V»«lBlaB Batu: =
Cel« to» . . K 10*— P®1 Mr • • » 5‘ — četrt lata . . „	2'50
Mesečno . . „ l*—
Zunaj Avstrije : =
Celo leto . . K 15*—
Posamezate številke ::	IO vtearj ev. "
Inserat! ali oznanita
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Urednlitvo in upravnišlvo : Maribor Koroftka ulica 5. = Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Przeitif sl zopet obkoljen.
Dunaj, dne 11. novembra opoldne.
Namestnik načelnika generalnega štaba generalmajor pl. Höfer uradno razglaša:	Gibanje naših det
na bojišču proti Rusom se razvija po sklenjenem nacrtu. Sovražnik nas ne moti. V srednji Galiciji, katero smo prostovoljno izpraznili, so Rusi prodrli čez spodnji tok reke Wysloka (ki se nad Jaroslavom izteka v San) mimo mesta Rzeszow (severnozahodno od Przemysla) ter so došli v ozemlje okrog mesta Lisko, ki leži južno-zahodno od Przemysla. Trdnjavo Przemysl so Rusi zopet obkolili. V dolini reke Stryj (južno od Lvova) se je moral neki sovražni oddelek umakniti pred ognjem iz avstrijskega oklopnega vlaka in pred našo kavalerijo, katera se je nenadoma pojavila.
Srbi se umikajo.
Dunaj, dne 11. novembra.
Z bojišča proti Srbom prihaja sledeče uradno poročilo:
V jutranjih urah v torek, dne 10. novembra, so avstrijske cete zasedle mišarske višine ob južni strani Šabea. Boj za te višine je trajal 4 dni. Te borbe so zahtevale mnogo žrtev.
Z zavzetjem teh višin smo potisnili desno srbsko krilo daleč nazaj. Ujeli smo mnogo Srbov. Sovražnik je vsled našega naskoka moral zapustiti svojo močno utrjeno crto Mišar—Cer-Planina in se umakniti pred našo armado dalje proti jugoizhodu. Močni sovražnikovi zadnji oddelki so se v dobro pripravljenih postojankah krčevito ustavili našemu prodiranju.
Tudi v prostoru izhodno od erte Ložnica—Krupanja naše prodiranje vrlo napreduje, akoravno se sovražni oddelki močno branijo.
tišine na izhodni strani srbskega mesteca Zavlaka so že v naših rokah. (Zavlak leži vzhodno od naše trdnjave Zvornik.)
Kolikor se je dosedaj dognalo, so avstrijske cete v bojih med 6. in 10. novembrom ujele okrog 4000 Srbov ter zaplenile 16 strojnih pušk, 28 topov, med njimi enega težkega, 1 zastavo in mnogo vozov streliva.
Nase neprestano prodiranje v Srbiji.
Umikanje Srbov na crti Mišar—Cer-Planina. — Brezuspešni poizvedovalni pohodi ruske konjenice. — Naša razvrstitev na Rusko-Poljskem in v Galiciji ostala Rusom prikrita. — Przemysl je zopet obkoljen. — Nemci zavzeli Dixmuiden in prekoračili Yser. — Nemška križarka „Emden“ uničena, „Königsberg“ blokirana. — Turki prekoračili egiptovsko mejo.
— Turško-ruski boji v Kavkazu.
Avstrflsko-siMö bojišče.
Maribor, 12. novembra.
V treh glavnih kolonah prodira avstrijska armada v Srbijo. Naše čete (prva armada), M so pri Sabcu prekoračile Savo ter zavzele mesto,, r se pomikajo v jugoizhodni smeri in isicer v prostoru, koder vodita iz Sabca dve dobri cesti proti jugu, ena v Valjevo, druga pa v kolubarsko dolino (južnozahodno od Bolgrada). Druga, armada, ki je v prostoru med Lešnico in Črnabaro prekoračila Drino, zasedla Cer Planino, se pomika sedaj5 'proti hribovju, imenovanem Vlašič-Planina, M sega v južnoizhodni smeri do mesta Valjeva. Tretja avstrijska armada, ki je pri Zvorniku šla čez Drino, je potem, ko je zajedla vtakne višine na izhodni strani Krup&nje, je došla že na hribe izhodno od mesteca jZiavlaka (križišče cest Loz-nioa—Postenio— Ljubofvtja—’Valjevo). Oni oddelek tretja (avstrijske i armade, ki je pred tremi tedni zasedel lagodino-tPlanino, je zasedel že visoko gr čevje Srog mesteca Sokol, M leži nekako v sredini med Krupsrnjo in Valjevim. Ako pogledamo na zemljevid, vidimo., 4a I* glavna Ismer avstrijskega prodiranja ** »to Valjevo (takih 69 km iahóftno od Švornika in ju-
žno od Sabca) in Kragujevh.0 (100 km južnoizhodno od Belgrada).
Na črti, na kateri stoji sedaj naša armada v Srbiji, smo stali že tudi proti koncu meseca avgusta. Ko pa se je določilo splošno umikanje naše armade, so Srbi svoje izgubljene postojanke zopet zasedli. Sedanja ofenziva v Srbijo ima značaj odločnega prodiranja. Pokrajina Mačva in velik del 'Podrinja je že naš, sedanja naša smer pa je: osrčje Srbije.
Na našem1 levem krilu so bili Srbi zadnje dni po štiridnevnem boju, ki se je vršil za mišarske planine (južno od Sabca) hudo tepeni. Ker se je moralo umakniti srbsko desno krilo, je naše levo krilo začelo o'groževati z obkoljevanjem ostalo srbelo armfaido, ki je stala na črti zahofdno od rnlišarskih višin proti Krupanji. Nasledek tega je bil spjlošno umikanje Srbov proti Valjevu, in Kragujevacu. Srbski armadi, ki se je sedaj iz prostora med Ložnico in Krupanjo u-makniin proti Valjevu, so naše Čete prizadjale dne 7. in 8. novembra občutne izgube. Poveljevala sta tej armadi generala Sturm in Bojovič. V celem je tukaj bilo poraženih šest srbskih, divizij. Izgube so na o-beh «traneh velike, Srbi so izgubili med 7. in 11. novembrom okrog .5099 mož ujetih ter, na stotine ranjenih in mrtvih. Srhi se ah ©sli bojni arh 1 Irfervito
Prestolico Belgrad so začeli Srbi spraznjevatk Kralj Peter leži bolan v t opcijske m samostanu pri Nišu; kraljevič Jurij je sicer že okreval, a mu nočejo dati kakega poveljstva,
Moiri uspehi proti Srhom.
Dunaj, dne 10, novembra.
S srbskega bojišča se uradno poroča:
Hudi boji ob gorskem vznožju na črti Sabao— Lešhica so se tudi včeraj (ponedeljek) nadaljevali do pozne noči. Naši so zasedli posamezne, od sovražnika močno utrjene postojanke. Na južni strani Cer-Planine so naše zmagovite čete prodrle iz dan poprej zasedenega ozemlja Ložnica—Krupanja—Ljubo-vija še dalje'proti Valjevu, Prišlo je zopet do trdovratnih bojev z ziadnjimi sovražnikovimi oddelki, katere pa smo po kratkih borbah srečno premagali. Med mnogoštevilnimi ujetniki se nahaja tudi srbski polkovnik Radakovič, med uplenjenimi topovi pa neki na posebno izboren novodoben način narejen top.
Tri srbske divizije uničene*
Dne 9, t. m. so peljali skozi O-sjek 200 srbskih ujetnikov, med njimi i èasitnike z 1 majorjem Ujetniki so pripovedovali, da je Vest o «amoumoru generala StepanovSih resnična in da so doslej timoška,
m mšmM® mmdnnmnM.
moravska in fhimadska divizija popolnoma uničene. Ifečina srbskih ujetnikov so macedonski Bolgari.
Kako je v Srbiji.
V	Nišu je imela srbska skupština tajno in izredno sejo, v kateri je obrazložil ministrski predsednik Bašič trenotni položaj Srbije. Po tej seji je pa zboroval pod predsedstvom srbskega prestolonaslednika Aleksandra kronski svet, pri katerem sta bila tudi črnogorski posebni odposlanec in ruski poslanik navzoča. Francoska je zopet dovolila Srbiji 50 milijonov frankov posojila, katera svota je že čez Solun došla v Niš.
Iz Niša v Carigrad doišli poslanik neke velesile je izjavil, da, četudi je imela srbska armada velike izgube, njena odporna sila še ni uničena. Srbska armada dobiva neprestano orožje, strelivo in denar iz Francije in Rusije. Francoska pomoč prihaja čez Solun. Rusija pa pošilja povprečno vsak teden po Donavi v Kladovo tri parnike. Francozi so poslali zadnje tedne Srbom 6 novih baterij in 3 poljske ba-terij 0
V	Nišu se vojska le malo čuti. Živila niso po-
sebno draga. Tuji diplomati so ustanovili celo diplo-matičen klub, kateremu je prepustil kralj Peter svojega kuharja. Kralj Peter, ki je nevarno bolan, sta nuje v topoljskem samostanu, ki leži 3 ure od Bel-grada. V Nišu živi princ Jurij, ki je na zadubljenih ranah ozdravel, a mu vojno poveljstvo radi njegovih posebnosti noče poveriti nobenega poveljstva. Na vojsko spominjajo v Nišu le številni ruski častniki, strežniki in strežnice,	________________
Avstrijsko-rusko bojišče.
Maribor. 12. novembra.
Danes objavljena poročilla nam povedo, kako se je izvršila inova razvrstitev našiih č,e t v Galiciji, ki je postala potrebna vsled umikanja nemško-avstrijskih čet na R u s k o-P o b s k e m za reko Warte, Povdariti je treba nasproti hudobnim jezikom, ki so vedno radi na obrekovalcem delu, posebno v krogih, kjer bi to bilo najmanj pričakovati, da se je naše umikanje izvršilo samo z ozirom na izpremenje-no bojno črto <na Rusko-Poljskem, ne pa morda pritiskom nam v Galiciji nasproti stoječih ruskih čet. Nasprotno, v Galiciji smo imeli mi pod izredno spretnim vodstvom generala Boroeviča dosedaj ulogo polagoma prodirajočih, Rusi umikajočih.
Vsled naših prostovoljno izpeljanih operacij v Galiciji je Przemysl zopet od Rusov obkoljen. Vsa Avstrija je prepričanja, da bo trdnjava tudi tokrat storila svojo dolžnost. Przemyslu je drugokrat odka-zana velevažna naloga, da priveže zopet veliko število ruskih čet na se in s tem olaj'ša našo ofenzivo,.
Rusi nam sledijo v srednji (Galiciji s tremi armadami. Prva koraka čez spodnji tok reke Wyslocka, bržkone v prostor okoli Tarnova, druga čez Rzeszov v smeri na" Jaslo, tretja v prostor Sanok—Lisko.
Položaj na Rusko-Poljskem*
Lipsko, dne 10. novembra.
List „Leipziger Neueste Nachrichten“ opisuje vojni položaj na Poljskem sledeče: Avstrijska poročila nam sedaj prvokrat podajo nekaj jasnosti o splošnem umikanju zavezniških armad na Rusko-Poljskem. 'Smer umikanja, kakor se vadi, ni naperjena naravnost proti zahodu, temveč bolj proti jugozahodu. Radi tega Riusi ne morejo svoje glavne vojne sile naperiti
LISTEK.
V
Šolski otroci o sc danji vojski.
Priobčil A. K. (Središče).
Sedanje vojno stanje je potegnilo za seboj vse sloje človeške družbe, vse faze človeškega življenja. Vse in povsod se govori »in piše samo o vojski in o tem, kar je ž njo v zvezi.
Človek bi niti ne verjel, kako zelo se zanima naša šolska mladina za (vojne dogodke!
Ker goji že nekaj let sem tudi ljudska šola, moderno ali prosto spisje, to je, da zapisujejo otroci s svojimi besedami lastne doživljaje iz vsakdanjega življenja, da spravljajo to, kar vidijo* mislijo in čutijo, s preprostimi besedami na papir,1 zato se ni čuditi, ako vzame učitelj v službo spisovnega pouka tudi sedanjo vojsko.
Po trimesečnih počitnicah’ smo se zbrali zopet v šoli. Prvi dan še razvrščamo otroke ter se pripravljamo na resno delo, toda že drugi dan se začne redni pouk, izvzemši seveda novince, s katepimi pridemo še le čez dva. ali tri tedne v pravi tir.
Šolski urnik naznlapja spiano uro. Kaj nam je bližje, nego vojska? Hajd torej: dajmo otrokom nar logo, v kateri naj napišejo vse, kar so slišali ali čitali o vojski in o tem, kar se je izvršilo pod uplivom vojnega meteža.	I 1
Pisec teh vrstic je učitelj, ki deluje na, najvišji stopnji šestrazredne ljudske šole v Spedišču. Dne 7. novembra t. 1. je jdal svojim učencem nalogo, [glasečo se: „Nekaj o sedanji vojski.“ Podatkov ali dispozicije ni podal nobene, dobro vedoč, da bi spis potem- ne bil več popolnoma (prost, maPvteč uklenjen v neprijetne spone.
Zanimivo je, kaj vse in v kaJd obliki so spravili otroci svoje misli na papir. : Lahko; (rečem ,„svoje
proti Nemčiji, ampak so pr siljeni, da se obrne glavna ruska armada proti jugozahodu. Da Rusom ta smer ni posebno ljuba in so proti svoji volji morali spremeniti svoj prvotni vojni načrt, je razvidno iz tega, ker ruska armada le polagoma sledi umikajoči se nemški in avstrijski armadi. Rusi ne morejo več prodirati po svojem nameravanem načrtu, ker bi se izpostavili v tem slučaju nevarnosti, da jih zavezniški armadi na levem krilu (ob Galiciji) primeta od strar ni. Nemški'in avstrijski umikalni načrt iz Rtusko-Polj-skega proti Visli in izogibanje pred glavno sovražno silo je imelo uspeh, da je nameravani glavni ruski napad na izhodno mejo Nemčije odstranjen. Rusi imajo sedaj s svojo glavno silo prodirati v prostore, ki so jih določila poveljstva avstrijske in nemške armade. Ta način vojevanja se smatra kot velik uspeh naših armadnih poveljstev. S tem, da se je Ruse pritegnilo v drugo smer, se je pridobilo mnogo časa, kar je posebno na položaj na francoskem bojišču velike važnosti. V severni Franciji se bitka vedno bolj bliža končni .odločitvi in ako je enkrat padla odločitev na francoskem bojišču, bo Nemcem mogoče vreči velik del svojih vojnih sil proti Rusom. Naloga obeli zavezniških armad je, da do tistega časa zadržujejo Ruse, da ne prodrejo čez naše meje, Dia se sedanji glavni boj med Rusi in našimi četami vrši na ruskem ozemlju, je nov dokaz, da sovsa podvzetja vrhovnega vodstva zavezniških armad dobro premišljena.
