ST. 13. V CELJU, SOBOTA 15. FEBRUARJA 1919 LETO I. Izhaja vsako sredo in soboto Cena t Za celo leto 24 kron, za poi leta 12 kron, za četrt leta 6 kron, za 1 mesec 2 kroni. Posameatna ötevilka fitane 30 «inarjev. Na pismeiie naročbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamacije glede lista so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se neozira. Uredniitvo in upravni&tvo se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Schillerjeva cesta ötev. S. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 81 mm širok prostor za enkrat 18 v, za večkrat popust. Mali oglasi stanejo pri enkratni objavi 3 K. — Vprašanjem glede inseratov i. dr. je treba priložiti za odgovor dopisnico ali znamko. — Rokopisi se ne vračajo. — Telefon štev. 65. IZDAJA IN TI5KA ZVEZNA TISKARNA V CELJU ODGOVORNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER Človeske hijene. (Odlomek iz tajnih aktov izza časa strahovlade dr. Ambroschitscha na celjskem magisfratu). Celje, 13. febr. 1919. Znana narn je vsem uloga, ki jo igrajo eeljski Nemci in nemškutarji v sedajnem času. Po celem svetu pošiljajo svoje jeremijade in pri- tožbe, da se jim gode dan na dan vnebovpijoče krivice. Pritožujejo se, ker je naša vlada po dalj- iem času vendar posegla vmes ter začela čistiti Avgijev hiev, ki je grozil nas uničiti v naši lastni deželi. Ni jim prav, da pošiljamo čez meje ljudi, ki so jedli naš kruh, vkljub temu pa se v potu obraza trudili nam škodovati, kjer bi le mogli. Kdor je čital članke v nemških listih od dneva preobrata pa do dneva, ko so bili stavljeni pod cenzuro, ie bra! v vsaki številki gnusno gnojnico, ki se je izlivala na našo mlado državo, predvsem seve na nas Slovence. Nobene zadeve niso pustili neizrabljene: razblinili so najmanjšo stvarico v važno zadevo, obračali in potvarjali dejstva ter jih našemljena z domišljijami in lažmi ponujali strmečim bralcem. Stoletno robstvo pa je nam Slovencem ven- dar odprlo oči: spregledali smo in jasno vidimo pred in krog sebe. Cela gniloba značaja naših nasprotnikov, ki nas je obdajala in zastrupljala, je jasna pred nami. Naključje nam je doneslo v roke nekaj aktov, glede katerih dr. Ambroschitsch in tovariši morda mislijo, da. so že davno uničeni in po- «abljeni. Pokazati hočemo svetu vsebino teh aktov, ker bas iz vrst onih, ki so nas zasledovali svoj čas kot volkovi in hijene, izhaja sedaj tudi vse podlo pisarjenje po nemških listih. Začetkom vojne je prosluli nemški sistem upeljal rubriko politične zanesljivosti. Vtej rubriki' so poročale na pristojna vojaška poveljstva po- litične oblasti, za mesto Celje naš slavni magi- strat, katerega vsemogočni gospodar je bil dr. Ambroschitsch. Evo torej nekaj informacij, ki jih je podal vojaškim oblastim dr. Ambroschitsch: 1. »Vladimir Vrečko, sin odvetnika vCelju, pripada najskrajnejši jugoslovanski stranki ter je marljiv razširjevalec jugoslovanske propagande. Sumi se, da se je udeleževal državi nevarnih srbofilnih dejanj ter podpiral tozadevno delovanje. Malo pred izbruhom vojne in v Času uniora pre- stolonaslednika v Sarajevu je bil v Sušaku pri Reki, torej v gnezdu, odkoder so obstojale zveze jugoslovanske propagande z Zagrebom in Sara- jevom. Splošno sumimo, da se je teh nevarnih dejanj sam udeleževal. Radi pomanjkanja dokazov ni mogel priti v preiskavo. Imenovani torej poli- tično v nobenem oziru ni zanesljiv.« (Poročal na podlagi informacij celjskega magistrata generalni štab voj. poveljstva v Gradcu pod K. Nr. 2417/II1 z dne 3./12. 1916 na nadomesini nataljon 87. peš- polka). 2. »Franc Roš je sin okrnjnega tajnika, Slo- venec po rodu in prepričanju. Imenovani se doslej ni udeleževal političnih dejanj; Opažamo pa silno nagnenje za jugoslovansko stranko. Dosedaj se je očetu posrečilo, da je sina 3 krepko roko za- drževal, da se ni udeleževai političnih dejanj. Smatramo ga za politično zanesljivega; ni pa iz- ključeno, da postane, če bo samostojen, ekstremen Jugoslovan«. 3. O dr. Milku Hrašovcu iz Celja poroča vojaška oblast na porilagi informacij ma- gist rat a v Celju na oficirsko šolo, da je znan jugoslovanski kričač, ki se aktivno udeležuje vseh jugoslovanskih in velikosrbskih stremljenj. Pravi, da izhaja iz rodbine, »welche der hochverräteri- schen großserbischen nicht feinstand« (ki je bila v stiku z veleizdajniško velesrbsko propagando). To poročilo se je zdelo celo zagrizenemu nem- škemu vodstvu oficirske Sole pregorostasno, da bi ga bilo verjelo. Obrnilo se je na okrajno gla- varstvo v Celju po ponovne informaeije; mendä je ticke na celjskem m-;i"; -i^-tu Že predobro poznalo. 4. O Arkadiju Videmšeku poroča okrajno glavarstvo v Celju (K. Nr. 2309/VI. 1916 z dne 7./1. 1917 voj. pov. v Oradcu): »Arkadij Videm- žek je sin sodnega nadofieijala in nekdajnega bosanskega okrajnega oroŽ. stražmoštra; mati je Hrvätica, cela rodbina slovenskega duha. Arkadij Videmšek je bil od šolske uprave (gimnazijel) označen kot Jugoslovan, ki je kazal nagnenje za jugoslovansko propagando. Oče je vkljub slo- venskemu prepričanju zanesljiv ter se dosedaj on in sinovi na političnem polju niso udejstvovali. Arkadija Videmšeka ni smatrali za politično ne- zanesljivega«. Vkljub temu popisu je odredil civilni ko- misar 5. armade »eine-strenge Überwachung des Vaters des Genannten durch die politische Behörde, da er nicht einwandfrei ist« ¦ (strogo nadziranje očeta imenovanega, ker ni popolnoma zanesljiv). Arkadij Videmšek pa se naj tudi natančno opa- zuje in poroča, ali ga bo mogoče imenovati čast- nikom. Na podlagi teh informacij je bil imeno- vani dodeljen pohodni stotniji ter je odšel ž njo na fronto. Udeležil se je s svojo stotnijo hudih bojev na gori Sv. Gabrijela, vodil v protinapadu kot enoletni desetnik svojo stotnijo sam ter si izgubljeno postojanko s svojo decimirano četo zopet priboril. Njegov poveljnik — Nemec se je pred protinapadom iz strahu skril v bataljon- sko kaverno. Arkadij je bil za ta čin povišan takoj za aspiranta, pozneje izven ture za kadeta in poročnika. Dne 19. junija 1918 ga je raztrgala laška granata in končala mlado, nadebudno živ- ljenje. S krvjo svojo je zapečatil usodo sloven- skega junaka. Tako so umirali naši fantje v zahvalo do- movini, ki jim je po svojih ostudnih in zavratnih elementih zapisala „politično nezanesljivost" na čelo! Vsa ta in enaka poročila za v mesto Celje pristojne ljudi so zrasla na zeljniku dr. Ambro- schitscha. Ko bodo vsi tajni akti, ki leže še po raznih uradih, prišli na dan, bo jasno, da ni bilo niti enega Slovenca, ki si je začetkom vojne upal trditi, da je Slovenec, ki bi mu ta ostudni od- padnik ne bil skušal zavratno škodovati. Kdo bi opisal ves obup, ki so ga naši v dnevih strahote preživeli, kdo celo gorje, kv nam ga je ta človek prizadjal, kdo vse solze nesrečnih žrtev, uničene upe in eksistence! In ta krvnik Se vedno biva in hodi med nami in Ščuje med nami proti nam. Dolžnost mcrodajr.ih ČlnlieJjev je, Če že drugc ne, da se skrbno opazujejo pota in dejanja tega prototipa celjskega nemškutarstva in njega nasilne politike. Mi vsi pa, ki smo Čutili bič tega izdajnika na lastnem hrbtu -- in to smo vsi eeljski Slo- venci izza 1. 