P“ pžSŠT. Upp" - Cena 60 lir	TRST, nedelja, 3. septembra 1967	Leto XXIII. - Št. 208 (6792)
Resolucije II. kongresa mednarodne organizacije za zaščito ogroženih jezikov
V našem dnevniku smo že poročali o II. kongresu mednarodne organizacije za zaščito ogroženih jezikov in kultur ter omenili, da So delegati na koncu izglasovali več resolucij. Zaradi njih pomena in važnosti jih dar.es objavljamo.
H.	kongres mednarodne organizacije za zaščito ogroženih Jezikov in kultur,
upoštevajoč, da je slovenska narodna manjšina na Tržaškem, v goriški in videmski pokrajini izpostavljena diskriminacijskemu ravnanju tudi glede na njeno razdelitev v treh pokrajinah,
Zahteva, da pristojni organi (vlada in dežela) izvajajo v duhu in črki ustanov načela o •nakosti pravic in ravnanja državljanov, ki govorijo drugačne jezike in narečja od italijanskega, in ščitijo ter valorizirajo njihovo etnično in kulturno bogastvo. Jato je pravično in potrebno, da se načela Uresničijo tudi v korist vse slovenske narodne manjšine, pa naj prebiva kjerkoli v teh treh Pokrajinah, in to predvsem z razširitvijo zakona o slovenskih šolah na videmsko pokrajino, da bodo lahko tamkajšnji prebivalci deležni pouka V materinem jeziku.
Zahteva končno, da se razveljavijo vsi tisti zakoni in Pravne norme, ki jih Je izdal fašizem v raznarodovalne namene, ki so še vedno v veljavi.*
pokrajini Molise pa je kongres izglasoval resolucijo, katero je naslovil na oba doma parlamenta, na republiško vlado, pokrajinskim upravam dežele Molise, Turistični ustanovi v Campobassu, občinskim upravam v Acquaviva Collecroce, Mor.temitro in San Felice ter predstavnikom političnih strank, in v kateri zahteva, da se ustanove zavzemajo za izvedbo čl. 6. ustave tudi v tistih krajih, in še posebno pa zahtevajo
1.	Ustanovitev enotne srednje šole, ki bi bila enotna za omenjene tri občine in v kateri bi obvezno poučevali srbo-hrvatski jezik namesto drugega tujega jezika.
2.	Namestitev v osnovnih šolah in vrtcih učiteljev, ki poznajo srbohrvatski jezik.
3.	Ustanovitev kulturnih krožkov, ki bodo valorizirali jezikovne posebnosti prebivalcev teh treh občin.
4.	Postavitev dvojezičnih napisov m tiskanje turističnih prospektov, v katerih naj se omeni prisotnost manjšine.
Poleg teh resolucij je kongres izglasoval še posebne resolucije za nemško, francosko in katalonsko majšino. Vse resolucije so bile poslane odgovornim oblastem in organom, ki bi morali skrbeti za izvajanje člena 6. republiške ustave.



'■
IlliiS
*
S proslave osemdesetletnice ustanovitve pevskega društva Hajdrih na Proseku. — Na dveh večjih slikah: udeleženci proslave poslušajo govor. Manjša slika zgoraj: Udeleženci si ogledujejo dokumentarno razstavo prosvetne, gospodarske in in druge dejavnosti v zadnjih desetletjih na Proseku in Kontovelu. Manjša slika spodaj: Udeleženci si ogledujejo knjižno razstavo
★
C; A* ta**.
lipi
Issime, 1. avgusta 1967.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia«iiiiiiviai*Bfiiiiiiiiliiiaiiii«tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiaiiiaiiiaaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiia'aiiiiiiiiiliiviiiiiifiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiaiii«««iiiiiiiRii»iiiiiiiiiiiiiiiiaiii«iii>iiiiiiiiiiiiai«aiiiMfiiiaiiii«i«tifaiiiKiiiii«iiiiiiiaitfliti«EaM>i*i>i>ii***i*t*iaf>i*iftii>i**iii>>iii*i<i>i*iiii>iiiiiiiiiiiiii>ii>iiimi»iii«i»i«miniiiiiiini«iii*M
Sklapna resolucija kongresa Pa se glasi:
♦n. kongres mednarodne organizacije za zaščito ogroženih jezikov in kultur, ki je bil v občinj nemškega jezika v debeli Aosti, Issime v dneh 31. julija, 1. avgusta 1967,
predpostavljajoč, da se člen *• italijanske ustave glasi: «Re-Publika ščiti s posebnimi normami Jezikovne manjšine*, ne Blede na njihovo številčnost iu teritorialno razporeditev,
upoštevajoč, da raznolikost kultur predstavlja dragoceno obogatitev življenja države,
glede na to, da je bil imenovani člen ustave le delno izveden v deželi Aosti, v pokrajinah Bočen, Trst in Gorica,
zahteva popolno in nediskri-mir.atorno uresničitev člena 6 Ustave za vse jezikovne skupine v Italiji: francosko in provansalsko v deželi Aosti ter Pokrajini Torino, okcitansko v Pokrajini Cuneo, nemško v debeli Aosti ter pokrajinah Ver-celli, Novara, Bočen, Trento, ^eliur.o in Videm, ladinsko v Pokrajinah Bočen, Trento, Belino, Videm in Gorica, Slovenjo v pokrajinah Trst, Gorica 'n Videm, hrvaško v pokrajini pampobasso, katalonsko v pokrajini Sassari, grško v pokra-J*nah Reggio Calabria in Lec-Ce ter albansko v pokrajinah Palermo, Reggio Calabria, Ca tanzaro, Cosenza, Matera, Lec-ce, Taranto, Foggia. Avellino, Pampobasso in Pescara. Zahteva:
1.	Proučevanje materinega je-2>ka in pri tem proučevanju daj imajo prednost učitelji, ki s° rojeni in prebivajo v treh Narodnostno mešanih področjih *U poznajo jezik prebivalcev.
2- Podpiranje razvoja etnič-de kulture tudi s pomočjo pridevkov raznim kulturnim u-stanovam narodne manjšine.
3, Valoriziranje etničnega in jlturnega bogastva manjšin d prebivalcev dežele.
Obrača se na zakonodajne in 1Zvrsiine organe Italijanske republike, da ob upoštevanju dudk. kj je preveval preporod in Odporniško gibanje, uresniči čl.
Ustave po devetnajstih letih SVe<5ane proglasitve republiške Ustave.*
^ korist hrvaške manjšine v
ODMEVI NA KONFERENCO V KARTUMU
Pozitivna ocena v arabskem tisku z izjemo sirskega in alžirskega
Objavljena vsebina sprejetih resolucij - Izraelska vlada nadaljuje propagando proti prizadevanjem predsednika Tita
KAIRO, 2. — Predsednik Naser se je sinoči vrnil iz Kartuma v Kairo. Malo zatem je prišel tudi iraški predsednik Aref. «A1 Ahram» poroča, da bo prihodnja konferenca arabskih voditeljev verjetno v Bagdadu. List poudarja «popoln sporazum o sredstvih za likvidacijo napada« in dodaja, da «likvidacija posledic napada spada v skupno odgovornost vseh Arabcev«.
Danes so objavili resolucije, ki so jih odobrili v Kartumu. Resolucije so:
1.	Konferenca je poudarila važnost enotnosti arabskih vrst, e-notnosti arabske akcije in nujnost, da se odpravijo vsa nesoglasja v medarabskih odnosih. Arabski državni poglavarji bodo poudarili privrženost svojih držav paktu o arabski solidarnosti, ki je bil podpisan na tretjem arabskem vrhu v Casablanci.
2.	Konferenca Je sklenila združiti vse napore, da se zbrišejo posledice napada izhajajoč z načela, da je vse zasedeno ozemlje arabsko ozemlje in da je dolžnost, vseh arabskih držav ga znova pridobiti.
3.	Arabski državni poglavarji so se sporazumeli o združitvi naporov, tako kar se tiče notranje in zunanje politične akcije, kakor tudi diplomatske akcije, da se odpravijo posledice napada. Združitev teh naporov je temeljno načelo, kateremu morajo vse arabske države prispevati. To načelo vsebuje neprizna-nje izraelske države, izključitev mirovnih pogajanj z Izraelom in pravico Palestincev do njihove domovine.
4.	Konferenca arabskih ministrov za finance, gospodarstvo in petrolej je poudarila možnost prekinitve dobave petroleja ker je ta prekinitev orožje v borbi. Toda konferenca na vrhu je po temeljiti analizi stanja bila mnenja, da se dobava petroleja lahko pozitivno porabi kot orožje, ker se arabski petrolej lahko uporabi za okrepitev gospodarstva arabskih držav, ki so bile neposredno prizadete pri napadu, zato da se tem državam o-mogoči, da vzdržijo v borbi. Zaradi tega je konferenca sklenila,
da se bo obnovila dobava petroleja, ker ja ta pozitiven arabski potencial, ki se lahko postavi v službo arabskih smotrov in lahko prispeva k pomoči arabskim državam, žrtvam napada, ki so zaradi tega napada zgubile svoje gospodarsko bogastvo, S tega stališča so države proizvajalke petroleja dejansko omogočile državam, ki so bile prizadete zaradi napada, da vzdržijo pred gospodarskim pritiskom.
5.	Udeleženci konference so o-dobrili predlog Kuvajta za ustanovitev arabskega sklada za gospodarski in socialni razvoj v skladu s priporočili bagdadske konference ministrov za finance, gospodarstvo in petrolej.
6.	Udeleženci konference so sklenili sprejeti ukrepe za okrepitev svoje vojaške pripravljenosti za vsak primer.
7.	Konferenca Je sklenila pospešiti likvidacijo tujih oporišč
v arabskih državah.
Kairski list «Ahbar El Jom» piše, da najvažnejši rezultat konference ni toliko v sprejetih odločitvah kolikor v potrditvi a-rabske enotnosti proti imperializmu in sionizmu. List poudarja, da je treba resno in iskreno izvajati sklepe konference. V zvezi s sporazumom o Jemenu piše «A1 Ahram« da pritiče sedaj Iraku, Sudanu in Maroku bdeti in varovati jemensko revolucijo.
Libanonski tisk je mnenja, da so rezultati konference realistični. «A1 Akbar« je mnenja, da je važno razviti sodelovanje na vseh sektorjih s socialističnimi državami, in če je graditev vojaške moči prvovrstna nujnost, je politična in gospodarska borba večje važnosti v sedanjih
okoliščinah. «A1 Bayrak» piše, da Je «bistveno ne pogajati se z Izraelom. Ker pa so arabske države pokazale spravljivost, bodo koraki predsednika Tita še okrepljeni«.
V Damasku in Alžiru pa niso zadovoljni z rezultati konference in jih kritizirajo. Predstavnik alžirskega zunanjega ministrstva je sporočil, da bo alžirska vlada obdržala prepoved izvoza petroleja in naravnega plina v ZDA in Veliko Britanijo, kljub nasprotnim sklepom v Kartumu. Al-ži ski list «E1 Mujahid« piše, da je bil arabski vrh «korak nazaj, zlasti v primerjavi z bagdadsko konferenco o petroleju«. List u-gotavlja, da v sprejetih resolucijah manjkajo nekatere točke, ki so do včeraj veljale za bistvene: 1. Ne omenja se vojaška akcija ali obnovitev bojev. 2. Ne omenja dvig arabskih pologov iz. bank držav, ki so zaveznice sionizma. 3. Resolucije sploh ne govorijo o morebitnih gospodarskih sankcijah proti Izraelu. 4. Sprejet ni bil noben sklep glede diplomatskih odnosov z državami, ki so sokrive za sionistični napad.
Tudi sirski poluradni list «A1 Saura« ostro kritizira sklepe konference in piše: «Arabska konferenca na vrhu je sklenila obnoviti izvoz petroleja. Sicer ni bil ta izvoz nikoli popolnoma ustavljen. Povrača se k načelu arabske solidarnosti. To praktično pomeni, da se bo zamolčalo nenormalno stanje, v katerem je naše ljudstvo v nekaterih arabskih državah. To tudi pomeni, da se ne bo govorilo več o akcijah nekaterih arabskih držav, ki skušajo zadušiti vsako napredno gibanje in aretirati tiste, ki se borijo proti ameriško sionističnim imperialistom. Nasprotno, nadaljuje list, te države so bile povabljene, naj plačajo, da bi, nas rešile pred Izraelom. Kot odškodnino za obnovitev izvoza petroleja in za opustitev sklepa o dvigu pologov iz angleško ameriških bank bodo te arabske države položile zneske
denarja in če bo potrebno, bodo ponudile konservne škatle in odeje žrtvam izraelskega napada.*
List pravi zatem, da bodo morali palestinski begunci, ki so postali nova žrtev zadnjega napada, kakor begunci iz leta 1948 čakati vsaj 25 let, in da bi v tem času mogle druge žrtve novih izraelskih napadov povečati njihovo število.
«Arabsko	ljudstvo, zaključuje
list, mora predvsem likvidirati to politiko. Naše ljudstvo se mora povrniti k oboroženi borbi, ki ga edina lahko' teši imperialističnih groženj. To je edina pot, po kateri zatirani lahko gredo, da se osvobodijo.*
Izraelska propaganda nadaljuje svojo propagando proti prizadeva njem maršala Tita, da bi našli rešitev krize. Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva je danes podal izjavo, s katero je dejansko pozval države, ki so se uprle resoluciji nevezanih na izrednem zasedanju OZN, naj na prihodnjem zasedanju skupščine ostanejo pri svojem sedanjem stališču. Predstavnik je govoril o «Titovem načrtu* in dodal, da ta «ni nič drugega nego poskus, da se v novi obliki predloži jugoslovanska resolucija, ki je bila zavrnjena na izredni skupščini Organizacije združenih narodov*.
Ta izjava in negativna reakcija izraelskih političnih krogov kaže, da pričakujejo v Jeruzalemu obsežno diplomatsko ofenzivo a-rabskih držav in njihovih prijateljev.
V	Amanu se govori, da bo jordanski kralj Husein obiska) Sovjetsko zvezo pred koncem septembra. Husein bo od 5. do 11. septembra obiskal Turčijo in od tu bo baje odšel v Sovjetsko zvezo.
V	Kartumu zatrjujejo v poučenih krogih, da je saudski kralj Fejsal povabil predsednika Naserja na obisk v Saudovo Arabijo. Govori se tudi o bližnjem Naserjevem obisku v Libanonu.
^NAJBOLJ ŽALOSTEN LABOR DAY V ZGODOVINI ZDA»
Pozivi verskih organizacij za konec rasnega razlikovanja
McKissiek: Ta dežela je sposobna genoeida - Vemo, da so že pripravljena koncentracijska taborišča
WASHINGTON, 2. — V tradicionalnih verskih poslanicah za ameriški praznik dela «Labor Day», ki ga proslavljajo jutri v vsej državi, niso letos kakor običajno pozivali na spravo med delavci in industrij-ci, temveč so predvsem poudarili nujnost rešitve rasnih sporov. Tri verske organizacije, in sicer protestanski svet v New Yor-ku, katoliška konferenca ZDA in svet ameriških sinagog, poudarjajo v svojih poslanicah, da je rasno vprašanje na prvem mestu vprašanj, ki ga Je treba začeti reševati brez odlašanja in brez pridržkov.
((Vprašanja dela v letu 1967, pravi katoliška poslanica, so dejansko vprašanja, ki se tičejo rasnih odnosov.« Poslanica dodaja, da seveda ostajajo nerešeni spori na delovnem področju, toda ((prvovrstne važnosti Je, da de želi ni uspelo zagotoviti rasnega miru in pravičnosti«. Katoliška konferenca se zavzema za nove in bolj sistematične napore na vseh ravneh, da se porušijo rasne pregrade v ameriški družbi.
Svet sinagog pravi, da je jutrišnji dan «najbolj žalosten la-bor day» v ameriški zgodovini zaradi vala rasnih neredov, ki je to poletje zajel razna ameriška središča. Poslanica poziva zlasti sindikate, naj se borijo za integracijo in za ukinitev sleherne diskriminacije.
