postnim pman« v gotovini Leto LIV. V llubllanl, » nedeljo dne 14. februarja 1926 i Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska lzdn)a celoletno v Jugoslaviji SO Din, za inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Političen list sza slovenski narod Radič in Palic morata izglasovati proračun. RADIČ JE DOBIL UKAZ MOLČEČNOSTI. - PAŠIČ PROPADEL S SVOJIM PREDLO-GOM ZA NOVE NASILNE VOLITVE. - KRIZA LATENTNA. UrcdnISIvo le v Kopitarjevi ulici št. «|fl/ Rokoplsl se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprejemajo * Uredništva telefon štev. SO, npravništva štev. 328 Izstreznimo se! Te dni se je ob priliki nekega samoumora veliko govorilo o krizi naše mladine. Navajali so se za življensko desorientiranost naše mladine najrazličnejši vzroki, predvsem socialni, ni se pa šlo stvari do dna. Naša mladina trpi kakor vsa naša družba sploh na pomanjkanju trdnih moralnih načel, ki se ne smejo kršiti, ue da bi se otrovali viri življenja. Pomanjkanje vsakega čuta za moralne principe, ki držijo skupaj človeško družbo, je, če se mladina zbira v organizacije, ki izvršujejo samosodstvo nad državljani dragega političnega ali socialnega mišljenja ali pa nad tujerodci. Surovo nasilje se mladim ljudem prikazuje kot junaštvo, sovraštvo in maščevanje kot »nacionalna« čednost. Prelivanje krvi se proslavlja kot višek patriotizma, sovražniku pognati krogljo v glavo pomeni državotvorno dejanje prve vrste. Nič, kar veže posamezno narode zemlje, kar mora biti skupni ideal vsem stanovom, kar mora spajati bogato in revno, se ne poudarja, pač pa, kar ločuje človeka od človka, stan od stanu, narod od naroda. Kakor da nismo nič drugega kakor višje razvite bestije. Ta oživljeni barbarizem pač ne da izvajati iz obstoječih socialnih razmer, marveč so narobe socialne razmere posledica takega moralnega propada. # Zdi se, kakor da vsa civilna družba, potem ko se je osvobodila »spon« cerkve, dela na upropaščanju svojega lastnega naraščaja. Krščanske, človečanske, socialne ideje so v laični vzgoji suino okrasek, se ne polagajo v srce, gredo mimo ušes; fant mora biti zelo inteligenten, globoke srčne izobrazbe z doma in velik iskatelj po naravi, da najde izven ofi-cijelne državne vzgoje pisateljev po svojem okusu, pobud in društev, ki mu dajo pravo duhovno smer, ga preko ozkih nacionalnih mej povedejo v oblast, kjer vlada kot vzor solidarnost človeštva, ga navdušijo za socialne ideje. Da je za vse to v prvi vrsti potrebno religiozno pojmovanje življenja kot svete, božanstvene naloge, ki ima namen stvarstvo povekovečiti, se razume samo po sebi, toda današnja civilna vzgoja je naravnost negacija vsega tega, je goli inaterializem, vsega svetega in večnega oropana posvetnost, nauk, kako vse izkoriščati, kako imeti od vsega dobiček, kako pridobivati, kopičiti in uživati, kako sočloveka izrabiti; in edina nedoslednost te vzgoje je še ta, da ome-jejuje egoizem posameznika po egoizmu »na-cije« ali »države«. Ni čuda, da ob tem mlada duša propada in mora propadati. Pride še moderni kino, šund-literatura in obožavanje gole telesnosti. Tu se mladina sistematično vadi v razvijanju nizkih nagonov, se naslaja ob ropih, krvavih razpletih, se uči hlepeti po rafiniranem razkošju, izgubi vsak misel za sveto, nežno, viteško,-razvija se prava romantika podlosti. Taka mladina je potem nesposobna za zdravo družinsko življenje, za skromnost, varčnost, zvestobo, sploh za vse sociaL čednosti. Tako vodi »spoznavanje življenja«, »ljubezen do življenja«, »razvijanje močnih življenskih nagonov«, kakor se to po nemarnem večkrat imenuje, do — uničevanja življenja, tujega in lastnega. Vse to je dosledno in nujno in drugače biti ne more. Ob tej priliki bi omenili plesno in vese-lično norost, ki se je polastila kakor kuga nase družbe. Saj se tu dejansko ne goji nobena »evritmika«, nobeno »izražanje lepe notranjosti«, nobeno »telesno razodevanje duševnega bogastva v ritmu kretenj«. Naša družba v današnjih razmerah žalibog ni več po tem ritmu ustvarjena. Za to ji manjka, religioznega pojmovanja življenja. Tu se zgolj zapravljajo i moralni zakladi duše i materijalno bogastvo naroda. Če že kdo ni dovzeten za razloge prve vrste, naj vsaj pomisli, kako se s tem brezumnim veseličenjem trati denar našega obubožanega in veduo bolj obubožajočega naroda! Koliko denarja se iz-meče s tem v žrelo našemu nenasitnemu državnemu fiskusu! če hoče finančni delegat opravičiti svoje navijanje davkov, ima jako lahko stališče, če opozori na brezumno zapravljanje, ki zbuja vsaj videz, da smo bogati, čeprav smo revni. Koliko napravljajo naši srednji stanovi, ki komaj zaslužijo aa pošteno življenje, dolgov za bleščeče cunje, ki pretr-pijo komaj eno, dve plesne noči. Kako se zapravlja zdravje, koliko se vnese gorja, moralnega in gmotnega, v družino I Kako bi se mogel po neumnem potrošeni denar koristnejšo uporabiti za naše reveže, za brezposelne, za reducirane »služitelje«, za invalide. Po še ti, ki nič nimajo, tratijo za veselice, b ile, maškerade in plese I Ali so že vsi naši si*« ob, vao aarnet? Koliko ie predavanj, ko- Belgrad, 13. febr. (Izv.) Stjepan Radič je danes odpotoval v Zagreb. Pred njegovim odhodom se je vršila seja vlade, na kateri so še vedno razpravljali o zadnjem Radičevem nastopu. Po seji so bili ministri zelo rezervirani in so izjavljali, da je zadeva zaenkrat likvidirana. Zdi se, da je to v principu resnično in da so zadevo začasno dali z dnevnega reda z ozirom na izredno težaven položaj v narodni skupščini. Vladna večina je vzela nase dolžnost, da sprejme proračun, ki se nahaja pred narodno skupščino. Zato bi bila lahko vsaka najmanjša kriza škodljiva, ker bi onemogočila pravilno sprejetje proračuna. Na to sprejetje polagajo merodajni krogi največjq, važnost. Zato bo mogel Stjepan Radič še nadalje ostati v vladi, da njegovi poslanci verno sprejmejo vsa ogromna bremena. Poleg tega je dobil Stjepan Radič od vlade natančna navo- dila, da ne sme, dokler traja proračunska razprava, iti na noben shod. Kakšne namene ima Pašič po sprejetju proračuna, je danes težko trditi. Gotovo je, da pri taki formulaciji ne bo moglo ostati, zato se pričakuje, da bo prišlo po sprejetju proračuna do temeljitih in nepričakovanih sprememb v notranji politiki. Na drugi strani je to tudi dokaz, da je Pašic s svojimi namerami propadel, da bi že sedaj šel na volitve, ker so odločilni činitelji odločno proti temu. Uvidevajo namreč, da nikakor ni v interesu države in ljudstva, da bi šli na volitve, ker so odločilni činitelji odločno proti temu. Uvidevajo namreč, da nikakor ni v interesu države in ljudstva, da bi šli na volitve pod takimi okolnostmi, kakor so bile lansko leto. Neglede na vse to pa je dejstvo, da vlada ostaja še nadalje v latentni krizi. 37. Posamezna številka 3 Din Cene oglasov 1 stolp. petlt-VTsta mali oglasi po 150 ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din D Pri veCiem g naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko In dneva po prazniku Uprava fe vKopItarjevI ul.št.6 - Cekovnt račun: Cfublfana štev. to.eso In I0.34Q xa Inserate, Sarafevošt. 7563, Zagreb št. 39.011. Praga In D lina/ št. 24.797 Radie že zopet skrbi m smeh. Belgrad, 13. febr. (Izv.) Danes je narodu? skupščina nadaljevala generalno debato o pro. računu. Seja se je pričela ob pol 10. Zani-manje za sejo je bilo majhno. Po prehodu na dnevni red je govoril zem-ljoradnik Vujič, ki je kritiziral finančno in prosvetno politiko sedanje vlade. Med njegovim govorom je prišlo do spopadov med njim in predsednikom radikalnega kluba Zivkovičem, V svojem govoru je Vujič napadel tudi razsipnost prosvetnega ministra. Vujičevi očitki so razburili prosvetnega ministra Radiča, ki je prosil za besedo. Trdil je, da je pri nas zelo majhna nepismenost. Potem pa je začel napadati tisk in braniti tiskovni zakon, ki da je najsvobodnejši na celem svetu. Njegov govor je izzval obilo smeha. Nato je dobil besedo poslanec Vujič, ki je odgovarjal Tadiču. Nato se je seja zaključila. Predsednik je sklical prihodnjo za v torek ob 9. dopoldne. Nadaljuje se generalna debata o proračunu. SPORI V RADIČEVEM KLUBU. Belgrad, 13. febr. (Izv.) Današnje »No« vosti« poročajo, da je Stjepan Radič zahteval, da mu dr. Ni kič stavi na razpolago svoj mandat. »Novosti« pravijo, da je Nikič to storil, ker Radičev klub z njegovim delovanjem ni zadovoljen. Uspeh raaše delegacije v Ameriki. Washington, 13. febr. (Izv.) Ker ameriška delegacija ni sprejela prvih predlogov naše države, je naša delegacija sestavila nov predlog za ureditev dolgov. Fin. minister Stojadinovič in drugi delegati so imeli doslej stalne razgovore s posameznimi člani ameriške delegacije in obrazložili podrobnosti našega predloga. Konference so potekale v lepem sporazumu in je veliko upanja, da bo naš predlog v celoti sprejet. Ni še določen dan, za prihodnjo skupno sejo obeh delegacij, ker zahtevajo amerikanski delegati še nekatera pojasnila. G. Mellon je izjavil, da ni nobene bojazni, da ne pride do sporazuma. NALOGA ČEHOSLOVAŠKE. London, 13. februarja. (Izv.) češki zunanji minister priobčuje v »Morning Post« članek, kjer pravi, da je glavna naloga Češkoslovaške, da v Srednji Evropi širi duha pomiri ji vosti. Ogrska se od svetovne vojne ni naučila ničesar in vodi dalje politiko po starih potih. NEMŠKO-RUSKE POGODBE. Berlin, 13. februarja. (Izv.) Nemška in sovjetska vlada sta izmenjali ratifikacijski noti o pogodbah, ki sta jih državi sklenili 11. oktobra 1925. Gre za ureditev pravnih in gospodarskih vprašanj RUDARSKA STAVKA NA POLJSKEM. Varšava, 13. februarja. (Izv.) Rudarji v Dombrovi so včeraj sklenili enourno protestno stavko, ker so lastniki rudnikov hoteli podaljšati 8 urni delavnik. Stavka se je sedaj spremenila v splošno stavko in je 27.000 opustilo delo. V celoti stavka 80 odstot. vsega v okolišu zaposlenega delavstva. Ni pa izključeno, da se razmere poostre ker so industrijci sklenili, da hočejo stavko na vsak način zatreti. MADJARSKE AFERE. Budimpešta, 13. februarja. (Izv.) Danes bi morali biti zaslišani Nadossy, Kurz in Gor5, pa so se zaslišanju izognili in ni noben izmed njih prišel. Social. demokratski poslanci so zahtevali, da se jih da privesti s silo. Newyork, 13. februarja. (Izv.) Dosedanji olimpijski zmagovalec pri drsanju na daljavo Thurnberg je postavil nov rekord na daljavo 1000 m. Prevozil je to daljavo v 2:38.5. Gradec, 13. februarja. (Izv.) Vsled veli. kega primanjklaja bo prihodnje leto občina zaprla eno izmed opernih gledališč. Ostalo bo samo še operno gledališče, v katerem bodo izvajali samo operete. Sedaj se snuje privatno društvo, ki bo poskušalo omogočiti predstave. Ako zberejo 7.000 članov, ki se bodo zavezali posetlbi 2 predstavi v sezoni, bo mogoče operr prevzeti. Kupite srečke za Orlovski stadion! Interpelacija dr. Hohnjeca na ministra ODGOVORNOST ZA NEKVALIFICIRANE RADIČEVE NAPADE ZASTOPNIKA. - ZAHTEVAMO ZADOŠČENJE ZA ŽALITVE - POSLAL. NA PAPEŽEVEGA KDO JE RADIČA Belgrad, 13. febr. (Izv.) Radi nekvalificiranega napada Stjepana Radiča na pape-škega nuncija P e 11 e g r i n e 11 i j a je narodni poslanec dr. H o h n j e c poslal na zunanjega ministra dr. Ninčiča sledeče vprašanje: »Na seji narodne skupščine 11. februarja, na kateri bi moral prosvetni minister poravnati slab vpliv svojih govorov po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, je opisal prosvetni minister genezo svojega potovanja. Zanikal je, da bi bil na agitacijskem potovanju, marveč je izjavil, da jc na konferenci, kateri so prisostvovali zun. minister, minister vere, bivši minister za vere J a n i č in minister za agrarno reformo, obvestil prisotne ministre, da bo čez par dni šel na potovanje v Dubrovnik in da bo radi tega šel tja, ker mu njegovi prijatelji pišejo, da papežev nuncij ni ostal in ne ostaja v mejah funkcije. Dobesedno je minister dejal nadalje naslednje: »Jaz sem g. zun. ministru rekel; »Seveda se bom odzval pozivu svojih prijateljev, da bi prišel v Dubrovnik, kjer naj bi sklical zborovanje. Prepričan sem, da bi, poznavajoč psiho, govoril tako, da bi Pellegrinctti, ako ima namero, na dan sv. Blaža tamkaj pridigati, ne prišel iz strogo ccrkvenih obredov, niti iz svojega delokroga, v toliko manj, ker imamo svoje škofe in duhovnike, da propovedujejo in da so v stikih z ljudstvom in da tam gospodu poslaniku ni mesta brez posebnega popolnega pooblastila, marveč da mora on sedeti v svojem poslaništvu. Kar se tiče ministra za zunanje zadeve, bo imel priliko, da eventualno o tem pove svojo besedo, toda jaz sem smatral za dolžnost, da grem v Dubrovnik in da nc dopustim, da se nekaj takega stori na tako izpostavljeni deželi, kar bi slabilo maš mednarodni položaj. To sem moral laglje storiti na primeren način kakor g. Nin-čič, niti ne bi mogel on držati sveče, ker ni katolik.« Z ozirom na ta Radičev govor so dejstva sledeča: 1. Vi, g. minister in minister za vere sta vedela za tendenco Radičcvega potovanja. 2. Vi niste prepovedali ministru za pro-sveto vmešavati se v stvari, ki spadajo v Vaš delokrog. 