PARK — BY OWNER 12 rm. house, poss. inc. prop. 3 baths, good income, taxes $230. 2 car gar. on main street, good transp. 2 lots. 62”. $28,000. 1211 N. 19th. FI 4-404?.
(155)
LYONS — BY OWNER 6 Rm. Georgian, 2 car gar. Comb. Alum, storms and screens, draperies, Auto washer-dryer. New wall to wall crptg. Asking $18,500. HI 7-2024.	(155)
ALGONQUIN, — BY OWNER. — Yr. old brk, ranch, Att. gar. 3 Lge. bedrms. Lge. kitch. dining, area. Full bsmt. 2 fireplaces, plastered walls. Mohogany cab. and woodwork. Tile bath, kitchen. Gas ht. price includes crptg. drapes and water softener. 1 Blk. from Elementary school. blks. Parochial. 2 Blks. from New Junior High. — $24.500. or terms. OL 6-7895.
(155)
BOATS FOR SALE
22’ CABIN CRUISER, FULLY EQPD.
FLYING BRIDGES and galley, tandem axel, tilt bed trlr. Ready to go. Asking $1,500. Private. FO 6-1242.	(155)
pov. Zakaj glavna krivda ni bila na njem. Bil je na svoj način vrl fant. Žrtvoval se je zanjo, dal se je obsoditi zaradi nje. Moram spregovoriti ... Moram. Nedolžnega človeka maščujem.” Ustavil se je drugo pot. Stresal ga je strah pred vsem tem, kar je moral povedati. In dolgo je strmel v oči svoje male, ki bodo še toliko jokale. Nič več ni bilo v njem prejšnje srditosti. Pred bledo in samo po sebi zmagovalno Henrietto je ostal samo starec, ki se je z bolestjo v srcu pokoraval častni zadevi.
Sedel je zopet v naslonjač, ki ga je bil prej zapustil.
“Pridi”, je rekel, “tudi jaz moram govoriti s teboj.”
Ko je bila prav tik ob njem in je videl, da se sklanja draga mu plavolasa glavica k njemu in njegovi skrivnosti, je spregovoril znova:
“Povedati ti moram nekaj
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
HARDWARE-PAINT, quality Pk. Ridge Hwy. loc. Sales up, growing, profitable. $28,000 cash required. Beaut, aptmt. available. MO 4-7531.
(156)
GROCERY STORE Well Est. Steam heat with 4 room apt. in rear. Completely equipped. Good going business. Other interest. $3,500 cash for quick sale. — 1162 Diversey, LA 5-1381.	(155)
prav bridkega.”
Zganila se je, ko da mu ne verjame.
“Bridkejšega nego to, kar si mi povedala ti.”
Henrietta se je žalostno nasmehnila.
“Kaj še ostaja bridkega, stric moj, če sem pustila fanta oditi in če zapuščam vas?”
• f‘Ej, uboga moja mala, ostanejo tisti, ki nanje nisi mislila. Vse ti povem.”
Nežno in prav po tihem, z okornimi besedami je pripovedoval preteklost. Henrietta ga je poslušala negibno in kot da je z mislimi kdo ve kje ...
XXXI.
Ta dan se Henrietta ni prikazala pri gospe Clemenci. Stric Madiot je stopil dopoldne h gospodinji in opravičil svojo nečakinjo.
A proti šesti uri zvečer, ko je začela padati noč, je dekle šlo z doma. Ne da bi se prav zavedla, je storila tako kot Marija, — odstranila je obe roži, ki sta ji krasili klobuk. Mesto da bi se spustila k nabrežju in krenila počez po trgovskih in modnih okrajih, je šla navkreber po ulici Ermitage in dospela po dolgem ovinku na ulico Saint Similien.
Odkar je bil spregovoril stric Eloi, ni imela druge želje: le da vidi Marijo.
Spotoma si je ponavljala, da so se ji jedva premikale ustne pod koprenico:
“Marija, Marija, ti, ki si brez dvoma vedela vse in ki nisi iz-pregovorila! Menila sem vedno, da sem nad tabo, in ti si mi storila največjo žrtev: nisi povedala ničesar! Marija, kaka cena vendar in kaka ljubezen v tvoji sramoti! Ah, ubogo dekle, to 'bova sedaj mogli združiti svoje solze ...”
Vstopila se je med hišna vrata, iz katerih je bilo med dvema
zidoma delavskega okraja videti stolnico in hiše, ki jo obdajajo. Vse je bilo zavito v meglo daljave. Potem je stopila na levi hodnik in je potrkala enkrat, dvakrat. Nikdo se ni oglasil.
Tretjo pot je zaklicala ženska iz gorenjega nadstropja:
“Kaj hočete?”
“Gospodično Marijo Schwar-zovo. Ali je šla z doma?”