Tudi newyorški protestantski svet je vznemirjen zaradi rasnih sporov ter poziva verske sile v deželi, naj si prizadevajo za enakopravnost.
Včeraj je bil v Milvvaukee ponovno aretiran katoliški duhovnik James Groppi, ker je zopet vodil skupino demonstrantov za državljanske pravice. V sredo je namreč župan prepovedal za trideset dni vse manifestacije. Kljub temu so mladi črnci in belci včeraj četrti dan zaporedoma šli v sprevodu pred občinsko palačo, potem ko jim je v cerkvi govoril duhovnik Groppi. Policija je napadla demonstrante z gumijevkami ter jih trideset a-retirala in med njimi tudi duhovnika.
Pastor Luther King je govoril včeraj na kongresu ameriškega
združenja za psihologijo. Izjavil je med drugim, da so nedavni spopadi posledica nezadovoljstva zaradi brezposelnosti in slabih stanovanj, za kar so odgovorni belci. Nadaljeval je: «Ce bi se obračun kršitve zakona, ki jo belci nadaljujejo leta in leta, primerjal s kršitvami zakona, ki so bile izvršene v nekaj dneh neredov, bi se pokazalo, da so zakrknjeni zločinci belci.«
V Chicagu se nadaljuje ((konferenca za novo politiko« ob u-ležbi dva tisoč delegatov in opazovalcev, povečini belcev, ki pripadajo levičarskim in integra-cionističnim skupinam. Ravnatelj kongresa za rasno enakopravnost Floyd McKissiek je Izjavil: ((Vprašanje črncev v ZDA je vprašanje obstanka. Ta dežela je sposobna genocida. Vemo, kaj je napravila z Indijanci. Vemo, da so že pripravljena koncentracijska taborišča.« Izrekel se je proti ustanovitvi tretje stranke, dodal pa je, da je potrebna temeljna organizacija naprednega gibanja.
Petar Stambolič s Titovo poslanico v Alžiru
BEOGRAD, 2. — član sveta federacije Petar Stambolič je odpotoval danes z letalom v Alžlr, kjer bo kot posebni odposlanec predsednika Tita izročil predsedniku Alžirije Bumedienu Titovo posianico za rešitev krize na Srednjem vzhodu. Petar Stambolič bo obiskal tudi nekatere druge države severne in zahodne Afrike in izročil poglavarjem teh držav podobne poslanice. Kakor že javljeno, poslanice predsednika Tita sta izročila danes in včeraj jugoslovanska poslanika v Londonu in v Novem Delhiju predsedniku britanske vlade Wilso-nu in predsednici indijske vlade Indiri Gandi. Ob tej priložnosti je zastopnik indijske vlade izjavil novinarjem, da je Indira Gandi pri prejemu poslanice poudarila, d« indijska vlada oenl napore predsednika Tita za rešitev krize na Srednjem vzhodu in da podpira njegove mirovne pobude.	i
SEGREGACIJA V ZDA
Ni čas
psalmov
Upori v črnskih četrteh velikih ameriških mest postajajo tradicija. Toda vsako leto se požar bolj širi, število mrtvih in ranjenih je vedno večje, napetost narašča. Razumljivo je. da tudi radikalni krogi črncev, ki jih vodi Stockely Carmi-chael, vedno bolj pritegujejo črnske množice in vpliv pomirljivih, kakor je pastor Martin Luther King, upada. Razumljivo je. da samo ena iskra — kakor se je dogodilo v Detroitu, ki uživa sloves mirnega mesta — lahko izzove strašna nasilja. Gre za novo generacijo mladih zagrenjenih črncev, ki odklanjajo vsako miloščino in zahtevajo temeljite reforme: in to takoj. Ali jih bo Amerika hotela in mogla izvesti? če jih ne bo hotela, ali jih ne bo mogla, kaj se bo zgodilo? To so vprašanja, ki jih obravnava znani črnski pisatelj James Baldwin v razgovoru s sodelavcem tednika «Le figaro litte-raire*.
«Figaro litteraire*: Trideset mrtvih, 1500 ranjenih v New Jerseyu, milijoni dolarjev škode, požari na jugu, obsedno stanje v Detroitu... to so novice iz Združenih držav...
James Baldvvin: Pravi čudež je, da srd ni izbruhnil povsod, da požar ni zajel vse Amerike.
V	zvezi s pisanjem časnikov dodaja Baldwin:
To so lopovi. Te časnike pišejo lopovi!... Jaz stanujem v New Yor-ku, poznam Nevvark... New Jersey je rasistična država, črnci so v njej strpani v odvratnih getih, kjer je najemnina visoka, primanjkuje vode, ni šol, a smeti se odvažajo samo od časa do časa. Devetdeset odstotkov tistih, ki živijo tu, je brezposelnih. — Toda časnikarji se delajo, kakor da se čudijo! Ko pridejo topli poletni dnevi, postane življenje v getih neznosno... Kako bi mogli tistemu, ki nima nič, preprečiti, da bi kradel Kako bi mogli tistemu, ki je ostal brez upanja, preprečiti, da bi ubijal! — To je podobno samomoru.
Upanje!... Mi črni Amerikanei živimo v deželi, kjer ni upanja. Smo ljudje brez prihodnosti. Takoj ko doraste, črni Amerikanec čuti, da je opeharjen, da je že uničen. Kajti vsak črni Amerikanec, pa naj bo tudi tisti, ki je imel srečo, da se jr rodil zunaj geta, v družini, ki ne živi v revščini — ve, da je obkrožen s sovražniki, ki mu ne dajejo nobene možnosti. Beli Amerikanei nas sovražijo. Iz leta v leto raste brezposelnost. V Ameriki nas je okoli 24 milijonov. Vsak deseti ameriški državljan je črnec. Toda nam ne pripade niti stoti del narodnega dohodka! Mi smo samo cenena clelovna sila in nič več, pri čemer avtomacija in elektronika postopoma ukinjata naša delovna mesta.
V	Harlemu je na stotine brezposelnih nameščencev pri dvigalih. Kar časnikarji ne povedo, ali pa samo poredkoma omenijo, je dejstvo, da so uporniki predvsem brezposelni! To so zgubljeni ljud e, ki čutijo, da se ne bo nikoli nič storilo, da bi jim pomagali. Njihova politične voditelje preganjajo oblasti. črnci se čutijo ujetniki zakona. močnejših od njih. Gisnod Charlie — t. j. belec se dela, kakor da ne sliši... Kadar jih muči žeja in kadar so še bolj žejni in še bolj lačni, se črnci v obupu povz-pejo na strehe in streljajo.
Vse to se bo končalo še slabše! Kajti Amerika je tudi naša zemlja, zemlja črncev. Kadar nas belci preganjajo, preganjajo sami sebe. Ubijajo svoje lastne brate. S tem da segregirajo črnce, obsojajo sebe na beli geto. Tudi oni so <se-| gregirani* kakor mi. To je drama vesti... vsi bodo nekega dne plačali za to, in to kmalu.
Moja dežela je v veliki nevarnosti Sedaj ni več čas, da bi peli psalme. Preti strašna drama, in ko se stvari začnejo, jih ne more nihče ustaviti... Ljudje si pokrivajo obraz s tančico, da ne bi videli realnosti. Toda mržnia je globoko v nas. To pa ni mržnja iz romana, temveč dejanska...
F.L.: Vi ste se odločili za silo. Ali to pomeni, da ne morete več upoštevati mirne rešitve?
J.	B. Ne vidim upanja drugje nego v borbi!
Dežela, kjer se ljudje kakor je Wallace, kakor je Raagan, lahko izvolijo za guvernerje, kjer se obravnavajo njihovi programi, je dežela, ki se pripravlja na vojno. Vsak črnec čuti te stvari kot osebni napad na samega sebe.
Da bi se ta problem rešil, bi bilo potrebno temeljito spremeniti strukturo ameriške družbe. Toda vse to ne bo šlo mirno!
Ne vem, ali dogodki zadnjih dni napovedujejo velik upor. Upor s« bo morda razširil; če bo letos zadušen, se bo znova začel prihodnje leto ali poznejša leta, in to bo revolucija. Amerika bo raztrgana... Mi črnci bomo kmalu prišli iz slepe ulice, v katero nas dolga leta potiskajo.
Dolgo časa nismo imeli pisateljev in voditeljev, ali vsaj pisate-
(Nadaljevanje na 2. strani)
DANES <VOLITVE» V JUŽNEM VIETNAMU
Program narodnoosvobodilne fronte ki so ga sprejeli na izrednem kongresu
Osvobodilna fronta bo zgradila neodvisen, demokratičen in nevtralen Južni Vietnam Vodila bo zunanjo politiko miru in nevtralnosti ter se bo aktivno borila za mir
Ni čas psalmov
(Nadaljevanje s 1. strani)
HANOJ, 2. — Medtem ko se v Sajgonu pripravljajo za jutrišnje volitve, ki ne bodo prinesle nič novega in se bo nadaljevala vojaška diktatura, je južnovietnamska osvobodilna fronta objavila program, ki so ga odobrili na izrednem kongresu.
Južnovietnamska narodnoosvobo-dilna fronta se obvezuje boriti se
skupno s patriotično fronto Vietnama. Osvobodilna fronta namerava zgraditi neodvisen, demokratičen, nevtralen in procvitajoč Južni Vietnam. V ta namen je določila politiko, ki omogoča uvesti sistem, ki
Zagotovljena bo zaščita vseh tujcev v Vietnamu, ki ne sodelujejo s sovražnikom, in prav tako bo zavarovano njihovo imetje.
Osvobodilna fronta namerava izvajati zunanjo politiko miru in nevtralnosti ter uvesti diplomatske odnose z vsemi državami ne glede
sl-
stva.
naj zajamči neodvisnost in suvere-	.
nost ter svobodo in blaginjo ljud- ™ nJ.lhOT P°™ in, fcial? ,
| stem m na podlagi načela vzajemnega spoštovanja suverenosti, neodvisnosti držav in nevmešavanja v njihove notranje zadeve. Osvobodilna fronta namerava raz-
Da se doseže ta smoter, namerava osvobodilna fronta ukiniti zakrinkan kolonialni režim, ki so ga uvedle ZDA v Južnem Vietnamu, in zatem zrušiti slamnato vlado, ki so jo postavili Američani. Zatem namerava izvesti svobodne volitve, da se s splošnim, neposrednim in tajnim glasovanjem izvoli res demokratična narodna skupščina. Ta bo izvolila vlado narodne enotnosti, v kateri bodo predstavniki različnih socialnih plasti, narodnosti, verskih skupnosti, demokratičnih in patrio-tičnih strank itd.
Za zgraditev neodvisnega narodnega gospodarstva, ki naj zadosti potrebam dežele, je osvobodilna fronta sklenila sprejeti naslednje u-krepe: zaplemba ameriškega imetja in imetja ameriških agentov; va rovanje pravice državljanov do lastnine proizvodnih dobrin in drugih v skladu z državnimi zakoni; spodbujanje lastnikov industrijskih podjetij za razvoj industrije v narodno korist; uvedba carinske politike, ki naj spodbuja in varuje domačo proizvodnjo; raztegnitev gospodarskega sodelovanja s Severnim Vietnamom itd.
Častniki, vojaki in osebnosti saj-gonske vlade, ki se bodo pridružili osvobodilni fronti, bodo sprejeti s prizanesljivostjo, prav tako kakor tudi člani ameriških oboroženih sil in njihovih satelitov. Glede teh bodo spiN eti ukrepi za njihovo repatriacijo, takoj ko bo to mogoče. Agenti ZDA pa bodo strogo kaznovani. Z ameriškimi ujetniki se bo ravnalo kakor z vietnamskimi ujetniki.
•»lllllllllllllllllHHIIIIlillllllllllllMIIIIIIIlilllllllllllin
Glasbenik Luigi Nono izgnan iz Peruja
LIMA, 2. — Agenti perujske po-Jcije so včeraj prijeli italijanskega skladatelja Luigija Nona in ga odpeljali v glavni urad policije ter ga zaslišali. Drugi agenti pa so preiskali stanovanje, kjer je Luigi Nono stanoval s svojo ženo in z dvema otrokoma.
Nono je prišel v Limo na vabilo univerze v San Marcosu za ciklus predavanj tehnično-glasbenega značaja. Na prvem predavanju v sredo je Nono sporočil, da posveča svoja predavanja spominu perujskih gverilcev, ki jih je pobila civilna straža.
Italijanski poslanik v Limi je takoj po aretaciji posredoval. Danes Je perujska policija sporočila, da Je bil Luigi Nono izgnan iz Peruja in da bo že nocoj odpotoval s svojo ženo m z otrokoma z letalom v Panamo. Od tu bo nadaljeval pot v Mehiko.
Luigi Nono je doktoriral pravo na padovanskl univerzi. Obiskoval je konservatorij «Benedetto Mar-cetlo». Znane so številne njegove kompozicije. Glasbena enciklopedija «Rlcordi» ga tako le označuje: «Bojevlt človek in umetnik in polemičen v mednarodni panorami nove muzike. Priznan je v Italiji kot najbolj predstavniška osebnost kri-
vijatl svoje trgovinske odnose z vsemi državami, vštevši kapitalistične države, potem ko bo- ukinila sporazume, ki jih je podpisala sajgon-ska slamnata vlada, in sprejeti tudi vsako gospodarsko ali tehnično pomoč, ki ne bo vezana na politične pogoje. Zlasti namerava okrepiti svoje odnose z državami, ki so pokazale simpatijo do borbe vietnamskega ljudstva za neodvisnost, ali pa ki so mu pomagale v tej borbi.
Osvobodilna fronta bo v prihodnje, kakor v preteklosti, podpirala narodnoosvobodilna gibanja v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Podpirala bo tudi borbo ameriškega ljudstva proti imperialističnim si-
lam, ki so odgovorne za vojno v Vietnamu, ter borbo, ki jo vodijo ameriški črnci za svoje osnovne pravice.
Osvobodilna fronta se bo aktivno borila, da prispeva k ohranitvi svetovnega miru.
Danes so v vseh predelih Sajgo-na, kjer so ameriški vojaki, in v drugih glavnih mestih razobesili nujna obvestila, ki pozivajo vojake, naj ne kupujejo vžigalnikov za cigarete, stllografskih peres, aspirina, čokolade in dr. Ameriško poveljstvo pravi, da je dobilo informacije, da je osvobodilna fronta poslala v mesto veliko količino teh proizvodov, ki so spremenjeni v ((eksplozivne pasti«.
piiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiHmuiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiimmmiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiii
PO ODLOČNIH ZAHTEVAH JAVNEGA MNENJA
Zunanji minister je posredoval za glasbenika Teodorakisa
Italijanska armada istočasno sodeluje v okviru NA TO z grško - Izjava Longa po obisku Romunije, Bolgarije in Jugoslavije - Izdano zaporno povelje za južnotirolskega župnika
RIM, 2. — Zunanji minister Fanfani je naročil italijanskemu veleposlaniku v Atenah Mariu Contiju, da posreduje za Teodorakisa.
Gre za skopo vest zunanjega mi-
nistrstva, ki pa je zelo zanimiva saj odraža notranja nasprotja italijanske družbe, ko imamo istočasno opravka z manevri NATO, pri katerih sodelujejo italijanski in grški oficirji, in s protesti velike večine italijanske javnosti, ki ne more odobravati fašističnega režima v sosedni in bližnji prijateljski državi. Zahteva, da Italija uradno posreduje za ohranitev življenja grškega glasbenika in poslanca Teodorakisa, je prišla na dan pri širokih slojih javnega mnenja in kaže, da je bila vlada prisiljena narediti ustrezne korake.
Prav zato je toliko bolj čudno dejstvo, da imamo istočasno opravka z vojaškimi manevri, ki jih v sedanjih okoliščinah italijanski sosedi povsem upravičeno ocenjujejo za nevarne za splošni mir. V tej zvezi so zanimive izjave generalnega tajnika KPI Longa, ki je med počitnicami obiskal Bolgarijo, Romunijo in Jugoslavijo. Razgovori so se nanašali na Izrael, Grčijo in na splošna vprašanja odnosov do NATO.