3. Iz Radičevih pojasnjevanj v narodni skupščini jasno slecji, da ste soglašali z nameravanim Radičevim potovanjem in da ste bili tudi Vi mnenja, da nuncij nc ostaja v mejah svojih funkcij in da mu ni mesta v Dubrovniku, marveč da mora sedeti v Belgradu v svojem poslaništvu, dalje, da bi mogel nuncij nekaj storiti, kar bi oslabilo naš mednarodni položaj. Ako je vse tako, kakor Radič govori in kar iz Radičevcga govora sledi po logiki, potem bi bilo Vaše obnašanje napram poslaniku sv. Stolice skrajno neiskreno in negcntleman-sko, nedostojno ne samo za Vaš položaj, ampak za vsakega civiliziranega človeka in napram poslaniku, ki je akreditiran na našem liko pa veselic? Poglejte statistiko policijskega ravnateljstva! Kdaj se bomo iztreziiili? dvoru, popolnoma nekorektno. Vi veste, gospod minister, da Vas je nuncij lojalno obvestil o svojem potovanju in obvestil tudi o razlogih za tako potovanje. Vaše ministrstvo ni itielo ničesar proti temu. Vi veste dalje, da spada. vsaka pritožba nad ponašanjem kateregakoli poslanika v Vaš delokrog in da ni običaj, da se za poslanikom, ako gre na potovanje po naši državi, delajo preiskovalna zasledovanja in da se delajo še naprej napadi nanj. Vi veste, g. minister, nadalje, da g. nuncij ni nikjer niti dosedaj niti na potovanju po Dalma ciji prekoračil delokroga svojih funkcij in da je sedanji minister za prosveto najnepri-mernejši odsek vlade, da naj daje navodila za obnašanje v javnosti. Ako vse to drži, kar sledi iz Radičcvega govora, potem bi to bilo znak velike averzije proti katoliški cerkvi, njenemu zastopniku in njenemu dvoru. Katoliški narod ne bi mogel prenesti takega postopanja z Vaše strani. Radi tega Vas, g. minister, vprašam: 1. Ali je res, da ste bili obveščeni o in-tencijah zlonamernega potovanja g. Radiča v Dubrovnik? 2. Zakaj niste preprečili takih intencij g. Radiča? 3. Zakaj dopuščate, da o tako kočljivih stvareh govori v narodni skup-| ščini najneprimernejši in popolnoma neodgo-I vorni minister? 4. Kako zadoščenje boste dali g. nunciju radi žaljivih napadov? 5. Kaj nameravate storiti, da se v bodoče zabranijo podobni nekvalificirani napadi? Belgrad, 13. februarja 1926. Dr. Josip Hohnjec, narodni poslanec. NUNCIATURA INTERVENIRA. Belgrad, 13. febr. (Izv.) Tajnik tukajšnje nuuciature Pacini je danes obiskal zunanje ministrstvo. Njegov obisk je v zvezi s poslednjimi nekvalificiranimi napadi Stjepana Radiča na papeževega nuncija. Belgrad, 13. febr. (Izv.) Današnje radikalno »Vreme« obširno piše o napadih Stjepana Radiča na papeževega nuncija. Nadalje poročajo, da je neresnično, kar je govoril Stjepan Radič o zunanjem ministru in o ministru za vere Trifunoviču. Tako pisanje »Vremena« najbolj dokazuje, kako neljuba je radikalom ta stvar. Vendar je jasno, da se tak časnikarski demanti ne more smatrati kot zadosten, posebno ne, ker se zadeva nahaja pred narodno skupščino. STAROKATOLIŠKA CERKEV IN NJENI ZAKONI. Zagreb, 13. febr. (Izv.) Ker je minister ver v znani okrožnici odredil, da zakoni sklenjeni pred starokatoliško versko oblastjo niso veljavni na ozemlju bivše Avstr-ogrske, kjer velja za vse take zakone § 111 O. D. Z., so starokatoliki osnovali v Belgradu starokatoli-sko cerkveno občino. V Belgradu ne velja avstrijski O. D. Z. Tam bodo starokatoliki lahko sklepali do nadaljnega zakone po svojih »predpisih«. Tedenslcf pregled Katoli&ki svet jo dne 12. t. m. slovesno praznoval četrlo obletnico, odkar je zasedel stolico "lirikih papežev sedanji sv. oče Pij XI Tem povodom je bil na nunciaturi v Belgradu svečan sprejftm diplomate in povabljeno goste. Udeležba je bila izredno velika; v imenu belgrajske vlade je gastital minister za vere Trjfunovlč. V narodni skupščini j« imel dr. Korožee v proračunski razpravi velik govor, v katerem je podal jasno sliko o položaju in mišljenju v Sloveniji. Stjepan Radič je na Pašičev poziv v narodni skupščini znova preklical vso svoje zadnje izjavo >n pri tem Žalil nuncija Pellogrinettija. V Temoivaru se je vršila konferenca male antante, na kateri so se sporazumeli glede enotnega nastopa v bližnjem zasedanju Društva narodov, glede madžarske zadeve in drugih tekočih vprašanj. Prihodnja konferenca se vrši začetkom maja na Bledu. Pri volitvah v Delavsko zbornico je dobilo krščaaisko^oi ialno delavstvo 14 mandatov. Nova železniška postaja se otvori v D&kle-ževju ob Muri (Prekanirje). Zaradi zgradbe električne centrale na Krškem polju se zagrebška mestna občina dogovarja s švicarsko družbo Motor-Columbus. Na kočevskem vlaku se je te dni pripetila volika tatvina v poštnem vozu, kjer sta zmanjkali dve vreči denarja. Tatvine je osumljen spremljajoči uradnik Janez Kalan, ki pa trdi, da jo bil na voz izvršen roparsld napad. Nemčija je predložila predlog za pristop v Društvo narodov. Svet Društva narodov je sklican na 8. marca. v Od nekega invalida napovedano številke niso zadele. — Velika presenečenja po vsoj Italiji. Trst, ,13. febr. (Izv.) Takega presenečenja kakor se je nudil danes v Trstu, še ni bilo v Italiji, odkar obstoja državna loterija. Milijoni in milijoni upov onih, ki so srečka!i, so se danes razblinili v nič. Številke, ki jih je napovedal neki revni pohabljenec iz San Ferdinando v južni Italiji niso zadele in državna loterija je v nekaj dnevih zaslužila nad 200 miljonov lir. Imenovani pohabljenec je dal že pred več tedni številke svojim ožjim prijateljem na razpolago in tedaj so bile do-tične številke v resnici tudi izžrebane. Tako so je njegova slava raznesla po vsej državi. Pričeli so od vseli strani romati v San Ferdinando. Vlada je morala dati na razpolago celo posebne vlake, ker je bil naval množic tako velik, da navadni vlaki niso zadostovali. Kdor pa ni mogel ustmeno govoriti s tem prerokom, ta mu je telegrafiral. On pa je vso potolažil, da bo dal š te vili; e na razpolago javno za današnje žrebanje. In res so že včeraj bile objavljene od njega napovedane številke najprej v Milanu in Rimu, v Trstu pa so se zvedele zvečer. Vsled tega je nastal laravnost silen naval na prodajalne srečk. Ljudje iz vseh stauov so drli skupaj in oblegali prodajalno, da si nakupijo srečk. Naval je bil tako velik, da je morala nastopiti ojačena policija, ki je z največjo težavo delala red. Ponekod so ljudje kar s silo udirali do prdajaln m v Milanu so povzročili silno škodo, ker policija ni mogla zadržati navala množic. V Trstu so ljudje kljub največjemu dežju in burji vztrajali, da so si nakupili srečk. Seveda je sedaj nepopisno razočaranje, ker so igrali ljudje iz vseh stanov in so nekateri vse svoje prihranke zapravili v lovu za goljufivo srečo. Ženeva, 13. febr. (Izv.) Včerajšnja seja sveta Društva narodov je trajala komaj tri četrt ure. Prisostvovali so samo trije redni člani sveta: Quinones de Leon za Španijo, Mello Franco za Brazilijo in Guani za Urugu-ay, dočim so Belgijo, Francijo, Veliko Britanijo, Japonsko, Italijo, Švedsko in Češkoslovaško zastopali poslaniki. Predsedoval je italijanski poslanik v Bernu G e r b a s s o. Svet je odobril sledeči dnevni red izredne skupščine Društva narodov: [1. Sprejem Nemčije v Društvo narodov. 2. Sklepi na podlagi predlogov, ki jih bodo vložile posamezne države v smislu čl. 4. Statutov Društva narodov. 3. Finančna vprašanja. 4. Gradba društvene palače v Ženevi. Reja je bila samo formalnega značaja. Dr, Seipel m ,Ar8sdiI*i§sa. Dr. Seipel je imel na Dunaju predavanje pod naslovom > Pravi obraz Avstrije« v katerem je obravnaval izključno avstrijsko -nemško razmerje. Dr S e i p e 1 je povdaril, da Je Avstrija samo pod pritiskom zunanjih sil nastala in ostane kot samostojna država. Njena prisiljena samostojnost bi bila samo tedaj razumljiva, če pod pojmom nemškega naroda ne razumemo samo Nemcev v >Hajhu< ampak v istem redu vso — tudi avstrijske Nemce, kajti nvstrijsko ljudstvo je le bistven del skupnega nemškega naroda Če bo tako nujno potrebno sporazumevanje evropskih držav dovolj hitro napredovalo, tedaj ne U bilo potrebno in morda niti ne pravilno opustiti samostojno avstrijsko državo, če pa bo opustošenje Evrope trajalo dalj čnsa in se še razširjalo, se bo avstrijsko ljudstvo vprašalo nekega dne ali jo sploh še mogoče prenašati zlasti v gospodarskem oziru nesrečno oddvojenost od Nemčije. Dalje je dr. Seipel izjavil, da bo vstop Nemčije v Društvo narodov ugodno vplival na pomirjanje Evrope in da se zastonj razburjajo tisti, ki se boje nemškega vpliva v korist narodnim manjšinam v raznih državah. Nastop Nemčije bo pokazal, da je tozadeven strah pretiran. Konec levičarskega kar-teta v Franciji. Poročali »mo, s koljjco napetostjo se je pričela in nadaljevala proračunska razprava vi francoskem parlamentu. Opetovano že je bilo na tem, da posamezni členi Doumerjevega predloga strmoglavijo ne le finančnega ministra ampak ves Brinndov kabinet. Brland je grozil, spletkaril, sklepal kompromise in vztrajal. Vlada je dobila v finančnem odboru opetovano nezaupnico pa ni izvajala konsekvenc. Niliče jI tega ni zameril, kar nihče ne ve odgovora na vprašanje — kaj potem. Pri izpre-membi vrednostnih papirjev v papirje na ime jo končno stavil Doumer sam izpreminjevalen predlog, ki je bil v finančnem odboru simpatično sprejet. Toda socialisti so bili proti in so ga skušali strmoglavit s tem, da so skupno s komuniti zahtevali debato o prvotnem predlogu finančnega odbora. Dcumer je stavil vprašanje zaupanja in izjavil, dn ne more več čakati ampak striktno zahteva, da se takoj gla- suje o njegovem kompromisnem predlogu. Socialisti so vztrajali na odklonilnem stališču. Tu pa je podal poslanec Casals v imenu radikalov in radikalnih socialistov senzacionelno Izjavo, da bosta omenjeni stranki glasovali za predlog finančnega ministra. Poslanec obžaluje, da s tem glasovanjem omenjeni stranki prelomita »reje odnošaje s socialisti. Socialističen predlog Je bil nato s 801 proti 149 glasovi odklonjen. Tako bo proračun Briandove vlade sprejet najbrže za ceno poloma levičarskega bloka. Preganjanje katoliške cerkve v Mehiki. Mehika, 13. februarja. Vse premoženje katoliške cerkve v Mehiki je vlada zaplenila. Pod najstrožjo kaznijo je prepovedano skrivati cerkveno premoženje pred državno oblastjo. Istočasno je bilo Izdano zaporno povelje proti vsem tujim duhovnikom. Veliko število španskih in irskih duhovnikov je že odpeljanih v Veracruz. Nadškof Moradel je še na svobodi. Mehiko ima socialistično vlado z generalom C a 11 e s na čelu. Od 1. 1924 je ta vlada podvzela že več sovražnosti proti kat. cerkvi in tudi že par poizkusov splošne razlastitve. Naša objava zadnjo nedeljo v >Slovencu«, da bo takoj po Veliki noči (6.—17. aprila) romanje iz Jugoslavije v Lnrd je vzbudila veliko zanimanja. Čok je res srečno izbran; cena (2600 Din za III, razred, 3600 Din za II. razred) jo primeroma skromna, ko vendar prepotujemo vso Zgornjo Italijo (Milan, Turin, Genovo) in srednjo Francijo (Pargy, Le Mo-nial, Lyon), predvsem pa bivamo nekaj dni v slavnem Lurdu, kjer se vrši na priprošnjo Najprej še dva popravka k preglednici: po neljubi pomoti je med tistimi župnijami, ki imajo po 90 celjski okoliški šoli«, da se je o treh okoliških šolah z okoliško občino govorilo že tedaj, ko naš zapisnik še najbrž ni vedel, kje je Celje in kje je Gaberje. Mora se priznati, da je pisec te notice zelo duhovit in zna čitati ljudem leta kar iz njihovega nosu. Da ta pisec loči 35 letnega človeka od 55 do 60 letnega človeka, to je vsekakor zelo visoka duševna zmožnost in znamenje, da ta pisec res še ni senilen. V stvari sami mu pa moramo v toliko odgovoriti da je ravno ta dolgotrajna rešitev tega vprašanja znamenje, da so znali različni krogi dolga in dolga lOletja voditi kmeta za nos in ga izrabljati v svoje posebne namene. Ko se je pa kmet enkrat zavedel, nastane velikanski hrup in šum, ker se ti krogi še vedno spominjajo na stare lepe čase, ko so bili oni absolutni gospodarji. To so časi, kateri so nehali, gospodje! 0 Brezposelnost. V naši okolici se brez-poselnost dan za dnem vedno bolj veča. V naši okolici imamo še precej dobro razvito industrijo, med katero zavzema prvo mesto Westen. Sedaj slišimo, da je tudi Westen skrčil svoj obrat na ta način, da obratuje samo tri dni na teden. To je grozno velik udarec za naše delavstvo, katero je v veliki meri nastavljeno pri imenovanem tovarnarju. Na eni strani skrčen zaslužek, ne drugi strani pa ročni davek. To so sicer žalostne okoliščine, a resnične. Pomisliti moramo, da je delavstvo v času, odkar je uveden ročni davek, vplačalo pri nas tega davka skoroda 800.000 Din. To je ves denar, ki bi ga sicer lahko porabilo delavstvo za svoje življenske potrebščine. •er Nesreča. I. Kokota, lOletni otrok iz Sp. Hudinje, se je pri bližnji opekarni igral na železniškem tiru z vozički in je pri tem igranju tako nesreJno padel iz železniškega vozička, da mu je šel čez nogo in jo zlomil. Dečka so takoj odpeljali v javno bolnico. •0- Mestni sluge so dobili novo uniforme plave barve z rumenimi našivi. Pismon»Se so v našem mestu mestu skrajno redko posejani. V središču mesta ne dobi človek niti do pol 12 dopoldne dostavljeno svoje pismene pošte. Poštna uprava bi lahko nastavila še nekaj pismonoš, da bi do šle poštne pošiljke hitreje v roke naslov-Ijencev. ■O" Število uradnikov je v različnih uradih zelo rarlično. Davčni urad v Celju, pri katerem je pred vojno bilo nastavljenih 18 uradnikov in to v ča.