1914 — se hočemo potruditi, da se možu vrne milo za drago. Ne minute ne sme imeti take, ki bi ga ne spominjala na njegova črna dejanja. Vsak trenutek rffegovega bivanja med nami mu naj bo zagrenjen, da bo vsaj de- loma čutil povračilo za svoje grehe. K njegovemu in njegovih tovarišev delovanju se se povrnemo. Da se otme pozabljenju . . . V časih naše sramote je izšel izpod peresa ravnatelja slovenske mariborske gimnazije v obliki • letaka »patrijotičen« spis, ki se je v nešteto iz- vodin razdelil med slovensko šolsko mladino. ua otmemo pozabljenju ta ostudni dokaz sramote iPmnßl hlaP^vstva izza minolih dni, ga priobču- jemo brez komentarja: Cesarica in petero zmajev. ie bilaaširnr xJutrovem. »N Ü V A 1) O li A. ined Špiljem in Frnovžem se obrne naša črta proti Lučanam, odtod čez Remšnik in čez Radl na Koroško. (Sv. Duh na Ostrem vrhu in Kapla sta v našem ozemlju). Nevtralna cona je severno od naše deniarkacijsko črte do nemške, ki leži več kilbmetrov severno od nevtralne cone ob vznožju hribov. V nevtrajni coni je cela proga železnice Radgona -Špilje, Obrajna, Cmurek, fr- novo. Lihoška vas, Črnišine, Straže, Št. V.id, Er- novž, Gomilica. Za mir in "red v iievtralni coni skrbe nemško-avstrijski orožniki, železnico sprem- Ijajo naši vojaki. Izvoz živil iz glavarstev Radgona, Lipnica, ki jih imajo zasedene Jngoslovani, je prost. Nadzirajo ga jugoslovanski uradniki. Moški nem- ške narodnosti iz obeh okrajev so oproSčeni voja- ške službe v Jugoslaviji. Civilno prebivalstvo 10 km južno od jugoslovanske in 10 km severno od nemške črte mora izročiti orožje. Izročenje orožja bodo pri Nemcih nadzirali Jugoslovani. — Pri po- gajanjih so se nemški soc. demokratje kazali zelo nestrpne. — Sklenjeno pogodbo lahko smatramo za predznak konca prelivanja krvi in mini med obema narodoma. Dosežena črta n\ naš ideal in jo bo morala mirovna konferenca še v marsičem popravitl. Toda nemški upi na Maribor in Radgono so končno splavali po vodi. Maribor. Nemški odvetniki vlagajo slovenske spise ker jih morajo. Pri tern sj pa dovoljujejo šalo, da slovenščino nalašč pačijo in se očitno norčujejo iz uradnega jezika. Čudimo se, da so- dišče tako početje mirno trpi, ker to vendar ni nič drugega, kakor zasmehovanje sodišča samega. Prizanesljivost je lepa reč, ali da bi si dal'i plju- vati na narodno cast, to pa vendar ne gre. Slovensko gledališče v Mariboru. D'rama- tično druStvo, ki je med vojno pričelo s svojimi koncertnimi prireditvami in v mariborskem okrožju dramiti narodne mlačneže, prav težko čuti pomanj- kanje razsvetljave v Mariboru. Povsod drugod se vršijo predstave, samo v Mariboru to ni mogoče, ker ni plina. Upanje se nam sicer dela, a do se- daj je to samo upanje. Kakor hitro pa imamo luč in premog, pričnemo takoj s predstavami. Toliko vsem tistim, ki so se prijavili kot izvršujoči člani, in tistim, ki upravičeno povprašujejo in dregajo zaradi predstav. Ljudski shod v Mariboru priredi JDS in SLS v nedeljo, due 16. februarja, ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Razjasniti je treba ljudstvu zadnje nemške demonstracije in njih posledice ter zavzeti odločno stališče proti nemškim nasilstvom na naSi severni meji. Jugo- slovani, vsi na shod! Maribor. (Pevske v a i e.) Ker'se je pol i- cijska ura predrugačila, se vršijo vaje za moSki zbor zopet vsaki petek točno ob pol 8. uri zvečer v Narodnem domu. Začetek vaj za mešan zbor objavimo pravočasno. Dramatično druStvo. IZ K0R0TANA. V Črni pri Prevaljah se je vršil na Sve- čnico veličastni manifestačni shod. Črna je bila ta dan vkljub snežni odeji črna vsled množice, ki je vkljub mrazu vztrajala več ur na prostem, da posluša izvajanja govornikov. Predsedoval je domači Župan Fr. Krulej; govoril je o poliiičnem položaju g. Andr. Oset; župnik Dobrovc je v dobro premišljenem govoru naslikal, da versko vprašanje ne ovira Srbov, Hrvatov in Slovencev, da ne bi v bratski vzajemnosti skupno delali za skupne cilje Jugoslavije. Dr. Pogačnik pa je v ognjevitih besedah slikal vse. krivice, ki so nam iih prizadjali Nemci tekom stoletij. Sprejela se je ostra rezolucija proti Lahotn in Nemcem, v kateri se zahteva združenje vsega sedaj od teh zese- denega ozemlja z Jugoslavijo. Obravnavala so se nato še razna pereča delavska vprašanja. (Pripom- n«mo, da je v Črni največji rudnik svinca v celi Evropi. Op. L,red.) CELJSKE NOVICE. Krušna aprovizacija v Celju. Od pristojne stran, smo pooblaSCeni izjaviti, da g. M. Janiču ni poverjeno (kakor je on to v svojih okrožnicah izjavil!) administrativno vodstvo, ampak do končne ureditve vprašanja aprovizačne centrale le in- kasiranje denarja. Iz Celja nam pišejo; Čudom se vprašujemo, kako je mogoče, da gotovi ljudje dobivajo od pekov vsak dan bei kruh, dočim dobimo mi še drugega premalo. Odkod dobijo peki belo moko, da pečejo bel kruh, celo kifelce itd? Ali so se »jiliove zaloge že pregledale? Je res izzivanje revnega Ijudstva, če vidimo v izložbah pekov be'o pecivo! Celje. V sosvet vladnemu komisarju okraj- neLa zastopa v Celju je imenovala deželna vlada v Ljubljani: odvetnika dr. Juro Hrašovca v Celju, posestnika Fr. Šušteriča na Teharjih, veleposestn. Fr. Robleka v Žalcu, posestnika Fr. Goričana v Višnjivasi. posestnika Vinka Kukovca na Lavi, župana Davorina Kranjca v Vel. PireŠici. — Mar- sikaj gnilega je bilo pri tej korporaciji izza mi- nulih dni nemških komisarjev, upamo, da bo so- svet znal korenito iztrebiti vse rak-rane. Ženske, ki si morajo brusiti jezlke. Ko je te dni šel neki vojaški oddelek iz Celja, se je go- stilničarka pri Jelemi izrazila: kako neumni so, da gredo. — Gostilničarka Čoh je te dni pripo- vedovala nekaterim našim vojakom, da so Hrvati bolj pametno napravili. No, naši vojaki so bili toliko pametni, da so ji zabrusili v obraz. da oni nočejo tako pöstopati. Natakarica v hotelu Stadt Wien je te dni tudi napram gostom hvalila hrvatske vojake, ki baje niso hoteli iti proti Nem- cem, in je preklinjala »bindiSarje«, ki to store. — Gostilnam, kjer se take stvari dogajajo, bo pač treba na radikalen način pokazati, da to*ne gre. V cinkarni v Gaberjlh je bil uslužben za- grizeni German komisar Burman. Vkljub temu, da je bil že pred mesci odpuščen. se Se vedno klati tu okrog in ima sestankc z raznimi nemškutar- skimi elementi v cinkarni, ki se vedno hujskajo proti državi (Paschek itd.), ki jih pa naša uprava vkljub opominom še vedno drži. Čujemo celo, da se je Burmanu še ta mesec izplačala plača. Če se ne bodo razmere v cinkarni v doglednem Času spremenile, bomo zagrmeli tako, da se bo tudi nekomu v Ljubljani, ki je svoj čas že nemški Avstriji prisegei, zmajal stolec. Izpred celjske sodnije Zaradi goljufije je bila obsojena Ana Seidl, najemnica v Mislinju, na tri tedne ječe, ker je due 1. oktobra 1919 med vožnjo na Savinjski železnici ukradla ročno tor- bico s suknjemm blagom, ki jo je v vozu poza- bil Jurij Verhnjak. - Radi hudodelstva tatvine je bila obsojena na dva mesca težke ječe delavka Marija Volaj iz Št. Jurja ob Taboru, ker je svo- jemu gospodarju Pfletschingerju v Zidanem mostu lansko leto ukradla več servijet, žepnih robcev, vreče in namizni prt. — Zaradi hudodelstva tat- vine je bil obsojen na dve- leti težke ječe sobni slikar Anton Floriane, pristojen v celjsko okolico, 53 let star, zaradi tatvii.e že vcčkrat kaznovan. Dne 6; novembra 1918 je ukradel na celjskem kolodvoru Juriju Stergarju listnico s 3600 K. — Enako je bil radi hudodelstva tatvine obsojen na 6 mescev težke ječe Metod Terbičnik, godec iz Gaberja, zaradi tatvine že štirikrat predkaznovan, ker je avgusta 1918 v Narodnem domu v Celju ukradel Francu Gričniku nahrbtnik z vojaškimi stvarmi. Zaprla je državna policija SHS v Celju dne 7. tin. Mari jo Kozar, rojeno 1.1876 v St. Jurju ob j. 2., ker je osumljena, da je gospe Kalanovi v