Longo pravi, da je prišel do zaključka, da so omenjene države mnenja, da je mogoče na miren način rešiti spor med Izraelom in a-rabskimi državami, če bo Izrael u-maknil čete z zasedenega ozemlja.
Glede Grčije pa Longo v jutrišnjem uvodniku «Unita» omenja a-neksionistične zahteve, ki imajo lahko za posledico najhujše vojaške pustolovščine in s čimer lahko pride do resnih posledic za stanje na Sredozemlju.
Znano je namreč, da med Grčijo in Albanijo še ni bila podpisana mirovna pogodba in da je nova grška vojaška vlada postavila na dnevni red mejo med Grčijo in Albanijo ln da zahteva nekatere mejne popravke. S tem pa so se eks-panzionistične težnje preselile neposredno v Evropo z vsemi nevarnostmi, ki jih predstavljajo, še zlasti ob avtomatičnih ukrepih NATO, ki države članice obvezuje ne oziraje se na določeni konkretni razvoj.
Javni tožilec v Bocnu je podpisal • zaporno povelje za župnika Johanna Weitlanerja, ki ga obdol-žuje kršitve drugega odstavka čle-ia glasbenikov in glasbenih kritikov j na 305 kazenskega zakonika. Orne-marksističnega navdiha.«	1 njeni člen se nanaša na ((politična
tajna združevanja«, ki imajo za cilj kriminalno dejavnost in drugi odstavek govori o primeru, da je nekdo samo sodeloval ter določa v takem primeru zaporno kazen od dveh do osmih let.
Zaporno povelje je bilo izdano v dveh jezikih (v nemščini in v italijanščini) in so ga istočasno (ob 20. uri) izročili obtoženemu župniku ln škofiji.
Zvečer Je prišel z letalom v Genovo namestnik trgovskega predstavništva Kitajske v Rimu Liu Jo Ming, ki je izjavil, da bo jutri odpotoval v Savono, kamor bo jutri ob 14.30 priplula ladja «Ksu čang«, ki bo nato odplula proti Genovi. Kitajska ladja bo pripeljala tovor terpentina, tekstila in obrtniške izdelke ln bo čez 48 ur nadaljevala vožnjo proti Genovi. Računajo, da bo takrat iz Genove odplula ladja «Li-ming«.
Predsednik republike Moro je govoril na zasedanju študijske organizacije neposrednih obdelovalcev ob desetletnici ustanovitve kluba «3 P«.
Angleški film «0ur Mother's House»
BENETKE, 2. — Londonski režiser Jack Clayton se je danes predstavil v Benetkah s svojim zadnjim filmom «Our Mother’s House« (italijanski naslov «Tutte le sere alle nove«). Poudariti je treba takoj, da čeprav gre za dobro izdelan film, kaže, da Clayton ni znal napraviti mnogo korakov naprej v primerjavi s svojim zadnjim filmom pred osmimi leti.
Film prikazuje sedem zelo mladih bratcev in sestric, ki sklenejo, da bodo vsem prikrili smrt matere, zato da jih ne bi spravili v sirotišnico. O očetu se namreč nič ne ve. Truplo matere pokopljejo na vrtu in pod vodstvom najstarejše, Elze, ki ima okoli 15 let, organizirajo svoje življenje. Vsak večer se zberejo v baraki na vrtu, posvečeni materi in preko Diane, ki nastopa kot medium, navežejo s pokojnico stik.
Tako ustvarjeno ravnotežje se prekine, ko se znova pojavi oče, kateremu se spočetka vsi podredijo. Samo Elza ne zaupa in dej-
stva ji kmalu dajo prav. Charlie je namreč korumpiran človek, predan vsem glavnim razvadam, od igre do alkohola, do ničvrednih žensk, ki jih celo pripelje domov in jih spravi v posteljo svoje pokojne žene. Kmalu zapravi vse majhno imetje, ki ga je mati zapustila otrokom, proda celo hišo. Na koncu se do kraja razgali in začne tudi sovražiti otroke. Nekega večera pa ti zahtevajo od njega pojasnila o njegovem obnašanju Charlie gre tako daleč, da žali spomin pokojnice, in tedaj je mala Diana, ki mu je najbolj verjela, tako razočarana, da zagrabi železen predmet in očeta ubije. To pot se otroci ne bodo mogli več reorganizirati.
Njihovo ravnotežje solidarnosti, ki so ga ustvarili ob prejšnji bolesti, je sedaj razbito. Ponoči zapustijo hišo in se zatečejo k družinskemu zdravniku, ki ne bo verjetno mogel storiti drugega, nego da jih pošlje v sirotišnico.
To je vsebina in po njenem prikazu ne pričakujte, da boste -videli film, da vas bo morda bolj pripadel, kakor morda lahko pričakujete ob pripovedovanju. Kvečjemu boste lahko cenili sposobnost režiserja, da je dosegel od teh otrok, da so dobro igrali. Posebno je treba omeniti Dicka Bogarda, ki se sicer malo pojavlja na sceni, vendar zelo učinkovito igra.	G. R.
ljev, ki ne bi samo vzdihovali, in voditeljev, ki ne bi samo paktirali. Sedaj imamo prave ljudi «Stricev Tomov« (teh dobrih črncev, ki se jih poslužujejo belci, da bi pomirili naš srd in naše zahteve) nihče več ne posluša, smejejo se jim. Čeprav pogostoma nespretno nastopajo, so se ameriški črnci organizirali, oborožili. Malcom X je v Harlemu pokazal s svojimi črnimi muslimani pot. Bil je prvi, ki je razumel — in razglasil — da se črnci lahko rešijo svoje revščine samo s silo. Zaradi tega so ga ubili. Jaz sedaj dokončujem gledališko delo o njegovem življenju, ki ga bo Elia Kazan postavil na oder.
Toda vedno se bodo našli novi revolucionarji. Konferenca črne sile («black power»), ki se je nedavno končala v Nevvarku, je potrdila pravico do sile. Jaz se ne strinjam z vsemi mnenji, ki so bila tu izrečena: toda pravica do sile je važen dogodek. Stockely Carmichael, sedanji voditelj ekstremistov, je človek, ki pozna mero, Imenujejo ga blazneža... toda belci se lahko zahvalijo previdnosti, da je postavila njega na vodstvo gibanja. Kajti dobro ga poznam, toda poznam tudi druge. Če bi bil kdo drug na njegovem mestu, bi bilo že sedaj — morda na tisoče mrtvih.
Ko gre za obstanek, zato, da se rešijo otroci, ki so v smrtni nevarnosti, da se nasitijo starši, ima človek pravico boriti se!
Jaz se borim s svojim pisalnim strojem. Zaključujem roman. Začel sem tudi drugega in gledališko delo. Toda, da bi lahko pisal, moram iti iz New Yorka. Tam ne morem delati. Tam je preveč nestrpnosti, trpljenja in sovraštva okoli mene. Ne morem delati po leg kipa svobode: to je zame monumentalni in napadalni simbol laži! Zaradi tega odhajam v Evropo ali v Afriko. Toda v Afriki ni sirot. Ljudje živijo v revščini, toda ne poznajo sovraštva. Moja sestra je poročena z mladeničem v Sierri Leone. Tam mi ponujajo mesto profesorja. Morda so razumeli. Ra zen če...
James Baldvvin je na koncu izjavil francoskemu časnikarju:
— Napišite, da moj smoter ni dati svobodo črncem, temveč moji deželi, Ameriki! Noben belec se ne bo mogel nikoli čutiti svoboden in srečen, dokler ponižujejo, za postavljajo in trpinčijo njegovega črnega brata. To mora Amerika razumeti. Toda ljudje niso pripravljeni razumeti takih stvari, kadar so preveč bogati, preveč srečni. So ideje, ki ne morejo prodreti v skupno zavest drugače nego s silo in jaz mislim, da sila nastopa.
Na vabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Mike špiljaka, bo od 17. do 22. oktobra obiskal Jugoslavijo predsednik norveške vlade Per Borten. Na vabilo državnega tajnika za zunanje zadeve Marka Nlkežiča pa bo belgijski zunanji minister Harmel prispel 7. septembra na uraden obisk v Jugoslavijo.
DANAŠNJE TEKME
Na stadionu «Prvi maja
ob 9. uri BREG — VESNA
Sodnik — Rupel, stranska — Mohorčič in Daneu
ob 12. uri KONTOVEL — SOVODNJE
Sodnik — Mohorčič, stranska — Ota in Slavec
Na igrišču v Nabrežini ob 9. uri GAJA — ZARJA
Sodnik — Štoka
ob 11. uri PROSEK — DOBERDOB
Sodnik — Soli


Danes v Drevoredu R. Sanzio
Breg - S. Giovanni (mlad.)
Danes ob 16. uri bo na igrišču v Drevoredu R. Sanzio prijateljska nogometna tekma mladinskih enajsteric Brega in S. Giovannija.
Sledila bo tekma izločilnega kola turnirja za italijanski amaterski pokal 1967-68 S. Giovanni - Sangior-gina.
ama tmommi mm io. smmm športnih icer
Na stadionu «Prvi maj» in v Nabrežini štiri razburljive četrtfinalne tekme
Breg, Sovodnje, Zarja in Prosek favoriti za današnjo zmago?
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
Nogometni turnir je v najkočljivejši fazi — četrtfinale. To sta prava «dva koraka« do polfinala, kjer je pot odprta za končno zmago, v primeru neuspeha pa je vedno možnost, da se enajsterica pote. guje za 3. mesto. Približno v takem psihološkem vzdušju bodo danes nogometaši stopili na igrišče. Vsakdo bo seveda dal vse iz sebe, še posebno, ker bodo srečanja nudila številne druge značilnosti. Priča bomo zanimivemu derbiju med Zarjo in Gajo. Favoriti za zmago so seveda bazoviški igralci, katere pa bi lahko vsako podcenjevanje drago stalo.
Posebno zanimiva pa bosta nastopa dveh goriških predstavnikov na tržaških igriščih. Tržaški navijači bodo tako lahko prišli v stik s tujim nogometnim slogom, z novo nogometno šolo.
Nogomet je nogomet, bo rekla večina, tako v Gorici kot v Trstu. Neka razlika pa le je. Morda glede značaja. Tržačani preudarnejše zaigrajo, goriški nogometaši pa se z vso vnemo vržejo v borbo. Dober-dobcem bo gotovo trda predla na nabrežinskem igrišču, kjer so Pro-sečani, današnji njihovi nasprotniki, takorekoč doma. Poleg tega bo Prosek lahko igral pred svojimi navijači in tudi nabrežinskimi. Nedvomno težak test za dooerdobsko postavo, ki čeprav uvršča nekaj res solidnih igralcev (Marson, Aldo Ferletič, Dužman, Gergolet), bo le s težavo kljubovala Prosečanom.
Morda bo v vrstah Proseka manjkal FrassineMi, eden najboljših domačih napadalcev. To bi seveda znatno olajšalo delo doberdobske obrambe.
Na igrišču «Prvi maj« bo že prva tekma nudila ljubiteljem nogometa pristno zabavo. Srečali se bosta dva najmočnejši slovenski zamejski ekipi, tako da lahko upravičeno štejemo to tekmo kot predčasni finale. Obe enajsterici bosta znatno okrnjeni. Križanom pa bo manjkalo skoro celotno ogrodje ekipe, ki je nastopila v III. kategoriji. Prav zaradi tega mislimo, da so Brežani favoriti. Ne smemo pa pozabiti, da so Križani odpravili homogeno in vigrano ekipo Primorca.
Sovodnje-Kontovel. Goriški predstavniki so favoriti za zmago. Ni izključeno pa, da bi igralci Konto-vela zašli v ugoden dan. V tem primeru bi tudi močnim Goričanom res trda predla.
Možne postave današnjih tekem pa so naslednje:
GAJA I. Kalc	1	ZARJA Babuder
Kleva	2	M. Križmančič
Gojca	3	Bemetič
Možina	4	Komar
Stranšček	5	V. Križmančič
D. Kalc	6	Metlika
S. Kalc	7	Sancin
Križmančič	8	Renčelj
Milkovič	9	Ražem
Rismondo	10	Baldassin
Grgič	11	L. Križmančič
KONTOVEL		SOVODNJE
B. Štoka	1	S. Ferfolja
S. Štoka	2	Kuzmin
E. Starc	3	Pellegrini
E. Štoka	4	Pete jan
Daneu	5	J. Petejan
Pertot	6	Devetak
Rupel	7	Marinič
A. Starc	8	B. Ferfolja
B. Danev	9	A. Ferfolja
Prašelj	10	Vižintin
M. Daneu	11	Sfiligoj
V zvezi z izključitvijo Uniona iz nogometnega turnirja slovenskih športnih iger izjavljamo, da v športnem duhu sprejemamo, pa čeprav težko, izločitev. Kljub temu želimo ostalim enajstericam, ki nadaljujejo turnir, obilo uspeha, Gaji pa srečno nadaljevanje. V športnem duhu bomo prisostvovati srečanjem ostalih moštev in nagradili z odobravanjem najboljše.
Menimo, da zaradi naše izključitve niso potrebne nadalj-ne polemike. Naj prevladuje športni duh, vendar je naša želja, kolikor je naša ekipa sestavljena v glavnem iz Slovencev, da po končanem turnirju SŠI odigramo tekme z vsemi polfinalisti, predvsem pa s tistimi, ki bi jih morali direktno srečati.
Športno društvo Union
lll«llllllllllllllllllllll*llinilllllllimilllllllHIIIin,llllllllll«ll1l|1ll,l|l|,,l,11im|,,,l|,«,lll|l,,,||l.....Hill Ulili*"1
KOltSARSTVO
IZPOLNITEV VAŽNE ZADOLŽITVE LEVE SREDINE
Deželni odbor je pripravil osnutek urbanističnega zakona
Osnutek uvaja razne novosti in izpolnjuje državni urbanistični zakon iz leta 1942
Te dni so na deželi dokončali o-snutek deželnega urbanističnega zakona. V sredo ga je predsednik Ber-zanti predložil odboru, ki ga_ je po izčrpni razpravi odobril. Načrt bodo sedaj predložili deželnemu svetu, da ga odobri. Ta načrt je zelo važen, saj pomeni izpolnitev važne programske zadolžitve odbora leve redi
TRGOVCI S KONFEKCIJO PLETENINAMI IN PERILOM
ZA VAŠE NAKUPE V SVOJEM INTERESU
OBIŠČITE
25. samia
SALONE MERCATO INTERNAZIONALE DELL'ABBIGLI AMEN TO PER DONNA, UOMO E BAMBINO
TORINO
7.-10. SEPTEMBRA 1967 NA TISOČE MODELOV IN IDEJ ZA POMLAD-POLETJE 1968 IN ZA DOPOLNITEV NABAV ZA SEZONO JESEN-ZIMA 1967/68
. INFORMACIJE IN VSTOPNI: IZKAZNICE SAMIA TORINO, CORSO IVI ITAZEGLIO 74 TEL. 68 97 56	68 3-1 32 —‘ 68 34 42
VSTOP DOVOLJEN TRGOVCEM S KONFEKCIJO
sredine. Skladno z vsedržavnim go spodarskim načrtovanjem in z o-snovnimi normami vsedržavnega urbanističnega načrta bodo določili smernice, da se doseže v tem pogledu enotna smer.
Kot je znano, se urbanistično načrtovanje ne more več omejevati na mestna središča, marveč se mora tikati namestitve vseh dejavnosti na ozemlju, tako da ustreza v teritorialni razporeditvi vsemu gospodarskemu načrtovanju. Zaradi tega tudi določa vsedržavni petletni načrt, da bodo dežele pripravile urbanistične načrte, ki bodo služili za u-resničenje vsedržavnega gospodarskega načrta. Dežele imajo namreč glede urbanistike osnovno pristojnost.