«u, ko je okraj Vransko tvoril samostojen davčni okraj, ima sedaj samo £ uradnikov. Vsekakor izvrstno izpričevalo za pridnost teh uradnikov, ki opravljajo letni aparat, ki inkasira sigurno okoli 40 miljonov dinarjev na davkih. Na našem magistratu je pa glasom proračuna z 1. 1926 nastavljeno 19 uradnikov in poduradnikov, ki opravljajo potrebe, katere so krite s približno vsoto 3 milj. dnarjev. Res je pa sicer, da imajo uradniki ni magistratu toliko takih agend, ki pravzaprav ne spadajo na magistrat in bi morala to zadevo izvrševati državna uprava, kot n. pr. razno dostavljanje in sprejemanje spisov, kjer mora fungirati magistr t kot poštni zavod. & Otvoritev prodajalno Slomškove tiskovne zadruge Ker so popravilna dela v trgovini napredovala že toliko, da bodo že v prihodnjih dneh končana, se bo otvoritev v trgovini vršila najkasneje dne 1. marca t. L, nakar opozarjamo občinstvo v mestu in deželi. SavlnisRa dolina Prosveta. V proslavo peldesetletniee smrti vzornika mladine Slomška priredi Ljudski oder Polzela v nedeljo, dne 14. februarja predstavo »Gnrria Moreno« v dvorani g. Cimper-mana. Začetek ob 3. uri popoldne. Predstava je obenem poslovilna za naše fante, kateri odhajajo k vojakom. Uljudno vabimo! Poroka. Poročil se je pretekli teden na Polzeli g. Franc Hrovat z gospodično Pepco Ur tni k, iz posebno romarjem na Oljsko goro znane Tomaževe hiše. Elektrifikacija. Kakor smo že poročali, se je pri nas začela akcija dobiti Savinjčanom, j* snoten in vsem zahtevam odgovarjajoč elek- Irični tok. V sredo, dne 10. februarja se je že vršil tozadevni sestanek informativnega značaja, pri Hausenbichlerju v Žalcu. Okrog štirideset konsumenlom so se predstavili zastopniki treh elektraren in sicer Falske, katera ima že svoj daljnovod mimo Celja na Trbovlje, predstavnik državnega premogokopa Velenje, kateri namerava postaviti kalorično elektrarno ter jo skozi Savinjsko dolino zvezati z rudnikom Zabukovca ter domača Šribar-Pirc-Joštova elektrarna na Rojih. Sestanek je vodil g. Rob-lek. Po podanih predlogih in poročilih se je vnela precej živahna debata, znak živega zanimanja, katera je razčistila marsikatero vprašanje. Zastopniki elektrarne na Rojih so se pritoževali, da je sestanek naperjen proti njim, da jih hočejo uničiti itd., medtem, ko se je z druge strani poudarjala, da je sestanek le izraz obče želje po napredku, kar pa je brez enotnega in močnega električnega toka nemogoče. Debata je poslala že precej mučna in lokalna. Na predlog g. Pilila se je sestavil širši pripravljalni odbor z g. Roblekom na čelu, z nalogo, da organizira predpriprave po vaseh. V odboru so tudi zastopniki vseh treh producentov. V kratkem se skliče ponoven sestanek, kjer se bo odločilo, v kakšni obliki se naj izpelje elektrifikacija in od katere elektrarne se vzame tok. K predlogom in ponudbam posameznih elektraren se povrnemo v prihodnjih dneh. Učne moči manjka na Polzeli, že nad dva meseca. Ker trpi vsled tega reden poduk, je želja vseh prizadetih, da se nedostatek čimprej odpravi. Naše ceste so se ob sedanjem deževju spremenile v potoke blata. Posebno po nekaterih krajih mora biti člavek nekoliko akrobata ali pa imeti mornarsko skušnjo, da srečno prijadra skozi. Zrcalo...! Stavbena podjetnost obeta biti na spomlad precej živa. Novega ne bo ravno dosti, pač pa se bodo stara poslopja prenavljala in povečala. Upamo, da bo s tem nekoliko zmanjšana brezposelnost. Hmeljarno v Žalcu bodo tudi dvignili za dve nadstropji. Izprva so nameravali prizidati še en del, pa so prišli do prepričanja, da je vsled raznih strojev in dvigal bolje dosedanje poslopje dvigniti. Dosedanje sicer veliko poslopje je bilo zadnja leta za vedno večjo produkcijo premajhno. Svoj nacionalizem je menda hotel pokazati nekdo s tem, da je prišel na maškerado v hlačah v državnih barvah. Zopet smo videli, kako se je na neki ples vabilo z zastavo v državnih barvah. Da se na tali način državne barve smešijo, je skromno mnenje nekaterih, kateri sicer nimajo v zakupu narodnosti, ne manifestni o v rdečebelomodrih hlačah za državno edinstvo, pa so vkljub temu mogoče boljši narodnjaki in bolj državotvorni kot tisti, ki so včasih kričali: »heil«, sedaj pa uganjajo take neokusnosti. Kulturni pregledi Šoštanj »Slomškov dom«. Nekje je padlo to ime, fakoj se ga je oklenilo in danes je že splošna želja, da bi se naš novi »Društveni dom« imenoval po tem očetu slovenske prosvete, čigar mati je bila baje iz naše župnije. Naj bi ta naš slovenski svetnik izprosil srečno dovrši-tev tako na veliko zasnovanega našega Doma, ki bo imel poleg dvorane še 23 drugih pro-»torov in bo v poseben kras našemu mestu. Lepa knjiga — najboljši prijatelj. To je geslo naše knjižnice, ki je zlasti v zimskih mesecih zelo oblegana. Zadnji teden se je na novo preuredila in se izposojujc odslej ob sredah in nedeljah od 1—4 popoldne. Knjižnica je začasno nastanjena v severnem delu kaplanije in je priznano glede novejših del najbogatejša v našem mestu in kar je glavno — čista je »šunda«, ki ga ponujajo druge. Lansko leto se je izpopolnila za 150 del za skupno vsoto 15.000 K. Izposodilo se je pa 2110 knjig. V istem prostoru je tudi čitalnica, ki ma na razpolago 50 časnikov in revij. Kako je Šoštanj zdrav. Naša župnija šteje 5000 duš, a jih je lansko leto umrlo samo 72 (leta 1924. pa 107), od teh 40 moških in 32 žensk in sicer 20 pod 5 leti, 32 nad 60 let in samo 20 med 5. in 60. letom. Rojenih je bilo pa 175 (1. 1924. pa 172) in sicer 86 dečkov in 89 deklic. Rekord smo pa dosegli pri porokah: celih 86 oseb se jc dalo vpreči v zakonski jarem, med njimi več kar na »nebeško loupo«; raz lečo pa je bilo vrženih nad 120 oseb. V letošnjem januarju pa je umrla samo raa starka in en otrok. Osebna vest. Za upravitelja na osnovni Koli po upokojenem g. A. Trobej-u je imenovan, kakor čujemo, g. Martin Vrečko, učitelj na istem zavodu. Prosilci so bili samo štirje. Cerkveni vestnik Nočnim častivcem presr. Rešnjega Telesa se naznanja, da bo v noči od pondeljka nn torek izredna molitvena ura. Moli se 30. ura: Spravne molitve. Vljudno se vabijo možje in mladeniči, da v obilnem številu udeleže te nočne molitvene ure. Marijanska kongregacija za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani: V ponedeljek, dno 15. februarja ni shoda, ampak šele 1. marca. Za učiteljstvo Kamniška podružnica Slomškove ssvezo zbo-rujo v Boboto dno 20. febr. 1028 ob pol dveh pop. v Domžalah v šoli. Pričakujemo polnoštcvilne Udeležila. — Odbor. 'Prosvetna szvesza Mont-Blane je privabil v petek zvečer ogromno število ljubiteljev solnčnih gora v dvorano Ljudskega doma, kateri to pot ni mogel »prejeti vseh posetnikov pod svoje okrilje. Priznani preda--vatelj g prof. J. Mlakar je v zabavnem tonu podal zgodovino kralja gora, navedel ekspedicije, ki so našle svoj hladni grob v razpokah ledenika, nato je pa orisal svoje lansko potovanje. S pomočjo sluoptičnih slik nam je odkril lepoto Chamonija in Mont-Blanca. Dasiravno je predavanje trajalo skoro poldrugo uro, so poslušalci pozorno sledili predavanju, ki je bilo zabeljeno s pristnimi turistov-skimi ocvirki. Predavanje se ponovi v nedeljo dne 21. t. m. v Kino Matici. Materinski dan. Kakor posnamemo iz poročil prosvetnih društev se je že velika večina z veseljem in navdušenjem oprijela priprav za slavnostni dan naših mater. Saj je praznik 25. marec, kakor nalašč pripraven za to slavnost. Prosimo, da se pritegne k sodelovanju zlasti naša mladina. De-klamacije, dve alegorični sliki, slavnostni govor prinese Vestnik, ki je že v tisku. Akademijo na čast sv. Frančišku Asiškemu ob 700 letnici priredi Prosvetna zveza v nedeljo dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani Uniona. Na sporedu je slavnostni govor, pevske in godbene točke ter skioptično predavanje o kulturnem delu Frančiškovih sinov med Slovenci. Orobljo pri Domžalah. Kat. prosvetno društvo priredi 14. t. m. ob pol 4 pop. v svojih prostorih zabavno prireditev s petjem, tamburanjem in veseloigro »Pogodba«. Vsi dobrodošli! Ljudski oder r Št Vidu na Ljubljano priredi danes popoldne ob pol 5 zabavno prireditev. Na sporedu so solospevi, komični nastopi in prvovrstne burke. Sodeluje salonski orkester Prosvetne zveze iz Ljubljane. Jesenice. V prosvetnosocialni šoli predava danes popoldne ob pol 4 g. ing. Alojzij Žumer o zgodovini socialnih teorij in struj. Hrastnik. Na Krekovi socialni šoli se vrši danes predavanje o temi: država in delavstvo. Predava dr. J. Punlar. Šiška. V pondeljek se vrši v društvenih prostorih predavanje o katakombah in mladem muče-niku sv. Tarciziju. Predava msgr. V.' Steska. Tržič. VII. prosvetni večer se vrši v pondeljek ob 8 v Našem domu. Na sporedu je zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami o Mont-Blancu. Predava g. Zor. Cisti dobiček je namenjen Aljaževi kapelici v Vratih. V ta namen se preplačila hvaležno sprejemajo! Vsi prijatelji planin vljudno vabljeni. Trnovska prosveta priredi v sredo skioptično predavanje o preganjanju kristjanov v Rimski državi. Začetek ob pol 8. XII. prosvetni režer bo v petek zvečer ob 8 v Ljudskem domu. Na sporedu je velezanimivo predavanje g. prof. šarabona o Amundsenovi eks-pediciji na severni tečaj. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Pevska ssvezza TEČAJ ZA ORGANISTE IN PEVOVODJE. V sredo 10. in četrtek 11 februarja se je vršil v Kamniškem domu pevski tečaj za organiste in pevovodje kamniške in moravške dekanije. Tečaja se je udeležilo nad 30 pevovodij ki so sledili predavanjem v vzorni disciplini z izredno pazljivostjo in živahnim sodelovanjem. Otvoritveno predavanje ob 10. uri dopoldne (pretised. PZ Dolinar) je veljalo naši pevski organizaciji: namen, ustroj, stanje organizacije, sredstva in pota k uspehu. Sledilo je predavanje o naši novejši svetni in cerkveni pevski literaturi. Naši pevovodje imajo po deželi malo prilike in še manj možnosti, ostati v vednem stiku z novo glasbo. Zato so sledili predavatelji s tem večjim zanimanjem. PZ bo morala skrbeti v bodoče, da bo vsaj letno s kratkimi kritično bibliografskimi predavanji seznanjala v tem smislu naše pevovodje z napredkom naše glasbe. Po kosilu so se zbrali vsi udeleženci v dekanijski cerkvi, kjer je naš virtuoz S. Premrl pridal izven sporeda prav virtuozno izbrane kombinacije registriranja iu dovršenega orglanja na domačih orglali. Po tej prijetni predigri so se zbrali udeleženci zopet polnoštevilno v Domu k predavanju o estetiki glasbe (Ant. Dolinar). Predavanje je bilo prepobio, prebogato lepih misli in potrebnih svetov. Gotovo bo rodilo prav lepe uspehe. Prof. Bajuk je podal nato v izčrpnem predavanju pevovodjem praktične misli, jih opozoril na njih dolžnosti, podčrtal najvažnejše lastnosti dobrega pevovodje in s praktičnimi zgledi pokazal pot k izpopolnitvi samega sebe in zborovskega petja. Prav izredue važnosti je pa bilo predavanje (prof. Bajuk) o izreki. Ker je zadnji čas, da spravimo v našo petje enotno izreko in ker so pevovodje sami tozadevno velikokrat v zadregi, je bilo to predavanje — žal prekratko — prav posebno zanimivo in plodonosno in pomeni na poti našega lepega petja gotovo lep korak naprej. Po večerji se je vršila pevska vaja. Frančiškanski meš. zbor ,pomnožen z vsemi udeleženci, se je pripravil v dveurni vaji, ki jo je vodil M. Bajuk, za sv. mašo, ki je bila naslednjega dno ob sed mili v frančiškanski cerkvi. Zbor se je izredno lepo zlil v zaokroženo celoto, v kateri so se pre-številni moški glasovi zelo diskretno prilagodili ženskim, ki so bili sicer šibkejši, a so z moškimi prav uspešno tekmovali. Petje je napravilo v cerkvi neizbrisen utis. Po maši je predaval skoro dve uri šolski uprav. I. Primožič o fiziologiji in o napakah pevcev z ozirom na pevski organ. Predavatelju so sledili vsi udeleženci tako živo, da so kar vmes posegali sproti z vprašanji in je bilo predavanje prav s tem, da se je mestoma vršilo v dvogovoru, izredno zanimivo iii plodonosno. Težko je prav cenili krasne uspehe vseh predavanj, tega pa še prav posebno. Udeleženci so enoglasno obžalovali, da jo bil s tem predavanjem tečaj že zaključen. Po predavanju je bil le še kratek pogovor o internih zadevah okrožja. Kdor je bil med nami, je vsak videl jasne obraze udeležencev, vsakdo je mogel sproti meriti izredno zanimanje In izredne uspehe. Pevska Zveza je zadela s tem tečajem najboljšo pot in le nujno svetujemo: nadaljujte, širite to svoje delo Sirom vse Slovenije. To je prava Cuvaitc m\ obraz fnmerti.h™ TL^A^ ^^ pot. podrobno delo je prvi pogoj in edino pravi začetek trdnega, trajnega napredka. Ali ne bi bilo mogoče pridobiti za predavanje o fiziologiji primernega preparata? Ne moremo drugače, da se skrbnim predavateljem in PZ najlskreneje zahvalimo in jih zagotavljamo, da smo odnesli zelo veliko zrnja seboj ki ga bomo pridno sejali med svojimi pevci. Bo« Vam plačaj! - Udeleženec. CfublfansKo gledišče Drama. Začetek ob 8 zvečer. Nedelja 14. febr. ob 8 pop.: VDOVA ROŠLINKA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven Ob 8 zvečer- PEGICA MOJEGA SRCA. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven Pondeljek 15 febr.: HENRIK IV. Red D Torek 16. febr.: Zaprto. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Nedelja 14. febr. ob 3 pop.: ZVEDAVE ŽENSKE. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven Pondeljek 15. febr.: DON JUAN. Red B Torek 16. febr.: Zaprto. Sreda 17. febr.: VEČNI MORNAR. Premijera. Izv. Proslava 501etnice umetniškega delovanja g. Antona Cerarja-Danila. Narodno gledališče v Ljubljani proslavi v soboto 20 in v nedeljo 21. februarja t. 1. 501etnico najstarejšega in najzaslužnejšega člana. Jubilant g. Anton Ce-rar-Danilo si je izbral za to proslavo eno izmed njemu najljubših vlog svojega obširnega m pestrega repertoarja, vlogo Dolfa v Jurčičevem »Desetem bratu«, ki ga je za to priliko dramatiziral direktor drame, gospod Pavel Oolia. Vstopnice, ki se za nikogar nc rezervirajo m ki se bodo prodajale posameznikom le v omejenem številu, bodo za oba ve-Sfrj t??Pr0 Pr,! dnevni blagajni v opernem gledališču od torka, 16. t. m. dopoldne od 10 naprej, iGovorniki, darovatclji, zastopniki društev itd., ki bi želeli slavljenca na odru pozdraviti, naj se javijo najkasneje do petka 19. t. m. do 12 pri gledališki upravi v drami. J.1?™0®,1®1 Predstavi se vršita v opernem gledališču. Začetek vsakokrat ob pol dvajsetih zvečer, nakar izrecno opozarjamo. Mariborsko gledišče Nedelja 14. febr. ob 8 zvečer: CIGANI Pondeljek 15. febr.: Zaprto. £judskl oder v Ljubljani Nedelja, dne 21. febr. ob pol 4 popoldne: »Številke gospe Rožmarinke«, veseloigra s petjem v petih dejanjih. Ljudski oder v Ljubljani naznanja članstvu in naraščaju, da se vrši v pondeljek, dne 22. t. m. ob 8 zvečer dramatični večer. Udeležite se polnoštevilno! Odbor. »- Ljudski odsr v Ljubljani jc izdal za društva, odseke itd. tiskane brošure, v katerih se nahaja seznam vseh iger, ki jih ima v arhivu in ki jih izposojuje. Cena brošure 5 Din. * * * Dr. Albin Ogris: Politične stranke. Ljubljana, 1926. Samozaložba. 8°. 270 strani. Tiskala Ljudska tiskarna v Mariboru. Cena: po navadni pošti 42 Din, priporočeno 45 Din, za inozemstvo 45 Din, za dijake 35 Din. Naroča se pri pisatelju v Ljubljani, Ciril-Metodova ulica št. 19. — Ta publikacija je zelo znamenita in bo gotovo našla velik odmev v našem javnem življenju. Je prvi strojfo znanstveni poizkus razložiti zakone političnega življenja, se opira na bogato literaturo in skuša ustvariti sintezo raznolikosti onega socialnega dogajanja, ki mu pravimo strankarsko življenje. Pa ne ravno teoretik tudi praktični politik najde v ti knjigi neobhodno jx>trebne pojme in analizo vseh pojavov, ki so s politiko bistveno v zvezi. Knjiga je pisana jedrno in objektivno. Podrobno oceno prinesemo prihodnjič. Ljudska visoka šola v Ljubljani. Predavanja ljudske visoke šole v Ljubljani se vrše zopet redno. Prvo predavanje g. Franca Albrecbta se vrši prihodnjo nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Filliarmonične družbe na Kongresnem trgu. Vodstvo izreka tem potoni tudi zahvalo Filharircnični družbi za veliko razumevanje stvari same, ki ga je pokazala s tem, da je takoj dovolila uporabo dvorane. Vabimo slovensko javnost, da se še nadalje udeležuje teh predavanj v kar največjem številu. DSFF. Popravi v včerajšnjem poročilu o Prešernovi akademiji pokvarjeno mesto takole: Mogoče bi so bilo dotekniti le celotnega programa in pa uvodne Župančičeve besede, ki je kljub ostri črti in kljub množini tehtnih misli nekajkrat mahnila v stran. Sicer pa bi bilo govor treba brati natisnjen. ' Fr. K. Spe>rini Zadnjič omenjene tekme v Lahti na Finskem so nam živ dokaz, kako se oprime ves narod kakšne športne panoge. Smučanje je tam gori ljudski šport, vse ga goji, staro in mlado, moški in ženske. V tekmi na 20 kilometrov je startalo 252 udeležencev, na 8 kilometrov 150 itd. Tekmo žensk na 5 kilometrov je dobila kmečka deklica Sievonen v 24:10; vršila se jo pa tekma na zamrznjenem jezeru. — Na 10 kilometrov po ravnem je startal tudi nekdanji finski prvak Koskenkorva in je dosegel osmo mesto, pa je že 9koraj 60 let star. — Za 30 kilometrov je porabil Ralnio 2 uri 20 minut in 55 sekund; za 50 kilometrov pa 4 :18 :18. To dirkanje pa ne gre po napravljeni poti, temveč čez drn in strn, po gozdu in polju itd. — Na Norveškem je pri neki tekmi 44 skakalcev skočilo čez 50 metrov daleč, najdalje Andersen 58 metrov. Svetovni rekord ima Thams, 69.5 metrov. Torej ni priznan skok 78 metrov, ki smo poročali o njem v »Slovencu« že lani. — Finski mojster Thumberg v Ameriki ni imel sreče, ker se ni mogel vživeti v ameriške razmere. Nasprotno je pa njegov tekmec Norvežan Mathieaen letos v prav izborni formi; 500 m je predrsat v Larviku v 43.9, samo pol sekunde za svetovnim rekordom najboljši doslej v tej seziji doseženi čae. — Za tiste, ki ne berejo »Slovenca« med tednom, povemo, da je v umetelnem drsanju v oiockhoimu zmagala gospa Jarosz-Szabo, sedaj že petič po vrsti. Veliko so pisali o porazu Wilsove napram Lenglenovi, a te ni nič. Igrali sta v dvojni igri, vsaka 8 svojim partnerjem; in če ta ni na višku, potem z najboljšo igro ne opraviš nič. Dolgo časa se ie Helena branila, sedaj bo pa le nastopila proti f S mam, sama, Izgovarjala se je s podnebjem a ranico žogo itd. Stavo na sJizanoVo še zmeraj 10 . 6, in ona si je zmage tudi sveuta, ter jo povsod ' ™PreJ ™Ja; Brali smo tudi o stavah 10 : 2 z^ SKil J? yoda,WeS-U"i"S,el'8lU J« » zmagovalko poklonil zlat pokal izredne vrednosti. - Ce bo F/1*6 ,v ^lmbledon tudi Tilden, bo srečal tam Koželuha. To bi bila spet senzacija. Prvak ain!" terov proti prvaku profesionalov; seveda, kolikor se moro v Ameriki sploh o amaterstvu govoriti. -Švedski kralj Gustav V. jih ima že precej čez GO pa je še zmeraj prav dober igravec tenisa Bolgarijo so sprejeli v Mednarodno atletsko sreX' ^J rlb0n 'Udi, P°ZT,eje V Amerikl , al1, J? ™ral zmeraJ na Pfav kratke razdalje, ker so hoteli Amerikanei dokazati, da njecov start v Evropi ni bi! pravilen. Smo že pisali o tem Zmagal Je pri teh startih zmeraj Murchison, stari Houbonov tekmec v Evropi. - Tudi Ritola se je , mora.' ukloniti; na raz/1 al jo 1 milje (1G09 metrov) u el nfPreJ Amerikanec Kirby v izbomem asu 4 :17; sicer pa to ni prava razdalja za Ri-tolo, navajen je na daljše. - Sploh pa letos Evropejci v Ameriki nimajo sreče. Izjema je Hoff, ki ri/XVU8pe ,a d0 USI)eha in ki P' ameriški listi proslavljajo kot najboljšega lahkega atleta sveta. i^ zS , 1 priprav!10 n,est° kot športni urednik, 1'p£ lici 4.252, v zaprtem prostoru ga je pa sed a i v Amerik izboljšal na ? Enkrat beremo fm 10 cm enkrat 4 n, itd. In tudi, da je skakal v dolgih hlal čali in s\veaterju, kar je seveda težavnejše. Neko poročilo govori o 13 čevljih in poldrugem palcu; to bi dalo skoraj natančno 4 metre. Nikakor pa ne 4.34 m, kakor pišejo nemški listi, ali pa celo 4*35 m. kar je zagrešil pred dvema dnevoma neki slovenski pif(1r,7n V 1!crlinu J'e v >Aronk pretekel dr. i eitzer 1000 m v izbornem času 2 : 35 :1; Kflrnia pa 80 metrov v 8.G. 70 metrov 7.8, 60 m v 7 in jo s tem dosegel v sprinterskem troboju 12 točk- Drv-za njim samo 7. ' 1 , AV3trijci in Italijani so napravili nekaj novih domačih težkoatletskih rekordov. Rigoulot se ie spet postavil; potegnil jc z desnico 102 kg, za 1 kg več kot je bil dosedanji njegov rekord Infno nŠiČ/ Pro?k\vlJaj° Pijani kot »absolutno najboljšega rokoborca sveta«. Ta absolutnost je pa samo italijansko absolutna. Za njegov prihod v trst se pripravljajo velikanske slavnosti. — Beremo da je Poddubnij v Ameriki in da ga je premagal Stecher v prosti rokoborbi v 17 minutah. V prosti rokoborbi Poddubnij ni tako doma kakor v grško-nmski. Sedaj gre na 55. Stecherja je pa Zadan vrgel in Podubnij je bil po Zaikinovi astai k0t Zaikin' Skoda, da nimam. ameriških listov. Paolino je potolkel Soldier Jonesa v 1 :59 knock-out. Soldier je nemški Soldat, slov. vojak S® se J« ,0.i,:ie t^o prijelo, da ga zmeraj skupno z njim izgovarjajo in je postala beseda »soldier; že kar lastno ime. Primerjaj Battling SilH = bojujoči se Siki. O Borgu, AVeissmuellerju in drugih plavačih m plavalkah se naznanjajo zmeraj novi rekordi in prav nič ne vemo, pri čem da smo. V svrho popolno«!, zapišemo nekatere: WeiSSmueHer na hrbtu 100 metrov v 10.2, Borg 1000 yardov prosto v i in 4 S°spod! na Lac,;ie 100 metrov prosto v ^ L W«ssmuellrr 100 yardov prosto v 51.1, Lan-ler 1 . 2, Lorg angleško miljo (1609 m) v neverjetno kratkem času 20 : 40.1, Borg 500 yardov v 5 :31.2, ' \veissmueller na novo 100 yard. na hrbtu v 1 :01 4 J.aufler isto razdaljo na hrbtu v 1 :02.4 itd Ker so pa vsi označeni uspehi bili doseženi v prekrat-kih plavalnicah, jih prav gotovo ne bodo priznali t™1 K.lede plavalnic predpisi zelo natančni 1-nnm' S°. T vsi zcmlJi PrePeljali aeroplani 1*0.000 popotnikov, predlanskim 84.500, lani so napravili nad 22 milijonov kilometrov dolgo pot ftu im ^J^1"11'^7? jR naP™Jek. V enem letu 100 odstotkov. - V Ameriki gradijo zrako- Rn rri m PrCf,,aya! AtIa^sld ocean v dveh dneh. Bo G0 metrov daljši kot Z R III. in bo vseboval tri krat toliko plma. Imenoval se bo »Goodvear Zep-pelin I.«. S seboj bo vlekel lahko 20 aeroplanoV: Kakor kokoš p, četa. - O poletu Spanca Franco bomo se poročali. y g kzz Boh. Bistrica, 13. febr. ob 7 zjutraj: '+5« C. UTOdno Snega 6 Cm' ^ zimski »POrt ne- Kranjska gora, 13. febr. ob 7 zjutraj: -2° C barometer se dviga, sneg prSič, saninec neugoden! Nazznfirižlii Družinsko zabavno čajanko priredi pododbor za zgradbo novega Mladinskega doma nocoj v nedeljo ob pol 5 v prostorih starega Mladinskega doma na Kodeljevem. Prvovrsten zabaven in umetniški program! Operni baritonist g. T. Šubelj ča-rodejec g. Pavlin, vrsta kupletistov, godba in pevski zbor Mlad. doma, domači in dramatski odsek Krekove prosvete itd. so najboljše jamstvo. Vsi prijatelji poštene zabave srčno vabljeni! V stolni prosveti (v Križankah) predava jutr) zvečer ob 8 g. prof. dr. Mantuani o razvoju člove-ttj' / i'e',avanJe pojasnujejo nove skioptične slike. Udeležite se strokovnjaSkega predavanja v obilnem številu. Šmartno pri Litiji. Danes popoldne ob treh ponovi Kat. prosvetno društvo v Društvenem domu burko »Lumpacij Vagabund«. Stoprce pri Rogatcu. V nedeljo dne 14. febr se bo vršila v šoli jjrireditev s tem-le sporedom: 1. Petje, nastopi domači pevski zbor, 2. trodejanka »Tri sestre«: in enodejanka »Bucek v strahu«. Ker jo čisti dobiček namenjen tukajšnji ubogi šolski deci, vljudno vabimo k obilni udeležbi. — Vodstvo šole. Društvo jugoslovanskih inženerjev in arhitektov — ScLcija Ljubljana priredi 7. strokovno prodavanje v petek, dno 19. februarja 1926, ob 20. uri v svojem družabnem lokalu v Ljubljani, Kongresni trg 1, II. nadstropje (poslopje »Kazine«). Predaval bo g. dr. Miroslav Kasal o »Eksperimentalnem reševanju statično nedoločenih sistemov z uporabo aparature Nupubest«. Vabljeni so člani in po njih vpeljani gostje. — Upravni odbor. Za f) vale Društvo vpokojenega učiteljstva za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, mi je po dne 10. novembra 1925 umrlem soprogu, nadučitelju v p. Andreju Lahu izjdačalo podj>oro v znesku 1000 Din, zakar se skrbnemu odboru tega društva najtopleje zahvaljujem. Kamnik, dne 13. februarja i!rz., katere člani so duhovniki in laiki. Njeno glasilo >Putj^: je prineslo zadnji« v ". -levilki dragoceno pismo iz Rusijo, katerega odlomke podamo v naslednjem: Kakor vse v Rusiji, preživlja tudi Cerkev prehodno dobo. Val preganjanj se je skoro polegel, a nravstveno ozračje po revolucijski burji je neznosno težko. Razredno sovraštvo je nadomestilo sedaj brezobzirno uživanje, novo poganstvo, ki se ne briga za moralo. Razuzdanost in nepoštenost višjih slojev, omahljivost izobražencev so vrgli ljudstvo v naročje sirovega materializma, kateri ne pušča mesta cerkvi, Bogu. verski misli. Vsa prizadevanja ustvariti -obnovljeno«, sovjetom prijazno Cerkev so ostala brezuspešna. Pravoslavne nadaljuje boj s komunistično ideologijo in etiko (ne s politiko in ekonomiko), četudi ne sme propovednik napasti vladne politične stranice. Pobija zato duha po njej ustvarjene kulture, Iti pa je bolj globok in bolj razširjen kakor komunizem sam. Veliko i/premembe bijejo v oči vsakemu, H obišče službo božjo. Množica vernikov je drugačna kakor pred 10. leti. Kmetje ne polnijo cerkve, narastlo pa je število izobražencev. Ti pa so prišli v Cerkev po različnih potih. Eni iščejo tolažbe v nesreči, drugi opore za poteptan narodni ponos. A so tudi drugi, mladi in čvrsti, ki prinašajo ne bridkost, ne bolečino, temveč ljubezen, upanje, navdušenje. Imamo sedaj več škofov in duhovnikov, ki so zapustili posvetne poklice, prišli so izmed lajikov. Ne morem reči, da bi prevladali izobraženci v cerkvi številno, toda njih molitev je najbolj vroča. Na mestni periferiji hodi v cerkev veliko delavcev (a le malo vojakov). Znatno narašča obisk trgovskih slojev, ki se množijo obenem z gospoclar-skim preporodom dežele, ostali so najbolj konservativni po zunanjosti in izročilu. To je slika velikega mesta. Drugače pa je na vasi: tam pridejo k maši samo ženske iu starci. Mladina je o d g o j e n a v brez-verstvu. Očetje in strici, ki so prestali veliko vojno, bili v