Na severnem Poljskem.
Nemški general Blume piše v „Berliner Mil tär-woclienblatt“, da je v kratkem času pričakovati važnih dogodkov na severnem Poljskem. Nemška armada, ki je združena z avstrijsko in začela ofenzivo proti Varšavi in Ivangorodu, se je na novo grupirala ob reki Varti, ki teče kakih 00—70 km od pruske meje. Stališče za to reko je za nemško armado jako ugodno. Minuli teden se je ob tej reki pojavila ruska ka-valerija Lepri Kolu šla čez vodo. Bilo je 11,000 vojakov s 36 topovi. Ruski kavalerijski naskoki so vedno znamenje, da se pripravljajo Rusi na ofenzivo. Omenjeni zavrnjeni kavalerijski oddelki so pač tudi imel namen, spoznati pozicije nemške armade in tako olajšati ruski armadi oienzivo. Bržčas se bodo tam, kakor sodi general Blume, v kratkem zgodili važni dogodki.
General Hindenburg ni ujet
„Lokalanzeiger“ zanika zi vso odločnostjo zelo razširjeno vest, da je bil general Hindenburg obenem s saškim princem, ki mu je bil prideljen, ujet.
Armadni poveljniki.
Berolin, dne 10. novembra.
Švicarski listi pripovedujejo, da poveljuje nemški prestolonaslednik ‘središču nemške armade na' francoskem bojišču; na Poljskem poveljuje general Hindenburg levemu, avstrijski general Danki pa desnemu krilu, ki je sestavljeno iz avstrijskih čet.
Cernevi.ee varne pred Rusi«
Budimpešta, 11. novembra.
Poročevalec budimpeštanskega lista „Az Est“ poroča iz Crnovic svojemu listu z dne 10. novembra sledeče:	Boji, ki so se vršili pred dvema dnevoma
med avstrijskimi in ruskimi prednjimi četami v bližini Crnovic, so imeli namen, da se je ugotovila moč ruskih čet v Bukovini. Iz gibanja teh čet je bilo sklepati, da so se pripravljali Rusi na večji napad na avstrijske čete z očividnim namenom, da bi se zopet polastili Crnovic'.
misli“, zakaj naj si so uplivali na deco zunanji vtisi: govorice odraslih, časniki itd,., Vendar se je v njih duši Ivse to, kar so slišali in čutili, združilo v sliko, ki je na svoj način I vendar le kolikor toliko izvirna.
Izmed 56 šolarskih izdelkov hoče priobčiti pisec teh vrstic samo nekatere najbolj značilne. Iz njih lahko povzame cenj. čitatelj dvoje; prvič, da se Šolska mladina neizmerno zanima za vojno in njene dogodke, in drugič — ker so poedini isestavki, le tu in tam malo popravljeni — da po trimesečnih počitnicah zlasti sedaj v dobi občnega čitanja časnikov, v pi&-menem izražanju ni škode trpela ali zaostala.
1.
Vojske,^ katera sedaj tako hudo razsaja, so krivi Srbi, ker so umorili našega, prestolonaslednika. Zato je napovedala Avstrija Srbiji vojsko. Vsi rezervisti in črnovojniki so bili poklicani v službo. Tudi naš sosed so šli. Ljudje (pravijo, da bo sedanja vojska trajala, blizu dve leti. Avstrija je tudi Rusiji na-povtedala vojsko. Na severu je bila. najhujša bitka dne 26. avgusta, ker še bfiši niso bili pripravljeni. Isti dan so morii jesti sirovo mrkvo in repo, ker so jim Rusi zajeli kuhinjo. V časnikih se piše, da je pri Rava-Ruski bila na bojnem (polju tudi 131etna deklica, ki je nosila vojakom vodo. Enkrat pa jo je zadel šrapnel v nogo, da so ji morali nogo odrezati.
Mobilizacija se je začela koncem julija. Morali so iti vsi moški od 20.—42. leta na bojno polje. Avstrija ima boj z Rusi in Srbi, Nemčija pa z Francozi in Angleži. Sedaj Še Avstriji pomagajo poleg Nemcev tudi Turki, Nekaj naših vojakov je v Srbiji, nekaj pa v Rusiji.' Take vojske že ni bilo mnogo sto let. Pravijo, da bo trajala vojska do Božiča,, na spomlad pa se bode začela na novo,l da bi bil ' po zimi mir. Jaz imam brata v vojski, vojskuje,se proti Ru-
Vè* raj dnü lO. novembra j* bilo gibanj» avstrijskih čet zelo živahno. Nekaj kilometrov na severni strani Crnovic so prekoračile avstrijske čete reko Prut, ne da bi bili opazili Rusi Avstrijska artilerija je tudi sedaj in sicer ravno tako, kakor «voj Čas, ko so Rusi zbežali iz Crnovic, postavila svoje baterije takorekoč za hrbtom Rusov, med tem, ko je prijela avstrijska infanteria pod zaščitjem artilerije Ruse od strani. Rusi, vi so nameravali drugi dan naskočiti Crnovice, so se jeli umikati in sicer naravnost v žrela avstrijskih topov, ki so bili postavljeni za njihovim hrbtom. Avstrijska artilerija je začela v primernem trenutku in je porazila v večurnem boju Ruse, kojih položaj je bil grozen in brezupen. Na tisoče ruskih mrtvecev pokriva bojno polje, več sto Rusov je pa bilo ujet lu — V tem trenutku so Crnovice tako varne pred Rusi, kakor š,e menda nikoli poprej.
Rusija s svojimi močmi pri koncu.
Vojni poročevalec „Reichsposte“ poroča svojemu listu z bojišča z dne 7. novembra sledeče: Kakor izvem, je Rusija že odposlala na bojišče svoje črnovoj-nike. Tako n. pr. so bile čele, katere so korakale proti Karpatom, črnovoiniške čete, sestavljene v posebne divizije in brigade. Da je tenuu res tako, dokazuje dejstvo, da so Avstrijci ujeli pri Przemyslu 171etne ruske vojake-mladeniče, Iz tega se sklepa, da je morala Rusija vkljub svoji dozdevni ogromni moči že komaj po trimesečni vojni upoklicati pod orožje mladeniče tretjega poziva.
Italijanska sodba o ruskem vojevanju.
Stotnik italijanskega generalnega štaba Cablati piše v „,Perseveranzi“ o ruskem načinu vojevanja ter končno trdi, da uspehi Rusov niso rezultat duhovitega zasnutka, jasno organiziranega načrta ali izvirne strategije, ampak čisto mehanično postopanje, da se postavi sovražniku dvakratna, ali trikratna premoč nasproti in se sovražnik odbije s surovo silo velikega Števila. 'S svojimi močmi bi lahko Rusija mnogo boljše koristila zaveznikom in svojemu lastnemu vojnemu ugledu.
Vojna iu vojna.
Vojni poročevalec Bauer pripoveduje: Na meji med Bukovino in. Rusijo sta dve vasici, večja na ruskem, manjša pa na avstrijskem ozemlju. Prebivalci obeh vasic so si bili dobri prijatelji, ki so komaj vedeli, da žive v dveh državah. Se-le, ko je bila napovedana vojna, so postajali zamišljeni. Prve dneve se sicer ni pri njih nič izpremenilo, vojakov niso videli ne ti ne oni, le pop jim je razlagal, kaj je to vojna. Ali kdo ve, če je razumel kateri razlago vojne. Nekega večera pa pograbijo nakrat kole in kose in liajdi na avstrijsko ozemlje. Avstrijski niso sprva razumeli, kaj da hočejo od njih, a tedaj so jim razložili njih prijatelji, da je zdaj vojna in da je zato vse carjevo. Kdor se temu ne pokori, bo mrtev, In -tlako so naložili vozove, pobrali avstrijskim kmetom vse in odšli. Zaman so skušali pojasniti uplenjeni, da to ni v redu, ruski so jih le dobrodušno pomilovali. 'Avstrijski kmetje so bili v manjšini in udati so se morali. Med tem ko so se v ruski vasi gostili na račun Avstrijcev in so v uplenjeni vasi plakale žene za ugrabljenim imetjem, pa pride v vas oddelek avstrijskih dragoncev. Lačni in žejni prosijo okrepčila, ali v vsej vasi ni bilo niti kure niti krave. Kmetje so jokali in tožili, da jim je ugrabljeno vse. Dragonci pa so bili Cehi in niso razumeli njih tožb. Ko pa so jim neprestano kazali v drugo vas in ko se je od tam čulo mukanje krav, ki so tožile po domači staji, so razumeli, zasedli konje in odšli v drugo vas. Za njimi pa vsi oplenje-
som. Piše nam, da bi rad videl že svoj rojstni kraj, ca ga, kakor pravi, 1 bržkone ne bo. Ce bodo -imeli Rusi več naših vojakov 'zajetih, bomo morali mi njim plačati, drugače pa oni nam.	P. T.
III.
Seda’ je vojskin čas. Mnogo možev in mladeničev je poklicanih na vojsko, Turki ; se sedaj vojskujejo z Rusi, Nemci pa z Rusi in Angleži. Pri Ant-werpnu je padlo precej naših', pa tudi ruskih vojakov. -Ljudje pravijo, da bo vojska trajala še dalje, nego eno leto. Veselkov ;„tetec“ so bili ranjeni v levo nogo pri Riaiva-Ruski. V Brodu so jim nogo odrezali, potem so jih odpeljali v Kijev, 'kmalu na to pa v Moskvo. Pisali 'so domov, da bi jim žena poslala denar, kar so tudi sedaj storili. Glavnikov iz Središča, ki je prišel ranjen domov, je prlajvil, da so našli vojaki nekje koledar, v katerem je bilo napisano, da bodo leta 1914 meseca julija in avgusta velike mobilizacije, septembra in oktobra bodo hudi boji, novembra bodo (pogajanja in meseca decembra pa bo sklenjen mir	M. J.
IV.
Sedaj že teče 1 četrti mesec, ko se je razširila govorica, da bo vojska. In res, ni še preteklo tri dni, ko je bila že mobilizacija. Takrat je bilo zares strašno. Po noči od nedelje (26. julija) do pondeljka se je sklicalo vse pod orožje. Avstrijja je napovedala Srbiji vojsko, ker se je hotela maščevati za prestolonaslednikov umor. Ker pa tudi Rusija ni hotela mirovati, nam je prišla »Nemčija na pomoč. Tako so se začele vzdigovati proti nam in Nemčiji Angleškja, Belgija, Francija in Crnagora. Tako je nastal svetovni boj, k'i je, kakor pripovedujejo ranjenci, strašen. Pred /nekoliko dnevi pa s;e je tudi Turčija vzdiguila proti Rusiji ter nam tako prišla na pomoč. Kedaj bo konec vojske, ne ve nikdo, Ljudje govorijo to in one, jaz pa mislim, da bo že božič Obhajal visaik na svojem domu.	T. K.
ni z vozovi. «Sosedje so tako dobili Intro natančen pouk o vojni. Sledilo je veselo svidenje s kravami, gosmi in uro pozneje je bilo že zopet vse nazaj v vasi, če tudi malo več, o tem molče viri. Prebivalci obeh vasi pa so od tedaj zopet dobri sosedje in sedaj vedo vsi, kaj je to vojna.
¥ojna in municija.
Italijanski listi so mnenja, da bo. najbrže odločilnega pomena za sedanjo vojno, kateri državi bo prej zmanjkalo orožja in streliva. Naravno je, da. moštvo vsake armade sčasoma začne pešati, a to se izravna, med tem, ko je z orožjem in strelivom drugače, Ce bi imela ena armada neizčrpne zaloge streliva, bi njenega napredovanja sploh ne bilo mogoče zadržati. A tisti dan, ko ena armada s sovražno armado ne bo mogla več tekmovati glede števila topov in pušk ali celo glede, municije, se bo usoda z am j o obrnila na slabo. Seveda bo prišlo to še-le čez mesece v poštev.
Nemško-francosko bojišče.
Maribor, 12. novembra.
Na celi 660 km dolgi bojni črti od severno bel-gijsko-Irancoskie morske obali Atlantskega oceana pa notri 'do Belforta ob 1 r an c oskot-šivic arsici meji, črta, ki odgovarja približno razdalji od 'Trsta do Krajkova v Galiciji, traja srdita borba med irancosko-angleško-belgijsldmii in med nemškimi četami že 15. teden z nespremenjeno silo še vedno da|lje, ne da ibi prišlo na tej ali oni točki do odločitve. Posebno! krvavi in ljuti so boji, ki se bijejo za zadnji košček Belgije ter za severno francosko morsko obal med EKinkirchenom in Boulogne. Nič manj srditi so tudi boji ob francosko-belgijski meji, kjer napredujejo nemške čete sicer polagoma, toda stalno, kajti zasedle so že več važnih postojank, kot Dixmuiden, Vailly, Chavonne in še več drugih ter uspešno napadajo V res, Noyon, Arras in Lille. Vsako teh postojank, ki so vsled nepresta-nega obstreljevanja že podobne razvalinam, branijo francosko-angleško-belgijske čete z vso trdovratnostjo, a Nemci jih pa- z isto trdovratnosti o napadajo. Istotako napredujejo nemške čete ob reki Aisne,, kajti posrečilo se iim je poriniti Francoze čez to reko. Med Verdunom in Toulom so pa Nemci odbiilji uspešno vse francoske napade. Na trdnjatvo Verdun pa padajo neprestano krogle iz težkih nemških oblegovalnih topov in avstrijskih motornih baterij.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, dne 10, novembra.
Iz velikega vojnega stana z dne 10. novembra dopoldne se poroča: Napadi nemških čet pri Tpernu so bili tudi včeraj, dne 9. novembra, uspešni. Nemške čete so ujele čez 500 Francozov in Angležev, med njimi je bilo tudi nekaj zamorcev in indijskih vojakov ter zaplenile več strojnih pušk.
Tudi dalje proti jugu so nemške čete napredovale. Vsi protinapadi Angležev so bili odbiti.
Na Rusko-Poljskem je pri Koninu nemška ka-valerija razpršila ruski bataljon, ujela 500 mož in zaplenila 8 strojnih pušk.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, dne 9. novembra.