Na vsedržavnem torišču je minister Mancini pripravil prehodni zakon, da bi odpravili vsaj glavne pomanjkljivosti in vrzeli urbanističnega zakona iz leta 1942, ki je sedaj temeljni tekst v tej panogi. Tudi z deželnim zakonom o urbanističnem načrtovanju nameravajo popraviti in spopolniti zakon iz_ leta 1942. Kot precedens lahko služi zakon št. 2 od 2. marca 1964 v tridentinski pokrajini.
Načrt predvideva, da bodo v na ši deželi uredili urbanistično razporeditev z deželnim urbanističnim načrtom, z občinskimi ali medkrajevnimi urbanističnimi načrti in s pravilniki o gradnjah. Pri tem uvaja zakonski načrt v primeri z zakonom leta 1942 razne novosti. Ena takih novosti je, da lahko pripravijo občine tudi načrte, ki ne bodo krili vsega njihovega ozemlja. Druga novost je sprememba roka, ki je določen za preglede načrtov in za razne opombe. Kar pa se tiče razlastitev se prepuščajo bodoči državni zakonodaji. Načrt bo veljal za nedoločen čas, vendar pa bodo lahko opravili občasne revizije. Ko bodo načrt odobrili bo razstavljen mesec dni v deželnih uradih za morebitne pripombe, ki se lahko potem predložijo v roku dveh mesecev. Te opazke bo deželni odbor proučil. Načrt določa tudi, kako bo
treba sestavljati posebne regulacijske načrte ter nakazuje glede tega razne podrobnosti. Za te načrte bodo skrbele občine.
NA AVTO CESTI TRST — BENETKE
Prekinjen promet čez most na Tilmcntu
Družba Autovie Venete, ki upravlja avto cesta Trst-Benetke sporoča, da bo zaradi del na odseku med Latisano in Portogruarom od 5. septembra dalje prekinjen promet čez most na Tilmentu, da se omogoči povezava tega odseka avto ceste z onim, po katerem se promet že odvija. Prekinitev ne bo prejudicirala povezave z Benetkami, ki se bo lahko nemoteno odvijala z odvozom pri Ronchisu na pokrajinski cesti Ronchis-Latisana, Latisana, državna cesta 14. Za isto smer bo dostop do avtoceste tudi iz Portogruara.
Zdravstveno stanje Karla Sedeja nespremenjeno
Splošno zdravstveno stanje Karla Sedeja, ki se je predsinočnjim ponesrečil na tržaški postaji, ko mu je kolesje «Simplon ekspresa« odrezalo nogo, je še vedno nespremenjeno. Včeraj se je nesrečnež nekajkrat prebudil iz nezavesti ter zamrmral: ((Pustite me, da umrem«.
Zdravniki so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi nesrečneža rešili. Do sinoči so opravili šest transfuzij krvi.
Eden izmed Karlovih polbratov, Josip, je že predvčerajšnjim odpotoval v Ljubljano, da bi o tragediji obvestil mater in druge sorodnike. Karlov sinček pa ni mogel odpotovati, ker je vezan na očetov potni list. Upati je, da bodo razne zadevne težave čimprej rešene in bo mogel deček odpotovati v Ljubljano.
Karlo Sedej je živel v Franciji z neko Francozinjo s katero pa se še ni poročil. Iz njunega razmerja se je rodil sin Karel. Baje bi se moral Sedej poročiti to jesen.
BREG
Favento
Kozina
Cok
Petaros
Maver
Švara
Valentič
Mikuš
Zonta
V. Petaros
Grahonja
PROSEK
Stoka
Pertot
L.	Bukavec Trampuš Verša Metelko
M.	Bukavec Milič žužič
V. Bukavec Frassinelli
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
11
1
2
3
4
5 K
7
8 9
10
11
VESNA
Rado Tence Danilo Sulčič Tretjak Danilo Tence Sedmak Drago Košuta Zmago Košuta Boris Tence Renato Košuta Silvano Sulčič Edi Košuta
DOBERDOB
Gergolet
Šuligoj
Rebula
Ulian
Jelen
A.	Peric V. Ferletič
B.	Peric Marson Dužman A. Ferletič
V CESTNIH VOŽNJAH
Angliji dva svetovna naslova:
Burton (Ženske) Webb (amaterji)
Danes ob 10. uri start profesionalcev
HEERLEN, 2. — Angležinja Beryl Burton je danes osvojila naslov svetovne prvakinje v cestni vožnji. Sicer je 30-l<#tna predstavnica Anglije, ki je poročena in je mati ljubke deklice, znana v kolesarskih krogih, saj si je osvojia mav-
rično majico že leta 1960, medtem ko je 1959., 1960., 1963. in 1966. leta osvojila tudi naslov v zasledovalni vožnji, kjer je hila letos tretja. Ko se je sovjetska kolesarka Zadoroznaja pridružila Angležinji, je ta kmalu ostro potegnila in pobegnila ter je prevozila vso pot sama. Zanimivo je, da se lanskoletna zmagovalka Belgijka Reyn-derseva (že štirikrat prvakinja) ni mogla udeležiti cestne vožnje, ker so ugotovili, da je med tekmovanjem v dirkališčnih panogah zaužila bodrilna sredstva, zaradi česar so io diskvalificirali.
Vrstni red na cilju današnje cestne vožnje za žensko svetovno prvenstvo ie naslednie:
1.	Beryl Burton (VB), ki je prevozila 53,036 km v 1.26’30” — povprečna hitrost 36,787 km/h
2.	Zadoroznaja (SZ) zaost. 1’47”
3.	Konkona (SZ)	5’47"
4.	Judina (SZ)
5.	Smitz (Bel.)
6.	Nikolajeva (SZ)
7.	Kettie Hage (Hol.)
8.	E. Jacobs (Luks.)
9.	Samoletova (SZ)
10.	Nicole Van Den Broeck (Belgija)	6’33”
11.	H. Hondeveld (Hol.)
12.	Pouchet (Fr.)	6’37”
13.	Ch. Goemminne (Bel.) 6’41”
14.	Ch. Geerts (Bel.)
15.	Trofimova (SZ) itd.
23-letni Anglež Graham Webb iz Birminghama je danes prinesel svojim barvam drugo mavrično maji-
niiiiiiuiiiimiMHiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiHiMiMHimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiuiiimiiiimiiiiii
UNIVERZITETNE IGRE V TOKIU
Japonke najboljše v telovadbi in košarki
V atletiki več rekordov iger
TOKIO, 2. — Tudi danes nekaj dobrih rezultatov atletskega tekmovanja. Najbolj je presenetila Nemka VVestermann, ki se je v disku približala za 48 cm svetovnemu rekordu Pressove, najbolj pa je razočaral bivši svetovni rekorder v skoku s palico, ki ni presko-
co. Njegove zmage ni nihče predvideval in je ni nihče pričakoval vse dokler ni malo pred ciljem ostro napadel, si nabral kakih 3° metrov naskoka, ki jih je obdržal vse do zaključka cestne dirke a-materjev za naslov svetovnega Pr' vaka.
Italijani, ki so bili v prednjih vrstah in so se spretno vključevali v skupine, ki so napadale, niso mogli ničesar proti močnim nasprotnikom. Conti je bil celo v | skupini bežečih, vendar ni moge' zdržati njihovega pritiska in se je moral brezpogojno predati. Zadovoljiti se je moral z 12. mestom, medtem ko se je najboljši Italijan Giannino Bianco uvrstil na 8. mesto.
Medtem ko je zlato kolajno osvojil Webb, je srebrna pripadla Francozu Guyot,u, bronasta pa Holandcu Pijnenu.
Vrstni red na cilju amaterske cestne vožnje na 198,885 km dolgi progi je naslednji:
1.	Graham Webb (VB) 4 ure 58’ 43”, s povpr. hitr. 39,947 km
2.	Claude Guyot (Fr.) z zaostankom 30 metrov
3.	Rene Pijnen (Hol.)
4.	Hansen (Dan.)
5.	Soderlund (Šved.)
6.	Harings (Hol.)
7.	De Vlaemynck (Bel.)
8.	Giannino Bianco (It.)
9.	Gomez Lucas (Sp.)
10.	J. Monsere (Bel.)
11.	Giovanni Bramucci (It.)
12.	Costantino Conti (It.)
13.	Dolezal (CSSR)
14.	Ampler (V. Nem.)	„
15.	M Giaccone (It.) z zaost. 3b,
27. Cubrič (Jug.) z zaost. 3’50
31. Arturo Pecchielan (It.)	3 50
čil niti višine 5 m. Italijani so ponovno odpovedali. Edino Berruti in Giani sta se izkazala v polfinalu na 200 m, kjer sta se uvrstila v zaključni tek.
Japonska je praznovala zmagoslavje v ženski orodni telovadbi: zasedla je ekipno prvo mesto in tudi med posameznicami je osvojila zlato odličje.
V moški košarki so Američani premagali Japonce 114:38 (50:23), Belgija pa Hong Kong 115:74, v ženski košarki pa so Japonke zasedle prvo mesto pred Južno Korejo.
Izidi finalnih tekem v atletiki so naslednji:
SKOK S PALICO
1.	Heinfried Engel (Z. Nem.) 5 m (izenačen univerzitetni rekord)
2.	Bob Seagren (ZDA) 4,80
3.	Alain Moreaux (Fr.) 4,80
4.	Tetsuo Hirota (Jap.) 4,80
5.	Kiyoschi Niwa (Jap.) 4,80
6.	Michael M. Buli (VB) 4,80
400 n» ZAPREKE
1.	Whitney (ZDA) 49”8 (univerzitetni rekord)
2.	Sherwood (VB) 50”2
3.	Yui (Jap.) 51”2
4.	Schubert (Z. Nem.) 52”
5.	Scatena (It.) 52”2
6.	Akabori (Jap.) 52”2
7.	Fox (VB) 52”3
8.	Vizzini (It.) 53”2 DISK (ženske)
1.	Westermann (Z. Nem.) 59,22 m (univerzitetni rekord)
2.	Berendonk (Z. Nem.) 53,16
3.	Malnig (Av.) 46,16
4.	Takada (Jap.) 45,90
5 Okudalra (Jap.) 45,48 6. Parry (Avstral.) 36,12 80 m ZAPREKE
1.	Francoise Masse (Fr.) 11”3
2.	Sheila Elaine Garnett (VB) 11”3
3.	Ayako Natsume (Jap.) 11”3
4.	N. Tsujino (Jap.) 11”3
5.	Carla Panerai (It.) 11”6
6.	E. Dawson (VB) 11”6
7.	Najit (Indija) 1T’7
košarka
Zmaga borovcev nad Nabrežinci
BOR — SOKOL 92:88 (26:34, 52:60) Sokol: Kralj (30), Antonini, P®r' tot (2), Stepančič, Svetlič (10). Kar fol (16) in Radovič (30).
Bor: Starc (24), Valter Corbatti (2), Stojan Corbatti (6), Sandi Pe]j tot (2), Livio Pertot (2), Stoke« (2), Zavadlal (20) in Lakovič (&>• V okviru priprav za slovensk športne igre je nabrežinski Soko organiziral prijateljsko tekmo mladinsko peterko Bora, ojačen z dvema članskima predstavnik ma. Ekipi sta odigrali tri čase P” 20’ (zato tudi tako visok rezultati-Tekma se je namreč končala 92:88 v Borovo korist, medtein * so v prvih dveh časih Nabrežina vodili.
Koristen trening za obe Pet€^j’ v katerem so prišle do izraza o-bre in slabe lastnosti obeh eWP-Pozitivne: Nabrežinci lahko najo na nekaj solidnih i£ralc ’ borovci so že pokazali delno org* nizirano igro. Negativne:	»o*
manjka vigranost, borovcem Pa kušenost.
Primorski anpvniic
Čarovnikovo
maščevanje
«In zdaj, dame in gospodje,» je s prepričevalnim glasom spregovoril čarovnik, «ko ste se na lastne oči prepričali, da imam v rokah prazen prt, pa bom potegnil iz njega poln akvarij zlatih ribic. Presto!»
V	dvorani se je zaslišalo glasno občudovanje. »Neverjetno! Čudovito! Le kako mu je to uspelo?«
Toda Vsevedni, ki je sedel v prvi vrsti, je ljudem okrog sebe polglasno »razložil«.
«A, kaj. V rokavu je imel vso to reč.«
Pripombo so slišali vsi v dvorani.
Ljudje so začeli prikimavati: «Da, da, kakopak.«
Moja naslednja točka je sloviti indijski trik z obroči,« je mimo nadaljeval čarovnik. »Kakor vidite, sta obroča vsak zase, toda ko ju bom staknil, se bosta zvezala. Cink, cink, cink. Pronto!«
Po dvorani se je razvilo odobravanje, ki pa je brž utihnilo, ko se je spet zaslišal glas Vsevednega:
«V rokavu je imel še rezervne obroče!«
In vsi so kimali z glavo in si šeptali: »Seveda, v rokavu jih je imel!«
Čarovnikovo čelo se je začelo temniti.
«Zdaj pa vam bom pokazal svojo najboljšo veščino:	iz
praznega klobuka bom vzel večje število jajc. Prosim lepo, da bi bil kdo med gledalci tako ljubezniv in mi posodil klobuk? Hvala lepa!«
«Eden, dva, tri! Hopla!«
In res je iz klobuka izvlekel nič več in nič manj kot sedemnajst jajc. Gledalci so bili prepričani, da je bil to res čudovit trik. Nenadoma pa so spet zaslišali: «V rokavu je imel skrito kokoš!«
Gledalci so si začeli šepetati : »V rokavu ima nekaj kokoši.«
Tudi veščina z jajci je bila »razkrinkana«.
Tako je šlo od točke do točke. Iz pripomb Vsevednega so gledalci zvedeli, da je goljufivi čarovnik v svojem rokavu skrival ne samo obroče, jajca, kokoši akvarij, temveč tudi nekaj garnitur igralnih kart, hlebec kruha, zibelko z lutko, živo opico in gugalni stol.
Čarovnikov ugled je zdrknil na ničlo.
Ob koncu predstave se je še enkrat potrudil, da bi spet pridobil zaupanje gledalcev.
«Dame in gospodje! Kot zadnjo točko bom pokazal sloviti japonski trik, ki so ga nedavno iznašli prebivalci Tiperary-ja. Prosim vas, gospod,« se je čarovnik obrnil k Vsevednemu, ki je sedel v prvi vrsti: »Bodite tako ljubeznivi in mi posodite svojo čudovito zlato uro.«
Prošnja je bila uslišana.
«Saj mi dovolite, gospod, da dam uro v tale možnar in jo zdrobim na kose?« je vprašal čarovnik z nič dobrega obetajočim glasom.
Vsevedni pa se je mirno nasmehnil in prikimal.
čarovnik je res spustil uro v kuhinjski možnar, nakar je začel s kratko železno palico neusmiljeno udrihati po njej. Ljudem v dvorani je zastajal dih, ko so poslušali škrtajoče in cvileče zvoke, ki so prihajali iz uiožnarja.
Vsevedni pa se je mimo obrnil k sosedu in mu dejal z zmagoslavnim nasmeškom: »liro je vtaknil v rokav.«
»Zdaj pa,» je čarovnik spet ogovoril svojega sovražnika: »Bi mi posodili še robec? in dovolite mi da vanj izvrtam hekaj lukenj!«
«Vanj bom zavil uro!« je pojasnil Vsevedni sosedu in ponudil čarovniku svoi robec
«Hvala lena!« Kot bi trenil je b:i cel robec preluknjan, čarovnik ga *e razgrnil in pokazal gledalcem
«Kakor vidite, dame in gospodje, ni sledi o kakšni prevari. Vsi na lastne oči lahko vidite luknje v robcu.»