ujetništvu in povsod, so postali skeptični in ravnodušni do cerkve. Sicer pa kmetje niso navdušeni za »prosvetljeni« ateizem. Kmet ne zaupa komunizmu, katerega se vroče oklene tovarniški delavec, a vendar ni brez vpliva vtis široko zasnovane propagande. Kmet je ohranil le smisel na polje, s srdom se zakoplje v zemljo, da pozabi na nebo. Sicer pa je ohranila cerkev pomen obrednosti: skepticizem je preplitek, da bi omajal prirojeni konservatizem v tem oziru. Maloka-tero kmečko dekle se bo omožilo brez cerkvene poroke, in komunisti se morajo udati >predsodkonv . Brez cerkve ni rojstva in pogreba, in vsaka vas obhaja po starem mestne starinske praznike. Nekdanji napol poganski obredi (n. pr. žrtvovanje jagnjeta preroku Eliji) so oživeli in vztrajajo poleg komunističnih listov, revolucijskih pesmi in brezverskih gledaliških predstav. Plaha in pohlevna duhovščina ni doživela v splošnem tistega nravstvenega preporoda, katerega bi moralo povzročili preganjanje. Župniki so preveč odvisni od kmetov v gmotnem oziru, pa tudi premalo izobraženi, da bi vplivali in strnili preostale vernike. Slabe po- sledic© je imelo tudi hierarhično medvladje, katero je povzročilo patriarhovo ujetništvo in malodušnost mnogih pastirjev v dobi dozdevne zmago »Žive Cerkve«. Vsaka župnija je živela takrat zase, malokateri duhovnik je ostal ne-omajan, se je uprl ali skril pred zasledovalci. Posledice te razcepljenosti še niso prestane. Noben škof ne ve, kako daleč seže njegova oblast Duhovni sad, ki ga je rodilo preganjanje, je predvsem poprej nepoznana strogost inlepotaobredov. Skrivnost te duševne lepote leži predvsem v globoki veri duhovnika, a novi duh je objel vsakega: bodisi dija-kon ali bravec izgovarja sleherno besedo jasno in čustveno. Vsaka, tudi najmanjša župnija ima zdaj svoje vrste pevce. Verniki težko zapustijo cerkev in so posebno priljubljene dolge, peturne službe ob praznik'h. Napadi »žive cerkve« na »starokopitno oH^hiost« so ojačili izročilo, zvestobo starinskim obredorn. Občutljiv je tudi napredek »evharistič-nega gibanja«, dasi tudi tu primanjkuje edinosti kakor v splošnem. Vedno boli narašča vpliv Joana Kronštatskega, ki je priporočal pogosto obhajilo. Zdaj se ne spotika nihče nad dnevnim ali tedenskim sprejemanjem zakrainnetov. Veliko ljudi pristopa k obhajilu ob izrednih praznikih, torej vsaj 10 do 12 krat na leto, medtem ko je bilo pred vojno v navadi le enkratno letno obhajilo ob Veliki noči. Versko čustvo je prepojilo tudi zasebno življenje: povsod se vidijo ikone in lučke, tudi posebne sobe za molitev rodbin-slrih članov. Samostani niso bili povsod razpuščeni. Vsako leto gre na tisoče romarjev v Kijev ali k sv. Serafimu. Ljudstvo roma tudi na kraje novih čudežev: zdravilnih studencev, prenovljenih ikon in kupol. Poseben ugled uživa •»Državna : božja mati v Kolomensku blizu Moskve. Ta božja Mati, ki se je prikazala v starem bivališču carjev, ima krono na čelu. Ljudstvo je to sprejelo kot znak, da je podedovala Marija oblast zadnjega carja. Meništvo je doživelo nov r a z c v i t in pritok novincev, ki hrepenijo po najstrožjem življenju. Veliko je tudi »starcev«, ki zapustijo pogosto svojo »puščavo« in delijo nasvete vernikom ali učijo ljudi moliti. Nikoli niso toliko čitali del cerkvenih očetov kakor ravno sedaj. Obenem z asketičnim in mističnim preporodom se širi druga, delavna struja po katoliškem in evangeljskem nemškem vzorcu. Končno hrepenijo izobraženci po krščanski utemeljitvi vsega kulturnega delovanja. Tukaj se obuja šola Vladimira Solovjeva in odgovori so seveda različni: od apokaliptičnega občutka konca, oz. zaničevanja vsake kulture do optimističnega sprejema novega revo-lucijskega življenja, ki naj služi ustvarj nju krščanske družbe. Treba pa je pripomniti, da vroči spori ne motijo bratskega občevanja ljudi različnih nazorov. Življenje v preganjani Cerkvi, pred očmi Kristusovih sovražnikov in pristašev razkola lo jači stalno občevrnje v kultu in zakramentih. PR. \m Dekan socialne fakultete vseučilišča v Fordhamu (Združene države), P. Le Buffe, S. J., je nedavno predaval o zakonskih ločitvah in podal pri tem strehotno sliko neverjetnega propada zakona v raznih državah. Prof. Lo Buffe je med drugim izvajal: »V posameznostih smo lahko pač različnega mnenja. V tem pa moramo biti vsi edini da mora voditi razpad zakona v vsakem na- j rodu. do nazadovanja vsega niavnega in normalnega socialnega življenja. lde;>l, ki si ga predstavlja mlad mož ob ženitvi, je pač žena, ld mu posveča vso svojo ljubezen nedeljcno in nepreklicno, ki njemu in njegovim otrokom podari najslajše, kar je na zemlji, dom. In ravno tako lebdi vsakemu dobremu dekletu kot mladostna sanja pred očmi mož, ki ji bo stal ueizpremenljivo in brez pridržka ljubeče ob strani, na čegar močne rame se bo mogla mirno nasloniti v vseh izkušnjah življenja. Kje se pa danes ta ideal so spotuje? V modemi knjigi »Morals in Evolution«, ki jo jo spisal L. D. Hophouse (I, 150), čitamo to-le čudno mesto: 'Zakon se smatra kot ne-razdružljiv pri Audamanezih, posam. papu-anskik plemenih na Novi Gvineji, ravnotako na Sumatri, pri Igorrotili in Italonih na Filipinih, pri plemenu Veda na Ceylonu in posebno v rimski cerkvi.« To naštevanje je pa zelo nepopolno, ker je še cela vrsta poganskih ljudstev, ki neomajno vstrajajo na svetosti in nerazdružljivosti zakona. Ali ni strašno, da so med civiliziranimi in krščanskimi narodi Eviope in Amerike skoraj samo še katoličani zvesti nazoru o čistem in nerazdružljiveni zakonu? V Rusiji se more zakon, ako sta oba zakonca za to, v petih minutah ločiti. Pri tem velja kot edina omejitev, da se ne sme nihče več nego trikrat v letu nanovo poročiti. Po najnovejših poročilih pa mislijo v Rusiji dr-"i.vno nadzorstvo nad zakonom sploh popol-"f>ma odpraviti in ga niti več ne registrirati. T;,Tici, kjer postava razdružitvi zakonov ne dela posebnih težav, odpade le po ena ločitev na 16 zakonov. V drugih deželah je razmerje še ugodnejše. V Franciji odpade ena ločitev na 21 zakonov, v Nemčiji in Novi Zelandiji na 24, na Norveškem na 30, na Švedskem na 33, v Angliji s Škotsko in Irsko na 96. V zavedno katoliški Kanadi ie med 161 zakoni le ena ločitev. A celo poganska Japonska izkazuje manj zakonskih ločitev nego Združene države, lo je po eno ločitev na 8 zakonov. Severna Amerika ima na tem polju žalosten rekord. Leta 1890. je odpadla pri nas še po ena ločitev na 17.1 zakona, 1. 1900. že na 12.7, 1. 1906. na 9.3 in leta 1922. na 7.6 zakona. Priznanja vredno izjemo tvori država Južna Karolina kjer se ločitev zakona pod nobenim pogojem ne dovoljuje. Nasprolno je pa v državi Nevada več zakonskih ločitev nego zakonov (1 proti devet desetinam). V absolutnih številkah je bilo v desetih letih do 1876 v Združenih državah 122.121 ločitev. V naslednjih desetih letih od 1876 do 1886 se je dvignilo to število na 206.595, od 1886 do 1896 na 352.263, od 1896 do 1906 na 593.362, od 1906 do 1916 na 975.728. Skupaj je bilo torej v 50 letih 2,250.069 zakonskih ločitev. Pomislimo, kaj to število pomenja! 2,250.069 porušenih družinskih ognjišč, razdrtih domov! In vendar bi se moralo s socialnega stališča vse storiti, da bi se preprečil razpad le enega samega gospodinjstva! Saj utegne biti posameznih slučajev, ko propal mož ali izpačena žena res nista sposobna. da še dalje vzdržujeta družinsko življenje. Kdo bi pa hotel trditi, da spada vseh teh pet milijonov ločencev med take izjeme? Vsak pameten človek ,mora obsojati uredbo sovjetov, ki omogoeujejo za gotovo pristojbino zakonskih ločitev po trikrat na leto. Toda ali je pri tem bistveno boljše? In še ne manjka profesorjev in učenih pisateljev, ki pišejo o zakonu kot o lažnjivi družabni uredbi, kot o preživeli obliki. In dan za dnevom se objavljajo romani in članki, v katerih se ideal zakonske zveze tepta v blato in opisuje zakonska ločitev kot nedolžna in enostavna rešitev od skrbi, bremen in prepirov, ki spričo človečke slabosti spremljajo baje vsak zakon.« Tako prof. Le Buffe. A Chesterton piše v svoji knjigi o praznoverju zakonskih ločitev: »Nesrečnega človeka, ki svoje žene, Ivi si jo je bil izbral izmed vseh žena na svetu, ne mara več, ne vzpodbujajo k potrpežljivosti in samopremagovnnju. marveč nasprotno, da naj si namesto nje poišče drugo ženo, ki je kmalu tudi ne bo več maral.« JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA. zn poravnavo dolgov skupaj s člani ameriške komisije v državnem uradu za finance v VVashingtonu. Jugoslovanski delegati sed* na levo od gledavca in sicer je prvi od ieve na desno Milan Kad osa vi j e vi č, drugi Ivan Shvegel, četrti naš finančni minister dr. Milan Stojadinovič, peti je znani jugoslovanski tehnik, profesor na newyorSki univerzi Pupin, kojega životopis smo nedavno prinesli. Gospod v sredi je ameriški dTžavni tajnik Mellon. Narava in ljudje tudi rastline imajo srce? Nova biologija ne pozna nekdanje rezko začrtane meje med živalstvom in rastlinstvom, ker je natančno raziskovanje izbrisalo marsikatero dozdevno razliko. Našle so se n. pr. rastline, ld uživajo mesno hrano in živali, ki so nepremične celo življenje. Vendar pa je veljal dosedaj kot glavni znak živalstva — osrednji utripajoči organ (srce pri višjih živalih), ki žene po telesu posebno tekočino: kri ali plazmo. Znani indijski fiziolog Sire Jahgadish C h o o n d e r Bosah pa trdi zdaj, da tudi ta razlika ne velja, ker imajo slični organ tudi rastline in sicer v obliki posebnega razmerjeno utripajočega tkiva (vitre). Poizkusi instituta eksperimentalne biologije v Kalkuti, katerega ravnatelj je Choonder, so dokazali, da odeva vsako drevo posebni, približno 0.2 milimetra debeli sloj stanic: leži v notranjosti skorje, meji na tako zvani kambij in ima lastnost, da se v teku vsake minute razširja in zopet stisne. Ta utripajoči sloj enakomerno sesa snovi iz zemlje in žene po celem deblu vodo, ki pri rastlinstvu nadomešča kri. Voda ne bi potovala navzgor, če se ne bi v enem in istem trenutku sosednje stanice različno raztegovale. Uprav to razliko je dognal Choonder. Cel proces sliči peristaltičnemu gibanju čreves. Do sedaj smo mislili, da izločajo listje vodo le mehanično, da voda izpuhti. Sir Choonder pa dokazuje, da ima tudi listje utripajoče stanice. To je pojav, ki odgovarja izločitvi seči po ledvicah. Žilice listov so velikega pomena ob suši: tedaj se pretaka voda po njih bolj počasi in vsled tega skoro preneha izhlapevanje: rastlina torej dragoceno tekočino ohrani. Če bi deloval tu zgolj mehanični proces, bi moralo izhlapevanje ob vročini samo narasti in bi se torej rastlina posušila. V resnici pa skoro prepreči utripajoče tkivo izločitev vode po živih stanicah ob suši. Kakor vsi ostali življenski pojavi, je podvrženo tudi razmerjeno utripanje stanic vplivu posebnih dražljajev — v našem slučaju vplivu solnčne svetlobe. Choonder misli, da se naznanijo ti dražljaji s pomočjo notranje vlažne skorje, ki odgovarja torej živčevju pri živalih. Indijski učenjak še ni končal svojih eksperimentov, ki so obrnili nase zanimanje celega sveta. Lahko pričakujemo še nadaljnja važna odkritja. Na vsak način se čudovita modrost Stvarnika v stvarstvu vednobolj razodeva in jo ravno moderna znanost najbolj odkriva. Toaletne skrivnosti pri živalih. Ako Opazujemo raco, kako si vsak trenutek gladi s svojim klunom perje, se nam ne zdi to nič posebnega. Zoolog pa bo takoj razumel to početje, ker mu je dobro znano, da imajo race tik nad repom oljnato žlezo, ki neprestano izločuje olje. S tem oljem si potem raca s svojim kljunom namaže kožo in perje, da ga voda ne zmoči. V nasprotnem slučaju bi namreč voda tako prepojila perje, da bi radi povečane teže ne mogla raca več plavati, ampak bi utonila. Poleg vsega tega pa da olje perju nekak svileni sijaj. Toda ne samo race, lemveč sploh vse povodne ptice imajo tako oljnato žlezo. Ptič nosorožec ima pa že kožno kremo v pravem pomenu besede. Njegov sve-tlorumeni vrat in perje enake barve na perutnicah je tako obvarovano vsled neprestanega mazanja s sokom, ki ga izločuje žleza in ki je rumenkaste barve. Pa ne samo ptice, ki so znane med živalstvom, da se rade li-špajo, tudi navadne domače živali in zverjad porabi mnogo časa za svojo toaleto. O mačici skoraj ne vemo drugega povedati, kakor da se vedno s svojo slino umiva in da lovi miši. Tako se umivajo od leva in tigra navzdol vse zveri. Tudi puder je zastopan pri toaleti, kar si pa privoščijo zopet samo ptice. V hudi vročini se namreč kaj rade spravijo v pesek ter s svojimi perutnicami prhutajo okoli, da se vse kadi. Ko se preveč prahu vleze med perje, si ga zopet otresejo. Dalje so pri pticah tudi kopeli zelo priljubljene. Kdor bo ptičje življenje malo natančneje opazoval, bo videl, da se bo vsaka ptica šla takoj skopat v bližnjo vodico, kakor hitro se bo prebudila iz spanja. Debelokožcem, zlasti slonom in nosorogom, je priljubljena blatna kopel. Razni tropski potovalci nam popisujejo, da se sloni toliko časa škrope z blatom, dokler niso čisto od vseh strani na debelo obmetani z blatom. Taki blatni sloni se potem solucijo, dokler na njih koži blatna skorja ne razpoka in stran odleti. Pri luščenju te blatne