Kakor mnogo žena iz ljudstva nerado odgovarja ljudem, ki jih ne vidi, tako je tudi ta soseda prišla po stopnicah navzdol ter sklanjala spotoma glavo čez ograjo. Bila je delavska žena, še mlada, a uvela, z ostanki rdečice v sivkastem obrazu in z nemarno spletenimi, konopljastimi lasmi.
Ko je zagledala boljše oblečeno dekle, je uganila v njej tovarišico Marije Schwarzove ter rekla:
“Torej ne veste, da je ni več tu, gospodična?”
“Od kedaj?”
“Štirinajst dni vendar že! Ru-bežen je bila tu, lahko pogledate.”
Potegnila je ključ iz žepa in odprla vrata. Ne da bi vstopila, je Henrietta z enim pogledom videla, da je soba prav tako gola kot je bila tisti dan, ko jo je Marija bila najela. Zavese, miza, zrcalo, obe posojeni akva-relni sliki, vse, kar je spominjalo Marije, je bilo izginilo. Soba je nudila svojo železno posteljo, dva stola in bele stene gostu, ki utegne mimogrede kdaj bivati v njej.
Ženska je spričo Henriettine rdečice uganila, da je dekle več nego navadna ali neprizadeta tovarišica, zato je rekla:
“Vidite, težko si je kruh slu žila. Lotila se je vsega, da si je moglo s čim kupovati kruha in plačevati stanovanje. Delala je srajce, bluze, pletla je, in videti je bilo, da je tega vajena. Nikdar ni šla zdoma. Nekaj krati
sem to zimo stopila k njej, pa je držala roke nad svečo, tako-le, da si jih je zagrevaia. Jaz sem ji pravila: ‘Pa je vendarle tisti, ki vas je zmešal, pravi lopov, ko vam ne pošlje niti toliko, da bi si mogli zakuriti.’ Ona pa ni nikdar govorila o njem. Zdi se, da je bil vojak, navaden vojak, gospodična, in še ničvreden, zakaj obsodili so ga te dni...”
“Da, da, vem... in kaj je z njo?”	I %]
“A, veste? Da vam naj povem, kaj je z njo ...”
Ženska se je ustavila, da je zaobrnila ključ in zaklenila sobo.
Zgodbe si nerada izmišljujem. Rečem lahko samo, da že dva
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA
John Kastellec
ki je za vedno zaspal dne 14. avgust 1961.
Zaman so solze, grenki vzdihi, kot kamen grob je, mrtev, tih, nikdar več Tebe ne zbudijo, zaman je jok, zaman je vzdih.
Žalujoči:
ANNA KASTELLEC, soproga JOSEPH in PHILLIP, sinova ŠTIRJE VNUKI IN VNUKINJE IN OSTALO SORODSTVO.
Cleveland, Ohio, 14. avgusta 1962.
meseca ni imela več moči, da bi (delala. Žalost, ki jo je razjedala,
I kaj ne, in potem slaba hrana, in pa kašelj so ji izpodkopavali [zdravje. Plačala ni najemnine in takrat — zbogom! Bilo je I kmalu konec s to njeno šaro. j Zdaj je že štirinajst dni tega, kot sem vam povedala.”
“A ona sama, gospa, Marija Schwarzova?”
“Primaruha, gospodična, nisem je več videla. Sosede so jo srečale. Bržčas je prebila noči kakor druge. In včeraj mi je povedal nekdo, dg je odpotovala v Pariz, odkoder je bila prišla. Ali vidite zdaj, — taka revščina!”
Šla je spet po stopnicah navzgor in drsala s sabo svoje copate, ki so udarjale na stopnico, preden se je noga ustavila na njej. Najbrž se je bala, da je povedala preveč, ali pa se je je lotila žalost za ubogim dekletom. Dodala je z vrha stopnic: “Ni bila napačno dekle, veste. Samo vesela je bila rada. Mlada je bila. Norčava. Matere ni imela.”
Iz malega sivega zvezka. —
“Sedaj sem vaša, reveži tega sveta! Ničesar ni več, kar bi me zadrževalo. Čutim, da sem se vsega rešila. Edini moj ponos je bil, da sem dekle iz poštene rodovine. Nimam več pravice do njega. Ne morem se več spomniti s sladkostjo niti svojih de-tinskih let.
Odslovila sem svojega Etien-nea, preden sem izvedela za vse. Zdaj vidim, da nisem smela biti njegova. Kakšno ženo bi imel on, ki je pravil, da pozablja mojega brata, in ki bi moral pozabiti tudi mojo mater, da bi me ljubil! Veš, fant moj, tvoje mesto je za vekomaj v mojem srcu! Tista, ki si jo boš izbral, bo srečna.
A manj nego sem srečna jaz. Ne razumem, da more radost priti iz takih bolesti. In vendar čutim, da mi je duša vsa lahka in da sem vsa sproščena sebe same. Ugaja mi misel, da se mi
j moja družina spet povrne. Poj-[dem vam nasproti, vi trpeči, ne-
mirni, osramočeni! Red, ki bom vanj vstopila, in ki sem si ga izbrala, bo najmanjši med vsemi.