Vsevednemu je obraz sijal od navdušenja Tokrat je bil tudi on ves prevzet na skrivnostjo čarovnikove spretnosti
»Sedai pa dragi gospod, mi posodite še klobuk in mi dovolite, da zaplešem po njem ne-fcaj taktov.«
Tudi to se ie zgodilo In tako Je s privoljenjem Vsevednega čarovnik svoji žrtvi snel poškropljeni ovratnik ga zažgal Uad plamenom sveče, mu razrezal kravato na drobne kose in lončno še zlomil očala.
Vsevedni je vse bolj žarel od °bčudovania
»Priznam, da sem premagan,« se je zaslišal njegov šepet. »To Pot ga ne morem razkrinkati.«
V	dvorani je zavladal molk. Tedaj se ie na robu odra po-hosno zravnal, zmagoslavno pogledal Vsevednega in dejal: »Dame in gospodje! Bilj ste Priča, da sem z dovoljenjem tega gospoda zdrobi) njegovo u-rO v možnarju zažgal njegov ovratnik, razrezal kravato, ple-S11 po njegovem klobuku in mu Vlomil očala če mi dopusti, bom prav rad prebarval njegov svetlo sivi suknjič v črnega, mu zvezal naramnice v nerazrešljiv vozel in še marsikaj, fe pa ne dovoli, dragi gledalci, J® predstava končana.
, Gledalci so se začeli razha-Jati, prepričani, da čarovnik vsaj nekaterih svojih veščin ne 'stresa z rokava«.
Vsevedni pa je še vedno se-u«l na svojem stolu in si s Pisanim robcem brisal velike Votne srage.
Prof. Ubald Vrabec pri nazornem poučevanju svojih pevcev
Mešani zbor «Jacobus Gallus* se pripravlja za tekmovanje «Seghizzi»
V folklorni skupini bo v praizvedbi predstavil novo Vrabčevo koncertno priredbo pesmi «Polka je ukazana*
23. in 24. septembra bo v Gorici tradicionalno madnarodno tekmovanje pevskih zborov v priredbi goriškega pevskega društva tSeghizzi». Na tem tekmovanju bosta tudi letos nastopila dva slovenska zbora s Tržaškega, meša ni zbor tJacobus Gallus» pod vodstvom Ubalda Vrabca in moški zbor tVasilij Mirk» s Prose ka-Kontovela pod vodstvom Ignu-cija Ote. tal nimamo še pri roki popolnega seznama nasopajočih zborov, vendar pa je znano, da bo konkurenca tudi letos zelo močna, celo močnejša kot o prejšnjih letih, ker bo tekmovanje zajelo širše srednjeevropsko področje z udeležbo, poleg slovenskih, avstrijskih in italijanskih tudi madžarske in češkoslovaške zbore.
Na ta pomemben dogodek se oba naša tržaška slovenska zbo-
Pomenek s pesnico
Nežo Maurer
Ob izidu njene knjige razgovorov s kurirji NOB «Zveza mora ostati»
Ljubljanska knjižna založba BOREC je izdala zanimivo knjigo o slovenskih kurirjih «Zveza mora ostati«. Obsega 329 strani. Napisala jo je mlada slovenska novinarka — zaposlena je v kulturnem uredništvu Kmečkega glasa — prof Neža Maurer.
«Kurirji so bili med vojno tista vez, tisti ljudje, ki so poleg pošte in tiska prenašali tudi vero v bodočnost,« pravi Neža in še doda:
«Vodili so ljudi na osvobojena ozemlja, razširjali pa so tudi novice o partizanskih zmagah in porazih okupatorjev. Med vojno so bili kurirji poleg terencev najbolj živa vez med osvobodilno vojsko In prebivalstvom. Borci in brigade so odhajale lz kraja v kraj, kurirji so ostali na svojem ozemlju in vršili dalje svojo dolžnost,« pove Neža na kratko, zakaj je napisala to knjigo.
»Zaprosila sem nekaj slovenskih kurirjev za razgovore In odšla z njimi na teren, v tiste kraje, kjer so delovali med NOB. Tako sem v knjigi prikazala delo kurirjev In domačinov na Gorenjskem in Notranjskem, v Zasavju, na štajerskem, Primorskem in po Koroškem. Od vsakega kraja nekaj. «Zato tudi segajo bralci radi po Vaši knjigi,« sem ji dejal. V zadnjem času sem po Izidu tega branja govoril z nekaterimi ljudmi iz svojega okoliša v Zasavju in so jim prikazi Neže Maurer izredno všeč. Založba Borec pa naj bi s takimi knjigami še nadaljevala, da otme-mo dogodke in spomine pozabi. Neža Je to svoje delo opravila prav zadovoljivo.
Z Nežo Maurer se poznava že nekaj let, od tistega časa, ko je bila sourednica izseljenske revije «Rodna gruda« v Ljubljani. Zdaj, ko sem prečital njeno knjigo o kurirjih, sva se domenila za pomenek. Sešla sva se v vročem poletnem dnevu v ljubljanski kavarni »Union«. Dan je bil soparen in je legal na duša zaspano. Pomenek z živahno sobesednico pa me je poživil. Beseda ji je tekla gladko, odkritosrčno in nekatere njene izjave sem si zapisal. Tu jih podajam zato, ker tudi ta ali oni ve o tej mladi ženski novinarki, da je prejela v zadnjem času novinarsko Tomšičevo nagrado za svoje članke v Kmečkem glasu. Ti njeni vtisi so izhajali kot podlistki od letošnjega novega leti. več mesecev.
«Bral sem Vaše članke S poti po Poljski, vredni so bili priznanja in nagrade«, sem ji dejal na začetku pogovora.
«Strašno rada potujem,« mi je pripovedovala. Zdaj, ko vodim kulturno rubriko Kmečkega glasa, se ml je uresničil'1 moja dolgoletna želja. Vsako pomlad in jesen me prime slo za potovanje. Bila sem že v raznih državah, upam, da pot na Poljsko ni bilo moje zadnje potovanje.
Nato sva krenila na štajersko, v njeno rojstno vas Polzelo.
Sem hčerka poljske dninarice In sem že s tremi leti pomagala pri obiranju hmelja. Ko sem malce porasla, sem vihtela kopačo v vinogradih v Kopanku nad Polzelo. Moja rojstna vas je majhen zaselek nad Polzelo in pod znano izletniško Goro Oljko.
«Vaše rodbinsko ime diši po nemškem izvoru,« sem omenil mimogrede. «Sodimo, da so bili moji predniki italijanskega porekla. Davni ded je prišel pred sedmimi rodovi kot zidar v Savinjsko dolino in je tu ostal Rojena sem bila 22. decembra 1930. Ob osvoboditvi sem bila stara 14 let in me je vleklo v šole. V enem letu sem opravila izpit kar čez tri razrede gimnazije in dokončala četrti razred. Nato sem odšla na učiteljišče in se navdušila za slavistiko na ljubljanski fakulteti. Leta 1960 sem diplomirala kot slavistka.
Postala sem učiteljica in profesorica v raznih krajih Najbolj sem bila srečna v Ilirski Bistrici, kjer sem imela na šoli zelo kulturno družbo. Ravnatelj Franc
Munih me je navdušil za pisanje. Začela sem pisati najprej tekste za razne šolske proslave. Tudi za ženske sem napisala kratko odrsko delo, ki je obsegalo pet prizorov. Ta nastop je uspel in mi je dal pogum za pesniško delo.
Mojo prvo pesem je objavila urednica prof. Zima Vrščajeva, ko je urejala Cicibana. Materinsko me je vodila v svet poezije in mi dajala nasvete in pogum. Zima Vrščajeva me je pozneje sprejela za sourednico Rodne grude k Slovenski izseljenski matici, kjer je zdaj predsednica. Ko so iskali urednico kulturne rubrike pri Kmečkem glasu, sem se prijavila in bila sprejeta. Tu sem dala pobudo za literarno prilogo Pisana njiva.«
Ljudje radi berejo to prilogo, sem ji povedal iz lastne izkušnje, ker je Kmečki glas med zasavskimi kmeti precej razširjen.
Nežine pesmi najdemo v najrazličnejših slovenskih revijah. Naj 5 piše za mladino v Cicibanu, Rodni grudi, tržaškemu Galebu in drugod.
»Pišem pa tudi pesmi za odrasle,« mi je pripovedovala. Za te moje pesmi mi je bil komentator in vodja novinarski veteran in znani slovenski kulturni delavec Božidar Borko.
Borko Je prebral tudi mojo razpravo Pregled prevodov v slovenščini iz svetovne literature v letih 1945-1955. Izvleček te svoje razprave sem objavila v mariborski reviji Obzorja. Ob sestavi tega mojega dela mi je stal ob strani tudi moj takratni profesor Blaž Tomaševlč.
«Ali je domača hiša vplivala kaj na vaš literarni razvoj?« sem jo povprašal.
Neža je posegla v spomine in takole povedala:
Čeprav je bila naša družina siromašna, smo imeli v hiši kar sedem časopisov. Moj stari oče je bil zelo načitan mož. Včasih je zložil tudi sam kako prigod-nico. Znal je lepo pripovedovati, zanimivo in stvarno. V tonu, kakor pripovedujejo stari možje, realno, otipljivo. Babice govore v obliki pravljic, moj ded pa je govoril v stvarnem jeziku. Prikazoval mi je življenje s trde, resnične strani. O vsakem človeku iz Polzele je znal povedati napet življenjski roman. Zgodbe o živih ljudeh, to so bile njegova vrlina. Tak je bil ta moj stari, zlati ded, Jaka Maurer, ki je popravljal mline in vodnjake in je iz svojih skromnih prihrankov poskrbel, da sem imela že kot nezakonska hčerka poljske dninarice sama tri svoje mladinske časnike, Ribičičev Naš rod, Ganglov Zvonček in Zamorčka.
«Katero knjigo sem brala najprej?« vprašate.
Najprej sem dobila v roke Ribičičeve Fižolčke in Opico Nano. To je bil moj vstop v svet tiskane knjige. Zdaj berem najraje Balzaca, ker je dober fabu-list In ker zna biti včasih malce — nesramen . . Zelo rada berem tudi biografije.
«2e kot otrok sem imela dober spomin. V domači vasi sem znala ogromno ljudskih pesmi, največ balad. Te me je učila moja mama. Tudi Aškerčeve balade sem si hitro zapomnila. Zlahka sem se učila verze in si jih zapomnila. Prav to nagnjenje do slovenskih ljudskih in umetnih pesmi so bili prvi koraki, da sem tudi sama začela pisati stihe in pesmi. Pisala sem jih v mladinskih brigadah in drugod. Prvo pesem mi je objavila urednica Cicibana Zima Vrščajeva leta 1957. Zdaj je od tistega časa že deset let. Naslov prve pesmi moje prve tiskarne pesmi je bil Cekini. Pripovedovala sem o otroku, ki je dal materi cekin. Za pesniko-vanje sem navduševala tudi svojo šolsko mladino, ko sem službovala v Črnem vrhu nad Idrijo in pozneje v Ilirski Bistrici. Tu smo izdajali šolski listi Brinje. Tipkali smo ga in razmnoževali na šapirografu.«
Pesnica in novinarka Neža Maurer
»Vaše pesmi berem v raznih revijah, tudi v slovenski ameriški mladinski reviji The Voice of Youth, ki jo ureja rojak Louis Benigar v Chichagu, kjer je sedež Slovenske narodne podporne jednote. Beniger je po rodu iz Ilirske Bistrice. Ali mislite kaj na izdajo svojih pesmi?«
2e pred leti sem pripravila izbor svojih mladinskih pesmi in jih izročila založbi Mladinski knjigi v Ljubljani. Iz leta v leto prestavljajo natis. Pa bi že rada dočakala svoje pesmi tudi v knjigi. Le kdaj bo to, je odvisno od uredništva te založbe.
«Večkrat slišim mladinske skladbe na Vaša besedila. Imate kaj pregleda, kdo je že u-glasbil Vaše tekste?«
Doslej je skomponiranih že o-krog 40 mojih pesmi. To so opravili razni skladatelji: Slavko Mihelčič iz Celja, Karel Pahor, Ra-
dovan Gobec, Janez Bitenc, Janez °uhar, Marjan Vodopivec, pa tudi Mirko Kokolj, Weingerl In drugi.
Nekatere Vaše pesmi so že tudi prevedli?
Največ Jih je prepesnil Grigor Vitez v hrvaščino Objavila pa jih je tudi srbska mladinska revija Zmaj. V tej beograjski reviji je bila natisnjena moja pesem Poplava kar v slovenskem izvirniku. Tudi Makedonci so že prevedb nekaj mojih pesmi.
V senčnem kotičku Uniona je tekla živahna beseda še o tem in onem. Prišla je ura, ko je morala Neža Maurer na avtobus.
»Službujem v Ljubljani, živim pa v ljubljanski okolici. V mali notranjski vasici Brezje pri Horjulu imam hišico in sem tam doma. Na kmetih! Tam sem srečna v zeleni prirodi,« je dejala ob slovesu.
Jože Župančič
ra vestno pripravljata ie nekaj časa. Priložnost je nanesla, da smo se srečali s pevovodjem Vrabcem in se z njim pomenili o letošnji udeležbi «Gallusa» na tem tekmovanju, za prihodnjo nedeljo pa se bomo pozanimali tudi, kako potekajo priprave pri eVasiliju Mirku*.
Predvsem nam je prof. Vrabec povedal, da se je «Gallus» prijavil letos za dve kategoriji, za polifonijo in za folkloro, medtem ko je lani nastopil samo v polifoniji. V polifonski kategoriji bo zbor obvezne Miolijeve skladbe *Jubilate Deo» izvajal še Gallusovo «Cor mundum crea in me Deus» in pa Lassusovo tUn dub-bio verno*, v folklorni kategoriji pa venček hrvaških «Pesmi iz Turopolja* skladatelja Rudolfa Matza, Lajovčevo «Lon* m pa v praizvedbi Vrabčevo koncertno priredbo pesmi tPolka je ukazana*.
K polifonskemu izboru ni kaj posebnega pripomniti. Obe neobvezni sta iz bogate zakladnice klasične polifonije in zlasti Lassusovo «Un dubbio verno» ima zbor že dalj časa naštudirano. Miolijeva skladba se bistveno ne razlikuje od avtorjevih dosedanjih tovrstnih skladb, ki so sedaj že nekaj let zaporedoma obvezne na tem tekmovanju, kar kaže na določeno okostenelost in morda tudi na majhno širino pri izboru, ki je takemu tekmovanju prej škodljiva kot koristna, saj zapira pot in uveljavitev še kakšnemu drugemu skladateljskemu ustvarjalcu.
Bolj zanimiva bi utegnila bili kratka razčlemba skladb, ki jih bo zbor izvajal v folklorni kategoriji. *Pjesme iz Turopolja* so zelo speven splet štirih pesmi, od katerih je ena grajena na značilni istrski tonski lestvici, po čemer bi bilo mogoče sklepati, da istrska tonska lestvica ni poznana samo v Istri temveč še kje drugje po Hrvaškem. Skladba je učinkovita, barvita in ritmično razgibana.
Lajovčeva »Lan« je ena najlepših slovenskih vokalnih skladb, ki sicer ne bi sodila v čisto folkloro, ki pa ima vendarle dovolj folklornih značilnosti vsaj po vsebini če že ne po kompoziciji. Stilna izvedba je dokaj težka ker zahteva čiste glasove in izredno intonančno točnost. Z velikim u-spehom jo je pel tudi «Slovenski oktet« v Voduškovi priredbi.
Vrabčeva koncertna priredba tPolke» (o kateri smo pred časom že nekaj malega pisali) bo tokrat doživela svoj javni krst. Avtor sam sodi o njej. da je za izvedbo dokaj zahtevna zlasti zaradi ritma, da pa nima kakih posebnih intonančnih težkoč. Z uspehom jo bodo lahko izvajali glasovno ubrani in tehnično dovolj podkovani zbori, saj je pri študiju tudi «Gallusovim* pevcem, ki glede tehnike petja prav gotovo ne zaostajajo niti za profesionalnimi zbori, delala precej preglavic. Takt je tričetrtinski in gre potemtakem za polko samo v naslovu, ne pa tudi v tempu. Vrabec ji je v svoji priredbi dal samo nove ritmične elemente, medtem ko je napev sam povsem enak že znanemu.