skorje se namreč sloni iznebe tudi neprijetnih parasitov, ki se radi zajedajo v debelo slonovo kožo. Ker jim blato zapre dostop zraka, tedaj so prisiljeni iti na površje, nakar odpadejo z blatno skorjo vred. H- Korsika plava. Francoski častnik major Hellbronner je te dni meril na Korsiki in pri tem prišel do presenetljivih ugotovitev. Napoleonov otok se ne nahaja več tam, kjer je bil ob času velikega Korsičana, ampak se je premaknil za 11 metrov proti vzhodu. Ta pojav se strinja i. novo geologično teorijo, da se zemska površina nahaja v horiconlalnem gibanju. Vse to ima pa še nekaj drugega zase., Neki laški fašistovski list je pisal, ko je bil zvedel za Hell-bronnerjevo ugotovitev, da Korsika svobodno plava proti Italiji, ker hoče spadati k niei! Poostritev denarne krize v Italiji. Trst, 12. febr. Zadnje dni preteklega tedna je napetost na italijanskih borzah že tako popustila, da se je zdelo, da bo ta teden prinesel popolno razčiščenje položaja. Nervoznost na borzah pa se je tekom tega tedna pričela zopet tako stopnjevati, da je moral poseči vmes sam finančni minister. Včeraj je uradno napovedal sestanek vseh ravnateljev bančnih zavodov, ki se je vršil danes v njegovem kabinetu. Vesti o poteku sestanka še niso prispele v Trst; vendar pa je gotovo, da je finančni mhister sklical ravnatelje, da bi mu lahko naravnost povedali svoje želje glede sedanje denarne krize. Na vlado pritiskajo posebno industrijci, da končno vendar kaj ukrene. Zelo se bojijo za svoja podjetja, ker ne morejo priti do denarja, katerega vedno bolj primanjkuje. Tožijo še posebno, da je diskontna mera previsoka; po tako visoki ceni si denarja ne morejo nabaviti. Potom plasiranja delnic tudi ne morejo priti do denarja, ker jih ne morejo prodati Hranilci so izgubili zaupanje do industrije; niti razmeroma visoke dividende za preteklo leto jih ne privabijo več. Zdi se pa, da zahtevajo industrijci od njih preveč. V preteklem letu so delniške družbe zvišale svoje glavnice za celih 8 miljard, med tem ko se cenijo letni prihranki v Italiji le na 5 miljard. Vsi nasveti finančnega ministra, naj končno nehajo z izdajanjem novih delnic ne pomagajo nič. Pretekli mesec je bilo namreč izdanih za 700 milijonov novih delnic; celo lansko leto je odpadlo na mesec le za 670 milijonov delnic, leta 1924. pa komaj za 375 milijonov. Kdo naj kupi vse te delnice? Radi stabilizacije lire gre z investiranjem še bolj počasi, ker se hranilec sedaj ne boji več za svoj denar. Nič čudnega torej, ako skušajo nekatere tvrdke najeti posojila v Ameriki potom plasiranja obligacij; med te prištevajo francoski listi tudi družbo Monte catini. Blairova skupina bo posodila zavodu Instituto Natio-nale di Credito 20 milijona dolarjev. Radi teh posojil se je vnela med italijanskim tiskom zelo ostra polemika, Francozi opozarjajo Italijane, naj gledajo, da ne pride njihova industrija v tuje roke. Kaj bo storila vlada za ublažitev krize, fe težko reči. Se-li bo morda končno odločila za znižanje diskonta mere? Drugi zopet menijo, da bo znižala obrestno mero zaklacinih bonov, da bi potem nastalo večje povpraševanje po industrijskih dclnicah. Da .j«i denarna kriza zelo huda, priča tudi dejstvo, da so cene blaga na debelo nekoliko padle. Na deviznem tržišču je konstatirati nadaljnje popuščanje dinarja, kar je prišlo zlasti že do izraza zaradi splošnega dviga deviz na curiškl borzi. Med drugimi devizami je omeniti še vedno fluktnacije franc. franka. Nadalje je zabeležil padec poljski zlat, kar pa v curiških knrzih ne pride do izraza zaradi minimalnega prometa. Državni papirji se pri nas drže slabo. Poizkusi spraviti vojno odškodnino kot srečko široke mase potom prodajanja tega papirja na obroke so po vesteh iz Zagreba pri lično uspeli. Zagrebške banke, ki to prakticirajo so menda spravile tega papirja v publiko že nad 10 milijonov dinarjev nominale. Splošno pa Izgleda tendenca v te mpapirju kot mir pred viharjem. Danes javljajo iz Zagreba za vojmo odškodnino kurz 278, za 7% investicijsko posojilo pa 77. Promet minimalen. Bančni papirji so v Zagrebu v smislu dunajske »baisse« znatno popustili in njih kurzl so se vrnili na nivoje pred »hausse«. Edino Praštediona se je proti koncu tedna učvrstila. Prometa skoro ni bilo. Industrijski papirji so razen Trboveljske, pri kateri je zabeležiti čvrsto tendenco, v teku tedna vsi popustili. Prometa je bilo jako malo (v Ljubljani samo šešir po 115). V naslednjem podajemo kurze v Ljubljani začetkom in koncem tedna: 8. febr. 76—78 280 den 20—22 20—22 202 zaklj 200 den. 100—104 50 den. 175—185 tisoč ton rjavega premoga in 513.000 ton koksa. Skupna poraba mineraln. goriv je lani v Avstriji dosegla 8,429.000 ton napram 8 milijonom 687.000 tonam v letu 1924. Inozemske trgovske zbornice r Budimpešti. V Budimpešti je že 12 inozemskih trgovskih zbornic, ki imajo namen pospeševati gospodarske stike med Ogrsko in dotičnimi državami. Sedaj pa poročajo, da se bosta ustanovili še 2: roinunsko-ogrska in grško-ogrska. — Govorilo se je tudi že o ustanovitvi jugoslovansko-ogrske trgovske zbornice, vendar pa do realizacije toga načrta še ni prišlo. K temu pripominjamo, da bi bilo potrebno tudi na Dunaju ustanoviti jugoslovan-sko-avstrijsko trgovsko zbornico, ker je tam že cela vrsta inozemskih trgovskih zbornic. Na ta način se pospešujejo gospodarski stiki. Morsza Dne 13. februarja 1926. Denar. Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili zabeleženi naslednji kura: Berlin 13.56— 13.57 (13.54—13.58), Italija 229 025—229.75 (228.91 —230.11), London 277.25 (276.05— 277 85), Newyork 56.00 (56.75—57.05), Pariz 211 (2J 1.71—218.71), Praga 168.80 (108.32-169.82), Dunnj 8015-8.028 (7.097—8.087), Curih 10.975 (10.9424-10.9924). Curih. Bclgrad 9.125 (9.125), Budimpešta 72.70 (72.70, Berlin 123.60 (128.60), Italijo 20 94 (20.94), London 25.2475 (25.257), Ne\vyork 519 (519), Pariz 19.20 (19.14), Praga 15.375 (15.355), Dunaj 78.05 (73.05), Carigrad 2.75 (2.75), Bukarešt 2.245 (2.225) Sofija 3.65 (3.65)r, Atene 7.475 (7.47), Varšava 70.50 (70.50), Amsterdam 208.10 (208.10), Bruselj 23.50 (23.60), Kopenhagen 129 25 (129.65), Oslo 107.25 (106), Stockholm 139.20 (139.15), Madrid 73.15, Ilelsinglors 130.70, Argentinija 212.50. 7 % invest. vojna odškodnina zastavni listi kom. zadolžnice Celjska posoj. Ljubljanska kreditna Merkantilna Slavenska Kreditni zavod Strojne tovarne Trboveljska Vevče Vevče Stavbna družba Sešir 370 den. 110 den. 110 den. 90—100 115—120 * it 12. febr. 67.50—78 279—282 20—22 20—22 200-203 200 den. .101 zaklj. 49 den. 175- 185 125'bi. 368-386 ,110 den. 110 den. 90—100 115—120 Hranilne vloge v Sloveniji. V »Uradnem listu« št. 13. z dne 13. t. m. Je objavljen izkaz finančne delegacije o stanju vlog v 26 regulativnih hranilnicah Slovenije. Iz tega izkaza je posneti, da so znašale hranilne vloge koncem IV. četrtletja lani 419,620.706 Din, kar pomeni napram prejšnjemu četrtletje znatno zvišanje. Ob tej priliki moramo naglašati, da je to zvišanje pripisovati v prvi vrsti splošni gospodarski stagnaciji, ko podjetnost zaradi raznih momentov popolnoma miruje. Stanje vlog početkom 4. Četrtletja je bilo 383,743.063 Din; vloženo je bilo v teku četrtletja na knjižice 55,638.103 Din, vlogi v tekočih rčaunih tekom četrtletja so pa znašali 22,143.944 Din, skupaj torej vloženo 87 milijonov 782.052 Din. Dvigi v teku 4. četrtletja so znašali 41,904.410 Din; prirastek je torej znašal 35,887.642 Din ali 9.3% napram 26 mi lijonom 713.552 Din ali 8.14% v 3. četrtletju lani. V teku 4. četrtletja izkazuje naraščanje vlog 23 regulativnih (v 3. četrtletju 24), padanje pa 3 (v 3. četrtletju 2). Padec vlog pri dotičnih 3 zavodih je malenkosten. Kako se je gibalo stanje vlog od 1. 1923 dalje, kažejo sledeči podatki: 31. decembra 1923 31. marca 1924 BO. junija 1924 30. septembra 1924 31. decembra 1924 31. marca 1925 30. junija 1925 30. septembra 1925 31. decembra 1925 280,529.365 Din 247,064.009 > 263 108.924 > 281,829.665 > 311,503116 > 327,947.302 > 354,660.850 > 383,743 063 > 419,620.706 > Vendar pa preračunane na zlato, hranilne vloge še ne dosegajo predvojnega stanja. Medtem ko so znašale 30. septembra 1915 32,650.000 zlatih Din, t. j. G5% predvojnih vlog, so narasle 31. decembra 1915 na 38 milijonov 150.000 zlatih Din ali 77% predvojnega stanja. Borzni teden. Ljubljana, 13. februarja 1926. V nasprotju s prejšnjim tednom se je lendenca na efektnih borzah poslabšala. Z -iinsja so začele prihajati vesti o popuščanju ktirzov, kar so povzročile predvsem realizacija dobičkov. Zagreb je temu sledil in kon-tedna so padli kurzi zopet na izhodno UiS«> pred začetkom >hausee<. - . Lesni trgovci in industrijci! Dunajski »Holz.narkt«, na cclem svetu najbolj razširjen in najboljši list lesne stroke izda dne 26. februarja t. 1. posebno, povečano in pomnoženo izdajo takajočo sc Jugoslavije. Ta številka bo revija jugoslovanske lesne industrije in trgovine. Kot poročevalec gori imenovanega lista prosim vljudno vse lesne trgovce ln indtistrijce, da mi pošljejo podatke in poročila svojih lesnih obratov in trgovine. Predlog za izdajo te jugoslovanske številke jc bil sprejet, in dolžnost vsakega posameznega lesnega trgovca in industrijca je, da bode ta izdaja čim boljša in sijajnejša. Mali narod smo sicer, toda veliki narodi morajo z našo žilavo in vztrajno konkurenco računati. Cvenkel _ Ljubljana. Občni zbor Jugoslovanskega društva za zaščito upnikov. Dne 11. t. m. se je vršil v Zagrebu občni zbor Jugoslovanskega društva za zaščito upnikov, na katerem je bilo slišati par interesantnih podatkov o insolvenoah v lanskem letu. Društvo je interveniralo pri 556 insolvencah (leta 1924 474). Pasiva pri teh insolvencah so znašala 366 milijonov dinarjev, aktiva pa 202.4 milijona. Insolvence so se razdelile sledeče: 124 prostovoljnih poravnav; 204 prisilne poravnave (11. januarja do L aprila) in 221 konkurzov. Zaradi teh ogromnih izgub gospodarstva je potreben nov moderen leonkurzni zakon. Fahificirana bilanca. Davčno ravnateljstvo v Belgradu toži družbo Standard Oil zaradi falzificirane bilance. Družba je izkazala v bilanci za 1. 1924 izgubo v znesku 313.100 dinarjev, med tem Jto je imela faktičnega dobička 13 milijonov dinarjev. Gibanje trgovstva v Sloveniji v zadnjem četrtletju 1925. V zadnjem četrtletju 1925 je bilo prijavljenih na novo 339 trgovskih obratov, odjavljenih pa 294. V 3. četrtletju lani je bilo prijav 330, odjav pa 210. Trgovina z lesom beleži v 4. četrtletju lani 26 prijav in 33 odjav; trgovina z mešanim blagom pa 68 prijav ter 48 odjav. — Skupno je bilo v letu 1925 1626 prijav ter 1427 odjav napram 1762 prijavam in 1110 odjavam v letu 1924. Akcija Vojvodine proti visokim davkom. Vse gospodarske korporacije Vojvodine pri-rede 21. t. m. veliko protestno zborovanje v Novem Sadu. Tudi po vseh drugih večjih krajih Vojvodine se prirede slična zborovanja. Palača Novosadske borze. V začetku marca t 1. prično z zgradbo palače novosadske borze v Jermenski ulici, ki bo dovršena koncem novembra. Število bank, booblaščonih za trgovanje » devizami in valutami. Po podatkih generalnega inšpektorata finančnega ministrstva je bilo dne 1. januarja letos pooblaščenih za trgovanje z devizami in valutami 135 zavodov, od teh samo za valuto 93. * Znižanje davka na promet z efekti v Avstriji. 16. t. m. se v Avstriji zniža davek na promet z efekti. Gospodarstvo s premogom v Avstriji. V letu 1925 je Avstrija producirala 145.000 ton črnega in 3,013.000 ton rjavega premoga. TT»o» pa je znašal 4^53.000 ton čineaa. 