Celiu ukradla suknjo in dežnik v vrednosti nad 1000 K. Kozar se je po'iciji prvotno izdala za Mari jo Zdolšek iz St. Jurja. — lsti dan so zaprli Ivana Samca iz Ponikve, 33 let starega, ker je svojemu gospodarju polagoma pokradel blaga za nad 1400 K. Samec tatvino prizna. Izročen je okrožni sodniji. DNEVNE NOVICE. Umrl je v Novem mestu vpokojeni ravna- telj kmetijske sole na Grmu g. Rihard Dolenc v visoki starosti. Za takojšnje sklicanje Državnega veča se je izreklo v svoji seji dne 11. t. m. načelstvo JDS ter tozadevno željo sporočilo v Belgrad. Mohamedanski veleposestniki v Bosni in Hercegovini se upirajo proti nameravani agrarni reformi, torej proti pravični uredilvi kmečkega vprašanja. Se bodo Že morali navaditi na pojem pravice. Nižja duhovščina iz cele države SHS je imela 12. tm. sestanek v Zagrebu. Izrekla se je za odpravo socijalnih krivie, pod katerimi trpi nižja duhovščina. Dr. Šusteršič je baje žaprosil češkoslovaško vlado, da [;e sme naseliti v Brnu. Tam torej hoče ta efijalt razmišljati o minljivösti posvetne slave. Notarji na slovenskem ozemlju. Dpželna vlada se je končno odločila in izdala naredbo, s katero se vs.em notarjem na njenem ozemlju odvzema poverilo, podeljeno jim od prejšnje vlade. Do konca tega mesca morajo vsi notarji ponovno prositi za poverilo, katerega pa seveda ne dobe notarji, ki za službovanje na slovenskem ozemlju niso sposobni. Lahi streljajo naše ženske. V ldriji so ita- lijanski vojaki uslrelili pet žensk, ki se niso ho- tele udati njihovi pohotnosti. Lahi kradejo. V Kninu je italijanska oku- ])acijska oblast zaplenila ves materijal in Živež, ki je bil pripravljen na novi liško - dalmatinski Železniški progi, oziroma za prehrano delavstva, vse^a skupaj v vrednosti nad 3 milijone kron. Slovansko dijaštvo na Dunaju 2000 po številu — je imelo 11. tm. zborovanje, na katerem je odločno protestiralo proti izključenju jugoslo- vanskega dijaStva z dunajskih visokih i^ol. Zahteva, da se ie odredbe prekličejo. Poštni čekovni urad za Slovenijo je price! poslovati s 15. tm. Tri brezmesne dneve nameravajo vpeljati v Zagrebu. Nemška »železna srajca« je laž. Bri belo- varskem hrvatskem bataljonu, ki je prišel 28. jän. v Maribor, so se pojavili nekateri slučaji nedisci- pline. Vsled tega so glasom poročila Lj. k. urada spravili bataljon v Celje, ga razorožili in uvedli preiskavo.>Nemški listi pa so takoj celo stvar za- sukali, češ da Hrvati niso hoteli iti proti Nemcem. f Dr. Ante Radič. V Zagrebu je ll.tm. ne- nadoma umrl znani hrvatski pisatelj, soustanovi- telj »seljačke stranke« in brat njenega vodja Stje- pana Radiča, dr. Ante Radič. Zveza jugosl. železničarjev je ustanovila v nedeljo 9.2. 19. v Poljčanah svojo podružnico. Prijavilo se je lepo žtevilo članov. Polkovnik Milan Pribičevič misli stopiti v pokoj in se posvetiti političnemu delu. Utemeljuje svoj korak s tern, da je kot vojak svojo nalogo izvršil, ker je doseženo narodno ujedinjenje. Iz šolske službe. Višji šolski svet v Lju- bljani je premestil službenim potom učitelja lvana Pižla iz Sevnice na dvorazrednico v Soboti. -- Pri Sv. Jerneju nad Muto je odstavil šolskega voditelja Franc Klöckla ter namestil tja Ivana Verbiča IZ JUGOSLOV. DEMOKRATSKE STRANKE. Shodi JDS: V Veliki Pirešici 16. tm. ob 3. uri pri Vervegi ; v Št. Vidu pri Grobelnem 16. tm. ob 3. uri pop. v Soli; v Šmarju pri Jeišah 23. tm. ob 3. uri pop. pri Habjami ; govori dr. V Kuko- vec ; v Rog. Slatini 23. tm. ob 8. uri dop ; go- vori dr. Kukovec ; v Loki pri zusmu 23. tm. ob 3. uri pop. pri Gajšeku. Sv. Jakob v Slov. goricah. Jugoslovanska demokratska stranka priredi v nedeljo, 16. febr. ob 3. uri popoldne v stari šoli javni ljudski shod. Govorniki pridejo iz Maribora. Slovenci pridite vsi! Shod JDS v Št. Janžu pri Zibiki v nedeljo 9. tm. je bil kljub skrajno slabemu vremenu zelo lepo obiskan. Odlični kmetje, kmetice kniečki sinovi in dekleta šentštefanske, tinske in zibiške občine so se ga udeležili in z zanimanjem po- slušali izvajanja V. Spindlerja iz Celja o političnih in raznih gospodarskih vprašanjih. Predsedoval je tinski župan g. Mart. Fajs. Sprejele so se razne rezolueije, med drugimi ena, ki zahteva znižanje cen blaga po trgovinah. — Po shodu se je skle- nilo, ustanoviti krajevni organizaeiji JDS. za ob- čino Sv. Stefan ter za občini Tinsko in Zibika. Zaupni sestanek JDS v PoljČanah. V ne- deljo dne 9. tm. so se sešli naši zaupniki iz Poljčan in Studenic v gostilni Fr. Vodenika v Poljčanah. O programu in organizaeiji stranke je poročal dr. Karl Koderman iz Maribora. Usta- novila se je krajevna organizacija JDS za Poljčane in Studenice, kateri je bil za predsednika izvoljen g. Franc Vodenik, trgovec in posestnik v Poljčanah. SredišČe. V soboto, dne 8. febr. se je vrSil tukaj ob sijajni udeležbi občni zbor krajevne organizacije JDS. Prof. Voglar ie poročal o po- litični situaciji in o strankinem programu. Nato se je izvolil nov odbor (predsednik Jak. Zadravec). Enoglasno se je sprejela sledeča rezolucija: »Zboravalci zbrani na pbčnem zboru JDS v Sre- dišču, zahtevamo, da ostane vsaka ped jugoslo- vanske zemlje, ki jo je zasedel Lah, Nemec in Madžar, kot neločljiv del Srbov, lirvatov in Slo- vencev v "tej državi. Nadalje se izrekamo za strogo centralistično ureditev naše države.« Velika Nedelja. V nedeljo 9. tm. se je vržilo tukaj zborovanje JDS. v svrho ustanovitve kra- jevne organizacije. Prof. Voglar je tekom svojega poročila o strankinem programu živo naglašal Strati 4. »NOVA D O B A« Štev. 13 potrebo, da se organizirajo vsi tisti, ki niso pri- staši SLS., v jugoslovanski demokratski stranki, da ne bodo stali sedaj, ko treba našo domovino urediti, ob strani in puščali svojih lastnih zadev urejevati drugim. Po zborovanju se je izvoli! odbor kraj. organizacije JDS. (Preds. Sok Ivan). Enoglasno se je sprejela ostra resolucija proti okupaciji jugoslovanskega ozemlja po Lahih, Nemcih in Madžarih. Sv. Bolfenk pri Središču. 10. februarja je ustanovil tukaj prof. Voglar krajevno organizacijo JDS. (Preds. Zabavnik Fr.). Sv. Miklavž pri Ormožu. V nedeljo, 9. febr. je ustanovil prof. Voglar krajevno organizacijo JDS. (Preds. Drago Pintarič). Zenski vestnik. »Jugoslavenska žena«. Tega lepega me- sečnika za kulturne, socijalne in politične interese jugoslovanskega ženstva, ki ga izdaja znana naša pisateljica Zofka Kveder-Demetrovičeva v Zagrebu (Pantovčak l/b), je izšla v tern letu 2. številka z bogato vsebino. Važen je članek o »zvezi jugo- slovanskih ženskih društev«. Cena časopisu je letno 20 K. Priporočamo slovenskemu ženstvu prav toplo, da si ga naroči. Mednarodna ženska konferenca za spora- zumljenje narodov se je pričela 12. tm. v Bernu. DOPISI. Iz Šoštanja. Ko smo 15. dec. obhajali tu slavnost ujedinjenja s krasno uspelim shodom JDS, so naši nemškutarji imeli drzno čelo, da so strgali raz hišo zavedne narodne rodbine našo trobojnico ter jo ukradli, na oknih poslopja Narodnega Sveta pa razbili šipe. Kljub takoi uvedeni preiskavi se zlikovcev ni moglo dognati: prestrahopetni so nemškutarji, da bi za svoja dejanja tudi iz oči v oči odgovor dajali. Od nem- škutarskih voditeljev pa smo pričakovali toliko poštenosti, da bi bili iz proste volje poravnali škodo, katero so napravili njihovi politični učenci. Pa smo se zmotili I Namesto tega so denuncirali Slovenca, ki je s svojo premišljenostjo preprečil izgrede, pa zato še od svojih lastnih ljudi dobil — brco. Prezanimivo I Šoštanj. V gerentski sosvet šoštanjske občine