Na naše vprašanje zakaj se je lotil te koncertne priredbe, nam je skladatelj Vrabec pojasnil, aa ga je k temu napotilo dejstvo, da Slovenci dejansko nimamo primernih del folklornega značaja in da se prav zaradi tega slovenski zbori na raznih mednarodnih tekmovanjih redno zatekajo v zborovsko zakladnico drugih južnoslovanskih narodov, ki so prav s folkloro zelo bogati. Navsezadnje potrjuje to ugotovitev že dejstvo, da je moral «Gallus» tudi tokrat vključiti v svoj folklorni izbor eno hrvaško vokalno skladbo, ki tako pri poslušalcih kot tudi pri žirijah že vnaprej zagotavljajo uspeh.
Pogovor z Vrabcem se je pa tem usmeril na zbor in na njegova pričakovanja v okviru tega tekmovanja. Vrabec sam se je zelo pohvalno izrekel o prizadevnosti pevcev in resnosti, ki spremlja njihove priprave. «Doslej smo trikrat zaporedoma osvojili v po-
lifonski kategoriji drugo mesto, upamo, da bo tokrat drugače...* Iz previdnosti ni povedal kako drugače in tudi mi ne bi hoteli biti preuranjeni preroki, vendar lahko iz izkušenj trdimo, da zboru takih kvalitet kot je *Gallus», tudi prvo mesto ne bi smelo biti nedosegljivo, vsaj ne v primeru, če bo kvalitetna raven tekmovanja bila enaka lanski. Res pa je, da bi zbor potreboval glasovno okrepitev in morda tudi osvežitev saj njegova sedanja sestava (12 ženskih in 20 moških glasov) ni najbolj idealna tudi če bi bili glasovi sami po sebi še tako dobri. Vrabec si kot realist tega ne prikriva in ko sva potem nadaljevala pogovor o letošnjem tekmovanju pevskih zborov v Arezzu, je
Anton Grad:
Come si dice m italiano?
Naš znani profesor tujih jezikov, sestavljavec slovarjev, učbenikov in raznih jezikovnih priročnikov je sestavil tudi knjigo, ki je zdaj pri Državni založbi Slovenije izšla pod naslovom COME SI DICE IN ITALIANO? Gre za slovensko-italijanski jezikovni priročnik za potovanja, priročnik, ki n niti preobsežen, niti preskro men, temveč ravno primeren da bo uspešno ustregel name ri, nuditi slovenskemu popot niku po Italiji, pa tudi učen cu italijanskega jezika, najpo trebnejše znanje italijanskega jezika in najobičajnejših be sed. V enaindvajsetih poglav jih, ki slede abecednemu se znamu gesel in uvodnim napotkom, je avtor zajel vse panoge vsakdanjega življenja Tako slede poglavju z vsak danjimi izrazi in napisi, po glavja o banki, brivcu, cam pingu. Nato spet poglavja hotelu, kavarni, kopanju. Me ja, milica, nakupovanje, to so naslovi naslednjih poglavij, ki jim slede še poglavja o pošti, potovanju, restavraciji, vremenu, zabavah, zdravniku in poglavje z italijanskimi merami, denarjem, števniki. V okviru vsakega navedenih poglavij, ki se dele na podnaslove (Pa gtavje z naslovom Potovanje ima n. pr. sledeče podnaslove: železnica, letalo, ladja, avto, garaža, delavnica, nezgode, popravila, servis, prtljaga i.t.d.) a so na eni strani slovenske besede, oziroma kratki stavki, na drugi strani pa ustrezni italijanski izrazi oziroma stavki. Ker je tudi sicer po obliki knjižica malega formata, gre torej za resničen priročnik praktične uporabe. Razumljivo je, da je namenjen našim ljudem v stiku z Italijani in Ita lijo. Ti stiki pa so danes tako močni, da je praktična koristnost priročnika bolj kot velika. Ce vemo. da nam takih in podobnih del že dolgo primanjkuje, potem lahko samo 7 veseljem pozdravimo novi Gradov priročnik, saj pomeni obogatitev tovrstne literature.
Sl. Ru.
kot pogoj «Gallusovega* nastopa v tem toskanskem mestu na prihodnjem tekmovanju postavil prav okrepitev zbora, in sicer še v letošnji jeseni, zlasti z novimi ženskimi glasovi.
Letošnje tekmovanje zborov v Arezzu je Vrabec spremljal le po časopisju, vendar so po njegovem tudi časopisna poročila posameznikov kritikov potrdila že znane značilnosti te vsakoletne manifestacije. Tudi letos so namreč vsa najboljša mesta pobrali inozemski zbori pretežno iz vzhodnoevropskih držav, med katerimi pa žal tokrat ni bilo zaslediti kakšnega večjega uspeha Jugoslovan skih zborov. Za razliko od prejš-
njih let tokrat ni nastopil noben slovenski zbor, kar gotovo ne mo re biti v čast slovenski zborovski kulturi, na katero smo Slovenc vedno tako ponosni. Po splošv sodbi, ki se povsem ujema z na šo lansko, italijanski zbori splol niso dorasli inozemskim in nji hovim zborovskim šolam, pri če mer pa je treba upoštevati, do so skoraj vsi inozemski zbori, k prihajajo v Arezzo, akademski it dejansko že profesionalni, medtem ko so italijanski povečini a-materski.
Kvalitetno šibkost italijanskiI zborov pripisuje Vrabec tudi po manjkanju pevskega pouka v o snovnih in v srednjih šolah, del no pa tudi značilnemu pojavu, dc se nekateri res odlični italijanski zbori ne pojavljajo v Arezzu. bodisi zaradi slabih izkušenj, bodisi zaradi načelno odklonilnih stališč do takih oblik javnega na stopanja. Predvsem zaradi sla bi h izkušenj z žirijami po Vrabče vem mnenju letos niso odpotovali v Arezzo tudi nekateri dobri tr žaški zbori kot sta tTartim* in tlllersberg*.
Pa še nekaj o kvaliteti inožem skih zborov. Večina teh zborov, zlasti akademskih, šteje tudi do 100 članov. Zato imajo možnost, da za take nastope, kjer je število pevcev v zborih omejeno na največ 40 članov odberejo res štirideset najboljših glasov. Večina italijanskih zborov vključno z na širni na Tržaškem (in «Gallus» zal tudi ni izjema) pa sploh ne doseže niti maksimalno dovoljenega števila pevcev na takih tekmn-vanjih.' kaj šele, da bi si lahko privoščila kakšno posebno selekcijo v lastnih vrstah.
Še kakšno drugo strokovno misel je povedal Vrabec med pri jetnim kramljanjem, ki pa je ne kaže zapisati, vsaj ne pred koncem tekmovanja v Gorici, na katerem želimo zboru rJacabus Gallus*, da bi čim častneje zastopal siovensko zborovsko kulturo, prof. Vrabcu pa še posebej, da bi njegova koncertna priredba «Pol>e* doživela vsaj tak uspeh, kot toliko drugih njegovih vokalnih skladb.
Jože Koren
IZŠLA BO KNJIGA
Repertoar slovenskih gledališč 1867-1967
V prvih dneh oktobra, ko bomo slavili stoletnico Dramatičnega društva, bo izdal Slovenski gledališki muzej v Ljubljani poleg jubilejnega zvezka svoje revije (Dokumenti SGM) s prispevki osem-najstih gledaliških strokovnjakov tudi obsežno delo bibliografskega značaja, knjigo s popisom vsega repertoarja slovenskih poklicnih gledališč v zadnjih sto letih. Na več kakor 700 straneh večjega formata bodo zbrani podatki o domala vseh predstavah, ki so jih dala v tem času naša gledališča v Ljubljani, Trstu, Mariboru, Celju, Ptuju, Kranju in Kopru. Lažji pregled in uporabo tega popisa, ki zajema 5052 predstav, bodo omogočali registri dramskih pisateljev in komponistov, imenska kazala vseh soda lavcev (režiserjev, scenografov, prevajalcev itd ), seznam izvirnih In prevedenih naslovov uprizorjenih del itd Besedilo bo spremljalo 50 celostranskih faksimi-liranih letakov, med katerimi so zbrani redki primerki iz starejših obdobij, ohranjeni večidel v e-nem samem izvodu v gledališkem muzeju. Knjiga bo dobrodošel priročnik za vse, ki se ukvarjajo z razvojem naše gledališke preteklosti, za vse praktične gledališke delavce, pa tudi svojevrstna zanimivost za slehernega ljubita •ja našega gledališkega izročila.
Knjiga, ki bo vezana v celo platno s ščltnim ovitkom, bo v prodaji od 5. oktobra dalje, do 30. septembra pa jo lahko interesenti naroče pri Slovenskem gledališkem muzeju, Ljubljana, Cankarjeva 11, za subskribcijsko ceno 50,00 Ndin.
................................"""".................................»Mil...i...................„„  .........mn,»n..............................................
milili IIIII MM HIIMIIII mili«
Monografija o tržaškem slikarju Spacalu
Likovno umetnost čimbolj približati ljudem, to je namen likovnih monografij, ki jih, tako kot v svetu tudi pri nas, vse več prihaja na knjižni trg Ni še dolgo tega, kar smo poročali o Bati čevi monografiji, že imamo pred seboj novo, prelepo knjigo, posvečeno našemu tržaškemu slikarju Lojzetu Spacalu in njegovi umetnosti. To je knjiga, ki ji je monografijo napisal Aleksander Bassin, pri kateri sta poleg njega sodelovala slikar sam in Jože Brumen in katero sta sicer založili mariborska založba Obzorja in Založništvo tržaškega tiska Za slovenske slikarje in kiparje so v zadnjem času vendarle nastopili boljši časi in število knjig, ki predstavljajo likovnike in njihovo dejavnost širši javnosti počasi a vztrajno raste. Tega pa smo lah ko samo močno veseli, posebno še, ker imajo tovrstne izdaje širok odmev v svetu, — tam morda še bolj kot doma — in ker taka predstavitev naših likovnih umetnikov krepko pomaga naši umetnosti v svet.
«Razbrati vlogo tržaškega slikarja Lojzeta Spacala, ki jo je
imel in ki se tudi v današnjem času beleži v prikazih sodobnega jugoslovanskega likovnega dogajanja, je z ozirom na prepričljive zadnje uspehe še posebej slovenske umetnosti težavnejše, kot bi se zdelo na prvi pogled. Delno je «kriv» za to umetnik sam, čigar opus tridesetih, res ustvarjalnih polnih let zaradi svoje kvantitete komaj zagotavlja popolno preglednost, potrebno za ocenjevanje. Vrh tega se je v zadnjem času nabralo o njem tudi nešteto bolj ali manj prizadete napisanih besednih prikazov, pri čemer je značilno, da je domača publicistika opozarjala večinoma na vsebinsko novo motiviko, ne da bi dala več poudarka specifičnim oblikovnim rešitvam, pravzaprav novi likovni problematiki, zajeti v ploskoviti projekciji.«
- Ko tako začenja svojo študijo o Spacalu in njegovi umetnosti in opozarja na težavnost popolne oznake Spacalove umetnosti, nadaljuje Aleksander Bassin v nadaljnjem obširnem tekstu s prikazovanjem slikarjeve umetnosti, njegove razvojne poti in s karak terizacijo njegovega umetniškega
ustvarjanja. 'Pri tem ugotavlja dva najmočnejša momenta, v okviru katerih je dozorevala Spaca-lova umetniška veličina: na eni strani odmaknjenost, katere posla dica je izražena v našem poznem spoznanju z umetnikom, čigar umetnost se hip nato že vključi v sodobno jugoslovansko likovno tvornost, na drugi strani pa vseh tistih tisoč velikih in malih okol-nosti v rudnem Trstu, ki se najbolj očitno združijo v politično obarvanem preganjanju. Ko nato karakterizira Spacalovo umetnost, citira Bassin besede umetnostnega zgodovinarja Emilijana Cevca, ki je zapisal: »Slovenski Kras mu je vcepil trdno stilizacijo, italijanska umetnostna zakladnica mu je razkrila likovne postave in last ne sanje so jih prelile v simbole dobrotnega bivanja. Lirični kubizem mu je poenostavil krepko kompozicijo, ki ji je kanec ekspra sionizma vdihnil življenje, ob slikovitem odmevu impresionizma pa so mu slike in grafike zadrhtele v živi strukturi. Ljudska umetnost je Spacalovo delo še požlaht-nila in mu dala domačnostni značaj.« Nato poskuša Bassin pro-
dreti v bistvo Spacalove umetnosti, pri čemer citira Marchiorijevo poetično interpretacijo Spacalove umetnosti kot vsebinsko najpopolnejšo: «Lojze Spacal je edini v Italiji, ki si je znal poiskati last ni grafični stil, pri tem pa prilagoditi lesorez miselnim, utemelje nim oblikam v nasprotju z otrp lostjo abstraktnega reda »
V nadaljevanju svoje monografije prikazuje Bassin umetniško razvojno pot Spacala ter podrobno analizira vsako od petih ali šestih razvojnih obdobij slikarja vega umetniškega ustvarjanja, po udarjajoč pri tem tesno zasidranost Spacalove umetnosti v svetu, v katerem umetnik živi Pri tem se sklicuje na posamezne Spaca love slike, ki so reproducirane v drugem delu edicije Svojo obsež no študijo o Spacalovi umetnosti zaključuje Bassin z ugotovitvijo, da stoji sedaj Spacal pred svojim novim obdobjem in da bo, kot je sposoben in dozore1 s svojimi vsebinsko izraznimi sposobnostmi, znal uresničiti tudi novo obliko.
Vsekakor je Bassinova študija zelo obsežna, temeljita, čeprav morda precej težko pisana in za
hteva ne samo dobršno mero zbranosti temveč tudi puznavanja likovne umetnosti. Svojo strokovno sodbo bodo o njej lahko izrekli strokovnjaki Zapišemo pa lahko, da je v njej Spacal res obširno in temeljito predstavljen in oka-rakteriziran. ker sku.sa Bassin prodreti v bistvo njego.e umet nosti, ne samo v njeno zunanjo podobo in fermo. temveč v njenega duha
Drugi, nič manj pomemben del Spacalove monografiji predstavljajo reprodukcije Spacalovih podob. Skoda te, da je med njimi premalo barvnih reprodukcij Si cer pa nam te podobe same po sebi izčrpno prikazujejo razvoj slikarja in marsikateri značilnosti Spaca loveča slikarstva
Monografija ima tekstni del pra veden v italijanščine in nemščino, dodani pa so običajni podatki o razstavah, nagradah ter podatki o bibliografiji Ne smemo pra zreti preproste a žlahtne opreme knjige, Ki bo v taki obliki v pa nos založbi, avtorju, predvsem pa slikarju samemu
Sl. Ru.
f Vreme včeraj: najvišja temperatu-I ‘a 26.6, najnižja 20.3, ob 19. url 25 S itopinj, zračni tlak 1013.3 pada, ve-| er zahodna k 5 km na uro, nebo 2 de. | etinki pooblačeno, morje rahlo raz-I :ibano, temperatura morja 24.6 sto-] linje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 3. septembra
Dora
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.41. Dolžina dneva 13.13. Luna vzl-de ob 4.39 im zatone ob 19.37.
Jutri, PONEDELJEK, 4. septembra
Ida
IZ OSNUTKA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA NAČRTA
S skrčenjem delovne sile v kmetijstvu in s preosnovo se bo premagala zaostalost
Predvideva se postopno višanje dohodka z bolj smotrnim obdelovanjem zemlje in z okrepitvijo živinoreje
Deželna uprava je že takoj od ivoje ustanovitve začela posvečati tažnjo kmetijstvu, ki je važna pa-loga gospodarstva v naši deželi. Hkrati pa vlada v tej panogi tudi reliko neravnovesje in terja zato prenovitev svojega ustroja. V zveri s tem je deželni svet že odo-jril dva važna zakonska osnutka, n sicer osnutek o ustanovitvi de-ielne ustanove za razvoj kmetijstva ter osnutek za okrepitev živili loreje. Oba zakona že delujeta.
| O splošnih smotrih predloga | isnutka za gospodarski in social-| li razvoj v deželi smo že pisali. Ta predvideva med drugim tudp ; zenačenje dohodkov od dela in »capitala med kmetijstvom in drp-I timi gospodarskimi panogami tar ij oredvideva hkrati tudi, da se bo jj Število zaposlenih v kmetijstvu v S; petih letih znižalo za 18.000 enot.