505 PAR ČRTIC IZ POVOJNE KRONIKE KATOLIŠKEGA DRUŠTVA ROKODELSKIH POMOČNIKOV V NOVEM MESTU. Svetovna vojna, ki je uničila toliko društvenega življenja, tudi našemu društvu ni prizanesla. Razbila ga je dodobra in mnogo truda nas je stalo, da smo ga zopet dvignili iz razvalin. Toda komaj si je^ društvo nekoliko opomoglo, je vstal drug sovražnik in se zarotil, da mora spraviti to društvo s površja zemlje. Njegovo črno vulkansko žrelo jo bruhnilo na dan cele potoke smrdljive lave, ki naj bi našemu društvu izpodnesla trda tla. Tako je društvo krepko odbijajoč napade svojih sovražnikov polagoma rastlo. Takoj je prilepilo 10 članov. V tem boju pa jih je podleglo 7, trije, ki smo še ostali, pa smo šli pogumno naprej v zavesti, da brez žrtve ni zmage. Leta 1919. na Štefanov dan smo priredili lepo uspelo Božič-nico, pri kateri nam je pomagalo nekaj našemu društvu naklonjenih mojstrov. Število članov se je pričelo zopet dvigati in kmalu smo mogli nastopiti pred občinstvom z večjo igro. Nismo pa delali samo na tem polju, marveč na vseh poljih izobrazbe kakor predpisujejo to društvena pravila. Pričelo se je s tečajem nemščine, srbo-hrvaščine, zemljepisja itd. Le žal, da so fr.ntjo vse premalo zanimali za te prekoristno tečaje, da so morali kmalu prenehati. Toliko bolj pa smo se potem oprijeli dramatike in smo vsako leto vprizorili več lepih iger. Leta 1920. je društvo ustanovilo svoj lastni moški pevski zbor ki je bil sestavljen iz pomočnikov in mojstrov, čkmov društva. Kmalu nato se je ustanovil tudi mešani pevski zbor, katerega pa je naše društvo prepustilo prosvetnemu društvu Soči, ki je bilo ustanovljeno kmalu po prevratu in dobilo zavetišče, katerega ima še danes, v rokodelskem domu. Oba zbora je vodil g. Janko Grad, tedanji šolski nadzornik v Novem mestu. One 8. decembra 1921. je društvo praznovalo v ožjem krogu 35 letnico svojega obstoja. Zjutraj smo imeli društveno sv. mašo s skupnim svetim obhajilom, zvečer pa smo nastopili na odru s par pevskimi točkami moškega pevskega zbora, ku-pleti in z igrico »Rnztresenra«. Ob tej priliki je društvo štelo 7 članov. Na novega leta dan smo '.'S? dali skupno z najstarejšimi člani društva foto-fetograflraf. Islpga leta je društvo na željo članov ustanovilo tamburaški zbor, ki je bil sestavljen iz rokodelskih pomočnikov ter članov in članfc društva Soče. Zbor je pod vodstvom g. Bardorferja jako lepo in hitro napredoval. Štel je 16 tamburašev. S časom je nastal med tamburaši prepir, vsled katerega ie g. zborovodja zbor pustil. Na njegovo mesto jo stopil član rokodelskega društva Zefran Anton. Vsled nesloge med tamburaši je začel zbor pešeti. Istega leta o binkoštih je bil društveni izlet v šmarješke Toplice, kateremu se je pridružilo tudi prosvetno društvo Soča. Društvo je nameravalo takoj po oživitvi ustanoviti tudi mladeniško društvo za obrtne vajence, za katerega se je priglasilo takoj 10 vajencev. — Društveni predsednik jih je z veseljem sprejel in določil dneve za njihove sestanke. Do ustanovitve pa ni prišlo, ker jo je preprečil naš sovražnik. Mojstri, ki_ so bili v njegovem taboru, so takoj prepovedali svojim vajencem pohajati v naše društvo in tako ,je bilo pri drugem sestanku že samo 8 vajencev, a pri tretjem nobenega. Na vprašanje, zakaj ne pridejo vec v društvo, so odgovorili, da j jih mojstri ne pustijo. Torej oni mojstri, ki ?o svoj čas oznnnjevali evangelij »nadstrankaratva«, sc te«. d:ij jasno pokazali kdo da so, ki svojim vajencem niso privoščili niti malo izobrazbo. Je sedaj bolje in lepše, ko je veČina vajencev tako neizobražena, da mora biti poštenega obrtnika sram pred takim obrtnim naraščajem, čeravno jih razna društva skušajo »izobraziti v plemenite mladeniče«. ' Lota 1918. 28. oktobra je društvo prvič po vojni zopet javno nastopilo pri takratni veliki manifestaciji. — Leta 1922. je umrl društven ustanovni in častni član g. I. Krajec. Njegovega pogreba se je društvo udeležilo z zastavo. — Leta 1923. se je društvo po deputacfji in z zastavo udeležilo Katoliškega shoda v Ljubljani — Leta 1924. je umrl prvi starosta društva g. Josip Mirtič. Istega leta je umrl tudi pokrovitelj društva prošt Seba-stijan Elbert. Oba je društvo spremilo na njihovi zadnji poti. — Tega leta se je društvo na željo ljubljanskega društva udeležilo Marijanskega kongresa v Ljubljani. — V letu 1925. pa jc umrl član varovalnega nnčelništva g. Jožef Avsec, vrvarski mojster, kateremu je društvo poklonilo venec in ga spremilo z zastavo na zadnji poti iu poskrbelo, da so se mu zapeli dve žalostinki. — V dneh 27., 28. in 29. julija je praznovalo bratsko ljubljansko društvo 70 letnico svojega obstoja. Slavija tega velikega jubileja sc je udeležilo naše društvo po de-putaciji 4 članov in z zastavo. — Dne 5., 6. in 7. septembra 1925. je bilo naše društvo navzoče zopet po deputaciji 4 članov in z zastavo na 70 letnici mariborskega rokodelskega društva. — Dne 4. oktobra t. 1. je imelo društvo svoj prvi nastop v tem letu, ko je priredilo igro »Kazen ne izostane« ter duet kuplet jEinancipirana dama«. — Na dan vseh svetnikov je položilo društvo venec nn grob umrlega g. J. Avseca. — Dne 8. novembra je priredilo društvo igro »Mlinar in njegova hči«. — Dne 8. decembra je društvo praznovalo svoj praznik s sv. mašo in skupnim sv. obhajilom v frančiškanski cerkvi. Zvečer pa je bil slavnostni sestanek, na katerega so bili povabljeni vsi člani društva in tudi g. prošt Karel Cerin. Sestanek je otvoril g. načelnik dr. Ažman, ki se je spomnil tudi umrlih članov. V nadaljnem govoru je naprosil g. prosta, da bi on sprejel pokroviteljstvo, za varovalno načelništvo pa je naprosil peka Vovka in krojača Pungrčarja. Vsi naproSeni so funkcije sprejeli. — Nadaljna točka je bila sprejem novih članov. Društveni predsednik jih je ta večer sprejel 12. Temu je sledilo predsednikovo poročilo ter razgovor o poživitvi . »Mfadenfškega društva«. — Člane je vzpodbujal k vztrajnosti tudi g. prošt z izbranimi besedami. — Iz društvenega življenja in razvoja pa je povedal društveni dolgoletni *ta-rosta Leopold Cigler starejši. — Zadnja točka tega sestanka je bila prosta zabava, pri kateri so se fantje prav prijateljsko zabavali. — Dne 31. dec. je priredilo društvo Silvestrov večer. — Na novega leta dan so imeli člani svoj občni zbor z volitvami novega pomočniškega odbora. Ker pa nekaterih članov ni bilo pri tem občnem zboru, zato se je isti nadaljeval dne 6. januarja 1926. Na tem občnem zboru je bil razpušcen tudi tamburaski zbor. — Dne 24. januarja pa je društvo na željo Članov zopet obnovilo tamburaški zbor, ki se lm«iuie »Tamburaski odsek rokodelskega društva«. — Na SveČ-nico 2. februarja je društvo priredilo igro »Pose-strimi*. Za svoje člane prireja društvo redne nedeljske večerno tečaje za sociologijo, katere fantje z zanimanjem obiskujejo. Društvo šteje sedaj 20 rednih članov. Ker tudi najhujši viharji društva niso mogli uničiti, zato upamo, da bo odslej še lepše rastlo in cvetelo kot je doslej. Vremtsnbn Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 13. februarja 192S. višina barometra 308'8 m Opazovanja Barometer Toploto T C" Rel. vlagn v i ?»flin*ntinova oHca ste*. 13 t ^ Edino bre/.konkurcnfrno i.o glasbila •'•fl^^lfČ^-Sšs Odlikovan na parISki Ceniki Iranko. razstavi V NAJEM se oddajo v novi zgradbi v Ban Mladenovej ulici v Splitu 7. vsem komiortom ter Iv mezzaninu in pritličju. | Vprašanja jc nasloviti na Ernesto Seveglievich — SPLIT PRENOČI Prometni zavod za premog d. d. v Lfubllanl prodaja iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog m koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov: Prometni zavod za premog d. d v Ljubljani, HlkloSUeva cesta Stev. 15. II. d. d. I čevlje □ar* na obroke tudi na deželo, razpošilja »VOIKA«, Ljubljana, Krekov trg St. 10. ŽIVINOZDRAVNIK stanuje od 1. februarja t. 1. dalje y Maribortt, Beograjska 8 (tik artilerijske vojašnice), Išče se LOKAL. - Cenjene ponudbe pod, l »Trgovina« upravi lista. | Francoska linija, Cic. Gle. Transatlantique, Havre-Newyork, samo ® dni čez morje - dobra hrana in pijača brezplačno. - Cic. Chargeurs Reunis, Sud Atlantique, za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argentinijo in Kanado. Za družine poljedelcev je brezplačen prevoz v Sao Paolo. Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik Kolodvorska ulica štev. 35- T s hišo (vodovod) z vsemi gospodar, poslopji, osem oralov njiv, 30 oralov , s e n o ž e t i, 70 oralov j g o z d a , za tzvanredno nizko ceno. Nahaja se pol ure vzhodno od vasi Hotedršica. - Tozadevna pojasnila se dobe: BROD št. 14, Dol. Logatec. afrik mo-droci, žim-nice, kakor tudi vse druge tapetniške izdelke po znatno znižanih cenali nudi 5-s'sra Jlager« lapeSniS. | Ljubljana, itoloducrskn ul. 27 Popravila se solidno in najceneje izvršujejo MANJŠI LOKAL iščem na prometnem kraju v Ljubljani ali pa Šiški. Ponudbe na upravo pod šifro: »Trafika« 992. po možnosti s kavcijo, sprejme večje podjetje v Sloveniji. — Ponudbe na »Poštni predal St. 76«. JURIDIČNE KNJIGE naprodaj, cela zbirka aH posamezno. — Naslov v upravi pod St. 991. 2 dobra, izurjena MLINAR samostojen delavec z lepimi spričevali, želi premeniti službo. L. Novak, Draškovičeva ulica št. 21 (KRAPINA), _____948 UČENCA Sprejmem v trgovino z ttieš. blagom v Ljubljani. Ponudbe na upravo pod: »Trgovski učenec« 928. PltEMOG-ČEBIN \VolIova ulica 1/11. - Tcleion ."fi I IŠČE ZAGREBŠKA MESTNA PLINARNA za čim prejšnji nastop. Nameščenje more biti stalno. plača se dobro. Prednost imajo neoženjeni in ki niso prekoračili 40. leta starosti. Dokazati morajo, da so že delovali kot samostojni instalaterji (moaterji) v plinarnah. — Ponudbe s prepisom spričeval in označbo relerenc ter priloženo sliko ' „,. . , r.m npt' i Tli TU A 1> A .. naj se pošljejo na naslov. »GRADSKA PLINARA«, ZAGREB I., poštni predal 4. 905 vešč sloven. in nem. jezika, želi biti nameščen kot skladiščnik v kaki tovarni, trgovini, spedi-terskem skladišču ali pa kaj podobnega. Začasno fei prevzel tudi službo kot pomožni skladiščnik. Cenj. ponudbe pod šifro »MARLJIV« št. 980. Priporočajo se dobra štajerska vina beta in rdeča, po Din 10.—, 12.— in 15.— za liter. Čez ulico in tudi za domače prireditve v malih sodčkih ali velikih steklenicah. Pokusi se lahko v kleti. GRAJSKA KLET, Mestni trg St. 13 v Ljubljani. 951 Pozor! ■ Prostovoljna dražba I Dne 22. iebr. 1926 ob 10. dopoldne se proda na licu mesta lepo posestvo gospodar, poslopje, orodje, ralatilnica, gepclj, 12 oralov rfozda, 35 mernikov posetve, travniki. -Posestvo je vse skupaj, 10 min, od kolodv. Mokronog. — I. KOVAČIČ, Dula 14, obč. Mokronog. POZOR« Prodam več milijard nemških rentnili mark | od 1. 1916—1923. iz različnih mest. Naslov se izve v upravi pod št. 924 MODNI LISTI za krojače in šivilje s slovenskim poukom in veliko sliko, polletno 120 Din. ;-KROJNA ŠOLA«, | Ljubljana, Stari trg 19/1. Dne 1. raarca nov krojni tečaj za Siviije. KUPIM HIŠO primerno za gostilno ali trgovino na prometni . točki na deželi. Cena od 30-50.000 Din. Ponudbe na upravo pod: »Primerna hiša« št. 884. GOSPODIČNA rs soretrae na stanovanje ir. hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 975. Zanesljiva ŽENSKA srednjih let, iSče mesta hišnice, kot po3pravljal-ka pisarn, in dr.prosto-rov aH kaj sličnega. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Poštena« 974 Kmečki fant sc sprejme, star 14 do 15 let, za pastirja. Naslov v upravi lista pod: 972 Partija novih ŠIVALNIH I STROJEV po zelo nizki ccni naprodaj. — F. BATJEL, Ljubljana, Kar-lovska cesta' 4. 340 Inserirajte v ,Slovencu i 2IIIEm=!IISIII) Tovarna PAPIRJA išče strokovne moči. — Ccnj. ponudbe z ozna-čenjem dosedanjih nameščeni in prepisi spričeval pod šifro: »Za—7659« na »PUBLICITAS« d. d. — Zagreb, Gunduličeva 11. NAD 100 LET obstoječa lepa TRGOVINA na promet, kraju Ljubljana — naprodaj z vsem blagom in opravo. Le resnim kupcem daje informacijo oglasni zavod KOPITAR, Ljubljana, Čopova 21, III. nadat. IŠČEMO za ustanovitev bombažne predilnice in tkalnice pripraven OBJEKT Objekti, ki nudijo ceneno obratovanje, imajo prednost. Natančne ponudbe je poslati do 20. t. m. »VERI; informacijski in posredovalni pi;arni v Ljubljani. Aleksandrova cesta St. 8, 96? Trgov. loka! že vpeljan, mešane stroke, v zvezi z družinskim stanovanjem, IŠČEM v prometnem kraju v mestu ali na deželi. Dopise pod šifro: »Trgovec 983« Zastopstvo kake večje tvrdke pre-viaatem za Slovenijo ev, za celo Jugoslavijo. Za v kraje, ki niso ob železnici, potujem z motorjem. Sem v Sloveniji vpeljan. — Ponudbe na upravo lista pod Sifrot »UsoeSno« St. 968. i HIŠA NAPRODAJ oddaljena 10 min. od glav. kolodvora v Ljubljani. V j njej se nahaja dobro ido-ča pekarija z vsemi priti- . klinami, 4 sobe, 2 kuhinji, obsežne drvarnice k stanovanju in pekariji. Naslov v upravi pod št. 496 HIŠA naprodaj nova, enodružinska, v 1 šentpeterskem predmestju. Prosto stanovanje. Potrebni kapital 20.000 Din. I — Več se poizve: Novi! Vodroat 36/1 pri Ljublj. Da se vpelje „Z!atorog" terpeniinovo milo, ta idealna sestava najfinejšega mila z najboljšim terpentinom, v najširše sloje prebivalstva, so vpreša od 1. avg. 1925 v vsaki tisočeri kO' mad tega mila zlatnik po 10 frankov, ki se šele pri uporabi prikaže srečnemu najditelju. Mnogo zlatnikov se fe dosedaj že našlo. Prepriča/te se tudi Yi o neprekosljivi kakovosti tega „zlatega mila", katero se vporablja radi svoje miline in prijetnega osvežujočega vonja tudi mnogo kot toiletno milo. Mogoče, da ste tudi Vi tako srečnida najdete zlatniki aaBmseaasfflss dobro izvežbana, zmožna voditi samostojno modni salon, sc išče za Skoplje. Dobra plača in stanovanje. Pojasnila daje Vinko VIVOD, Ljubljana, Pred škofijo 21/11., med 12 in in 1 opoldne. 998 KDO POSODI gospodu 500 Din za dobo ! 6 mcseccv. - Vrnem 7001 Din. - Ccnj. ponudbe pod šilro »Točna vrnitev«. ■ M —I urni UMI IIIH .........1 II III InlllUMIIIIUlIhliillMI Pojeos* pred manjvrednim tujezeranslkSmi Maslom Zahtevajte pri nakupu edinole domaČi prvovrstni, garantirano 10/18 odstotkov fosforne kisline vsebujoči in v vodi raztopljivi t znamke „Danica" Najboljša kakovost in brezkonkurenčno cene! Pazite 1111 znamko ,,Danica", katero nosi vsaka originalna vroča! Naročila sprejema: „DAMCA"d,d,?,afcem.proizvode, gagreb. Nastop; Ljubljana, Folianskinasip 48. .. jir-t. U :moK.'Ki':j lnKJMarvmarasamtmmmsmmmmKmmmnmmmmmmmmm mtrz. .-.t n man ?jmara— Čuvajte se fujifr manjvrednih iKdelfcnov\ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■UHBMBaMBDHHIBII iT" ®> 1 M/n i n |j Delniška glavnica: 50,000.000 Dan Btesaervnl zalklacii ca.: £0,000.000 Din fecirilcct centrasa: Ljubljana, Duiia|ske e02, S03 In 504 Zaradi pomanjkanja prostora se ugodno proda ne B 4 o ta motorni pogon in pogon na nogo ter tudi več pleiilnih STROJEV od 61. 