Iz velikega vojnega stana z dne 9. novembra dopoldne se poroča:
Včeraj, dne 8. novembra popoldne so zopet obstreljevale sovražne vojne ladje nemško desno krilo. Artilerija nemških čet je pa kmalu prisilila sovražne vojne ladje, da so se umaknile.
Zvečer in po noči je napravil sovražnik napad iz smeri Nieuporta, toda ta napad se je popolnoma izjalovil.
Vkljub zelo trdovratnemu odporu so napadi nemških čet pri Ypern napredovali sicer polagoma, toda stalno. Vsi protinapadi sovražnika južnozahod-no od Yperna so bili odbiti. Nemške čete so ujele več sto sovražnih vojakov.
Na izhodu je bil odbit napad močnih ruskih čet severno od jezera Wysztynoz, 'Sovražnik je imel velikanske izgube. Nemške čele so ujele čez 4000 Rusov ter zaplenile 10 strojnih pušk.
Boj za Arras.
Iz Pariza se z dne 8, t. m. javlja: Včeraj, dne
7.	novembra, se je z velikansko silo in ljutostjo vnovič začelo obstreljevanje mesta Arras. Arras je podobno gorečemu starorimskemu mestu Pompeji po razdejanju. V 48 urah je bilo spremenjeno to mesto v kup pepela. Vse prebivalstvo je zbežalo, le oblasti so še ostale v mestu, toda tudi te bodo v najkrajšem času zbežale v Boulogne, Obstreljevanje Arrasa je doseglo pretečeni petek vrhunec. Sovražnika sta si stala ob obeh straneh mesta nasproti, artilerija obeh pa je bruhala v enomer dež granat v mesto. Tudi nemški zrakoplovci so metali iz zrakoplovov bombe v mesto. Dosedaj Nemci še niso mogli zasesti mesta.
Boj za Ypern.
,yMünchiener Neueste Naohr.“ poročajo z dne 11. nov,: Obal je v širokosti 25 km zasedena od Nemcev. Nemške artiere poponzma ob vado o Ypern, tako da je še ta teden upati ugodnega uspeha.
Boj za Verdun.
Berolinski list „Vossische Ze'tung“ objavlja pismo nekega bančnega uradnika z dne 1. novembra 1.1. ki se udeležuje kot častnik nemške armade obleganja
francoske armade Verdun. Odlomek pisma se glasi: Boj za Verdun bo odslej zelo zanimiv, ker se je Nemcem posrečilo spraviti pred trdnjavo one težke motorne baterije in težke oblegovalne topove kalibra 42 centimetrov, ki so tako uspešno obstreljevale belgijsko trdnjavo Antwerpen. Moj polk, piše dalje, je že ves teden zakopan v zemljo oddaljen le nekaj sto metrov od predutrdb V rduna.“
Nemci zasedli mesti Dixmuiden in St. Etoi.
Berolin, dne 11. novembra.
Iz nemškega glavnega stana se poroča: V okolici mesta Yser je dosegla nemška armada znatne uspehe. Mesto Dixmuiden so Nemci z naskokom zasedb. Ujeli so več kot 500 mož ter zaplenili 9 strojnih pušk. Tudi na južni strani Dixmuidena so nemške čete napovedale. Na zahodni strani mesta Langemark so Nemci med pevanjem bojnih pesmi naskočili prednje sovražne postojanke ter so se jih polastili. Kakih 2000 Francozov in 6 strojnih pušk je padlo Nemcem v roke. Mesto St. Etoi, ki leži južno od Yperna, je po večdnevnem hudem boju se podalo nemški bojni sili. Tukaj je bilo ujetih 1000 Francozov in zaplenjenih 6 stroinih pušk,
Angleži so proti višinam pri mestu Armentiers, ki obvladujejo okolico, napravili1 več obupnih naskokov, a višine so vkjljub temu ostale v nemških rokah.
Na južni strani mesta LJille je naše prodiranje tudi dobro napredovalo.
Posebno velike izgube so imeli ^Francozi v gorovju Argonnen, ko • so skušali zopet zasesti višine od mesta Vienne le Chateau. V .argonskih gozdovih, kakio r tudi na severni strani mesta [Verdun so bili francoski napadi povsod odbiti.
Zasebna poročila pravijo, da so se Nemo! že polastili važnega mesta Ypern.
Nemški letalci nad [Parizom.
Berolin, 8. novembra;.
„jKreuzzeitung“ prijavlja pismo oficirja, ki je s tremi drugimi oficirji dne 11. oktobra na treh bipla-nih letel čez fPariz. V pismu je rečeno : Vrgli smo 17 bomb in listke, na katerih je bilo zapisano: . ,„An-verza je že zavzeta; prihodnjič pridete vi na« vrsto.“ Francozi ne omenjajo v svojih poročilih me teh listkov, he 'tretjega zrakoplova. Bombe so v nekaterih mestnih belih razbile več hliš, ubile osem oseb in 26 oseb ranile.
Prvi obisk nemških letalcev na Angleškem.
Prvi nemški letalec v tej vojni, ki je obiskal Angleško, je [poročnik Caispar iz Ralssela. Prevozil je nevarno progo pri precej močnem vetru. On in pa njegov spremljevalec sta vrgla 15 bomb, ki so napravile na obrežnih utrdbah, kolikor sta mogla opazovati, precej škode. Letalca sta ostala vedno v precejšnji višini.
Oba nemška letalca, Caspar in Roos, sta, Kakor poročajo iz Dunaja, dospela tudi nad London,
Življenje v francoskih strelskih jarkih.
„Corriera della sera“ prinaša iz Pariza kratko-časnjice iz strelskih jaVkov. Neki čajstnilk piše, da so si napravili njegovi vojaki v zakopih kopalnico popolnoma moderno urejeno. Vsa stotnija more dobiti zjutraj gorko pršno kopel. Vsi generali, pravi, so prišli, da si ogledajo našo napravo. Imamo tudi brivnico ter si bomo napravili malo gledališče, eden izmed nas je artist, drugi ima psa, ki n as kratkočasi. Divjačina, ki se je zatekla med obe fronti, daje povod za čudne prizore. Nekega zajca smo obstreljevali z obeli strani. Sedaj bi se moral začeti boj za zajca, iz nemških strelskih jarkov so klicali „tobak, tobak!“ Streljanje je prenehalo. Eden naših je šel iskat zajca 'ter položil tja paket tobaka, ki ga je zopet Nemec nesel svojim. Trenutek pozneje se je začel boj iznova. Včasih se je vprizorilo streljanje na tarčo. Francoz dvigne na puški čepico črez strelski jarek in Nemci streljajo. Ce zadene kaka krogla, pokažejo z lopato. Da se zavarujejo pred nočnimi napadi, mečejo napolje pred jarkom prazne škatlje za konzerve, ki zarožljajo, kadar se jih kdo dotakne. Včasih zadene ob nje kak zajec in takoj se začne peklensko streljanje,
Tnrćija-Rusija-Francija-
Anglija.
Maribor, 12. novembr’a.
Turčija ‘e -sedaj v vsej obliki napovedala vojsko Rušiti, Angliji in Franciji. Sultan ie izdal poseben irade, v katerem opisuje, kako je Rusiija začela sovražnosti v Črnem morju, kako se jim je pridružilo angleško-francosko ferodovje, Kako so vse tri države odpoklicale svoje poslanike, in na podlagi teh dokazov., da je prisiljen, napove sultan imenovanim državam vojsko.
Po uradnih poročilih so Turki prekoračili že egiptsko trne j o. V kaiki moči, nam ne povedo, za to je nemogoče presoditi, ali je že kmalu pričako-vbiti na tem torišču večjih dogodkov].
Tudi o moči kavkh-ških bobnih sil na turški in ruski strani nimamo ' Zanesljivih poročil. Tam se že vršijo boji, toda n am se ne zdi verjetno, da M se jih udeleževale številnejše Čete.
Turčija sedaj obrača glavno iskrb naj to, da zainteresira ^es m o h a mi e d a n si k i svet za svojo vojsko ter ga skuša spraviti ob svojo stran. Dosedanja poročila o zadržanju Perzije, Afganistana, Indije in tudi afrikanskih rodov je treba sprejemati z vso rezervo, dokler nimamo neoporekljivih vesti.
Torki prekoračili egiptovsko
mejo,
Carigrad, dne 9. novembra.
Uradno poročilo turškega glavnega stana z dne
8.	novembra pravi: Z božjo pomočjo so včeraj turško čete prekoračile egiptovsko mejo.
Ker se je rusko brodovje umakn lo v svoja pristanišča, je turško brodovje bombardiralo Poti, najvažnejše kavkaško pristanišče, in i apravi lo precej škode.
Ko so turški orožniki in rodovi uničili angleške čete, ki so se izkrcale v Akabi, so se 4 angleške križarice, ki so sc tam nahajale, umaknile. Ostala je le še ena križarica.
Prvi spopadi v Kavkaza,
Carigrad, dne 9. novembra.
„Agenee Ottoman“ objavlja poročilo turškega glavnega stana z dne 8. novembra ob 7. uri zvečer:
Ravno so došle vesti, da so bili Rusi v dva dni traja.očih bojih na kavkaškem ozemlju poraženi. Turška armada je vkorakala v sovražnikove postojanke.
Ob 10. uri zvečer je bilo izdano sledeče poročilo turškega glavnega stana: Mied tem, ko je turška kavalerija skozi Kagysman (ob reki Arax na ruskem ozemlju, bl zu turške meje) prodirala proti sovražniku, je napadla naša sila središče ruske armade, ki ie bila sestavljena iz močnih vojnih sil. Po ljutem boju, ki je trajal 2 dni, so biti Rusi poraženi. Naša armada je zasedla od sovražnika zapuščene postojanke.
Rusko poročilo o kavkaških hojih.
Ruski generalni štab z dne 10. novembra poroča: Dne 8. novembra se je boj zopet ob jutranji zori pričel. Proti nam so prikorakale turške čete, ki so bile zbrane v prostoru okoli Erzeruma in dobile ojar čenj iz drugih garnizij. Popoldan se je razvil neniar
v.adno hud boj, ker so Tiurki dobili v prednje vrste sveže divizije. Toda ni se jim posrečilo!, da bi obkolili ruski bok. Proti večeru so Ruši vzdržali svoje postojanke.
Upor v Kairi.
Dunaj, dne 10 novembra.
Poročilo lista „Reichspost“ iz Kodanja se glasi : Časniki poročajo, da so v mestu Kairo v Egiptu izbruhnili nemiri. Čudno se zdi, da se angleško vojaštvo ni udeležilo nastopa zoper upor. Mohamedanske molilnice (mošeje) v Kairi so zaprte.
1 Indi in Afgani pri Turkih.
Iz Bagdada se poroča, da se oglašajo mnogoštevilni mohamedanski Indi in Aigani kot prostovoljci za turško armado, Mezopotamija ima žitnih zalog za 5 let.
Senusi in Beduini ustajajo proti Angležem.
Milan, KL novembra.-
„Corriere della Sera“ smatra, da je položaj v Egiptu in sosednji pokrajini Cirenajki postal resen. Turškega rodu Felah se Angležem ni treba bati; pač pa so jim nevarni Senusi in Beduini, katere se s posebno agitacijo iz Carigrada in s podporami v denarju in orožju drži vedno v smeri, ki je nasprotna izobraženim Egipčanom in Angležem. V Egiptu bo nastopila kmalu deževna doba, V tem času Beduinom ni težko se preskrbeti z vodo v krajih, ki drugače nimajo vode. Tudi poljska dela so že dokončana.
Kakšne sadove rodi organizacija, katero je svoj čas znani Turek Enver-paša upeljal med beduini, nam dokazuje dejstvo, da so zadnji čas Beduini s topovi, infanterijo in kavalerifo napadli utrjena italijanska mesta. Turške podpore za Beduine in Semiše so tako velike, da je poveljnik Senusov zvišal plačo svojim vojakom. Agitacija za Turke je posebno v izhodni dolini reke Nil zelo velika; pa tudi oni Beduini, ki stojijo na drugi strani Nila, so stopili v upor.
Mohamedanci napovedujejo sveto vojsko.
Berolin, dne 10, novembra.
Iz Carigrada se pordča listu „Berliner Tagblatt“: V Turčiji postajajo vedno močnejši glasovi, da je boj zoper sovražnike skupna naloga vseh mo-hamedancev, Turški listi pišejo, da je tudi' življenski pogoj in verska dolžnost Perzije, da stopi v boj zoper Rusijo in Anglijo. Četudi Perzija radi vmešavanja Rusije in Anglije ne razpolaga z dobro izurjeno armado, vendar so lahko perzijski rodovi: Šahseve-ni, Karadagi, Bahtiari i. dr. Rusom in Angležem zelo nevarni. V šejh-iil-islamu se vrši važno posvetovanje, v katerem se bo sklenilo, da se bo odslej vse mohamedance, ki se borijo od strani Rusije, Anglije in Francije smatralo kot navadne morilce in ne kot vojake. Na podlagi tega sklepa se bo napovedala sveta vojska, Ta mohamedanski sklep, imenovan „letvah“, se bo kljub prekinjenemu svetovnemu prometu, razglasil po vseh pokrajinah, kjer prebivajo moha-medanci.
Na morju.
Križarka „Emden” uničena.
'Najdrznejša nemška križarka „Binden“,, strah Indijskega morja in angleške admiralitete, ki je potopila na raznih morjih 21 angleških trgovskih parnikov, kojih vrednost znaša na milijone, je dne 9. novembra storila junaški koneo.
Na križarko „Emden“ so napravile v zadnjem času razne angleške, francoske, ruske in japonske brze križarke pravcati lov.. Tudi angleški križarki „Melbourne“ in „Sidney“ angleško-avstralskega vojnega brodovja, ki se odlikujeta vsled svoje velike brzine, sta bili noč in dan na lovu za križarko „Emden“. Dne 9. novembra je priplula „Emden“ do Kokosovih otokov in je izkrčialaj na otok Kelling ob zar-hodni obali otoka Sumatra v Hndijskem morju, oboroženi oddelek pomorščakov, z namenom, da bi isti uničili tamošnjo brezžično postajo. V tem trenutku je pa priplula angleška brzokrižarka „Sidney“, in je prisilila „Emden“, da se je morala spustiti z njo v boj. V hudem boju, ki se je vnel med obema križarkama je podlegla „Emden.1“ Radi eksplozije (razstrelbe) je nastal na „Emdenu“ požar, ki je uničil križarko. Večina posadke je rešena.
Nemška križarka „Königsberg” zajeta.