1 Pri določitvi tega smotra so upp-htevali ocene na daljšo dobo, to 1 je za 35 do 40 let. Na podlagi raz-[nih študij so zračunali, da bo čez * 10 let v naši deželi zaposlenih v f kmetijstvu samo od 30 do 35 tisoč -jseb nasproti sedanjim 90.000. JTo
ijbi dopuščalo, da bi se osebni <lo-, hodek v kmetijstvu višal za 2.8 ‘•‘odstotka, investicije pa za 2,4 odstotka. Tako H po tem obdobju S dosegli izenačenje dohodkov v 'kmetijstvu z dohodki v trgovini, industriji itd. Poleg tega računajo, da bi se proizvodnost p®večala za 5,2 odstotka vsako ljsto, medtem ko bi se zvišala v drugih panogah za 3,5 odstotka na leto. Seveda bi bili ti podatki različni za razna področja, kot so gotsko področje, ravnina na desnem bregu Tilmenta in ravnina na levem bregu Tilmenta, v katero sta zapopa-dena tudi Videm in Gorica.
Načrt tudi predvideva postopno krčenje izseljevanja z vseh podjročij v primeri s sedanjim položajem. Sedaj se delovna sila v kmetiijstvu •krči za okrog 3,8 odstotka na leto, medtem ko bi se moralo po načrtu to izseljevanje s kmetijskih področij krčiti za 2,4 odst. na leto. To znižanje bi moralo veljati zlasti za gorska področja, kjdr se delovna sila krči kar za 4,9 odst. na leto, medtem ko bi se smela krčiti samo za 1,8 odst., sider bi se ta področja z leti izpraznila Kar se tiče dohodka, pa pi se mor-1 na gorskih področjih bolj
dečo brzojavko:	((Komisija za
zdravstveno - socialno zaščito tržaške federacije vam pošilja s svoje prve seje prisrčen pozdrav in voščila, da bi prišlo po začetku delovanja parlamenta do dokončne odobritve zakona o bolnišnicah, ki pomeni glavni korak na poti zdravstvene reforme in socialnega varstva«.
Prometni ukrepi
Župan je z odlokom z dne 1. sept. odredil enosmerni promet po Ul. Cerreto od Ul. Boveto do Ul. Mon-
colano. Ukrep je bil potreben zato, ker je ulica preozka, da bi lahko na njej vozila parkirala na obeh straneh in da bi se istočasno odvijal po njej promet v obeh smereh.
Z drugim odlokom, prav tako z dne 1. sept., pa je župan odredil tudi uvedbo zebrastega prehoda za pešce v Ul. Commerciale pred hišno številko 124. Ta prehod je bil potreben zato, ker se je promet na zgornjem delu ulice zaradi zgraditve večjega števila poslopij, zelo povečal in je bilo v zvezi s tem treba poskrbeti za večjo varnost pešcev pri prečkanju ulice.
imiiiiMiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiilllilliiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii
PLEMENITA TEKMA Zfl REŠITEV MLADEGA ŽIVLJENJA
Nujen prevoz dihalnega aparata iz Vidma v Izolo
19-letni Bruno Ruzzier si je pri skoku v plitvo morje poškodoval vratni vretenci m njegovo stanje je resno - Aparat je posodila videmska bolnišnica po prizadevanju lista «Messaggero Veneto»
, IIHJl—l (la guiflRji, ,
; višati kot v ravnini.
Na splošno, kar se tiče kultur, se lahko načrt povzame tlakole: valorizacija gorskih področij s polj gozdovanjem, z izboljšanjem polje-1 delstva v dolinah in izbolji anjem živinoreje. Za ravninske i redele predvideva načrt tri glavne smeri; nekatere površine naj bi namenili samo za vrtove in | sadovnjake; druge predele kmetijstvu, v katerem bi prebivalci porabili samo del svojega prostega j časa; na ostalih področjih naj bi uvedli specializirano živinorejo, zlasti za proizvodnjo mleka, k čemur naj bi dodali industrijske kulture ah specializirano pridelovanje koruze. To bi veljalo za področja, ki se dajo namakati. Na področjih, ki so revna z vodo, bodo posvetili največjo pažnjo ži-• vinoreji, ki bo pa specializirana za klavno živino. Za gričevnata področja pa predvidevajo velike n?sade trte.
Splošni smoter kmetijske pre-■ osnove je povečanje, obsega kme-; Stij. Veliko važnost bodo posvetili tudi strokovni pripravi kmetov, združevanju kmetov, predelavi pridelkov in njihovi prodaji. V tem pogledu bo imela važno vlogo u-stanova za razvoj kmetijstva.
Kakšni so smotri, ki jih predlaga načrt za petletje 1966-70? V (bistvu gre za program, ki naj bi bil podlaga za preosnovo, ki je 'predvidena na daljši čas. Največja naloga in pri tem tudi najtežja je ureditev gorskih in gričevnatih ! področij. V ta namen bi morali 'izboljšati tudi pašnike in travnike.
1 Seveda bo treba vse to delati načrtno.	HHVi
Načrt predvideva tudi krčenje površin, posejanih z žitom (z izjemo koruze). Seveda pa bo to krčenje postopno, ker je treba prej izvršiti preustroj kmečkih posestev. Dokler bodo kmetije gojile tradicionalno pridelovanje žita, ne bo moč skrčiti površin, posejanih s to kulturo. Na vsak način bo treba povečati živinorejo, saj nastane s tem potreba po večjih količinah krme.
Tudi povečanje površin, name-i f njenih za vrtove, t.j. zelenjavo, in : ! za sadovnjake v ravnini se bo do-; ■ seglo postopno, ker bo treba naj-1 1 prej poskrbeti za namakalne naprave, ki mnogo stanejo. Od vsega začetka pa se lahko predvideva povečanje pridelka vina in grozdja. Seveda pa bo treba pri tem tudi gojiti take vrste vina, ki pojdejo bolj v prodajo.
Načrt se ukvarja tudi z ribi štvom, ki prinaša dve milijardi do hodka na leto in zaposluje eri dva do tri tisoč oseb
Včeraj se je pričela plemenita tekma človeške solidarnosti, da bi priskočili na pomoč 19-letnemu Brunu Ruzzieru iz Izole. Dne 23. avgusta je bil mladenič na kratkem dopustu v Izoli, kjer se je kopal in skočil v plitvo vodo ter si zlomil prvi dve vratni vretenci. Ko se je zgodila nesreča, sta bila njegov oče in mati v Trstu, kamor sta šla kupit darilo zanj.
Zdravniki v izolski bolnišnici so takoj opazili, da gre za zelo resen primer, ker se je prvo vretence zarilo v drugo. Toda do včeraj ni imel fant težav pri dihanju. Tež-koče pa so nastale ravno včeraj in nastala je zato nujna potreba po uporabi avtomatičnega dihalnega aparata, ki pa ga izolska bolnišnica nima. Zdravniki so poskrbeli doslej za tako imenovano dihanje «z roko«, pri čemer so se z veliko požrtvovalnostjo menjavali ob bolnikovem zglavju.
Včeraj zjutraj se je potreba po dihalnem aparatu še povečala, ker se ne sme Ruzzier sploh premakniti, saj bi v tem primeru umrl. Sorodniki in prijatelji so takoj začeli tekati na vse strani, da bi si priskrbeli potrebni aparat. V tržaški bolnišnici imajo na razpolago takšne aparate, ampak so vsi zasedeni. Tudi poskus v vojaški bolnišnici je ostal brez uspeha. Poklicali so po telefonu tudi bolnišnico v Padovi, toda naložitev aparata in njegov prevoz terjajo posebno tehniko in primerna vozila.
Končno so po prizadevanju lista «Messaggero Veneto« iz Vidma našli aparat v videmski bolnišnici. Naložili so ga na tovornjak, ki je že odpotoval sinoči v Izolo s primarijem anestezistom dr. Valenti-jem in eno bolničarko na krovu. V Trst ga je spremljala patrulja cestne policije. Da je kamion vozil brez birokratskih ovir do bloka pri Škofijah, je poskrbel kve-stor Guida. Prav tako so že sinoči uredili vse carinske formalnosti na obeh straneh in sinoči so pričakovali, da dospe aparat v izolsko bolnišnico ob 22. uri.
Po telefonu smo zvedeli lz izolske bolnišnice, da je prispel tja tovornjak z dihalnim aparatom o-polnoči in da so ga začeli takoj montirati.
hribu Staulizze, ki bodo širili v Rezijo in na področje Chiusaforte CKluže) vsedržavne in deželne radijske programe. Nove naprave bodo dolavale na podlagi sledečih frekvenc:
Prvi dan študijskih dnevov v Dragi
V Dragi so se sinoči začeli ((študijski dnevi slovenskih izobražencev«, ki se jih udeležuje večje število slovenskih izobražencev s Tržaškega in Goriškega ter nekateri, ki sedaj živijo v emigraciji v Združenih ameriških državah, v Švici in drugod v tujini.
Po pozdravnem govoru prof. J. Peterlina, ki je tudi na kratko orisal namen študijskih dnevov, ki so jih letos organizirali drugič, in ki jih nameravajo odslej organizirati vsako leto, je prof. dr. Toussaint Hočevar, univerzitetni docent v ZDA, ki je lani predaval tudi na ljubljanski univerzi, imel strokovno predavanje o temi ((Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost«. Govornik je podrobneje in stvarno analiziral sedanji gospodarski ustroj slovenske republike ter opozoril na premike, ki so značilni za njegov razvoj po gospodai-ski reformi, pristop Jugoslavije k Splošnemu sporazumu o carinah in trgovini ter najnovejše odpiranje jugoslovanskega gospodarstva nasproti tujini (na primer z določbami o sodelovanju tujega kapitala pri domačih podjetjih), kar perspektivno omogoča morebiten poznejši pristop Jugoslavije k Evropski gospodarski skupnosti. Strokovnjak je zaključil svoja Izvajanja z bodrilnim vabilom slovenskemu narodu, naj bi skušal najti v sebi moči za svoj vsestranski razvoj, ter se pri svojem prizadevanju v tej smeri skušal otresti nekaterih škodljivih mitov, kot na primer mita, da smo Slovenci majhen narod, ah da nismo ((zgodovinski« narod, ali še da moramo vedno postavljati svoj jezik in svojo kulturo za jezikom in kulturo drugih narodov.
Sledila je razprava, v katero so posegli številni prisotni, ki so s svojih stališč dotaknili raznih vprašanj, tako na primer sodelovanja delavstva pri vodstvu podjetij vprašanja najnovejšega razvoja šolstva na Slovenskem, vprašanja slovenske industrije, vpliva politike na gospodarstvo in narobe itd.; v zvezi s tem zadnjim vprašanjem je več govornikov zagovarjalo stališče, da sta danes politika in gospodarstvo v realnem življenju vsake države
Za danes so na sporedu še tri predavanja in sicer predavanje patra Romana Tominca o vlogi krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti, predavanje prof. Sama Pahorja o sociološki sestavi slovenskega zamejskega občestva ter predavanje nabrežinskega župana Draga Leglše o javnem delovanju slovenskih izobražencev. V posebni sobi v domu so organizatorji študijskih dnevov pripravili tudi razstavo zamejskega tiska.
Šolske vesti
PROSLAVA 80-LETNICE USTANOVITVE PEVSKEGA DRUŠTVA
«HAJDRIH» NA PROSEKU
DANES, 3. SEPTEMBRA OB 17.30 NA PROSTEM
KONCERT PEVSKIH ZBOROV
S SODELOVANJEM ZBOROV PD ((JEZERO« IZ DOBERDOBA, PD ((VALENTIN VODNIK« IZ DOLINE, PD ((SLOVENEC« IZ BORŠTA, PD ((VESNA« IZ KRIŽA IN ZBOR ((VASILIJ MIRK« S PROSEKA - KONTOVELA TER NASTOPOM PRO-SESKE GODBE.
ZA JEDAČO IN PIJAČO BO POSKRBLJENO!
Proslava
bazoviških junakov
Ob 37. obletnici ustrelitve bazoviških junakov bo v sredo, 6. t.m. ob 17.30 polaganje vencev pri spomeniku bazoviških žrtev na pokopališču pri Sv. Ani. Zbirališče pri vhodu na pokopališče.
V nedeljo, 10. t.m. ob 16. uri
PROSLAVA NA STRELIŠČU
pri Bazovici ob spomeniku s sledečim sporedom: otvoritev, nastop pevskega zbora p.d. «Lipa» iz Bazovice, ki bo zapel tri pesmi, govora v slovenščini in v italijanščini ter polaganje vencev.
MLADINA
priredi
danes, 3. in jutri, 4. t.m. pri BANIH
TRADICIONALNO JERNEJEVO ŠAGRO
Partnerice bodo otvorile ples v mandarjarskih nošah. Igrala bo godba na pihala iz Trebč.
Posloval bo dobro založen bife. VABLJENI
Vpisovanje v šolo Glasbene matice
Vpisovanje v šolo Glasbene matice v Trstu se nadaljuje do 9. septembra v pisarni GM v Ulici Ruggero Manna 29, vsak dan od 10. do 12. ure.
V	Nabrežini vpisovanje 5. septembra od 10, do 12. ure (tudi za gojence iz Devina).
Na Proseku 5. in 8. septembra od 18. do 20. ure.
V	Trebčah 8. septembra od 18. ure dalje.
neločljivo povezana.
Hrib Staulizze I — MHz 89,4; hrib Staulizze II MHz 91,7; hrib Staulizze III — MHz 94; hrib Staulizze IV — MHz 100,7.
Isti dan začneta delovati tudi re-petitor UKV na Višarjih IV (MHz 100,7) in v Trbižu IV (MHz 99,4).
Naprave, ki nosijo št. IV, so namenjene za širjenje slovenskega programa s tržaške radijske postaje A, ki oddaja na srednji valovni dolžim.
iiiiiiiiiimiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiniiiiniiiiniiiiiiiiimitiitiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiimuiiiiiiimiiiiiiiiiiii
OBSEŽEN PROGRAM UREJEVANJA POKRAJINSKIH CEST
Ureditev «Komenske ceste» bo poživila obmejni promet z zahodnim delom Krasa
Cesto urejujejo tudi z jugoslovanske strani - Ostala pomembna dela na cestah proti Mačkovljam, na miljski cesti proti Lazaretu, na cesti skozi Sempolaj in na mavhinjski cesti
krajinske ceste, ki bo šel izven pro-seškega naselja, da bo povezoval «Kraško cesto« nekje pri Božjem polju Rovno. Ta odsek bo dolg 1600 metrov in bodo zanj porabili 100 milijonov lir. S tem bo pokrajinska uprava razbremenila promet, ki gre danes skozi Prosek, kjer je pri Puntarju ozko grlo in se promet zlasti ob praznikih zelo težko razvija, da ne govorimo o nevarnosti za pešce. Kljub temu pa menimo, da bi se morala pokrajinska uprava dogovoriti s tržaško občino, da se ozko grlo pri Puntarju na Proseku čim-prej odpravi. Znano je, da prihaja na Prosek in skozi Prosek ob praznikih izredno veliko število avtomobilov in da večji del teh se ne bo izognil vasi tudi potem, ko bo zgrajena obvozna cesta za vasjo, ker je Prosek izletniški kraj.