so imenovani: lesni trgovec Mat. Zalar, trgovec [van Senica, čevljar Fr. Schwarz, šolski ravnatelj Al. Trobej, tvorn.delovodja Jak. Arzenšek in kaplan V. Lunder. V Šoštanju je v nedeljo 16. tm. ob 4. uri pop. v dvorani hotela g. Vasle poljudno preda- vanje iz koroške zgodovine. Pridite vsi I V Selah pri SIov. Gradcu je umrl 46-letni župnik g. Jos. Erker. Marbek. V sosvet vladnemu komisarju okr. zastopa so imenovani: okr. sodnik dr. Kuder, trgo- vec Miloš Oset na Muti, župnik M. Volčič v Brez- nem, trgovec Emerik Mravljak v Vuzenici, posestnika Luka Držečnik v Ribnici in Fr. Mörth v Marbeku. Shod v Trbonjah. Dne 9. t. m. se je vršil v Soli v Trbonjah (marberški okraj) narodni shod. Predsedoval je dr. Slokar iz Slovenjgradca, govo- rili pa so gg.: urednik Žebot, dr. Gvidon Sernec iz Celja in nadučitelj Hren iz Mute. Sprejeta je bila rezolucija, ki zahteva, naj Italijani in Nemci zapuste slovenska ozemlja, in ki pozdravlja uje- dinjenje s kraljevino Srbijo ter izreka vdanost in zvestobo kralju in regentu. Brezno. Kakor za gotovo izvemo, tihotapijo nemški mešetarji in deloma — žalibog — tudi naši ljudje iz Brezna in Št. Ožbolta živino v Nemško Avstrijo. Naše seveda k temu zapeljuje višja kupnina, ki jo tarn dosežejo. Kaj pa dela naše orožništvo? Pote in prehode čez Kozjak je treba vendar zastražiti, da ne bomo trpeli gospo- darske škude. Iz Ptuja. (Nabava modre galice letos.) Lani je imel nabavo modre galice v rokah okrajni od- bor. Zaračunil je blago dražje kakor bi ga smel. Letos ni veČ Orniga in starega okrajnega odbora. Tudi nima več okrajni zastop nabave v rokah. Slovenska kmetijska družba v Ljubljani je pre- vzela ta posel. Iznenadila pa je družba vse vino- gradnike s ceno, katero je nastavila za modro galico Kar prvo ceno je določila na 8 K 50 v za kilogram Ko se je kmalu na to po časnikih raz- glasilo, da je določil za isto blago graški Verband ceno na 4 K 50.v, so v Ljubljani ceno sicer tudi znižali, pa le na 6 K. Vprašamo, kako more Ver- band dati galico po 4 K 50 v, zakaj ta cena velja za Gradec, ne pa za Maribor, Ptuj, Ormož itd. ? Vodstvo kmetijske družbe prosimo, da nam celo stvar pojasni. Cena vinskemu pridelku se je zdatno znižala, dnine so izredno poskočile: vinogradnik mora računati pri vsem! Tudi pri nakupu galicel Strnišče. Za upravitelja tukajšnjega begun- skega taborišČa je imenovan bivši rač. asistent statistične centralne komisije na Dunaju Matija Švigelj. Hum pri Ormožu, 10. svečana: Tu imamo visok sneg in močen inraz z neprijetnim severo- izhodnikom, ki brez britve brije. Porok je mnogo, dobro znamenje za našo Jugoslavijo. Naj se na- rod giblje! PoljČane. Tukaj stresa nad Jugoslavijo ozi- roma nad Srbi svoj jezik Pepca Smeh. Punca ni bila nikdar v drugi družbi, kakor nemškutarski in ni čuda, da govori tako. Naši nemškutarji sli- šijo namreč travo rasti. Če bode naprej otepala s svojim dolgim jezikom, bo jo treba povabiti na ričet. Tukajšnji trgovec Schweiz se tudi odlikuje po zabavljanju. Schwelzi so kranjskega pokoljenja, toda zagrizeni renegati. Prej so vedno trobili, da se bodo izselili iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo, toda sedaj so nekam potihnili. Želimo celi kolo- niji Schweiz srečno pot, da bi že skoraj odšli. Če pa hočejo ostati tukaj, se bodo morali sprijazniti s pojmom »dostojnosti«. Političen shod v Poljčanah. Minulo nedeljo se je vršil v Poljčanah pri Baumanu javen poli- litičen shod. Otvoril in vodil ga je Žel. uradnik Rožman. O političnem položaju in o razmerju strank je govoril dr. Karl Koderman iz Maribora. Shod je bil mnogoštevilno obiskan in se je izrekla želja, naj se take prireditve še ponavljajo. Diletantje v Oplotnici prirede pod pokro- viteljstvom požarne brambe dne 23. tm. pri Ku- neju v Oplotnici veselico z dvema enodejankama in petjem (nastopi prvič domači moški in mešani zbor). Od čistega dobička odpade polovica požarni brambi, polovica ubogi šolski mladini, zato je pričakovati obilne udeležbe domačinov in sosedov. Podpiat. Naša pošta, ki se je imenovala do- slej »Podpiat pri Poljčanah«, se imenuje odslej samo »Podpiat«. Rogaška Slatina. Postajenačelnik Janez De- titschek nam z ozirom na naš dopis piše, da ni bil nikdar hajlovec in strupen nemškutar in da ni nikoli zoper Jugoslavijo hujskal. Vdeleževal se je jugoslovanskih prireditev. Tudi ni na vlak čaka- jočim kmetom nikdar razlagal krivic, ki se delajo od naše strani nemškim potnikom pri reviziji prt- ljage v Špilju, z namenom, hujskati nevedno ljud- stvo proti novi državi, ampak je le v smislu danih inštrukcij opozarjal stranke, ki so hotele živila spraviti onkraj Špilja, da sme živila v svrho pre- voza le tedaj sprejemati, če se izkaže stranka z izvoznim listom pristojnega oblastva. — Jemljemo na znanjel V kopališču Rogaška Slatina se za zdra- viliško dobo 1919 oddajo v najem sledeči trgovski prostori: 1. Zdraviliščna restavracija (najemnina dozdaj 3900 K), 2. zdraviliščna kavarna (5850 K), 3. hotel »Pošta« (6450 K), 4. trgovina z mešanim blagom (1900 K), 5. brivnica (360 K), 6. pekarna (3500 K), 7. trgovina z delikatesami (500 K), 8. trgovina z galanterijskim blagom (500 K), 9. knji- garna (180 K), 10. trgovina zlatnine in srebrnine (360 K), H.urarska trgovina (100 K), 12. krojaška trgovina (100 K). Pri prostorih 1—9 po eno sta- novanje (se odda posebej v najem). Prostori 1—10 so brez inventarja. Prostore oddaja okr. glavarstvo v Ptuju. Vložiti je prošnje do 28. tm. Priložiti je dokaze: 1. o znanju obrai.a dotične trgovine; 2. o narodnosti, 3. o visokosti obratnega kapitala. Pojasnila daje ravnateljstvo zdravilišča SHS Rog. Slatina. Iz Kozja. Povsod po Slovenskem se z nem- čurji upravičeno pometa z veliko metlo. Le pri nas še slovenožrci sede na varnem. Kolar in Cizel sta se javila v Nemško Avstrijo, pa še vedno be- gata naše ljudstvo, da ne bo nič z Jugoslavijo. Kako se more tako hujskače držati v javnih ura- dih, sploh na Slovenskem? — Orožniški postaje- vodja Adrinek je ves čas vojske lovil srbofile in ko mu je teh zmanjkalo, se je vrgel na konjsko kupčijo. Dekletom je ob preobratu, ko so pele slovenske pesmi, dejal, da ne bo nič z Jugoslavijo, da bo moral svoje otroke pošiljati v nemško šolo, da ne bodo taki norci kakor Slovenci. Sedaj je imel v Jugoslaviji že dva mesca dopusta radi bolezni, pa je vedno hodil po konjskih kupčijah in gotovo ni slabo zaslužil pri njih. — Na Veter- niku imamo za župana hudega štajercijanca. Price so na razpolago, da je imenoval fanta, ki je hotel iti k vojakom, osla. In kaj je Adrinek, ki to tudi ve, ukrenil proti župinu?! Pod gnilo Avstrijo pa je nekoč vojaka, ki je prišel s fronte, v Lisični k drevesu privezal, da je revež cele ure mrazt trepetal, on pa je v gostilni konjske kupčije skle- pal. — Toliko za danes. Če pa ne bo korenite spremembe v najkrajšem času, pa pridemo še z drugimi zadevami. Hrastnik. Dne 10. t. m. umrl je na Hrušici pri Brunku g. Jernej Gorenjc, bivši nameščenec (dacar) trboveljske užitninske zakupne družbe. Hrastniška narodna društva izgubila so z njim svojo najboljšo moč, Sokolu in možki D CM podružnici bil je blagajnik, Čitalnici, Gasilnemu društvu in tamburaškemu zboru pa vnet odbornikj Jekleno narodno naprednega- značaja je toliko hrepenel po osvoboditvi Jugoslavije, komaj pa jo je dočakal, ga je ugrabila smrt — žrtev avstrij- skega militarizma. Dasi je bil bolehen, so ga kot zavednega narodnjaka poklicali k vojakom in gn. utaknili v delavnice v Steyru. Tarn se ga je lotila jetika in še pred dvema mescema nam je pisal : »bojim se tako zelo, da bi moral ostati v nem- ški zemlji«. Sorodniki so ga pripeljali v domači kra in tarn sedaj počiva. Dragi Gorenjc, hvaležen spomin ti bodo ohranili hrastniški Slovenci, saj te bodo pogrešali bolj kot kateregakoli ! Iz Hrastnika. 