Nemška križarka ^Königsberg“, ki je delala že Angležem ob izhodni afriški morski obali velike preglavice ter uničila mnogo parnikov, M so vozili po Indijskem morju v Rudeče morje, je priplula dne 30. oktobra pred otok Mafia v Izhodni Afriki, ki se nahaja pred izlivom reke Rufidschi. Angleška križarka „Catham“ je zasledovala križarko „Königsberg.“ T'a nemška križarka je takoj odplula v izliv reke Rufidschi, da bi utekla mnogo močnejši angleški križarki „Catham“, katera je ni mogla zasledovati, ker je bila voda reke Rufidschi za njo preplitva. Nemška križarka „Königsberg“ je zavozila na reki na skalo in ne more nikamor. Del posadke „Königsberg“ se je podal na suho in se dobro utaboril na obrežju rèke. Angleška križarka „Catham“ je obstreljevala nemško križarko „Königsberg“ in posadko na obpežju. Pred izlivom reke Rufidschi so pa potopili Angleži veliki parnik, ki je vozil premog, tako, ü’a „Königsberg“' ne more več uteči na morje. Pred izlivom reke križarijo po morju angleške bojne ladje..
Pomorska bitka pri Čilu.
Listu „T|imes“ se poročaj iz Santiaga: Poroči* lo, da se je „Glasgow“ usidrala pri Kap Kapzanza, se ne obistinuje. Dejstvo je, da ni o angleških ladjah, ki so se udeležile bitke ob čilenski obali, ne duha in ne sluha, Ali so vse uničene?
Divji lov za nemškimi vojnimi ladjami.
Frankobrod, dne 10. novembra.
„Frankfurter Zeitung“ poroča iz Londona: Japonsko brodovje, ki je bilo pred Tsingtauom, je dobilo baje nalog, da poišče nemške ladje, ki so zmagale ob čilski obali.
In rimska „Tribuna“ poroča, da se celo japonsko brodovje združi z angleškim in odide na lov nemških križark in trgovskih ladij v Tihem oceanu.
Križarka „Cesarica Elizabeta“.
Naša križarka „Cesarica Elizabeta“, ki je bila ob izbruhu vojske usidrana v Tsingtau-u, je potopljena. Potopili so jo naši mornarji sami, da bi ne prišla v roke Japoncem. Za boj radi svoje starosti ni bila več sposobna. Zgrajena je bila 1. 1893 v Trstu. Posadka ladje je odšla v Tsingtau ter se skupno z Nemci udeleževala bojev za trdnjavo. Kaj je sedaj njihova usoda, ni nobenih poročil.
Italij an, kije ukradel bojno ladjo.J
Inženir Belloni, kateri je, kakor smo že poročali, ukradel v italijanski mornariški ladjedelnici Spezziji tvrdki Fiat podmorski Čoln, katerega je gradila za Rusijo in se z njim odpeljal v Ajacciijo, je pripovedoval poročevalcu lista .„iSeccolö“ o tem, kar je nameraval storiti s podmorskim čolnom, sledeče: „Hotel sem spraviti podmorski čoln ajli v ruske roke, ali pa z njim napasti avstrijske bojne ladje v Jaidr, morju, Ce bi se mi bil moj načrt Itako posrečil, kakor sem si predstavljal, bi bil razobesil rusko zastavo, in bi bil napadel avstrijske vojne ladje. Priznam, da sem pričakoval, da se bo moje postopanje sprejelo čisto drugače, kakor se je v resnici sprejelo. Nameraval sem izzvati hrupapoln političen protest,) katerega bi bil podpiral po svojih močeh, z namenom, da bi Italija opustila svojo nepristranost. Mučila me je domišljija, da bi vsaj Francija morala upoštejvati vrednost, mojega idealnega podjetja.“
Belloni je nato poročal o svoji vožnji po morju iz Spezzije, kako se je izkrcal na qfoku Isola Rosa, odkoder je brzojajvil ruskemu poslaništvu v Bordo: Belloni se hoče peljati iz Ajaccija na Maltd in od taim v Valono, kjer , bo čakal na ruski odgovor, ali naj tam sprejme na krov potrebno moštvo in strelivo. Francoska cenzura je Bellonijev brzojav zaplenila in ladjinega tatu ni zvezala z ! rusko oblastjo, katera bi bila gotovo vso stvar drugače ukrenila, „Jako
čudna in naravnost strahopetna francoska diplomacija je s svojim neumnim vmešavanjem preprečila te moje lepo načrte“, toži Belloni. JMene se je skoroda proglasilo za tatu. Jaz sem yazobesü rusko zastavo, da bi s tem javno pribil potrebo naravne zveze med Italijani in 'Slovani zoper skupnega sovražnika. S tem svojim činom pa sem naletel na hud odpor pri vladi, katera mi je odtegnila pokojnino, izgubil sem tudi še svojo zasebno službo in sem talko obsojen v pregnanstvo ! “
Kako jo padel Tsingtau.
Amsterdam, 11. novembra.
Reuterjeva brzojavka slika nadčloveški napor, in ogromne žrtve, katere so stale Jjaponce pri zavzetju nemške trdnjave Tsingtau v Izhodni Aziji. Nemška posadka se je branila do skrajnosti ^ neprimernim junaštvom. Padlo je na stotine japonskih ženij-skih vojakov,, predno se je Japoncem posrečilo razstreliti nemško skladišče za smodnik. V teh bojih so krogle nemških strojnih pušk pokosile kar cele vrste Japoncev,, še predno so mogli prodreti do bodečih žičnih ograj,
V	japonskem urajdnem poročilu se naglaša — Skrajno trdovratni odpor nemške posadke, osobito še nočne boje ob svitu lune, Ko so japonske čete zavzele predutrdbo tsingtauske trdnjave „(Moltke“, so se začeli tako srditi boji, da je izdfal poveljnik japonskih oblegovalnih čet povelje, da se mora boj takoj ustaviti, da ne M prišlo do preveč groznih pouličnih bojev,
Razmerje med Rusko in Kitajsko vnovič poslabšano.
Budimpešta, dne 8, novembra.
Carigrajski poročevalec budimpeštanskega lista „Az Est“ poroča svojemu: bstu: Razmerje med Kitajsko in Rusijo se je vnovič poslabšalo. Ruska vlada je vprašala v Pekingu, glavnem mestu Kitajske, kaj pomeni veliko zbiranje kitajskih čet ob kitajsko-ruski meji. Kitajska vlada je pa odgovorila na to vprašanje zelo hladno, da ima sedanje postopanje Rusije in ž njo zvezane Japonske napram Kitajski tako sovražne znake, da bi Kitajska postavila v nevarnost svoj lastni obstoj, ako se ne bi sedaj z oboroževanjem pripravila na vse slučaje.	_______________
Katoliška duhovščina v vojaški službi.
(Objavil vojaški Škof E. Bjelik v .„Rechsposti.:“)
Skozi 14 dni sem nadzoroval na severnem bojišču dušno pastirstvo; moral sem se pa zaradi1 nujnih opravkov zopet vrniti nazaj na )Dunaj, da pozneje nadaljujem nadzorovanje'Še tudi tam, kjer tega sedaj nisem mogel storiti.
V	tem času sem imel priliko, da sem si ogledal delovanje vojaške duhovščine na bojni črti, pri četah, v vojaških bolnišnicah na bojiščih, v trdnjavah, v krajih, kjer se Sete zbirajo in odpošiljajo na bojno črto, v bolnišnicah za okužene ter v drugih vojaških zdravstvenih zavodih in moram v njihovo pohvalo reči, 'da opravlja katoliška vojaška duhovščina svojo službo ne meneč se za Smrt na junaški način in z vso požrtvovalnostjo. Na bojni črti delijo celo usodo naših hrabrih v o jako v v strelskih okopih. Neki vojaški duhovnik, ki se je zglasil pri meni, j e bil skoz i c e lih 13 dni v teh strelskih jarkih,. in sicer ne da bi i-mel le betvice slame pod seboj ; zopet neki drugi v najneverjetnejš|i obleki, ki jo je dobil deloma od častnikov, deloma od moštvaj, od vsakega kak kos, ker je bila njegova prvotna obleka raztrgana in zato nerabna, njegova prtljaga se je pa nekje izgubila. In to je usoda večinoma vseh katoliških vojaških duhovnikov pri četah na bojni črti. Da* je v takem slučaju redna Dožja služba nemogoča, je pač umevno.
V	vsaki vojaški bolnišnici sem našel • vojaške duhovnike, kojih požrtvovalno delovanje se je tudi od : redpostavljenih pohvalno priznavalo. Osobito v bolnišnicah, v katerih se nahajajo na griži in koleri o-boleli vojaki, oskrbujejo katoliški vojaški duhovniki dušno pastirstvo brez vsake bojazni neustrašeno noč in dan.
Naši vojaki so pobožni in bogaboječi, celo tisti, ki so že davno pozabili moliti, so se zopet naučili moliti. Kamorkoli i sem prišel, da toUažim ranjene in bolne v njihovem materinem jezijKu; povsod sem našel trdno zaupanje v Boga, ganljivo pobožnost in pogostokrat sem prejel odgovor : „Bil sem že pri spovedi, moje vesti ne teži nikak 'greh.“ Mnogo-jezičnosf ranjencev della sicer marsikatere težave. — vsak vojaški duhovnik bi moral znati vse jezike v državi, če bi hotel ustreči vsem zahtevam. Ljubi Bog bo .gotovo štel našim vrlim vojakom popolni kes, kojega nikjer ne manjka, za resnično pokoro in jim v slučaju smrti odprl sveta nebesa.
Za padle, ranjene ali ujete d u b o v-n i k! e, ki jih je precej veliko, so pripravljeni drugi duhovniki, da jih nadbmeščajo. 'Pomanjkanje vojaških duhovnikov postaja vedno večje. Včasi je pa tudi zelo težko dognati, ali manjka duhovnika ali ne, ker večkrat bolnišnicam in drugim zavodom, v katerih se zđr'avijo bolni ali ranjeni vojaki, ni mogoče takoj
ali pravočasno naznaniti višjemu poveljstvu pomanjkanje-vojaškega duhovnika. Toda skrbi se neprestano za to, da se nastale vrzeli nadomestijo z rezervnimi vojaškimi duhovniki m že sedaj prosim častite gospode vojaške duhovnike v rezervi, ki pričakujejo upokhc v . armado, da si pravočasno oskrbijo primerno toplo, pa tudi duhovniško obleko ter d'a< si izprosijo v slučaju upoJdica potrebnih navodil od svojih vojaških oblasti, kajti naletel sem na marsikaterega vojaškega duhovnika, ki ni bil primerno oblečen in je taval cele tedne okrog, predno je prišel na določeno mu mesto.
Katoliške redovnice junakinje krščanskega u-smiljenja. O srditih bojih okoli Yperna poroča „B. Tagml..t‘ mod dragim,, luci siedete: Gxoro vse vasi okoli Yperna so popolnoma ziapuščene. Samo v Mosslede-u so Usmiljene Sestre ostale v Svojem samostanu in zdravijo zdaj nemške vojake kakor so pred dvajsetimi drevi lečile angleške in francoske ranjence. Poročevalec lista je govoril s prednico, sestro Kle-mentijo, katera ž 15 dni sem ne spi v postelji, ampak le dremlje kake dve uri na stolu.. Njena celica in postelja sta sicer bili porušeni od neke granate. Na samostanski porti delijo sestre tudi beguncem, bolnikom in raniencem vsak dan mleko, kavo m juho.
Slovenci !
Ker se za spodnještajerske Slovence ni ustanovil poseben vojni oskrbovalni urad, je visokorodni cesarski namestnik za Štajersko, Manfred grof Cla-ry-Aldringen poveril z odlokom dne 8. novembra 1914 št. 6-33954 g. dr. Benkoviča, dr. Korošca in dr. Ver« stovšeka, da skrbijo za podporo vojakov, ki izpolnjujejo na bojiščih svojo plemenito domovinsko dolžnost. Podpisani so osnovali začasni „.Slovenski odbor za podpiranje vojakov na bojišču“, ki se bode po potrebi razširil.
Prva naloga odbora je, da priredi vojakom na bojišču, zlasti spodnještajerskih polkov, kolikor mogoče prijeten Božič. Zato prosi odbor posameznike, župnijske, občinske urade, okrajne zastope, okrajne in krajne šolske svete, društva itd., da se mu nakla-njajo v ta namen darila, v denarjü, v zimski spodnji obleki, v cigaretah, smodkah itd.
Posebno naj se uporabi dan 2. decembra., ko je presvitli cesar pred 66 leti nastopil vlado, da se nabira za božična darila, ki se bodo poslala našim vojakom na bojišče.
Ker se morajo do 6, decembra odposlati vsa darila na bojišča, zato prosi odbor, da se ozira pri vpo-šiljanju na to časovno določbo. Vsaka pošiljaitpv, ki se bode objavila v listih, naj se naslovi:
„Slovenski odbor za podpiranje vojakov na bojišču“, Maribor, Koroška cesta št. 5,
Za odbor:
Dr. Benkovič, dr. Korošec, dr. Verstovšek.
Raznoterosti.
* Duhovniške vesti. Župnijo Žalec v Savinjski .dolini je dobil č, g. Anton Veternik, župnik na Dolu pri Hrastniku.
Prof. Kociper zbolel. Kakor poroča „G. V.“, je
vojni kurat profesor Jan. Kociper, ki se nahaja na severnem bojišču, zbolel na griži.
C. g. Hubert Haut, divizijski župnik na severnem bojišču, se nahaja, kakor se nam poroča, v ko-lera-btoinišniei. Natančnejši podatki se nam niso javili.
Novi rektor „Collegi! Germanici“ v Kimu je postal p. Ferdinand Ehrenborg, rojen v Oldenburgn. L. 1883. je dovršil abiturientsko izkušnjo, nato je pa vstopil v družbo Jezusovo.
Častiti duhovščini se naznanja, da je v Linču izšla ravnokar knjižica: „'Supplementum ad brevia-rium.“ Knjižica obsega spremembe v brevirju. S pomočjo te knjižice in psalterija se more opravljati brevir po novih predpisih, dasiralvno bolj težavno, — Knjižica stane 1 K. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Naša bralna in izobraževalna društva. Priporočamo našim društvam, da zopet nemoteno delujejo za izobrazbo našega naroda. Nobeno naše slovensko društvo ni prepovedano.