5—8 in široke od 20 do 30 cm. 1007 Pristne pšenične otrobe debele in drobne, koruzno moko in ajdovi grajs za krmo po najnižji ceni — se dobi pri tvrdki Al. & SI/L Zcrman — Ljubljana STARI TRG 32. i:ui:llii:iiTiiii!!!IUiii;!l!uni!lliiiiillli!iilll!]uiit:!!Milli:i!:i!l7- Od ust do ust gre govorica Kar tudi prava je resnica, f Da manufakturno blago po ceni dobim Edino le v Celju pri Valentin Hladiti. J i!ii(jnii]||iiuii|.iwmgiin!||iiiiii||iti»iiiiimniiHiiiijiiiii:||imii( minulimi:^ Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, brat, zet, svak in stric, gospod Joško Kregar nadsprevodnik drž. železnice v petek, dne 12. t. m. ob pol 8 zvečer nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, 14. t. m. ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Bohoričeva ulica 12. V LJubljani, 13. februarja 1926. Globoko žalujoča soproga KATINKA KREGAR ln ostali sorodniki. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam tužno vest, da je Vsega-mogočni poklical k Sebi v soboto, dne 13. febr. ob tri četrt na šest po dolgi bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, nepozabno ženo ozir. sestro Franjo roj, Debe!ak. Pogreb se vrši iz hiše žalosti, Kranjska hranilnica, v nedeljo ob 16 popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se darujejo v cerkvi Marijinega Oznancnja in v Št. Jurju. Ljubljana, 13. februarja 1926. Jože Kurent, blagajnični sluga, soprog. Janez Debelak, župnik v Št. Jurju, brat. ZAHVALA. Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob smrti naše nepozabne sestre, gospodične izrekam vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem dekliški Marijini družbi, društveni godbi, preč. g. /.upniku, g. zdravniku, gg. uradnikom, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so jo v tako častnem številu spremili na zadnji poti. Ljubljana—Jescnice, 14. febr. 1926. Anton Šolar, trgovec s čevlji. NAZNANILO. — Naznanjam slavn. občinstvu, da s eni prevzel BRIVSKI SALON gosp. Nika K o mana na Poljanski cesti štev. 13. Ker je brivnica prvovrstna, in popoln, higienično urejena 'ter postrežba točna in solidna, sc nadejam, da me bo cenj. občinstvo tudi nadalje v obilnem številu obiskovalo. — Z odličnim spoštovanjem MIRKO ZETOVIČ. Ppbihoii, drva, oglje, Meti in ftohs, »ILIRIJA-, Kralja Petra trg 8, LJubiJ. - TeL 220 IGV ¥IOOtOC dobri kapljici' v Horijanski ulici št. 13 sem otvoril v svoji lastni hiši ter bom toči! prvovrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina po znižanih cenah. Vsem, ki ljubijo res dobro kapljico, sc najtopleje priporočava Fani in Ludvik Roškar I dolgoletni najemnik dobro znane restavracije pri »AURU« in večletni poslovodja gostilne v Prisojni ulici št. 5. Brez posebnega obvestila. Klanjajoči se volji Najvišjega naznanjamo potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš predobri oče, stari oče, tast itd., gospod danes, prejemši tolažila sv. vere, v 82. letu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v nedeljo, 14. i. m. ob 16 30. Blagopokojnega priporočamo v molitev. Maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi. p Planina pri Rakeku, 12. februarja 1926. Žalujoče rodbine: fin. nadsv. Perpar, višji okr. zdr. Wisinger, por. v pok. Podboj, Sum. upr. Seyff. Otroka kapitana Granfa. (Potovanje okoli sveta.) (Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. — Je že dobro, je dejal Wilson. John je dal Glenarvanu znamenje, da lahko nadaljuje pot. Glenarvan se je nalahko spuščal ob steni navzdol. Kmalu sta stopila z ženo na ozko stezico, kjer ju je pričakoval Robert. Potegnila sta trikrat za vrv. Sedaj je prišla vrsta na Johna Manglesa in gospodično Grantovo. Vse je šlo po sreči. Pridružila sta se Glenarvanovima v jami, ki jo je bil izteknil Robert. Pet minut pozneje so bili vsi vjetniki rešeni ječe v Vare-Atui. Zapustili so začasno zavetišče in zavili po ozkih stezicah v najgloblje soteske, da se izognejo obljudenim bregovom jezera. Hodili so hitro. Skušali so se izogibati krajev, kjer bi jih mogel kdo videti. Govorili niso, ampak drseli kakor sence med grmovjem. Kam jih pelje pot? Bog ve; glavno je, da so svobodni. Proti petem se je začelo daniti. Sinji odtenki so začeli obrobljati nakopičene oblake. V meglo zaviti vrhovi so se skušali otresti sivega plašča. Kmalu bo vzšlo solnce, pa ne kot znanilec smrti, ampak bega na smrt obsojenih. Treba je bilo predvsem, da se do tega usodnega trenutka odtegnejo zasledovalcem, ki ne smejo najti njihovih sledi. Pol jim ni šla gladko izpod nog, zakaj steza ie bila zelo strma. Lady Helena se je vzpenjala, opiraje se na moža, ki jo je pravzaprav nosil. Mary Grantova se je opirala na Johna Manglesa. Na čelu je korakal Robert, presrečen, zmagoslaven, ves radosten, da se mu je veliki načrt posrečil. Zadnja sta hodila oba mornarja. Še pol ure, pa se bo žareča obla prikazala izza meglic na obzorju. Tako so hodili ubežniki pol ure kar na slepo srečo, saj niso imeli s seboj Paganela, da bi jim kazal pot; to je bila grenka kapljica v njihovi sreči, da ni bilo ž njimi dobrega gospoda Jakoba. Držali so se čimbolj proti vzhodu, šli so nasproti veličastni zarji. Kmalu so se vzpeli petsto čevljev visoko nad jezerom Taupo. V tej višini jim je postajal jutranji hlad prav neprijeten. Nad njimi so se gromadili nejasni obrisi gričev in gora. Toda Glenarvan je želel samo eno, da ga gorski velikani sprejmo v svoje varno okrilje. Pozneje bo že videl, kako se izmota iz tega goratega labirinta. Končno se je pokazalo solnce in poslalo prvo žarke ubežnikom v pozdrav. Naenkrat se je razleglo strašno tuljenje iz stoterih grl. Prihajalo je iz paha, za katerega Glenarvan ni več vedel prav natančno, kje se nahaja. Sicer pa je bila pod njimi gosta megla, da ni mogel videti v dolino. Toda ubežniki niso mogli niti za hipec dvomiti: njihov beg je bil odkrit. Ali bodo ušli zasledujočiin jih divjakom? Ali so jih ti že opazili? Ali jih ne bodo izdali sledovi? V tem se je niže doli ležeča megla vzdignila, jih za trenutek zavila v svojo vlažno kopreno, nato pa se je v dihu jutranjega solnca naglo razpršila. Tristo korakov pod seboj so zagledali besnečo množico divjakov. Sedaj so videli zasledovalce, a tudi zasledovalci so opazili ubežnike. Strašni kriki so se podvojili, zraven se je mešalo še pasje lajanje. Vse pleme se je zagnalo iz vasi, potem ko je zaman skušalo preplezati skalo pri Vare-Atri, in se vrglo po najkrajši poti za nesrečniki, ki so bežali pred njihovo krvoločnostjo. Štirinajsto poglavje. Gora je it a b u?. Do vrha griča je bilo še kakih sto korakov. Ubežnikom je šlo za to, da so čimpreje gori. Tako bi se na nasprotnem pobočju morebiti skrili zasledu-jočim Maorom. Upali so, da jim bo mogoče priti po kakem prehodnem grebenu na bližnje vrhove, ki so tvorili ta del pogorja. Da imajo s seboj ubogega Paganela, bi jih brez dvoma srečno izpeljal iz gora. Pospešili so torej korak. Priganjalo jih je tuljenje tam doli, ki je prihajalo vedno bliže in bliže. Tolpa zasledovalcev je prispela že do vznožja griča. Pogum, pogum, prijatelji!« je klical Glenarvan ter vzpodbadal tovariše z besedo in z roko. V manj kakor petih minutah so prišli na vrh. Tam so se ozrli nazaj, da presodijo položaj in da ubero pot, ki bi mogla spraviti Maore s sledi. S te višave si mogel pregledati vse jezero Taupo, ki se je razprostiralo proti zapadu v slikovitem okvirju svojih gora. Na severu so bili vrhovi Pirongije. Na jugu je žarelo razbeljeno žrelo Tongarira. Proti vzhodu pa se je razprostirala vrsta gora in vrhov, ki spada k gorovju NVahiti, ki preproga ves severni otok od Cookovega zaliva pa do vzhodnega rliča. Treba se je bilo torej spustiti po nasprotnem bregu in zaviti v globoke soteske, iz katerih morebiti ni bilo izhoda. Glenarvan se je obupati ozrl okrog sebe. Mogla se je bila že popolnoma stopila v solnčnih žarkih. Ozračje je bilo čisto, da si mogel pregledati vsako najmanjšo globelico. Nob-na kretnja Meorov ni mogla uiti. Divjaki niso bili več petsto korakov od njega. Prišli so na ravnico, ki je na njej stai samotni sfož-časti hrib. Glenarvan se ni smel niti najmanj več muditi. Naj so njihove moči izčrpane ali ne, treba ie naprej, ali pa jih divjaki obkolijo. EIHE IHIEIII t- i? rt co M) 3 •>—t> a m * 2 •iS š a s s J5 > ** © -C O C feC g 3 w t -g a O ...» a JJi o K-* ® "S ja o so > O I a s 'C 'U - o it* r C 5. i vm--: h J a u C iS o co ® S a I 5 d 2 S JjS s »r g ® > C!« . .9 "p 00 - bi S* N « U a . ta S * « ® N a a cd EiiiJil 0105010001000202015301000201020002230101020002020002 Da se cenjenim odjemalcem našega priznanega mila « G A Z E L A» oddolžimo, smo se odločili, da jih za njihovo dolgoletno naklonjenost tudi primerno nagradimo. Z ozirom na to smo sklenili, da bomo od sedaj naprej na vsakih 1000 kosov našega mila (vseh vrst, ki ga izdelujemo) Milo « G A Z E L A » zavzema vsled svoje izborne kakovosti vsekakor prvo mesto med sorodnimi izdelki. Izdelano je iz najboljših surovin, ki tkaninam ne škodujejo. Daje takoj zelo obilno peno, ki nesnago razkroji in temeljito odloči od tkanine, tako da je močno mencanje popolnoma odveč, Ako se z našim milom namilano perilo nato prekuha v vroči vodi ter temeljito spere v čisti vodi, zadobi naravnost snežno belino in jako prijeten vonj po svežosti. Jasno je torej, da z našim milom zelo mnogo priltedlfC^ PPB P^flllS Pil Zdfavjlli poleg tega Vam je pa mogoče sreča tudi toliko naklonjena, da dobite v kupljenem kosu še 1 zlatnik povrhu. Zahtevajte torej pri Vašem trgovcu PopoSnotma »ar«© naSoiita svoj denar v Rims&a cesta 9 prevzame naročila v najrazličnejših zasebnih zadevah 0RUŽIBU1KS ?preir-KveleT;ina tiffl B^fiUtfAilrfllillS^J* in zalozba razglednic, slik itd. — Sodeluje lahko v podjetju. Potreben kapital od 50.000 Din dalje. VpoStcvajo se tudi pri bankah kredita zmožni reilektanti. Obširne pismene ponudbe pod šifro: »Dobro podjetje« na naslov »PROPAGANDA«, reklamna družba z o. z„ Ljubljana, Šelenburgova ulica 7, II. nadstropje. v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union Hranilne vloge se obrestujejo Varnost nudijo lastna paiača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. HITSTF Pojite takoj, ko ste prebrali naš Ili I t i lm oglas, razločno napisan svoj naslov ter priložite tri dinarje v znamkah za stroške tiskovin in poštnine — ker le tedaj je mogoče, da ne zamudite izredno ugodne prilike — katero nudimo vsakomur, brez razlike stanu in poklica, ki hoče 7flQBll7lft izven svojega stalnega zaposlenja. £utSIU£.!ii Vsakteri izmed cenj. čitateljev in čitateljic ima svoje sorodnike in prijatelje, s katerimi se sestaja in razgovarja. Ob takih prilikah in v svojem prostem časi? :iliku° jete zelo dobičkanosno, brez vsakega napora in rizika. Vse ostale podrobnosti Vam pojasni naše pismo. Ako ne priložite znamk, Vam radi velikih povpraševanj ne moremo odgovoriti. »E L K A« — LJUBLJANA, ZELJARSKA. Spalnice, jedilnice, gosposke in klubove sobe, prevzem popolne opreme stanovanj po naročilu, - Nklenjen les! - Otomane, žimnice, divane. - Ogled najine zaloge tudi ob nedeljah in praznikih mogoč. - Pišite po cenik !-Na obroke! poslovno knjigo, bodete najbolje postrežem v Knjigoveznici K. T, D. v Ljubljani, Kopitarjeva ul.6/H, Po dolgoletnem vodstvu gostilne „Pri starem tišlerju" sva se preselila v lastno hišo z znano ____J.5H__trn • «•« n Proda se popolna zaloga Ambrožev trg št. 9 v Ljubljani kjer bodeva postrezala cenjenim gostom z dobro kuhinjo in pristnimi domačimi vini po solidnih cenah. Zahvaljujeva se za dolgoletno zaupanje in prosiva prijazne naklonjenosti tudi na sedanjem mestu. Se priporočava z vsem spoštovanjem ivan in Frida Triplat. z opravo vred v Mengšu. Ponudbe do 20. februarja 1926 na »Društvo indusSrijjc&v in vcSc8rgov«cv" v Ljubljani, Dalmatinova ulica 7/11., kjer se lahko vpogleda cenilni popis zaloge in oprave. Angleška 'saro&redna ifnSje Prvo potovanje največjega motornega par-nika na svetu Ml Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem preselil svojo podružnico iz Prešernove ulice št. 26 v svojo lastno hišo 32.000 bruto lonaža Iz Cherbourga 26. februarja 1926 SplGŠni ¥C?£Se|em Od 28. februarja do 0. marca mobilija, reklama, knjige, čevlji in usnje, tobak, umetnine itd. lenimiClElS veleselein od 28. februarja do 10. marca elektrotehnika, železo, stroji vseh vrst itd. itd. ifehSiHSSlB V€5eS€Sem od 28. februarja do 4. marca Razstava umetne svile od 28. februarja do 10. marca Brezplačni vizum — 33V2°/o popusta na železnicah v Nemčiji Pojasnila daje častno zastopstvo StegjU in drugi, Ljubljana Dunajska cesta 1 b Telefon St. 925 Zastopstva v Jszgosiaviti ZAGREB. Trg I. 17 BEOGRAD, Karadjordjeva 91 LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26 VEL. BEČKEREK, Kr. Aleksandra 4 SPLIT, Dioklecijanova Obala 8 BITOLJ, Boulevarrt Aleksandra 163 METKOVIC, Ivo Veraja Sarajevo, Srbska Prometna Banka GRUŽ, Srbska Prometna Banka poleg mesarja Marčana. Priporočam se še v nadalje Parna gss&arfta Jean Selirey nasl. m- gBiggsaaag)^^ t* I W3BT ur -CS.V" .„„ _ ranama Telefon štev. 57, 470 in 979 Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karol Ce& Izdajatelj: dr. Fr. Kulovco. Franc TersedluT,