30. prosinca so razkrili pri Sv. Jurju nad Hrastnikom trojni roparski umor. Umorjene so namreč našli posestnika Ivana Maleka p. d. Golouha, njegovo ženo Terezo in služkinjo I. Zdovc. Zločin je moral biti izvršen že nekaj dni poprej, ker je imel gospodar poleg strela v glavo več vbodljajev z nožem, žena nje- gova in dekla ste bili zaklani z nožem. Zločinci, kojih je moralo biti več, so odnesli več tisoč krön denarja in mnogo živil. Sledu Še nimajo nobenega. — Pretečeni teden so neznani storilci izropali med Zidanim mostom in Hrastnikom poštni železniški voz. Tudi tem zločincem se niso na sledu. Ali se vlada ne more odločiti za uvedbo prekega sodo? Iz Hrastnika. Hrastniški Sokol je priredil v nedeljo, dne 9. tm., v dvoranikonzumnegad.ru- štva v Hrastniku gledališko predstavo tridejanko »V Ljubljano jo dajmo«. Prostori so se napolnili, igralo se je dobro, in gmoten uspeh bo gotovo lep, znak, da ima pomlajeni Sokol mnogo prija- jateljev. Le krepko naprej! Iz Hrastnika. Odkar je aprovizacijski odsek Narodnega odbora v Hrastniku prenehal s svojim delovanjem, je zlasti preskrba z mesom vedno slabša in mnogo nas je, ki po cele tedne ne vi- dimo mesa. Prosimo g. gerenta, na, bi posredoval, da se bo mogla preskrba z mesom zopet redno vršiti. Iz Hrastnika. Slišijo se pritožbe, da se od poštne oddaje Bauernheim »Nova doba« neredno dostavlja. Smo mnenja, da se to ne godi z na- menom in da se sploh ne bo več zgodilo. Iz Savlniske doüne. Trg Mozirje je eden najlepših trgov v gornji Savinjski dolini. Še lepši pa bi bil, ko bi v njem nič več ne dišalo po nem- ščini. Gotovo ni na mestu, da so še v trgu dvo- jezični napisi, v enem slučaju celo nemški na prvem mestu. Saj vendar ni več komisarja Michla tamkej. Iz Griž. Pri nas so varnostne razmere zelo žalostne. Nekateri delavci iz Zabukovce, na čelu jim bivši avstrijski četovodja, so skrajno surovi in nasilni. Po noči hodijo okrog ter nadlegujejo ljudi. Zadnjo nedeljo v januarju so gostilničarja Juraka, ker jim ni hotel (ob preppvedanem času!) dati pijače, pretepli tako, da so ga skoro ubili. Mož še danes leži. Podobni slučaji se ponavljajo. Strafe nimamo, orožniki so v oddaljenem Šent- pavlu. Orožniška postaja tukaj je nujno potrebna. Naj bi ta klic zadostoval, — Kmetje. Ljubljana. Tudi med Slovenci se še najdejo ljudje, ki zagovarjajo polic. ravnatelja Künigla. Kak poštenjak je bil, kaže sledeči slučaj: Neki nared- nik pri soški armadi je pisal upravi »Slov. Naroda«, naj mu piše na pasici narednik in ne Feldwebel. Künigl ni imel nujnejšega dela, nego da je to poročal poveljstvu soške armade z denuncijacijo da je mož menda »slovensko-narodnega mišljenja in da mu menda nemSko poznamenovanje šarže ni simpatično«. — Da je vojaška oblast odsihdob imela dotičnega narednika »na piki«, je jasno. RAZNE VESTI. Obletnica umora habsburškega princa. Te dni je minulo trideset let, odkar je bil umor- jen prestolonaslednik Rudolf, edini sin Franca Štev. 13 »NOVA D 0 B A« Stran 5. Jožefa I. Le malo avstrijskih podanikov je vedelo za pravi vzrok tragične smrti habsburškega princa. V inozemstvu pa so izšle cele knjige o njegovi smrti, zlasti še v Itaiiji. Resnica, katero so pri- krivali ljudstvu, je namreč ta: Rudolf je imel ljubavno razmerje z gdč. Večero, ki je bila pa zaročena. Njen zaročenec je \z maščevanja s šampanjsko steklenico tako močno udaril Rudolfa po glavi, da je prebil kosti in razmesaril del glave. To se je zgodilo v lovskem gradu Maier- lingu. Seveda ni smel nihče zvedeti o tem umoru. Zato je ležal Rudolf na mrtvaškem odru tako visoko, da ljudje nigo mogli opaziti nobene rane, ki so bile skrbno z voskom prevlečene. Rudolfov zakon s Stefanijo je bil »nesrečen«, ker je imel vedno polno drugih žensk, s katerimi se je pri- pravljal na vladarski posel. 40 milijard na morskem dnu. Francoski list »Le Matin« je priobčil statistiko o ladjah, po- topljenih za časa vojne. Na podlagi teh številk je bilo potopljenih najmanj 15 milijonov ton v vred- nosti 40 milijard frankov. Angleška je prva mi- slila na to, da vsaj del potopljenega blaga dvigne in spravi — kar je še porabnega — v promet. In res je pričela to delo z občudovanja vrednimi tehničnimi sredstvi. Dozdaj |e dvignjenih iz mor- skih globin že 450 ladij v vrednosti prilično */4 milijarde frankov. Tako bo moderna tehnika re- šila zopet vsaj del tistega, kar je moderna tehnika hotela uničiti. Z aeroplanom krog sveta hoče poleteti znameniti francoski zrakoplovec, zmagovalec v zrakoplovni tekmi Pariz—Madrid, Jules Vedrine. Sluga — milijonar. Will Parker, do ne- davna imetnik največjega angleškega filmskega podjetja, priobčuje v listu »Tit-Bits« zanimive do- godke svojega romantičnega življenja. Bil je pr- votno sluga v odvetniški pisarni, prištedil si je kot tak 2400 K. Kot amater-fotograf se je končno povzpel do »filmskega kralja« na Angleškem in si pridobil velikansko milijonsko premoženje. OBBT, TRGOVINA IN NAR0DN0 GOSPODARSTVO. Na ustanovni občni zbor kmetijske po- družnice v Celju še enkrat opozarjamo. Vrši se v nedeljo dne 16. svečana t. l. ob 9. uri predp. v rr.ali dvorani Narodnega doma v Celju z dnev- nim redom: 1. predavanje Dr. A. Božiča o kme- tijski stanovski organizaciji, 2. predavanje M. Levstika o kmetijski šolski izobrazbi, 3. spre- jemanje članov,. 4. volitve v podružnično vod- stvo, 5. razni predlogi in nasveti. — Podružnica bo obsegala občine : Celje, Celje-Okolica, Šmar- tno v rož. dol., Teharje in Svetina. — Posestniki in kmetje iz teh občin se naj udeležijo občnega zbora polnoštevilno. Z ustanovitvijo celjske podružnice bo sta- novska kmetijska organizacija v celjskem okraju toliko popolna, da lahko mislimo na ustanovitev okrajne zveze kmetijskih podružnic za celi celjski okraj. V ta namen borrio v kratkem povabili vse podružnice celjskega okraja k skupnemu posve- tovanju. Na velik trgovski in obrtni shod Y Mariboru (16. tm. ob 2. uri pop. v Nar. domu) še enkrat opozarjamo vse trgovce in obrtnike Širom slovenske Štajerske. Kmetijski tečaji za invalide. V splošno- kmetijski tečaj na kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. na Štajerskem se sprejme še 8 invali- dov iz Štajerske. Ta tečaj ima pomen zlasti za tiste, ki hočejo prevzeti kmetije, pa imajo o kmetijstvu že z doma izvestne pojme. Stroške zanje plača komisija za preskrbo vračajočih se vojn'ikov. Prijaviti se je treba najpozneje do dne 20. t. m. pri ravnateljstvu kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. žel. Pismenim prijavam naj prosilci Pnlože nastopne izkaze: o invalidnosti kot bivši voiaki m o sedanjem zdravstvenem stanju, o premoženlskih in družinskih razmerah, o domo- vinski pnstojnosti, 0 poklicu pred vojno in o splošm .zobrazbi. V vinicarski in sadjarski tecaj, ki se pnCne 5e ta mesec na kmetijski Soli na Grmu pr. Noven mestU> se sprejme še 7 invali- dov, ki ima]o zdrave oči in ™i • _i . ' . ' . OC1 ln roke m znajo dobro brat, in pisati. Teča, bo trajal do jeseni. Prijave naj se pošiljaio ravnateljstvu kmetijske sole na Grmu pri Novem mestu. Stroške za obiskovalce teh tečajev plača komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov. Obiskovalci dobe 1 K priboljSka na dan. Župni in