(Dalje prihodnjič)
Sedeminšestdeset let
nudi KSKJ Ijuheznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesrečo ali smitL
KRANJSKO
KATOLIŠKA
SLOVENSKA JEDNOTA l
DRUG STORE NORTTH NO CUT RATE COMPETITION Newly remodeled hotel drug store, with adjoining diningroom and coffee shop. Reasonably priced. Years of established business. Owner leaving city. DI 8-2350.	(156)

'S'..'

1891
REAL ESTATE FOR SALE
OAK LAWN — 2 Bedroom expandable. Cape Cod brick. Gas heat. Close to everything. By owner. — $15,000. GA 3-0060.	(158)
1962
GLEN ELLYN — NORTH, BY OWNER
3 Yr. old. 3 Bedroom Split Level, on % acre fully improved lot. Bsmt. with rec. room. 2 car gar. W/W crptg. Nr. Churches, school and shopping center. Low 20’s. -HO 9-8242.	(157)
ELMHURST — OWNER TRANSFERRED
4 Bedrms. 2 baths, Cape Cod. IVi car gar. Full bsmt. low $20’s. TE 2-2224.	(157)
DES PLAINES — BY OWNER Brk. townhouse, nr. Golf-Mill, 3 bdrms.. 1% cer. baths. Liv.-din. rm., all elect, ht. Full bsmt., hdwd. firs., washer-dry., comb. s. and s. 9543-A Sumac Rd.. $19,900. — TERMS. — 299-2184.	(158)
2	STORY FRAME BUILDING ON
50 x 150 FT. LOT.
4 Car garage, good income on 2nd floor and garage, automatic gas heat. Vicinity Fullerton and Racine BU 1-8093.	(157)
SKOKIE — CLOSE TO ST. PETER’S CHURCH & SCHOOL
3	BEDRM. CO-OP. Must sell Im-
mediately. Asking Only $11,500. By owner — OR 3-8234.	(157)
WHISPERING HILLS, New 2 bedroom Ranch. Lot 72x125, Gas heat. Priced for immediate sale by owner. $11,995. NA 5-4882.
JVaznanilo	in jZah-data
Z globoko žalostjo v srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, tla je po kratki bolezni umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast,
Anton Tomažič
Previden s sv. zakramenti je zaspal v Gospodu na dan 15. julija 1962. leta.
Rodil se je 17. januarja 1891 v vasi Gaberk, fara Hrušica na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1910.
Pogreb se je vršil 19. julija 1962 iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. — Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico.
Pokojnik je bil član društva Ribnica št. 12 SDZ in društva Maccabees št. 1288.
jim je pokojnik pripadal, za lepo slovo od svojega umrlega sobrata.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Matiji Jagru za molitev sv. rožnega venca v pogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo zadušnico in za spremstvo na pokopališče. — Father iz fare Holy Cross pa sprejmi našo zahvalo za podelitev sv. zakramentov.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj njegove duše.
Hvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit rn molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopališče.
Posebej se zahvalimo članom društev, ki
Hvala pogrebcem, ki so nosili njegovo krsto.
Hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Iskreno se zahvalimo vsem. ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bi h na pomoči.
Hvala osebju pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi za njihovo ljubeznivo pomoč, vsestransko postrežbo in za vzorno urejen pogreb.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali. — Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam blagohotno oprosti in naj s tem sprejme našo iskreno zahvalo!
Ljubi mož, dragi oče, stari oče in tast, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda..
Lahko bi živel še kaj let in v miru užival večer svojega življenja, ljubljen od nas vseh! Saj si nam bil tako dober skozi vse življenje, ljubezniv mož, skrben oče in odličen gospodar. Pa Te je Bog poklical k Sebi, da Te bogato poplača z večnim veseljem v družbi izvoljenih. — Mi žalujemo za Teboj in se Te bomo vedno z ljubeznijo spominjali v naših mislih in molitvah..
žalujoči:
ROLLING MEADOWS We need more room, by owner — $15,500. 3 Bedroom ranch, car gar. S-S. Washer, dryer. 2 Blks. to schools, shopping. CL 5-1320.
(156)
MARY — soproga
TONY, JOHN, JOSEPH in EDWARD — sinovi MARY por. HORN in JOSEPHINE por. STRAUSS — hčeri 6 VNUKOV in 4 VNUKINJE OSTALO SORODSTVO,
Cleveland, 14. avgusta 1962.
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki	'
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od 8500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške pod-porne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot »utri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ 1
/.» pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago St.
Joliet, 111.
Mulully Funeral Home
sracevalni sistem
ambulantna POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 Eaat 156th Street
KEnmore 1-V411
MODERNO SVETIŠČE — Slika kaže srednji del glavnega oltarja svetišča Marije Snežne v Bellvillu v Illinoisu.