V zadnji številki „Časa“ je priobčil brežiški g. kaplan Fr. Sai. Špindler Študijo b Rihard Waguer-jevem „Parsfifalu,“
/ Važno slovstveno podjetje. „Leonova družba“ bo z novim letom začela izdajati slovstvena dela nekako po vzoru „Družbe sv. Mohorja“. Za 1. 1915 izda „Leonova družba“ že sledeče knjige: 1. Prvi zvezek Zbranih spisov o. Škrabca. 2. Prvi zvezek po-ljudno-znanstvene knjižnice : Jos. Gruden, slovenski župani v preteklosti, 3. Louis Coloma, Lapalije, roman. 4. „Cas.“ „Cas“ bo izhajal kakor doslej kot dvomesečnik po šestkrat na leto. Druge knjige bodo izšle, ko se bojni metež nekoliko unese; vsekako pane pred Veliko nočjo. Obžalovati je, da še upravni odbor ni organiziral poverjeništev, To se da pri nekoliko dobri volji takoj izpeljati, če ne povsod, vsaj po večini krajev. Želeti bi bilo, da se upravni odbor ne boji preveč organizacijskega dela in zamujeno popravi.
Aktualna knjižica. „ Stražili“ podlistek „V deželi laraonovf spisal dr;,	Slavič, prot. bogoslovja
^ Mariboru*.-; 'jo ravnokar izšel v lični knjižici z e-giptsko pokrajinsko sliko na naslovni strani ter se dobi v založbi tiskarne sv. Cirila v Mariboru za 70 vin., po pošli za 80 vin. Knjižica ima na 100 straneh sledečo vsebino: i. Pot v Egipt; 2„ Dežela egiptska; 3. Zgodovina egiptska; 4. Prebivalstvo egiptsko; 5. -Staroegiptska prosveta, njeni sledovi:, moderni svet; d. Današnja Kaira, mošeje, grobišča, šole; 7* Svetopisemski spomini v Egiptu, izhod iz Egipta; Slovo od čitatelj ev, — Ker je g. profesor lanskega leta potoval po Egiptu, nam je v obliki zanimivega potopisa podal sistematičen pregled vseh važnejših reči Starega in Novega Egipta. Pred našimi očmi nastane čudovita Ndova dežela, se razvija GOOOletna zgodovina Egip^ čanov ali Koptov, se nam predstavljajo prebivalci dežele s svojimi nazori, s svojimi verami, s svojimi pro-,svelami, s svojimi zmagami in s svojimi porazi od prvega početka do današnjih- dni. Čitatelj hodi kakor po grobišču davnih dni skozi to starozanimivo deželo, vidi sledove človeškega truda, človeških zmot.. Kakor iz 1001 noči zvenijo nekateri prizori, kakor ljubi znanci iz otroških let nas zopet srečavajo očaki izrar elskega naroda v Egiptu in sama sv. družina, Jezus, Manja in Jožef na begu v Egiptu. Kdor bo prebral knjigo, bo razumel tudi položaj današnjega, Egipta, bo si znal razlagati sedanji boj Turkov proti Angležem v Egiptu, vedel bo, kako težaven bo upor proti Angležem, ki s trdo pestjo tlačijo današnjo Egipčane k tlom. Pred dobrimi 100 leti so Napoleonovi topovi pred piramidami vzbudili Egipt iz tisočletnega spanja. Ali bo sedanja borba vzbudila Egipt k novemu veselejšemu življenju, kdo ve? Kdor se hoče na zanimiv in kratek način seznaniti z, Egiptom,, kdor hoče razumeti današnje stremljenje v Egiptu, naj seže po tej knjižici !
Pobiranje, doneskov za vojake Sp. Stajerja.
Slovenski odsek je začel danes razpošiljati na poverjenike, da pobirajo doneske za spodnještajerske vojake na bojiščih. Vse pole se naj blagovolijo vrniti še s talce malimi prispevki, ker se predložijo svoj čas c. kr. namestništvu z darili vred. Izkaz, vseh dobrotnikov objavijo slovenski listi.
*	Akademien« društvo razpuščeno. Nižjeav-strijsko ramestn štvo je razpustilo srbsko-akademično dru.št-o „To,"“ a Dr °-‘n.
Častni občan. Občinski odbor občine Št'. Iiu-pert nad /Laškim je imenoval dolgoletnega župana J Bezgovšeka za častnega občana.
Lička železnica. Crta Knin—Ogulin je že v prometu. Od Ogulina dalje je izgrajenih 8 km. Pod-vzet e je prepričano, da bo železnica leta 1915 gotova.
Avstro-Croata. Hrvatsko parobrođno podjetje Avstro-Croata je morala ustaviti svoje plovjtbe, ker ji je vlada odrekla podporo^
Prostost ogrskim narodom! Vsled domoljubnega zadržanja ogrskih narodnosti, n. pr. Rusinov in Rumunov, se je ogrska vlada odločila, da bo odslej drugače postopala proti njim. Grof Tisza je naznanil aradskemu rumunskemu škofu Metianuju glavne koncesije. 1. Vsi radi političnih zločinov ali prestopkov obsojeni bodo oproščeni, preiskave bodo ustavljene. 2, Ljudskošolski zakon bo na korist narodnostim spremenjen. 3. Volilna pravica se razširi tako, da se odstrani vsaka, proti narodnostim naperjena ost. 4. Pri uporabi jezika na sodnijah se bodo- upoštevale: želje narodnosti. 5, Narodnostne barve in -znaki se dovolijo. — Ko se to izvede, bodo ogrske narodnosti prosto, dihale in se še bolj trdno oklepale svoje skupne domovine. — „Narodne Novine“, glasilo hrvatske vlade, priobčuje na prvem mestu to-le brzojavno vest iz Budimpešte: Z ozirom na lojalno zadržanje narodnosti, ki žive na 'Ogrskem, j;e Njegovo Veličanstvo pomilostilo vse osebe, ki so obsojene v narodnostnih proce^-sih, nadalje vse osebe, ki so obsojene radi razžalje-nja Veličanstva ali radi političnih prestopkov. Obenem je Njegovo Veličanstvo odredilo, dat se ustavijo vsi enaki procesi, ki so še v teku.
*	Vejili kurat, preč. g. Zagoršak, piše s severnega bojišča z dne 30. oktobra: Veselil sem se, da bom na praznik Vseh svetnikov imel mir in lahko maševal, a prišlo je drugače... Komaj 2 dni smo bili z našo potujočo bolnišnico na enem mestu1 in že je prišlo povelje, iti zopet naprej. Včeraj je bilo krasno vreme, toplo in je ves dan sijalo ®olnce, Danes pa je zopet mrzlo, dežuje, vreme, da se Bogu, usmili. Novega ni ničesar. Tudi se danes ne sliši grmenje topov kakor zadnje' dni. Kako rad bi bil te dni doma, a
božia voli ° - v Trunfočn . . . D ' /-''vres sem šo zdrav, a če bode tako vreme, bodemo kmalu vsi: bolni . . .
Slovenski učitelj ranjen. Enoletni p ros toy Oijec Anton Štenfancioza. učitelj pri Svt Duhu na S|tari gori. je ranjen v levo podlehtnico 5n se nahaja v mariborski bolnišnici.
Cez 5000 učiteljev na Češkem v vojaški suknji.
V zadnji seji češkega deželnega šolskega sveta je bilo konstatirano, da je bilo brez drugega poziva domobrancev in brez učiteljev, rojenih v letih 1892—1894. poklicanih pod orožje 2615 čeških in 1757 nemških u-Čiteljev, vsega skupaj torej 4372 učiteljev. Ako prištejemo k temu učitelje drugega poziva domobrancev, ki so že stopili pod orožje itn mlade učitelje, ki bodo še- ta mesec oblekli vojaško suknjo, pa ni dvorna, da bo na Češkem vsega skupaj 5000 učiteljev zamenjalo učilnico z bojiščem.
Vojaške barake v Mariboru. Gradnja vojaških barak v Mariboru dobro napreduje. Na zemljišču za-
daj za artilerijsko vojašnico bo v kratkem izgotovljenih 15 vojaških barak. Blizu infanterijske vojašnice bodo postavili 5 vojaških barak, 2 sta že skoraj dograjeni. Vrhu tega še bodo gradili barake za vojake, ki so oboleli na nalezljivih boleznih. V vsaki1 teh ba-rak_ bo prostora za 250 mož in bodo nastavili v nje novince, ki so bili pred kratkim «poklicani pod orožje, deloma bodo pa tudi nastamjeni v istih hsti črnovojnik], ki bodo pri novačenju od 16. novembra naprej poklicani pod orožje. Ranjeni in bolni vojaki pa so nastanjeni v tukajšnjih vojaških bolnišnicah, vi šolskih, javnih in zasebnih prostoriju
Ujeti Indijci v Ljubljani. Z dovoljenjehi policijskega ravnateljstva se je podal1 tržaškli konzul Združenih držav Severne Amerike, Ralph Busser, s svojo soprogo v nedeljo, dne 8. novembra dopoldne iz Trsta v Ljubljano, da obišče vojne ujetnike, ki so angleški podaniki in ki so nastanjeni na ljubljanskem gradii. Prinesel jim je potrebnega zimskega perila in obleke, katero so darovali Angleži, Amerikanci in tudi Avstrijci. Deželno divizijsko poveljstvo v Ljubljani je takoj dovolilo konzulu obisk ujetnikov na gradu, katerega je svoj čas vlada toliko popravila, da je sposoben za stanovanje. Med ujetniki je 28 Indijcev iz Kalkute, 9 iz Bom.bay.-a, 3 iz Malte in nekaj Francozov. Konzul Busser je vprašal vsakega ujetnika, kako mu gre, toda vsi ujetniki brez izjeme so se izrazili z laskavimi besedami, da postopajo Avstrijci z vojnimi ujetniki zello lepo, Ker so ujetniki večinoma mohamedanske vere, jim dajo za živež žive ovce, kar tere si potem sami po svojem obredu zakoljejo in pa skuhajo v posebni, za to določeni kuhinji. Konzul je dal ujetnikom tudi denarja, da si morejo kupiti cigaret in tobaka. Lepo ravnanje Avstrijcev z ujetniki je napravilo na konzula globok utis,
„Gospica, ko se vrnemo, se poročiva“, je rekel neki črnovojnik, ki je bil dobre volje, ko je šel na vojsko, na kolodvoru v Camenzi neki dražestni gospici, ki je razdeljevala darila črnovojnikom. Smehljaje je odgovorila gospica: „Videla bom, če boste držali besedo“, Kako je pogledal podjetni črnovojnik, si lahko predstavljamo, ko mu je zašepetala na uho ravnateljica postajne postrežbe : „Govorili ste s princezinjo Friderik Viljem Prusko“.
Vojne posojilo. Nemški časniki prinašajo danes prospekt, s katerim vabi finančno ministrstvo na sub-skripoijo davkoprostega SISTonega vojnega posojila. Posojilne titres se glasijo na 100. 200, 1000, 2000 in
10.000	K ter multiplikacije z 10.000 K|.
Kolera v Mariboru. Notranje ministrstvo razglaša z dne 11. novembra, da se je prigodil tudi v Mariboru 1 smrten slučaj kolere,.
Cepljenje proti koleri. Praška docenta štabni zdravnik dr. Weih in polkovni zdravnik dr. Spät u-porabljata na severnem bojišču immun serum proti koleri, kojega dobivata iz kunčeve in konjske krvi. Kri od omenjenih živali, koje se inficirajo s koleriranimi bacili, se sežge in to krvno olje — po iznajditelju Wil-chowiskijevo krvno olje imenovano — se vceplja vojakom. Zaradi opreznosti je pridelovanje krvnega olja zelo počasno. Profesor Wiechoiwski, farmakblog na praški univerzi, razpolaga sedaj le z 2000 kg krvnega olja. Immunserum ne učinkuje sicer absolutno, vendar je število smrtnih slučajev1 zelo majhno.
*	Cepivo za tifus. Kemik v Lyonu na Francoskem je iznašel cepivo za tifus. Cepljenih je že 10.000 ljudi. Tudi vojaštvo cepijo s tem serumom.
*	Strašen prizor v cirkusu. V cirkusu Krone (Charles), ki igra zdaj na Dunaju, se jo zgodil dne 31. m. m. strašen prizor. Krotilec H. Wagner predstavlja, kako je ukrotil 12 tigrov. Med njimi se naha,-ja tudi 2’/2 leta stari sibirski tiger, ki se še-le 10 dni kaže. Tiger ni ubogal in ko mu je ‘Wagner za hip obrnil hrbet, je tiger skočil od zadaj na. krotilca ih ga je ugriznil v desno roko, kremplje pa mu je zasadil v hrbet in v tilnik. Krotilec je bil v veliki nevarnosti, ker so tudi ostali tigri postajali nemirni. Uslužbenci so brizgali v tigra vodo, ki je nato izpustil svojo žrtev. Wagner je sam pozval tigre v njih kletke. Gledalci nevarnosti splošno niso zapazili, tako hitro se je ves prizor končal.
*	Sv. Peter pri Mariboru. Od 29. sept., ko smo pokopali Alojzijo Protner roj, Senekovič iz Dragučove pa do novembra nikdo ni umrl pri nas. Dne 8, nov pa je zaspala po dolgotrajni mučni bolezni Cecilija Bračko roj. Frizer na Vodolah, N. v m. p. — Sicer so nas med tem strašile „smrtne“ novice, da bi bilo padlo več naših vojakov na bojišču. Poizvedovali smo pri „Rud. križu“ na Dunaju, pa nismo dobili gotovega obvestila. Posebno pogrešamo: Janeza Črnko, kmeta . v Nebovi, Janeza Slik, kmečkega sina iz Hrence, o^ drugih smo izvedeli, da so ranjeni, pa ne vemo, kje* so. Mi upamo, da se bodemo videli z vsemi, in da so tisti, ki se nam nič ne zglasijo, v ruskem ujetništvu. Dosedaj je z naše župnije odšlo na vojsko 156 mož.
*	Iz Ptujskega polja. C. kr, uradni vodja v Ptuju je izdal odlok, da se sme točiti žganje od sedaj naprej ob delavnikih sam« do 6. ure zvečer, ob nedeljah pa sploh ne, Kako so mu vsi pametni ljudje hvaležni, kažejo razne opazke. Nek mož je rekel: Ta odlok pomeni veselje in žalost. Veselje za pametne ljudi, posebno za poštene ženske, žalost za pijance, ki mislijo, da se ga morajo vsaj v nedeljo do pijanosti napiti. Neka žena je rekla: Bog daj nebesa tistemu, ki si je to ..postavo“ izmislil : seveda, kadar bo umrl“. Se bolj hvaležni bi bili mi g. uradnemu vodji, če bi prepovedal še ob nedeljah med pozno službo božjo sploh točiti alkoholne pijače, potem se re bi dogajali v tem resnem času. talco žalostni dogodki, kar
kor v neki fari pri Ptuju, bo so se na roženvenško nedeljo laid,e pri cerkvi stepli potem, ko so se med opravilom v bližnji krčmi napili.