občinski uradi, kmetijske podruž- n>ce in zadruge naj invalide opozore na te tečaje Poslovanje v slov. trgovinah. Slovensko rK- društvo v Ceiju opozarja vse slovensko rgovstvo in razna podjetništva, kjer se vedno v°di knjigovodstvo in drugo notranje poslo- Je v neslovenskem jeziku, da isto takoj nado- es 'jo s popolno slovenščino. Žalostno je sploh, da še danes na kaj tacega moramo opozarjati, ker raba neslovenskega jezika v notranjem po- slovanju je veliko škodovala našemu trg. nara- ščaju, in tudi na slovensko občinstvo to slabo upliva, od katerega se vedno zahteva, naj poseča samo narodne trgovine. PriČakujemo, da bode ta opomin zados'toval . ter ne bode treba kakšnih drugih ukrepov. Novi kolki in novi železniški vozni listki so se vsled naredbe poverjeništva za finance z dne 14. prosinca 1919 štv. 290 začeli izdajati s 15. prosincem 1919. Za obmejne sodne kraje štajerske in koroške so se v svrho, da se prepreči uvoz starih kolkov iz Nemške Avstrije, določili glede veljave in zamenjave starih kolkov sledeči termini: Stari kolki izdaje 1910 se popol- noma razveljavijo z dnem 15. svečana 1919; prodajalci kolkov kakor tudi privatne stranke lehko zamenjajo stare kolke proti novim brez- plačno v času od 15. svečana do vštetega 28. svečana 1918. Od dne 28. svečana 1919 dalje je glede razveljavljenih kolkov izključena vsaka zamenjava ali povrnitev. Za druge okraje in glede voznih listkov veljajo termini označeni v zgoraj navedeni naredbi poverjeništva za finance (Uradni list). Izvoz živil in gospodinjskih potrebščin iz Jugoslavije je še vedno strogo prepovedan. Blago. ki se ga skuša izvažati brez dovoljenja, se zapleni in zapade brez odškodnine v korist države. V posebnega ozira vrednih sluČajih smeio pristojna okrajna glavarstva dovoljevati izvoz manjših množin. Prošnje je vlagati pri pristojnih okrajnih glavarstvih, (v Mariboru pri mestnemu magistratu) in ne pri prehranilnem komisarijatu v Mariboru, ker ta več ne obstoja. Ozira se le na uteme- ljene pismene prošnje, kterim je priložen pisem- ski ovitek z natančnim naslovom in znamke za odgovor ter potrdilom občinskega urada, da so podatki resnični. V pro^mi je natanko navesti, kaka živila in koliko naj se dovoli, od kod so ta živila, in za koga se namenjena. Shod živinorejcev se vrši 27. t. m. v Št. Jurju ob j. ž. Več prihodnjičl Goznonadzorovalne postaje na Štajerskem so odslej sledeče urejene: postaja Radmirje (za sod. okraj Gornjigrad); Celje Csod. okr. Celje, Laški trg, Vransko); Konjice (sod. okr. Konjice in Šmarje); Krško II (pol. okraj brežiški); Ma- ribor (pol. okraj Maribor); Ptuj (pol. okr. Ptuj, Ljutomer in del Radgone). Bankovce žigosati nameravajo tudi Čehi. V Nemški Avstriji so zaradi tega v velikem strahu. FlnanČno stanje Rusije je skrajno žalostno. V prvi polovici I. 1918 je imela 17, v drugi pa že blizu 30 milijard desicita. Novo štetje vse živine na slovenskem ozem- lju izvede prehranjevalni urad dogovorno s pover- jeništvom za kmetijstvo po stanju z dne 28. tm. Višja obrtna sola v Ljubljani bo odslej podrejena oddelku za uk in bogočastje deželne vlade v Ljubljani. Priredba občne pridobnine za 1.1918. Priredba pridobnine je bila v smislu avstrijskega zakona o osebnih davkih zamišljena tako, da se porazdeli zakonito določena celokupna svota (»glavna svota«) najprej na davčne družbe, ti delni zneski, takozvani družbeni kontingenti, pa potom individualne priredbe na davkoplačevalce. Zvišanje »glavne svote« je bivše avstr. fin. mini- sterstvo tako dolgo odlagalo, da ga je prehitel preobrat. Naša vlada se je iz mnogih razlogov odločila za to, da za 1. 1918 opusti kontingentacijo. S tem odpade obroč, ki veže ves mehanizem priredbe. Sklenilo se je torej, priredbo za 1 1917 kolikor mogoče obdržati tudi za 1. 1918. Vsled tega je predpisati pridobnino vobče s tistim zneskom kakor za 1.1917. Ker se je pa odmera za to leto izvršila z ozirom na obratne razmere 1. 1916 in ta podstava v posameznih slučajih ne bo veČ odgovarjala zahtevam pravične in enakomerne porazdelitve davka, dovoljuje na- redba, da se izjemoma na predlog davkoplače- valcev, ali pa, ako davčno oblastvo spozna to za potrebno, uvede nova priredba, ki bodijo za njo merodajne obratne razmere za I. 1917. Davko- placevalci, ki se žele poslužiti te možnosti, morajo pa predložiti predpisano pridobninsko izjavo in sicer najpozneje do 15 tm., sicer njih predloga ni treba več uvaževati. Za vse druge odpade za I. 1918 pridobninska izjava in priredbeno posto- panje sploh, izvzemši ako je davčno oblastvo to izrecno odredilo. Književnost. Skrb za dojenčke. Pravkar je izšla v za- ložbi Tiskovne zadruge času jako primerna bro- §ura dr. Bogdana Derča: »DojenČek, njega ne- govanje in prehrana«. Kn'izica je pisana prak- tično kot navodilo za vzgojo in prehrano do- jenčka. Pisatelj razpravlja v njej o razvitku otroka, o ravnanju z novorojenčkom, hranitvi dojenčka, hrani doječe matere, o dojkah, o umetni hranitvi, o hranjenju s kravjim mlekom, o mešanem hra- njenju ter o boleznih dojenčkov. Knjižico je spi- sal ljubljanski zdravnik strokovnjak za otroške bolezni, ki z vso vnemo zastopa mnenje, da mora vsaka mati sama dojiti svojega otroka. Svetovna vojna nam je pobrala natisoče mladeničev in mož, pomanjkanje pa pomorilo mnogo mladine in sta- rejših ljudi. Prebivalstvo Jugoslavije se je na ta način zelo zmanjšalo. Zato moramo skrbeti sedaj tembolj za svoj naraščaj, gledati na to, da kolikor mogoče znižamo umrljivost dojenčkov in skrbimo za njihovo zdravje in uspevanje. Iz teh vzrokov kniižico prav toplo priporočamo vsem materam, zlasti pa mladim, ki so tozadevnega poduka zelo željne. Knjižica velja 3 K, s poštnino 3 K 30 v. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. IV. zvezek. Last in založba »Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta« v Ljubljani. Cena K 4'50. E. Gangl je star znanec naše mladine. V priču- jočem zvezku je nanizal 8 lepih pripovednih spi- sov. Vsi, ki hočejo mladini dati dobro čtivo v roke, naj knjiŽico naroče. »Ljubljanski Zvon«. Tega odličnega me- sečnika za književnost in prosveto je izSla prav- kar 1. štev. letošnjega letnika z bogato vsebino. Letna naročnina znaša 30 K. Naroča se pri »Ti- skovni zadrugi« v Ljubljani. Valentin Vodnik. Zbirka iz njegovih knji- ževnih del. Priredil dr. Ivan Pregelj. Ob stoletnici smrti našega prvega slovenskega pesnika je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani zbirko naj- lepših Vodnikovih pesmi ter drugih spisov. Cena brošuri je K 150. S. M. Lidv. Purgaj: Gospodinjstvo. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi, ki obsega blizu 300 strani, je 12 K. Izvan- redno živahno pisana knjiga o vseh vprašanjih, tičočih se gosppdinjstva: o lastnostih dobre go- spodinje, obleki, stanovanju, razsvetljavi, kurjavi in kurivu, hrani, mlekarstvu, vrtnarstvu, perutni- narstvu, domačem knjigovodstvu, vzgoji v dorrjači hiši, o ravnanju s posli, ter o raznih zdravstvenih vprašanjih. Slovenske gospodinje naj bi segale po knjigi. Zadnja poročila Blagovni promet na Južni železnici se ustavl Dunaj, 14. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Radi velikega pomanjkanja premoga se ponovno ustavi blagovni promet na progi južne železnice Dunaj—Ernovž in sicer tudi za izvozne in prevozne pošiljatve. Madžarsko-nemški izgredi v Požunu. Požun, 14. febr. (Lj. k. u.) ČeškosIovaSki tisk. urad poroča: kakor se je uradno dognalo, je bilo pri predvčerajšnjih izgredih Madžarov in Nemcev usmrčenih 6 oseb in 19 ranjenih. Od Čehoslovakov je polkovnik Bareka in 6 vojakov lahko ranjenih. Dosežen sporazum med Grško in Italijo. — Italija se ne odreče Reki. Pariz, 14. febr. (Lj. k. u.) Glasom češko- slovaškega tisk. urada poroča Reuter, da je v spornih vprašanjih med Italijo in Grško v zadnjih konferencah med Venizelosom in Orlandom prišlo do soglasja tako glede Male Azije kakor glede Adrije. Italija se hoče odreči nekaterim pravicam, katere izvaja iz dogovora iz 1. 1915, ako dobi zato kompenzacije. Sporazuma med Italijo in ju- goslovansko državo sedaj še ni pričakovati. Glavna ovira je, da se Italija noče odreči Reki. Preiskava v stanovanju ruskega boljševiškega agitatorja Radeka, Berolin, 14. febr. (Lj. k. u.) Češkoslov. tisk. urad poroča: Zasebno stanovanje ruskega boljše- viškega agitatorja Radeka, ki so ga te dni zaprli, je bilo 12. tm. uradno zapečateno. Dognalo se je iz konfisciranih listin, da je pripravljal za mesec marec velik špartakovski puč v Berlinu in vsej Nemčiji. V istem času bi naj vdrle ruske boljše- viške Čete v Nemčijo. Radek sam je vodil priprave. Nemško-avstrijski finančni minister dr. Steln- wender o žigosanju bankovcev. Dunaj, 14. febr. (Lj. k. u.) Državni tajnik za finance dr. Steinwender je 12. tm. sprejel za- • stopnike dunajskih listov, katerim je izjavil sta- lišče nemško-avstrijske vlade glede žigosanja bankovcev. Dejal je, da ima NemSka Avstrija popolnoma druge interese kakor Čehi in Jugo- slovani pri žigosanju. NemŠki Avstriji se gre za to, da ne zadržuje imejiteljev vojnih posojil pri izvrševanju njihovih pravic. Stnui 6. »NOVA J) ü B A* Štev. 13 HiSa in zemljišče se po ceni proda. Arclin št. 40. Hiša je nova, na lepem kraju in zemljišče prve vrste. 7 parov moških četrljev, nekoliko obrabljenili, se proda. Naslov v upravništvu „Nove Dobe". Pozor! Vljudno naznanjam slav. občinstvu okolice Celja, da začnem delati olje; kdor bi imel malenkost, se mu /amenja ; prge ali zdrob se dobi nazaj. Ker sem v tem delu dobro izurjen, se priporočam za obilen obisk. Ferd, Slana, v Košnici 17, Celje. •----------------------------------------------------1-------------------------------------------------------------- Za kompletno spalno sobo in kuhinjo se proda poliištvo radi selitve. Na ogled dnevno od 2. ure pop. v Spodnji Hudinji St. 23. Zakonska dvoiica brez otrok išče eno ali dveoprem- ljeni sobi z uporabo kuhinje. Naslov v upravništvu lista. Malo poscstv se vzame v najem na Spod. Štajer. Naslov v upravništvu. Išče se mebl. soba z 2 posteljema in s pripravno kuhinjo v Gaberju ali v mestu takoj. Toroš Viljem, Di- jaški dom. Kupi ae konj, najmanj 16 pesti visok, za lahko in srednje težko vožnjo sposoben. Naslov v upravniStvu. Kupi se par srednje težkih konj. Naslov v upr. lista. Na prodaj so različne obleke za gospode in gospice in perilo za novorojenčke v Rotovški ulici St. 5 II. nadstr. na hodišču prva vrata. Zimski površnik, salonska obleka s telovnikom, par finill ženskih čevljev št. 37 in nove drsalke na prodaj. Špitalska ulica 13, I. nadstr. Kupi se dobro obstoječ glasovir ali pianino, proda se Harmonika. Poizve se v gostilni Zöchling Gaberje 41. Gostilna se vzame v najem v mestu ali v okolici. Ponudbe na upravništvo. Učitelj za srbohrvaščino se išče. Prosi se obrniti na upravo lista. Njive v pušči se dajo za tri leta brezplačno v najem. Vpraša se na posestvu Gorica ali v trgovini R, Stermecki v Celju. Babica Marija Baumgartner, Celje, Gosp. ul. 25 se priporoča, na podlagi dolgoletne prakse. cenjenim damam v skrbno ravnanje in oskrbovanje, na domu in iz hiše. Želirn kupiti ali vzeti v najem dobro idoč mlin z nekaj zemljiščem, najraje na Sp. Štajerskem. Ponudbe pismeno: F. S. v Košnici 17, Celje. GospOdična, absolventka trgovske sole želi vstopiti kot začetnica v pisarniško službo. Naslov v upravništvu. Karbidne svetilke s klobukom ali brez klobuka, najboljše vrste, kakor tudi karbid, priporoča tvrdka Konrad Potzner, kleparstvo, Celje, vrtna ul. 16. Nadomestilo za petrolej so karbidne svetilke, katere se dobijo po zelo nizki ceni pri A. Jošt-a na- sledniku Franjo Dolzan, Graška ulica nasproti hotela »Beli vol« v Celju. Učenec (pikolo) slovenskega in nemškega jezika zmo- 2en, se takoj sprejme v kavarni „Central" v Celju. Proda se motorno kolo »Puch«, 2'/: konjskih sil. Vpraša se: Gostilna Ložner, Trnovlje 82. Ako rabite vrtna ali poljska semena, pišite po cenovnik. Trgovina s semeni Sever & komp., Ljubljana. Učitelj za italijanSčino in citre se išče.— Poizve, se v upravništvu. Obvestilo. Prodata se 2 voza, eden pokrit, drugi me- sarski voz in nekaj desk. Poizve se pri.gostilničarju v Narodnem domu. Mlad policijski pes se nujno rabi. Ponudbe na upravništvo »Nove Dobe«. Uradnica išče sobo in hrano s 1. marcem. Cenjene ponudbe na upravništvo pod „Uradnica" z navedbo cene. KINO GABERIE Sobota 15. februarja Spinole zadnji obraz Fantastična tragedija v petih dejanjih. V glavni vlogi MARIJA CARMI. Nedelja 16., pondeljek 17. februarja Obljubljena dežela Drama v štirih dejanjih. V glavni vlogi FRANCESKA BERTINI. Torek 18., sreda 19., četrtek 20. februarja Prokletstvo zlata Fantastična slika v petih dejanjih V glavni vlogi BERND ALDOR. Kupujte semena le pri tvrdki Ivan Ravnibop - Celje V zalogi so vsa deteljna, domača in lucerna, travna, pesna sladkorna in prava Mamut semena, kakor tudi zeliščna in cvetlična, vsa preiskana od kme- tijske družbe v Ljubljani. Kraljeva državna policija v Celju. Št. 1038/1. Razglas. I/, varstvenih ozirov' se zaukaže, da morajo biti vsa hišna vrata tnesta Celja od 9. ure zvečer do 6. ure zjutraj s ključem zaprta. Tozadevni prestopki.se bodo policijskim po- tom najstrožje kaznovali. Voditelj: Logar fn. p. Vabilo k obcnemu zboru Hranilnice in posojilnice v St. Pavlu pri Freboldn kateri se vrši v nedeljo, dne 23. februarja 1919 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Po- ročilo nadzorstva. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6*. Slučajnosti. Št. Pavel pri Preboldu dne 13. febr. 1919. HRANILNICA IN P0S0JILN1CA V ST. PAVLU PRI PREBOLDU registroyana zadruga z neomejeno zavezo. Koncipijent s substitucijsko pravico, ki je že 2 leti saino- stojno vodil odvetniško pisarno, išče s 1. majem mesta. Ponudbe s pogoji pod »Marljivi delavec« na upravništvo tega lista. Kdor ima umetne zobe naj jih pošlje priporočeno specialistu PRANK, Gradec, Tumelplatz 5. Plača se 1 K do 1 K 50 v za eden zob. Po sprejernu zob se pošlje takoj denar, poštni stroški bodo posebej povrnjeni. Steklenice za vkuhanje sadja (500—600 po 5 I) se prodajo zelo ugodno pri družbi za promet s petrolejem v Celju, Krožna c. 4. Mvoijiifl Irio. V nedeljo, dne 16. febr. ob I. uri pop. se bode prodalo pohištvo za dve kompletni sobi in kuhinjo, potem moderen likalnik in pralni stroj. Gaberje St. 102, 2. nadstropje 9 v hiši g. Gologranca. Gostilna „BRANIBOR" priporoča cenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča ' A. Robek. ftHo ni Hrtnc tedaj se lahko krma tudi z drugi mi sredstvi nadomesti. Da krmo živina, kokoši. pure, goske lažje prebavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvori- tev jajc in mleka boljša. se primeSa krmi enkrat na teden ena pest MASTIN-A. 5 zavitkov Mastin-a zado- stuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mesecev. Mastin je dobil največje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospo- darjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekarnar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 