*	Sv. Lovrenc na Dr. p„ Dne 11. okt. t. 1. je daroval č, g. o. Gabriel Planinšek iz Pleter novo sv. mašo pri Sv, Lovrencu na Drav. polju. Nova sv. maša, dar tev Kralja miru, v času, v sredi strahov.te svetovne vojske. Med navzočimi smo pogrešali brata Janeza, ki je pa poslal starišem in gostom sledeči ganljiv pozdrav. „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega! Predragi mi oče in mati! Nobeden izmed nas ne more dopovedati in tudi ne oj-čuhti, koliko sta vidva skrbela in pretrpela za nas že od rane mladosti do s daj, ko Vama je ljubi Bog vzel najstarejša sinova, katerih enega je poslal v obrambo domovine, da čuva telo, posodo neumrjoče duše, a drugega pa je postavil v službo duše same. Toda, draga mi roditelja, vajino delo, bridkost, trud in strah je venčan, z veseljem vzdigneta svoji sivi glavi ter s tolažbo in zaupanjem gledata v bodočnost, ker spol’ nila sta svoje dolžnosti. Ljubi Bog naj Vaju ohrani še mnogo let nam v veselje, po smrti pa nam daj vsem skupaj večno zveličanje. In Vas, ljubi mi bratec ih sestre, spomnim samo na srečo, ki jo je Bog obljubil istim, ki četrto božjo zapoved natanko izpolnjujejo. Naj Vam bo vedno sveta četrta božja zapoved, nobeden naj se ne spotakne na meni kot najstarejšim, če je videl kedaj kaj slabega, naj si že bo v kakšni koli reči, Vam pa, cenjeni gostje, ki ste se zbrali danes v naši hiši, kličem od najvišjega do najnižjega prisrčni: Dobro došli! iskreno pozdravljeni! Jaz sem v duhu med Vami in izpijem kupico črnega istrijanoa danes na zdravje vas vseh. Bog Vas živi!“
*	Formin. V torek, dne 3. t. m., so zvonovi sv. Marcete žaloistao naznanjali, tužno yes|t, Jla se je prejšnji večer pr selila v večnost mlada, komaj 26 let stara žena Neža Fistraveo, roj. Vaupotič. Žalost je pretresla vsakega in sicer tem bolje, ker je postarla omenjena žrtev svojega materinskega poklica. Raj-niea se je v februarju t, L poročila z vzglednim oslu-šovskim mladeničem Alojzijem Fistravec. On je padel pred kratkim kot junak na severnem bojišču, Ker jima je bilo odločeno kratko zakonsko življenje na tern svetu, imata boljše tam, kjer ni nadlog — nad zvezdami — N. v m. p.!
Ljutomer. Franc Jožefova šola pri Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 15. novembra t. 1, točno ob 3. uri popoldne v telovadnici šolarski koncert. Na sporedu je čveteroročno sviranje na klavirju, goslanje ter proizvajanje A. Kosi-jeve spevoigre: „Letni časi“. Cisti dohodek je' namenjen avstrijskemu Rudečemu križu. Vstopnina I, sedeži pp 1 K, II. 80 vin., III. 60 vin., stojišča 30 vin. — K obilni udeležbi vabi učiteljstvo.
Sv. Primož na Pohorju. Umrl je vsled griže na 'Ogrskem rezervist Jožef Lorenci dne 17, oktobra.
*	V Zrečah sta umrla: Lorger Franc m Uršula Jelen-ova. V obeh hišah je „Slsvenski Gospodar“ mnogoletni gost. Naj torej njihov list zapiše žalostno domačo družinsko spremembo. — Svetila jima večna luč!
Konjice. Na severnem bojišču je umrl dne 20. oktobra vsled dobljenih ran pred sovražnikom v bolnišnici v Dobromilu stotnik pešpolka š . 2 g. Friderik Strasser.
St. Pavel pri Preboldu, ‘Okrožni zdravnik dr. Vinko Tajnšek se je poročil z gdč. Olgo Zanier-jevo, hčerko šentpavelskega trgovca.
Sv. Jurij ob Taboru. Dne 1. novembra je izbruhnil v gospodarskem poslopju 'Janeza Terglava, bhaita deželnega /poslanca g. AÌojzijat Terglava, požar, ki je v kratkem času upepelil poslopje in hleve. Zgorelo je tudi več poljskih strojev, veliko žita in stelje, Živino so rešili. Škoda znaša 9000 K. Jz okolice je prihitelo gasit več požarnih hramb, čemur se je zahvaliti, da ni zgorela tudi hiša g. Terglava in sosednja poslopja;. 'Sumi se, da je zanetila zlobna roka pozor.
Sv. Pavel pri Preboldu. Umrl je dne 30. oktobra v Št. Pavlu v Savinjski dolini g. Josip Vidic, nadučitelj v p. Pokojnik je bil oče gg. deželnosodne-ga svetnika Otona in ministerijtajlnega uradnika dr. Frana Vidica, Svetilai mu večna luč!
Šraartin v Rožni dolini. Nepopisna žalost se je razlila čez našo župnijo, ko se je v torek, dne 3. t. m., popoldne naenkrat raznesla vest: 1 nadučiteljev a gospa je umrla. Kdo bi mogel misliti kaj takega. In vendar je res. O ti neusmiljena, neizprosna smrt! Iztrgala si tako nepričakovano iz naše sredine pač eno najboljših žen in mater, kar jih imamo v župniji, to blago in vedno postrežjjlvo pošla,ricq, ljubeznivo in dobrohotno sosedo, globokoverno in tako izgledno pobožno gospo. Menda ga tudi ni, ki bi ga bila blaga rajna kedaj razžalila. Tako pa trdno upamo, da je smrt, če tudi je prišla tako nepričakovano in naglo, nikakor ni našla nepripravljene, saj je prav pogosto pristopala k mizi Gospodovi, da bi, kakor je sama rekla, mogla prav f izpolnjevali svoje težavne dolžnosti, ter je še nekaj ur pred svojo smrtjo — in seveda Še zdrava — poslala v župnišče lep dar „za Marijin altar “ O sedaj ti pa, preblaga pokojna, Marija že v nebesih plačuje tvoje zadnje dobro delo. tvo'ìm žalostnim ostalim pa naj izprosi srčnost, da bodo ta strašni udarec nosili močni in udani.
Dol pri Hrastniku. Za avstrijski Rudeči križ so darovali: po 1 K: Pavlic Marija, KostanjSek, Neznan, Ahčan Jernej, O-rožen Jernej, Draksler Jakob starejši, Draksler Jakob mlajši. Neznan, Draksler Neža, poštar Draksl Anton, Šentjurc Mik.avž, Kupšek Rozalija, orožniški postajevodja Šprogar, gostilničar J. Bantan, orožniški postajevodja Vargazon, nadučitelj Horvat, o-
Tožndški četovodja Breznik, Neznan, orožniški četo vodja Kokol, orožniški postajevodja Škrabi, čevljar Teršek; Sentjurc Franc 5 K, Sunta 2 K, Turnšek Ivana 2 K, Stopar Marija 1.40 K, N. Dragar v Hrastniku 12.46 K, Strahovnik 3 T, Sentjurc 2 K, Neznan 4 K, kaplan Peršuh Anton 5 K, gostilničar Pust Matija 2 K, Jurij Mokotar 7 K, Marija* Golouh \1 K, kaplan Anton Peršuh 2 K, Marička Kreže 1 K, Cilka Knez nabrala 30 Ji in sicer so darovali: 3 K Cilka Knez, po 2 K: Knez Jakob, Knez Marija, Velaj Jožefa, Knez Frančiška, Plazar Marija, Zunič Ana, Lekšan Manija, Kuhar Fani, Kuhar Marija, Kuhar Genta; po 1 K: Knez Janez, Tratnik Marija, Sopar Marjeta in drugi še manjši prispevki; Ana Dolinšek, nabrala 17 K in sicer so darovali: 2 K Terezija Wouk; po 1 K: Dolinšek Alojzija, Meke I., Močnik Kristina, Probst Leopold, Pust Jera, Klemen Marija, Babič %icika, Dernovšek Ana, M. P., Dolinšek [Andrej, Neimenovan, Dolinšek Ana, Dolinšek Jožef in drugi manjše prispevke; Marija Grešak nabrala 15 K dn sicer sa darovali: č. g. župnik Anton Veternik 2 K, po 1 K: Mazija Podmenik, Martin Učakar, Janez Ahčan, Franc Zajc; po 1*.20 K: Ana Bantan, Jožef Hri-barnik, drugi manjše doneske; Orožen Marija nabrala 12.86 K; darovali so:	po 1 K:	Treza Jevnišek, Dolšek Marija, Grešak
Marija, Jovan Jera, Golouh Mihael, Jaki Marija, Jaki Jera, H. Hrastelj, drugi manjše prispevke; Jazbinšek Neža, nabrala 7 K; darovali so: Jurij Zavrašek 1 K, drugi manj; Štopar Neža nabrala 11.90 K, in sicer so darovali: po 1 K: Strahovnik Neža, Strahovnik Franc, Kupšek Ne^a, Kovšok Neža, Zoie Alojzija, Neimenovana, Sopar Neža 3 K, Majcen Marija 2 K, drugi pa manjše prispevke; Korbar Barbara nabrala 23.60 K; darovali so po 1 K: Maier Neža, Šrgan Marija, Jezernik Jurij, Kirn J., Vrbnik Marija, Oštir Franc, Golouh Žalika, Golouh Frančiška, M. in B. Korbar li.70 K, drugi manjše ' prispevke ; Jovan Neža nabrala 7.36 K; darovali so po 1 K: Zore Franc, Pepelnak A., drugi manjše prispevke; Jožefa Urbajs nabrala 10 K; darovali so po 1 K: Rakar Josip, Krivec Mici, A. J., Neimenovan, Marija U., drugi manjše prispevke; skupaj 205.40 Kj.
Zadnja poročila, došla v petek, 13. nov.
Posadka v Przemyslu izborno razpoložena.
Listi priobčujejo pismo, M ga je pisal neki vojak trdnjavske posadke V Przremyslu dne 4. oktobra. Pismo se glas-i:
,„.Civilno prebivalstvo v Przemyslu so oblasti pozvale, naj zapusti mesto, ker se bo trdnjava najbrž zopet oblegala*. Posadka je izborno razpoložena in upa, da si bodo Rusi na trdnjavjskem zidovju zopet skrhali svoje zobe, Mi smo zadnji čas spravili v trdnjavo velikanske zaloge streliva, živeža in drugih vojnih potrebščin, ki zadostujejo tudi za: večmesečno obleganje. Včeraj se je že slišalo iz bližine streljanje topov kot znak, da se ruska oblegovalna armada bliža trdnjavi. Včeraj sta krožila nad trdnjavo dva sovražna zrakoplova. 'Obstreljevali smo ju t iz neke trdnjavske utrdbe, a bila sla previsoko, da bi se ju dalo zadeti. Jaz sem bil ravno zunaj Ra prostem, ko sta zrakoplovca odplula proti severu. Streljali smo na zrakoplova tudi s puškami, a ni se dalo 'dognati, ali so streli zadeli in poškodovali ^zrakoplova; ali ne. Zdelo se mi je, da sta, se zrakoplovca v trdnjavski okolici spustila na tla. Jaz upam, da bomo drugo obleganje tako dobro presta!!! kot prvo. ’Nad trdnjavo že frčijo granate in šrapneli, ki pa večinoma grejo previsoko in ne napravijo kake posebne škode. 'Mi imamo boljše topove kot Rusi.“
Izpraznjen j e Krakova
Trdnjavsko poveljstvo Krakova je naročilo županstvu, da se mora izpraznjenje Krakova zelo hitro izvršiti, ker preti trdnjavi obleganje. 'Sedež sodišč in državnega pravdništva so premestila v 'Olomuc na Moravsko. Zupan Krakova dr. Leoj in vsi občinski svetovalci in odborniki so že zapustili Krakov. Za vladnega komisarja je imenovan profesor dr. Novak. Poštna blagajna je premeščena iz Krakova in poštni uradi v Krakovu sprejemajo le samo navadnai pisma, ne pa tudi denarne pošiljatve. Vsi železniški in politični uradniki so zapustili Krakov, istotako vse banke. V času od pretečene sobote do torka je zapustilo 20.000 oseb Krakov*.
Tudi bližnje mesto Podgorce izpraznjujejo.
Na Dunaj je prišlo te dni čez 12,000 oseb iz Krakova, ki pripadajo po največ imovitejšim slojem.
Kavalerijski boj naRusko-Poljskem.
Dunaj, 12. novembra*.
Z; bojišča proti Rusom se uradno poroča:
Razun boja med avstrijsko in rusko kavalerijo pri Kosmineku (na meji Nemčije na Rusko-Poljskem pri mestu Kališ severno-zahodno od Censitohova), se včeraj na severnem bojišču ni vršilo bojev. Sovražne poizvedovalne čete. ki so hotele izvedeti, kako se giblje naša armada., so bile vržene natati- V sedanjih vojnih podvzetjih se je zopet pokazala vstrajnost in neustrašienost naših čet.
V Srbiji prodiramo neprestano.
Dunaj, 12. novembra,
S srbskega bojišča prihaja uradno poročilo:
Umikajoči Srbi se na celi črti zasledujem, Zadnie * sov,ražne straže se v močnih postojankah neprestano borijo z nagimi četami. Ob Savi (izhodno od Sabea) so naši z nus e* d 1 i višine na izhodni strani črte Osecina—'Makucani—Novoselec. Ta1 srbska* mesteca ležijo južno-izhodno ' od Šabca.
Sovražnik se umika v smeri proti Koceljevo in Valjevo. (Koceljevo leži na cesti,* ki Vodi iz Sab-
ca v Valjevo. Naši zrakoplovci poročajo, da je več tisoč vozov srbskega trena in provijanta na tej črti zastavilo pot umikajoči se srbski armadi,
Razun plena, ki ga omenja včerajšnje uradno poročilo, so naši zaplenili zopet 4 Srbske topove, 14 vozov streliva, 1 municijsko kolono, več zalog streliva in živil, mnogo trena, šotorov ' in drugega vojnega gradiva. Ujeli smo tudi mnogo Srbov; število ujetnikov še ni natanko dbločeho.
Črnogorski poizkusen! vpadi v Dalmacijo.
„.Hrvatski Dnevnik“ poroča o bitki pri Lisca ob črnogorski meji iz Sarajeva:
Več takozvanih Srbov iz Krjvošije je pob e g-nilo k črnogorski armadi, kjer so poročali* da v okolici Lisca ni nič naših vojakov in da je za to tam upad v Dalmacijo najlažji. Izdajalci so pa jako nasedli, ker niso slutili, da se za njih hrbtom približujejo močni oddelki naše armade, .Črnogorci so verjeli poročilom Krivo'šijicev in so ' odposlali 750 mož, da upadejo čez Lisac v Dalmacijo1. Upar polno in srčno so Črnogorci prodirali, niti slutili niso, kako da bodo poraženi. Zadeli so p ped vsem na orožnike in na finančne stražnike, ki so se pa vsled ukaza vsi umaknili, da izvabijo Črnogorce v past. Nato je otvorila naša gorska artilerija, v družbi naših strojnih pušk morden ogenj, ki je uničil ves črnogorski oddelek. Niti en Črnogorec ni o -stal v tej bitki žijv! Po tem za Crnogorce u-sodnem boju so Crnogorci sarai pomorili krivošijiske izdajalce v mnenju, da so jih namenoma napačno poučili, da se vjamejo v nastavljeno jim past.
Srbi obstreljujejo avstrijski ladji v Donavi.
Budimpešta, 12. novembra.
List „Pesti Hirlap“ je dobil1 iz obdonavskega mesta Kenevara poročilo, da so, Srbi !dne 10. novembra obstreljevali s srbskega brega dva avstrijska parnika,, ki sta plula po Donavi.r- Ko sta' parnika priplula po reki .Temeš v Donavo, so ju takoj pozdravili Srbi s topovskimi streli. Obstreljevanje se je nadaljevalo celo pot do Pančove. Nekaj šrapnelov je zadelo eno ladjo na krov. Ranjena sta bila kapitan in en mornar. Parnika sta kljub srbskemu ognju srečno priplula na svoj cdj.
Uradno poročilo o stanju nemških čet.
Berolin, 12. novembra.
Iz velikega vojnegh* stana z dne 12. novembra predpoldne se poroda:
Nemške čete so zapodile sovražnika, M je prodiral iz Nieuporta v smeri proti Lombartzyde, nazaj čez reko Yser. Na izhodni strani reke Yser notri'do jezera Ys:er ni nobenih sovražnih čet.. Prodiranje nemških čet na južni strani Diixmuidena proti zalivu Yser je uspešno.
Tudi na izhodni strani Ypernaj ja bilo prodiranje nemških čet uspešno. Ujetih je bilo čez 700 Francozov, zaplenjeni 4 topovi in 4 strojne puške.
Vsi napadi Francozov v izhodnem gorovju Ar-> gönnen so bili odbiti.
Na izhodnem, bojišču je zapodila nemška kava-lerija na izhodni strani mesta Kališ močne ruske ka-valerijsfce čete v beg.
Ypern pred padcem.
Berolin. 12. novembra.
Berolinski list „Berliner Tageblatt“ poroča iz Christianije sledeče:
Po semkaj dbšlih poročilih so odposlali v Belgijo velikansko Število svežih nemških čet. Napadi med Yperaom in Arrasom trajajo dalje. Mesto Ypern ie v plamenu. Nemške čete bodo v najkrajšem času zavzele Ypern. Vsi angleški listi poročajo, da obstreljuje Ypern težka nemška artilerija. Londonski list „Times“ poroča, da. padajo v mesto nemške granate gosto kakor toča. List „Daily Chronicle“ pa piše, da obstreljujejo nemški topovi kalibra 28 in 32 cm mesto Ypern. Nemške čete nameravajo pri mestu Ypern predreti bojno črto francosko-angleiško-belgijs-kih čet in prodirat* čez Hazebrouckj na Calais. Nem-* ška težka artilerija že dva dni obstreljuje iz daljave Ypern.
Joffre neprijetno iznenađen.
Amsterdam, dne 12. novembra.
Amsterdamski list „A. Courant“ piše: Nemške čete so zavzele na zahodni strani prekopa Yser posamezne ceste, katere niso bile pod vodo. Belgijske čete zapuščajo važne obrežne postojanke. Včeraj, dne 11. novembra, je bdi zadnji obupni napad Belgijcev odbit.
Iz Geneve se poroča monakovskemu listu „Münchner Neueste Nachrichten“ sledeče: V n a jnovej šli objavi francoskega vrhovnega poveljnika Joffrea se priznava neprijetno iznenađenje, da so nemške čete* iz’ koriščale meglene dneve na ta način, da so nemoteno in spretno utrjevale nemške postojanke okrog mesta Ypern. 'Temu se imajo Nemci zahvaliti, da so bili vsi sunki francoskih čet v smeri Boulers odbiti in da so bile francoske čete med Lys-om in Tpernora večkrat poražene.
Posadka potopljene križarke „Emden”.
London, 12, novembra*,
Uradna Reuterjeva brzojajvka poroča: Poveljnik majhne križarke „Emden“, kapitan Müder in poročnik Franc Jožef princ Hohenzollern se naihajatav ujetnišltvu in nista ranjena.
Na „Emdenu“ znašajo izgube 200 mrtvih in 30 ranjenih.
Angleška admiraliteta je zaukazala, da se izkažejo ujeti posadki „Emdena“ vse vojajške časti ter da se kapitanu in častnikom ne smejo odvzeti njih-sablje.
Nemci potopili angleški topovski čoln.
London, 12. novembra». ■
Angleška admiraliteta uradno razglaša:
.Torpedni topovski čoln „Niger“ je da<nes zjutraj na morskji višini pri Doverju (morska ožina med Anglijo« in Francijo), jprišel v boj z nemškim podmorskim Čolnom. Nemški čoln je „Nigerja)“' potopil. Vsi častniki in 37 mož .„Nigerjeve“ posadke se je rešilo.
„Niger“ je bil zgrajen leta 1892 in je bil dolg 70 m. Posadka je štela 85 mož. Tiorej se je 48 mož potopilo.
Uradno poročilo o uspehih turških čet
Carigrad, 11. novembra.
Iz turškega glavnega vojnega stana se uradno poroča:
Na kavkaški bojni črti so napadle turške čete že drugo črto ruskih postojank. Po izpovedi beguncev in ujetnikov je razpoloženje r ruski armadi zelo slabo.
Francoska križarka in torpedovka sta oddali nekaj strelov prod obrežju pri Fdkiju in pri Smyr-ni. Ko sta pa naleteli na odpor, sta takoj odpluli, — Prizadjali nista nobene Škode.
Ustaški Bari zmagujejo*
Vodja ustaških Burov, Dieviet, ima uspehe. Napadel je poveljnika anglofilskih Burov, generala Cro-nje, pri Wimäburgu ter ga pprazil. Skoro gotovo mu je Cronje zašel v, past. Devet ga je namreč naskočil iz zasede, tako, da je moral Cronje pustiti celo svoj voz.
Ranjeni in padli.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Moštvo: Absenger Karol, četo vodi a, ranjen; Adam Avgust, rezervist, r; Ambros Franc, pešec, r; Andrà Alojzij, pešec, r; Arnuš Jakob, pešec, r;, Arnuš Jakob, korporal, r; Arnuš Rudolf, korporal, mrtev; Babič Alojzij, rezervist, r; Babič Jurij, pešec, r; Bastič Franc, pešec, r; Baumgartner Morie, pešec, r; Bedenik Franc, četovodja, r; Bednarčeb Jožef, pešec, r ; Belec Jakob, korporal, r; Belej Jožef, pešec, r; Bene Franc, pešec, r; Bence Jožef, trobentač, mrtev; Berger Franc, pešec; r; Bezgovšek Jurij, rezervist, r; Bezjak Anton, pešec, r; Binder Alojzij, frajtar, r; Binder Franc, frajtar, r; Binder Mihael, pešec, ranjen; Birtič [Ernest, četovodja, r; Blažič Alojzij, pešec, r; Blažič Franc, pešec, se ga pogreša; Blazine Mihael, korporal, mrtev; Blatnik Franc, pešec, r; Bobek; Vid, pešec, r; Bogovič Janez, korporal, r; Bohanec Vinko, pešec, r; Böhm Jožef, pešec, r; Böhm Matija, pešec, r; Bolte Franc, pešec, i ; Bonstin-gel Franc, pešec, r; Borstner Alekš, pešec, r; Bradač Franc, pešec, r; Brandi Karol, korporal, mrtev; Brandi Karol, pešec,, r; Bratanič Anton, korporal, r; Bratanič Janez, pešec, r; Bra-tanič Jožef, frajtar, r; Braunegg [Untoli1,. frajtar, r; Bregar Fit., pešec, r; Brilej Henrik, pešec, r; Brinjovec N., korporal, r; Brinovec Janez, pešec, r; Brož Jožef, kadet, r; Brumen Jernej,, pešec, r; Buchlinger Franc, frajtar, r; Bukošek Karol, rezervist, r; Čagran Jožef, pešec, r; Caf Janez, pešec, r; Cafuta Blaž, pešec, r; Cajhen Ignacij, pešec, r; Cakšl Janez, rezervist, r; Cakš Julij, pešec, r; Čančer Martin, rezervist, r; Cater Avgust, pešec, r; Cečko Martin, rezervist, r; Celcer Konrad, korporal, r; Čelofiga Franc,, pešec, r; Čermelj Franc, pešec, r; Cernčič Alojzij, pešec, r; Cernčič Jožef, pešec, mrtev; Cerne Konrad, korporal, r; Cerneca Janez, pešec, r; Cernoša N., pešec, r; Cesnek Benedikt, pešec, r; 'Cetin Anton, pešec, r; Cetin Jožef, pešec, mrtev; Chermaz Peter, pešec, mrtev; Širjak Martin,, četovodja, r; Cizerl Tomaž, pešec, mrtev; Cmager Janez, pešec, r;-Cokan Matija, pešec, r; *Conč Janez, trobentač, r; Copak Franc,, pešec, r; Črnko Janez, rezervist, r; Čuk Karol, enoletni prostovoljec, r:	'Cvetko Ljudovik, pešec, r; Cvetko Vinko, pešec, r;
Damiš Sinezij, narednik, r; Dezovnik Alojzij, frajtar, r; Dietrih Anton, rezervist, r; Dlouchi Janez, pešec, r; Dobaj Jožef, pešec, r; Dolšak Bernhard, pešec, mrtev; Draxler Franc, rezervist, r; Freisdnger Franc, pešec, r; Dreža* Peter, pešec, mrtev; Drobejnik Anton, pešec, r; Drozg Feliks, korporal, r; Drozg A., rezervist, r; Duh Karol, frajtar, r; Duh Jožef, rezervist, r; Dusak Matevž, četovodja, r; Dvoršak Matija, trobentač, r; Egger Franc, pešec, r; Eichberger N., pešec, r; Eltrin Alojzij, pešec, mrtev; Emeršič Janez, pešec, r; Emeršič Jakob, frajtar, r; Emeršič Janez, pešec, r; Engel Franc, rezervist, r; Ernst Jožef, pešec, r; Ertl Ciril, pešec, r; Faleš Alojzij, pešec, r; Fä-ber Alojzij, pešec, r; Fasching Jožef, pešec, r; Faulend Anton, rezervist, r; Ferk Gašpar, pešec, r; Ferleš N., korporal, r; Ferš Janez, pešec, r; Fiala Pavel, frajtar, r; Fiavž Gašpar, pešec, r: Filipič Avguštin, pešec, r; Fink Florijan, frajtar, r; Hugon Fisoherauer, pešec, r; 'Fliessner Jožef, frajtar, r; Folt Alfonz, enoletni prostovoljec, r; Forstnerič Jožef, pešec, r; Fras Jakob, rezervist, r; Fras Franc, pešec, r; Fras Konrad, pešec, r; P. Fras, frajtar, mrtev; Friedauer Jožef, pešec,, mrtev; Friedl Al., pešec, r; Friedl Franc, pešec, r; Friedl Pavel, korporal, mrtev; Friess Jožef, rezervist, r; Frisch Karol, enoletni prostovoljec, korporal, r; Fresek Janez, korporal, r; Fruhmann Franc, pešec, r; Frühwirt G., rezervist, r; Frühwirt Franc, pešec, r; Fuchs Franc, četovodja,, r; Fuchs Janez, korporal, mrtev; Fuchshofer N., pešec, r; Fürpass Franc, četovodja, r; Fürst Franc, pešec, r; Gajšek Franc, pešec, r; Gajšek Jurij, pešec, r; G aller )Jož., frajtar, r; Gambotz Karol, častniški sluga, r; G*angl Franc, rezervist, r; Ganza Matija, frajtar, r; Garb Jožef, pešec, r; Gärtner Franc, pešec, r;1 Gärtner Jožef, pešec, r; Gašparič Jožef; korporal, r; Gaube Jožef, pešec, r; Gec Janez, četovodja, r;
Lampreht Jaaiaz, peä.o, r; Lampret J«r»% pe&te, r; Landfahrer Karol, pešec, r ; L,aag Anton, pešee,- r ; Lang Ožbalt,, rezervist, r; Lanzl Peter, narednik, mrtev ;‘Lappi Jožef, korporal, ranj.; Lašii Janez, četovodja, doma ia Slivnice prt Mariboru, ranjen; Laznik Jakob; ' pešec, r; Lasbacher Ernest, korporai, r; Ledinek Janez, bajtar, • r ; • Lednik Prane, rezervist, r ; Leitner Prane, pešec, r; Leopold Jožef, pešec, r; Lep He nas an, pešec, r; Lesjak Vinko, pešec, r; Leskovar Prane, frajtar, r; Leskovšek M., frajtar, r; Lešnik Prane, pešec, r; Letnik Janez, korporal, r; Levart Alojzij, četovodja, r; Lidenbaum Avgust, četovodja, r; Lindner Anton, pešec, r; Lindner Matija, pešec, r; Lipovšek Anton, pešec, r; Lip Henrik, pešec, r; Ljube Prane, pešec, r; Loibner Janez, pešec, r; Loipner Jožef, pešec, r; Lončarič Fr.,' pešec, mrtev; Lončarič Martin, rezervist, r; Lorber Andrej, pešec, r; Lorber Prane, pešec, r: Lorber Prane, pešec, r; Lorber Jožef, pešec r; Lunešnik Janez, pešec, r; Mačkoviček Jožef, pešec, r; Madile Jožef, pešec- r; Magnes Pavel, pešec, r; Mohorko Anton, pešec, r; Maierhofer Anton, pešec, r; Majav Pr., pešec, r:	'Majcen Franc, pešec, r; Majhenič Mihael, pešec, r;
Majer Franc, korporal, r; Majerič Prane, frajtar, r; Malli Pr., pešec, r; Zemljič Jurij iz KraJjevec, r; Prelog Jožef iz Slabtin-cev, mrtev, Žinkovič Janez iz Okoslavec pri Sv. Jurij ob Ščavnici, mrtev; Rauter Prane od Kapele pri Radgoni, mrtev; Po-lančič Janko iz Jarenine, r; Žižek Vinko, korporal, od Sv. Antona v Slov. gor. ranjen.	1	(Konec sledi.)