15 kron, poštnine prosto na: Le- karno Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko,- katera z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta. RESTAVRACIJA NARODNI DOM priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo vsaki čas in najboljša domača vina. Lastna mesarija. Restavrater Fl*ai1C PdlfliliCa Najsfarejša in edina sioir. pekarna v Celju Franc E. VosnakffiÜ! v lastni hiši Graška cesta št. 14 se priporoča cenj. občinstvu. Prodaja se tudi keks in sladkorčki. J. G. REPIČ stavbeno in pohištveno mizarstvo s sirojnini obratom na POLZELI se priporoča v naročbo. Zaloga pohižtva in -- mrtvaških krst -- Sprejme se več mizarskih pomočnikov in dva uČenca. - Hrana in stanovanje v hiši. Sedlarska in tapetarska delavnica jtfan Strclcc VvlJ%^ Samostanska ul. 16. Rarol Loibner. Celje priporoca špecerijsho blogo ter usahourstne barue za oblehe, s hoterimi si Iflhlio usahdo barua vsahovrstno bla- go som. U{g{ podgane, stenice in 171.1 id If ščurKi ter ves tnrčes mora poginiti, če se vporabljajo nioja preizkušeno naj- boljša in povsod hvaljena sredstva. kakor: Za poljske miši 5 K, za podgane in miši 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za stenice2 K, posebno močna tinktura za stenice 5 K, uničevalec moljev 2 K, prašek proti mrčesom 2 in 4 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K, mazilo za uši pri živini 2 K, prašek za uši v obleki in perilu 2 K, tinktura za bolhe pri pseh K 1 50, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. — Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Junker, Zagreb 37, PelrinjsKa ulica 3. Zouou za oglašeuanje ]. BLOCKNER, ZAEREB, lurjevsha ulita it. 31. prevzema oglase za vse jugoslovanske in in.ozemske časopise kakor tudi koledarje. Ceniki na zahtevo brezplačno. Telefon 21-65 Želim Kupiti Kavarno, z vsem modernim konfortom, trgovino v lepo zidani liiši aii lepo pOSestVO, v mestu ali bli/ini mesta. Ponudbe prosim direktno na moj naslov Adam Kinclj veletrgovec, Št. Jur ob j. žel, Štev. 13 »NOVA D 0 B A« Stran 7. Karol Vanlč» Celie «Rotovška ulica ši.15 Zaloga tu-in inozemskega manufakturnega blaga ::: FRAN STRUP GELJE Zaloga stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev In raznovrstnih šip Prevzetje steklarskili del Graška cesta Graška cesta RAZGLAS. O 5 5. februarja rfo 15. marca 1919 je odvzeti pri mestni bBagajni znamke za pasji davek proti vplačilu 30 K. Mestni maalstrat celiski dne 30. prosinca 191^ Vladni komisar: Dr. Lukan. Priporočam karbidne svetilke, karbid, vsakovrstne vžigalnike itd. Kladnik Marija trg. sivalnih strojev in koles Celje. Graška cesta 33. GOSTILNO ( ,pll liUlrllWvlll sem prevzel ter si dovoljujetn cenj. občinslvu vljudno naznanjati, da imam vedno na razpolago gorka in mrzla jedila ter točim samo pristno kap- ljico, bizeljski lastni pridelek. Proseč za obilen obisk se priporoča sseasssses IVAN UREK. ČEVLJARSKA DELAVNICA Rudolf Zontič Bolniška (Špitalska) ulica štev 2. (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. Prememba firme. SÄ jemalcem prija/.no na znanje, da do danes pod naslovom Anton Baumgartncr, Celje, Gosposka ulica 25 obstojcča trgovina s pohištvom in zaloga rakcv, zana- prej zopet pod mojim lastnim imenom in račun dalje peijam. Plačila je poslati, ker sicer neveljavna, le meni astnoročno. Prosim, da mi dpsedaj žc skozi dolgo let J,.S° zaupanje tudi zanaprej ohranite ter se hočem r,"iiir n i a- ČIIrinaJboIje zadovoljim vsem žcljam mojih «-uijui,h odjemalcev. - Za nmoga naročila se priporoCa ™arija Baumgartner trgovma s pohištvom in zaloga rakev Celje, Gosposiia ulica 25. stavbeni in umetni hljučanni^ar se pnporoča v naročilo vsakovrstnih ključavničar- skih del, kakor: železna vrata, ograje, okna, stop- niCe, verande, balkone, štedilnike,. vodovode. — °Pravi]a poldjedelskih strojev, avtomobilov itd. Celje.FojshaulkaštEV.Iif St. 846. Razglas. lugoslovanslia tovarna za milo v Spod. ŠišSii ima večjo zalogo milnega blasa. To blago se bo oddajalo poslej franko tovarna po naslednjih temeljnih, oziroma nadrobnih cenah: 20 °/0 pralno niilo v kosih po 100 g, komad po K —"40 30% » f> J> ^ 100 g, » » » —"50 30% » * * " 2()0 S, » J> » 1 20 38-40% toiletno » » » 100 g, » » » 2 50 66% milo za britje » » 50 g, » » » 2'— 10% milni prašek...........l ZabuKoVca dne 7. svečana 1919. KNJIGARNA ÜMKTNINB MÜZIKALI.JE Goricar .& Leskovšek, Celje GßASKA CESTA ŠT. 7 m ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2 Največja zaloga papirja, pisalnih in risalnih po- trebščin. ^sž Zaloga tiskoviii, šolsskih zvczkov itd. Stran 8. »N OVA DOB A« Štev. 13 PodruMca Ljubljanske kreditne banke v Celju Üelniöka glavnica 15,000.000 kron. - CENTRALA V LJUBLJANI - Poslovalnica avstrijske razredne loterije. Rezervni fondi nad 4,000.000 kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Mariboru. Sprejema vloge na knjižicein tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Kupuje n prodaje vse vrste vredncstnih papirjev, financira vsako vrstftie dobave in dovoijuje aprovizacijske kredite. Špecerijsko in kolonijalno blago, suhe in oljnate barve, barve za obleko in laki se dobivajo pri tvrdki ]. Dečho, Ccljc s: nasproti Narodnega do ma ea FRANC KOLENC CEL JE, NAR DOM Vsakovrstna domača, kakor deteljna.iucerna, Mamut (Runkel) ter vse vrste zeliščna in cvetlična semena so v zalogi. Vinlf o KuHoVcc sUVbno podjctjc in trgotitia z Usom saVa stcV.22 pri C^lju fTIaks Zabukošek modniatelije s*L>\\n Krožna cesta za gospode V-dlt- šleu. 1 Dojaške in uradniške uniforme po meri u najkrajšem času. Karl Mars urar Gosposka ulica štev. 6 sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. KaVarna in gostilna Gozdna restauracija bozopet odprta od 2. svečana 1.1. naprej. Krasen izlet v zimi in poletju; priporoča svoja vedno na razpolago stojcča topla in mrzla jedila poleg dobre vinske kapljice, kakor tudi neopojne pijače. Za obilen obisk se pSpÄ VcH05la\la Florjancic, gosUlnicarHa. Pek arija v prometnem, industrijskem kraju se kupi ali pa vzame v najem. Ponudbe pod »Pekarija« na uredništvo »Nove Dobe« Hotel ¦ restawracija ¦ Balkan priporoča dobro kuhinjo in izvrstna vina ter ima dnevno pivo v stekle- nicah. Na razpolago je klubova soba. Kosilo za abonirane. flDTon Kocpnn Stara jugoslouanska trgo- 5 uina mešanega blaga 8 Glauni trg L vli J V- Qlauni trg Stiskanje olja Lastnik »Ravterjevega mlina« v Mislinji naznanja, da preša n]je s hidravličnim pritiskom vsaki dan razen nedelje. Na olje se lahko takoj počaka. Za dobro izvršbo jamči in za Stevilen obisk se priporoča I. Jaš. Staubena in galanterijsha hleparsho obrt A. Josta nam. Franjo Dolžan Celje, Graska c. 8 (nasproti „belega vola(l) Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Po- strežba točna in solidna. — Sprejme se učenec. lfeletrgovina in razpošiljalnn R. Stermechi, Celje priporoča popolnoma sortirano zalogo manu- fakturnega blaga za ženske in moške obleke, razne konfekcije, čevlje, modnega, kratkega in galanterijskega blaga, ter pošlje na željo vsakemu cenike in vzorce zastonj. Odvetnik Dr. Vek oslav Kukovcc je odprl svojo pisarno v Celju v lastni hiši v Šolski ulici št. 21 (prej slovenska gitnnazi|a) Krcdirnainsiffu- linrfni Dnin Celje s Rosovška bena zodrniia liUallli UUIII nlica štev.13 sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po J od sto, daje osebni in stavbeni kredit pod ugodniini pogoji. Trgovina vsakovrstnih čevljev Stefan St rašek Celje, Kovaška ulica štev. 3