Pešpolk štev. 47:
Polančič Alojzij, pri oddelku strojnih pušk, doma iz Jarenine, ranjen.
Opomba: Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti za resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo te podatke posneli po različnih virih, M pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh izkazih mnogokrat na sled velikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o padlih, ranjenih in ujetih izpopolniti, prosimo, da se nam poroča, če ima kdo kake zasebne podatke. — Kdor želi imeti natančna obvestila o padlih in ranjenih, naj si naroči uradne izkaize v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Direktorij za lavantinsko škofijo od 16. do 22. novembra.
16.	Fer 2, De e«, c. v r. ona de Fer. curr. et ppr. Jc. Safir, »d Pr m. Pree. 1. le., Or. Dom. praec. In M. (Dom. Praec.) 2. Or. Fidefinm, 3. A canetis. Praef. comm. Benedie. Dao. — Vesp. (Ant. et Ps. de Fer., a cap.) de seqo. Snffr. Ad Compì. Preo
17.	Fer. 3. S. Gregorii Thaumat. Ep. C. sem. c. a. Invit. et Hy m. de Coi., Ant. Ps. V. et LI 1. N. cum RR. de Sor. oce., rei. nt ppr le. Safir. Ad Pr m. Pree. 1. le. In M. Gl. 2 Or. A. cunctis. 3. ad lib. — Vesp. de s*q (at in Cìi. Or. Deu«, qui nobis) com. praec. Compì' de Dom.
18.	Fer. 4. Id Dedicaticne Basii. S». Petri et Pauli App. dopi. mai. e. a. Ad L. et Hor. Ps. de Dam rei. oia. ut. ppr. le. Ia M. Terribilis Gl. Cr. (in Seer. omitt. parenth.) — In 2. Vesp. (ppr. le.) com. seq. et S. Poiitiani P. M. (Or. Infirmitatem) Compì, de Dom.
19.	Fer. 5. S. Eusabeth. Vid. dupl. c. a. oia nt Fer. 3. praec. et. ppr. le. not.; 9. L. et com. sim. in L. (et Hor. oia. de Fer., a cap. de Coi. Or. ppr.) et M. Cogn vi. Gl. Or. ppr. — Vesp. (ant. et Ps. de Fer.) a cap. de ?eq. (m. 3. y.) com. praec.
20.	Fer. 6. S. Felicis de Valois. C. dupl. c. a. oia. nt heri et ppr. le not. (L. 1. et 2. de Fer. curr., 8. de Sabb. eeq.) eto. ad L. et Hor. In M. Iustus Gl. Or ppr. — Vesp. de seq. (ppr le.) com. praec Ad Cqmpi. (de Dom.) et per crastin. term Hym. : lesu, ... qui natus e &d Prim. V. Qui natus.
21.	Sabb. Praesentatio B. M. V. dupl. mai. c a. oia. ut ppr. le ; ad L. et Hor. Ps. de Dom. rei. ppr. In M. Gì. Cr. Ptaef. B M. V. Et. te in Praesentalone. — Ve p. de sto. Dom. (oia de Sebb. et ppr. le.) com praec. (• p-, le.) e* S. Csecilfae V. M. (ppr. le. h. a. simp! ) Compì, d« S*fcb.
22.	D odi. 25. (nit., sub nam. 24.) p. Pest. et 5. Nev. De ea sem. c. vir. Off. de Dem. at in Psltr. (et Dom. prare.) ae. ppr. lc. not.; c m. S Caeciliae (s.) V. M. in L. et M. Appi. p. pop. Gl. Cr. — In 2. Vesp. Dsm. (n Psltr. et ppr. le.) com. seq. (ppr. lc), S. Csecilia« V. M. (ppr. la.) ef S. Felic tstis M. Compì de D m.
23.	Fer. 2. S. Cietnentis I. (s) Pp. M. dupl. c. r. Invit. et Hym. de Coi., Ast. Ps. V. et L. 1. N. cum RR. de Frr car . rei. nt pp . lc. RR. 1. N. pro 2. C. adits b. 9. L. et ©».m. simpl. in L. (Ast. ppr. Ps. de Dom. ad Hor. Ant. et Ps. de Frr., a cap. de Coi. Or. ppr.) et M. Gl. — Ve«p (ppr. le.) a cap. de seq. (m. 3. v.) com. prače. (ppr. le) et S. Cfatysogom M.
24.	F- r. S. S. Ioaanis a Črnce C. dupl. c. a. ola nt beri et ppr. le. not.; 9. L. et com. S. Ch*ysogo»i in L. (et Hor. oia de Fer., a cap. de Coi., Or. ppr.) et M. Os. lassi. (1 lc.) Gl. — Vesp. (Ant. et P», de Fer.) & cap de seq. com. praec.
25.	Ftr. 4. S. Criharinae V. M. dnpl. c. r. oia nt. Fer.
2.	praec. et ppr. lc. not., ad L. et Hor. oia. nt heri not.; I s M. Loquebar Gl. Or. ppr. — Vesp. (Ant. et Ps. de Fer.) s cap. de seq. com. praec. ac. S. Petri Alex. Ep. M. (Or. Infirmitatem.)
26.	Fer. 5. S. S l estri Abb. dnpl. c. a. oia nt Fer. 2. praec. et. ppr. lc. not.; 9. L. et earn. S. Petri Alex. Ep M. in L. (et. Hor. oia ds Fer. a cap. de Coi.) et M. Os insti (2 le.) — Com. 2. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer., a cap. de Coi. Or. ppr.
27. Fe'. 6. De ea. o. vir. oia. de Fer. cnrr. LI. 1. et. 2. de hac. Fer, L. 3. de Sabb. seq. Or. Dom. praec. Snffr. ad Prim. Prec. 1. Ic. In M. (Dom. praec.) Ornes nt ib;, Praef. comm. Besedic. Dno. — Vesp. de Fer. Or. Dom. praec. Snffr Ad Compì. Prec.
28.	Sabb. In Vigilia S. Andreae Ap. Da ea c. viol. oia. de Sabb. (9. Ant Ps. V. 3. N. (LI. nt in Vigil. Apost. Ad L. 2. le. (Saffr.) et Hor. Prec. Fer. Or. Da, qnae-sumus (de Coi. Conf. Pont.) In M. ppr. 2, Or. Concede
3.	Eccl. vel. pro Pp. Praef comm. Benedic. Duo. — Vesp. de seq. Dom. (Ant. e L, Ps. de Sabb., a cap. ppr. lc) com. S. Saturnini M. Compì, de Sabb. et Preč.
Nota ; Vide Direct, dioec.
Radi opnstitre najstarejee naredne manufakturne trgssvin«
Karola VANIČA :: Celje :: Narodni dem
Ustanovljeao 1880. prodaja se vse pod lastno ceno. BllMOTijfiM 1880
ne pišete takoj po naj-novejše vzorce in krasni cenik, kateri se Vam dopošlje zastonj in poštnine prosto iz Prve Gorenjske razpošiljalnioe Ivan Savnik, Kranj. 150.
za ženske, moške in otroke, kakor tudi krila, vrhne jope, bluze, zimske moške suknje in raglane, se dobijo v velikanski izbiri iu po najnižjih cenah v veletrgovini
R. STERMECKI V CELJU it 301
Pišite po cenik. ^
iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izdeluje	ia
sslidn© po EmJsdžjlh cenah
Jakob Vezjak
ks*oJmški majstei9
Imata tudi bogato zalega izgotovljenih sblek,
Velika zalop tir, dragocenosti, srebrnina in optičnih stvari po vsaki cani.
Tndi na obroke ! Ilusirov. ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura K 3'60 Pristna srebrna ura K 7 Original omega ura K 24 Kuhinjska ura	K	10
Budilka, niklasta K 3 Porodni prstani	K	~
Srebrne verižice K Večletna jamstva,
Nasi. Distinger
Thiod. Felrabach
urar in 56alar Maribor, Qospask« elica 28
Kupujem zlatnino in srebro.
Ker sem prevzel službo vodilnega zdravnika v ,-zavodu za rekonvalescente“ „rudeČega križa“ v Sv. Jurju ob j. žel., spremenim nekoliko moje ordinacijske ure, tako da ordinujem vse druge dni kakor sedaj, v sobotah pa dopoldne od pol li do 12 ure, popoldne pa od pol 3. do 6. ure.
Ordinacijski luka! je kakor dosedaj v Celju, Krožna
Ulica it» 9 v I nadstropju.
Dr. Anton Schwab, praktični in zobozdravnik.
I

Pohištvo
rasp&šiija na vso strani trgovina s pohištvena
KARL PREIS, MARIBOR, Stolli trg 6.
Najveöja in nafcengjšn raspatili sinica za pohištvo in posteljno Mapo.
Navadno pohištvo ed K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kuhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposko sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in jarorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo tekih cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Slobodan nakup.	Slóbadn© na ogled.
Hnstrovani ceniki brezplačno !
Dražba
POZOR !
Wr Najnovejše poročilo:
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič .*. Maribor,
Gosposka ulica 5, da bo za časa
vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj.
Trgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki : Celie, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, Yedno sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
cerkvenega vina bo dne 17. novembra pri Sv. Petru niže Maribora ob 10. uri predpoldne.
(Znano le, da se kupi
pri staroznani domači zanesljivi trgovini na sano po oeni ampak tudi prav dobro?
Sukneno blaga (štofi sa moške in dečke.)
Nvvemodntt vaino sa ženske in dekleta,
Nsjnovejše perline blago za obleke in blase,
Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače,
B agd za postelje in rjuhe, brez šiva in matrace,
Srape IzgotvV jane vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov velika izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zmiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
Dr ZASTONJ
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev Sna razpolago.
K. Worsche Maribor
Gosposka ul. D. (Herrertg.Dl
aieklaniae In «parasi
Srebrne pro za fante od 7 K Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K 1 40 Sreb. verižice damske K 3~60 Zlate damske are od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Preciiijske nre, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne.
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
aribor
Faste Bureš H
urar, zlatomer in oöal&r,
Tegetthofova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad scoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
pletenin
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice. vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. i d. po najnižjih cenah, istotako Brenab^r vezove Popravila izvršujem točno in zelo poceni.
ladsfowtielj pletenin
A. PRAH
Maribor, Tegetthofstra-se 21.
Veletrgovini s Špecerijskim blagom in dež. pridelki.
©
pN
J
©
•Ü
98
fc
Ivan Ravnikar : Celje
Graika ulica štev. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao.
Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih snhih in oljnatih barv.
Solidna in tožna postrežba.
MaJuaodneiil vir «a nakup ioiskih
infwrr^-m— ».-M... ■ ihi-itm—«-mr wniMum'»»««——««———gallata———————»a—»—■a»i
= predmetov za trgovce in iole =
kakor raznovrstni pisemski, koaceptni in strojepisemski papir, svinčnike, peresa, peresnike, kamenčke, tablice, radirke, črnilo, šolske torbice, barve, barvane svinčnike, kreda, gobice itd. se dobivajo mjcenejše v velikanski izberi pri tvrdki
Goričar & Leskovšek Cäü
Lastna zaloga šolsk h zvezkov, risank in risalnih sklad«? in šolskih tiskovin '	Ilustrirani cenik bre plaž no na razpolago.
oivarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulanlncjših pogojih.
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru
r.iiSAft
Hranilne vloge “S7Ì 1. julija vsakega leta. Srauilae knjižic« *t ... .	. !
_	.	i« iprejeiasja kat goto? danu, na da
Za nalaganje go pobi sa patate krnila« položnic« (#7.078) na »spalago. Bastai davek piada posojilnica s asa.
m	«krasta vanj« kaj
Dao/?S«1 ra an	le dlaaon in eieer: na vknjižbo proti papilarni varnosti pa S1/*”/« na vknjižbo »lok pe 8*/,*/*, n» vkujeta« ta
r USUJil«	S*/**/» fa» n» osebni kredit po §%• Nadalje iaposajoj« na zastavo wedaostmb papirjev. Dolgove pri druglk da
prevzame posajilaioa v svsjs last prati pavraitai gotovih staoikav, ki pa nikdar na presegajo 7 kron. Proinje za vknjižba dela posojilni» brezplačno, stranka
.té
lTworinn «««»s* »c vsake sredo in četrtek od e. do 13. wt* dopaldn« ta vsako sabato od 9. do 12, ar« ds poldne iavasemSi
uraane mr in i7(Pi^BjP denar.
V omdaifa «sak m
disfai O	Pro^i* prejemsjo vsak delavnik od 8. do IS. are dopoldne in ad 2. do 5. n» popoldne.
*	i i	Posojilnica im« indi na razpolago domač« hranilne nabiralnik«.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
ES9B!ia8SB8iBBBSeB«g3BgBg»ai!BMBH»BBEOgSBS«BBB^SMtaBaBEgamBaBBaMaggBSEBSaB^a
sekala is mesa so prbmasa® kot aajboljèc, iter «pričujejo maogoferojm najrttja odlikov&isja. Ne kopajte rasličrah manjvretkiih izdelkov!
Vwkov« steklenice ima v zalogi
Franc Sirupi C«3«
porcelasem,
IM.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celji r@gistr©v®na i idwi s ihmhii. mm m				i
	m m m m	Obrastati« hranilne «tage »o Dale posolilo Uradu® ur® Ji « Oj na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo h » vrednostnih listin pod zelo ngodnimi pogoji. “ 3tamke ?8ak detevaik od 9 do 12- ure od dneva vloga ds dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne. Rentni davek pìaéa posojilaioa sama. plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -	GB m m m	
v lastni hiši (Hotel,Pri balam volni v Calju, Graika casta 9, l.nadstr.
A.WesJak, Maribor
„Pri železnici**
Glavni trg vogal Btolae ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, ma-nuf&ktnrneg* ia raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.gg
lenarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva — Trgovsbo-obrtna kreditna zadruga v Celju
Ure! Ure!
V veliki izbiri in no nizkih cestah.