Ureditev in popravilo pokrajinskih cest je ena glavnih postavk delovanja pokrajinske uprave. Sedaj so v teku obsežna cestna dela v pokrajini. Tako urejajo in popravljajo «Komensko cesto« do mejnega prehoda pri Gorjanskem. Glavna dela na tem odseku se nanašajo na dolžino dveh kilometrov, kjer pokrajinska uprava gradi novi del ceste, saj je bil prejšnji širok le štiri metre, novi del pa bo širok osem metrov. Ta cesta je zelo važna zlasti za pospeševanje prometa z Jugoslavijo na komenskem Krasu, ki se je doslej precej slabo razvijal zaradi neustrezne ceste. Kot smo zvedeli, so tudi na jugoslovanski strani začeli urejati cesto od meje do Komna in jo asfaltirati, kar bo seveda v bližnji prihodnosti omogočilo mnogim Tržačanom, da bodo bolj pogostoma obiskovali zahodni del Krasa. Za omenjena dela bo pokrajina porabila okrog 100 milijonov lir.
Druga važna cestna dela so v te-
Novi rcp«titorji RAI
Tržaško ravnateljstvo RAI sporoča, da začnejo delovati jutri radiofonski repetitorji na UKW na
......
NENAVADNA NESREČA V SESLJANU
S cigareto nehote povzročil eksplozijo smodnika v škatli
Eksplozija mu je povzročila opekline druge in tretje stopnje in druge rane
Na sedežu PSI - PSDI
Seja komisije za zdravstvo in socialno zaščito
Na sedežu združenih PSI-PSDI je bila v petek prva seja komisije za zdravstveno in socialno zaščito. Po pozdravu federalnega tajnika Pittonija, je predsednik komisije Claudio Boniciolli nakazal program bodočega dela komisije ter ugotovil, da se je treba še bolj resno spoprijeti z zdravstveno - socialnimi vprašanji, ter da je treba resno proučiti zadevni petletni načrt deželne uprave.
Komisijo, v katero bodo kmalu vključili še druge člane, ki se ukvarjajo z zdravstveno - socialnimi vprašanji, sestavljajo: Claudio Boniciolli, Raimondo Benussi-Gambel, Lorenzo Fogher, Tullio Fragiacomo, Guerrino Gei, Seve-ro Guadagnini, Dušan Hreščak, A-store Nichel, Claudio Ruggier, Claudio Sepin, Marcello Callegari In Tullio Luzzatto.
Ob zaključku seje so poslali ministru za zdravstvo Mariottiju sle-
Na dermatološkem oddelku tržaške splošne bolnišnice se bo moral 23-letni delavec Mario Fecchia-ri iz Ul. Pitacco 30 zdraviti dva tedna zaradi opeklin tretje stopnje na prstih desne roke, druge stopnje na istem udu ter globoke rane na desnem kolenu in na palcu leve noge.
Nesreča, ki se Je pripetila Pec-chiariju, je zares edinstvena. Nekaj pred 15. uro se je mladenič nahajal pod mostiščem blizu ses-ljanskega kamnoloma. Prižgal je cigareto ter kadil s slastjo. Po nesreči pa se je s cigareto dotaknil smodnika v kovinski škatli, ki je bila poleg njega. Prišlo je do eksplozije, ki je povzročila Pecchia-riju omenjene poškodbe.
Ponesrečencu so priskočili na pomoč njegovi delovni tovariši, ki so bili tedaj na mostišču in lovili ribe. Naložili so ga v zasebni avto ter ga nemudoma prepeljali v bolnišnico. Tja so ga spremljali kar trije tovariši: 22-letni Riccardo Žago, 25-let.ni Giorgio Corsi in 21-letni Flavio Degrassi.
Resnini je s svojim avtom trčil v avto fiat 1100, ki ga je v nasprotni smeri upravljal 36-letni Vit torio Gianquinto iz Ul, Picciola 36.
Ranjen pri trčenju avtov
Včeraj zvečer so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 28-letnega uradnika Giorgia Resninija iz Ul. Carpineto 16. Zaradi prometne nesreče, ki se je pripetila na obali blizu hotela Ex-celsior, se bo moral zdraviti v bolnišnici okoli 30 dni.
Ožgal ga je plamen iz električnega stikala
Na dermatološki oddelek splošne bolnišnice so sinoči ob 18.30 prepeljali tudi 34-letnega Lulgija Peršiča iz Castelluttoneja. Ponesrečencu so zdravniki ugotovili opekline prve, druge in tretje stopnje na dlani in levi podlakti. Ozdravel bo v 20 ali 30 dneh.
Peršiča je ožgal plamen iz električnega stikala, ko je izključil tok iz hladilnika na tovornjaku na železniški postaji na Proseku.
Oplazil jo je plamen Iz ognjišča v kuhinji
Včeraj popoldne malo pred 16. uro so sprejeli na dermatološki oddelek 77-letno Giuliano Benko vd. Nagy iz Ul. Cereria 2. Ko je ženska stopila v svojo skromno sobico, ki ji služi za kuhinjo in spalnico, jo je oplazil plamen iz ognjišča ter ji povzročil opekline druge stopnje po obrazu in ji o-smodil lase. Ponesrečenka bo o-zdravela v 15 dneh.
Policijski podčastnik je pozneje poklical gasilce, ker je medtem nastal v sobi požar. Ti so hitro pogasili ogenj.
ku na pokrajinski cesti, ki pelje v Mačkovlje Na tej cesti so nedavno dali na dražbo dela, ki so razdeljena v tri obroke in s katerimi bodo preuredili predvsem najbolj nevarne odseke ceste. Tako predvideva načrt odpravo nevarnih o-vinkov, razširitev in asfaltiranje. S tem se bo tudi zelo izboljšala zveza z Mačkovljami, hkrati pa se bo tudi obogatilo cestno omrežje na področju industrijskega pristanišča.
Pokrajina opravlja tudi razna dela na miljski cesti. Ta cesta je sedaj postala izredno važna, zlasti z otvoritvijo mednarodnega mejnega prehoda pri Lazaretu. Z deli v teku bo znatno olajšan promet, zlasti med Sv. Rokom in Lazaretom. Dela v teku bodo stala približno 18 milijonov lir. O delih na «Sesljan-ski cesti« pa smo že pisali. Nanašajo se zlasti na ureditev nekaterih ovinkov za 10 milijonov lir vrednosti del.
Precej važna so tudi dela na pokrajinski cesti, ki pelje skozi Šem-polaj. Tu odpravljajo nekatere nevarne ovinke, kjer so se v preteklosti pripetile številne prometne nesreče. Odbornik za javna dela pokrajinske uprave Visintini je glede te ceste dejal, da ostaja še vedno nerešen glavni problem, se pravi Drehod čez železniško progo pri na-brežinski železniški postaji. Toda pomembnost te ceste ni takšna, da bi opravičila gradnjo cestnega nadvoza, ki zahteva velike izdatke, je ugotovil odbornik. Kljub temu pa glede tega vprašanja še ni izrečena zadnja beseda. Vsa dela na šem-polajski cesti bodo stala okrog 30 milijonov lir.
Pokrajinska uprava popravlja in urejuje tudi cesto za Mavhinje. Tu bo porabila 64 milijonov lir. Dela se nanašajo na odpravo nekaterih nevarnih ovinkov in na asfaltiranje cestišča. Hkrati pa pokrajinska u-prava sporoča, da je bila cesta v Gropado že asfaltirana. Sedaj popravljajo tudi cesto za Sv. Barbaro, ki gre v začetnem delu skozi Milje. Želo važna so dela pri odpravi nevarnega slepega ovinka ter ureditve pločnikov v Miljah. Vsa ta dela bodo stala pokrajino 45 milijonov lir. Sedaj gredo h koncu dela na «Kraški cesti«, in sicer v Nabrežini proti Sesljanu, kjer so novim cestnim odsekom odpravili prejšnje nevarne ovinke in ozko pot. Dela bodo stala 25 milijonov lir.
Zelo zanimiva sta tudi dva načrta, ki ju ima pokrajinska uprava v programu na «Kraški cesti«. E-den se nanaša na gradnjo popolnoma novega cestnega odseka v dolžini 600 metrov, da se odpravijo nevarni ovinki pri hiši «Marangon» in ostali ovinki proti otroškemu vrtcu. Ta novi odsek bo zahteval precejšen napor, ker bodo morali zgraditi podvoz pod železniško progo. Za ta načrt je deželna uprava že zagotovila prispevek. Vsa dela pa bodo stala 95 milijonov lir.
Drugo važno delo, ki ga ima načrtu pokrajinska uprava, se nanaša na gradnjo novega odseka po-
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub *L. Košir* —■ Trst, bo imel v sredo, 6. t.m. prvi sezonski sestanek, od 19. do 20. ure, v prostorih kluba, Ulica dei Mon. tecchi 6 (Sv. Jakob). Odbor vabi vse člane, da prevzamejo na sestanku vse zadnje novitete In poravnajo even-tualne obveznosti. Vabljeni tudi vsi slovenski filatelisti.
Včeraj-danes
Dva hudo ranjena pri Briščikih
Sinoči ob 22,35 so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bol-nlnšice 20-letnega Radivoja Zidariča iz šempolaja 4 ln 17-letnega BožričF. Kanteja iz Samatorce 18.
Mladeniča sta se nekoliko prej ponesrečila z motorjem pri vožnji proti Velikemu Repnu blizu Bri-ščkov.
Ponesrečenca so takoj prepeljali v splošno bolnišnico z rešilnim avtom RK. Pri pregledu so zdravniki ugotovili Zidariču naslednje poškodbe: zlom desne stegnenice, dve obširni raztrgani rani s podplutbami na desnem kolenu in praske na zunanjem desnem gležnju. Ce bo šlo vse po sreči, se bo moral mladenič zdraviti v bolnišnici tri mesece.
Kanteju pa so ugotovili naslednje poškodbe: zlom kosti na zunanji strani desnega stopala ter razne druge praske in rane na vsej desni nogi. Kante se bo moral zdra-viti v bolnišnici okoli 40 dni.
Pri sprejemu v bolnišnico sta mladeniča povedala, da sta se peljala s Kantejevim motorjem (u-pravljal pa ga je Zidarič), ko je nenadoma počila sprednja zračnica. Padla sta na tla na peščenem odseku ceste.
ROJSTVA. SMRTI, POROKE
Dne 2. septembra 1967 se je v Tr-stu rodilo 18 otrok, umrle pa so 3 osebe.
UMRLI SO: 80-letna Gluseppina Zu. lian vd. Pipipan, 57-letnl Romano Cer-necca, 754etna Maria Delac.
OKLICI: šofer Dario Visintin in frizerka Irene Rimorinl, uradnik Lucia-no Principe in asistentka Maria Del Bono, mehanik Gino Ramani In šivilja Juna Bossi, električar Marlano Bonetti in frizerka Maria Grazia Mu-sizza, mehanik Giordano Chervatin in trg. pomočnica Nives Tul jak, delavec Ugo Rebez in gospodinja Nerlna Na-talia Eliero, uradnik Furio Marohi in uradnica Germana Riva, karoserist Mario Bablch in tkalka Edda Zugna, kemik Sergio Ravalico- in tr. pomočnica Anna Budaoh, električar Walter Hrovatin in trg. pomočnica Elide Tul, trgovec Vittorio D'Aroma in gospodinja Lina de Pauli«, inštruktor Alberto Laussegger in baristka Lucla Della Gatta, ravnatelj podjetja Pier Luigi Bottan in prevajalka Livia De-covich, radiotehnik Oliviero Meng in Raffaela Stefanclch, inženir Vittorio Longo tn univerzitetna asistentka Lo. redana Rizzi, mesar Nicolo Curro in frizerka Maria Sineri, časnikar Ar. rigo Ricci in študentka Franca Mon-tini, uradnik Giorgio Kufersin in trg. pomočnica Anna Skerlavaj, mehanik Renato Danierlt in gospodinja Anna Ferlani, delavec Mario Vollono in trg. pomočnica Maria Caineri, mehanik Anton Kalc in gospodinja Ales-sandra Crismancich, električar Arman. do Caris in gospodinja Graziella Tre. mul, litograf Massimiliano Maicus ln šivilja Daniela Caroli, mehanik Gary Mari in trg, pomočnica Vesna Koren, kuhar Elvio Pesaro in trg, pomočnica Edina Clara Folln, finančni stražnik Glovanni Gamblnl ln gospodinja Emma Tosolin, inženir Tullio Marassi in profesorica Elsa Viscovich, podčastnik Martino A. Arraffa in go spodinja Laura Russano, šofer Gian-franeo Zotti in trg. pomočnica Odinea Vovk, tehnik mehanik Nevio Milio in frizerka Rita Sossi, uradnik Antonio Stasi in trg. pomočnica Maria Rosa Rlttemeyer, strojni častnik Gi-ullo Tropper tn gospodinja Dinora Ago-lanti, natakar Elvio Roberto Loren-zu-tti in trg. pomočnica Valnea Ca-povilla.Vidotto, delavec Fablo Zannon In šivilja Serafina Sca-rpa, delavec Giorgio Plciulin in gospodinja Miriam Colja, uradnik Dulllo Cadovattl ln uradnica Vida Gabrlella Zanetti, in. špektor Cesare Camiolo in gospodinja Laura Mugnaloni, pleskar Guldo Dro-zina in frizerka Maria Paspualis, šofer Silvio De Perini in bolničarka Lidla Rlchter-Bassi, upokojenec Raf-faele Persini in gospodinja Eugenia Savini, dimnikar Aldo Salvador in gospodinja Franca Vok, električar Lu ciano Ierman In uradnica Anna Maria Modenato, trgovec Sergio Ambro-si in trg. pomočnica Anna Pači, u-radnik Furio Pennestre in uradnica Fiorella Sburlati, mizar Rino Ritosa in gospodinja Alda Ritosa, Industr. izvedenec Llvlo Ladlni In računovodkinja LudmlUa Iudko, uradnik Giusto Prešle in univ. študentka Mary Rosen-feld, podčastnik J. V. Federlco Silvestri in gospodinja Ada Bensa.
Ravnateljstvo državne srednje šole
«Fran Levstik« na Proseku obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra.
* • *
Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini, obvešča da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
* • •
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-1967 dne 14 septembra 1967 ob 9.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
• • *
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije ln liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
• * •
Vpisovanje za šolsko leto 1967-69
v Državni trgovski tehnični zavod «21ga Zois« s slovenskim učnim Jezikom, Trst, Vrdelska cesta 13-1 Je vsak dan od 10. do 12. ure.
• • *
Šolsko skrbništvo Javlja, da bo vpl. sovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev. * * *
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Monlorsino 8, obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure. • * *
Vpisovanje v osnovno šolo za leto 1967-68 bo od 1. do 11. septembra tega leta. V prvi razred se vpišejo o-troet, ki so rojeni 1961. leta. Tl morajo predložiti rojstni list m potrdi, lo o cepljenju. Otroci, ki se bodo vpl. šali v ostale razrede, bodo morali predložiti zadnje šolsko spričevalo.
*	m m
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu Ul. Caravaggio 4, obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 29. septembra 1967.
•	• •
Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra.
Maturitetni popravni izpiti pa pričnejo 14. septembra.
V občinski umetnostni galeriji bo
razstavljal od 2. do 13. septembra sli. kar Pi-etro Lucano. Otvoritev razstave bo v soboto 2. sept. ob 18. uri, odprta pa bo ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure ter ob praznikih od 10. do 13. ure.
Prispevajte iia
DIJAŠKO MATUCO!
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Fr. Prešeren v
Boljuncu obvešča vse člane odbora, da bo v torek, 5, t.m. ob 21. uri red. na seja širšega odbora. Ker je seja velike važnosti, računamo na gotovo navzočnost vseh članov. — Odbor.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure)
Al-rAlabarda, Ul. deli Istrla 7: Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Glovanni 5: Mizzan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19 30 do 9 39) Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26;Vlel-metti. Trg della Borsa 12: G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz).
Razstave
Obvestilo izletnikom Kmečke zveze in ZMP
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse kmetovalce, da bodo zaradi nepredvideno visokega števila prijavljenih za izlet na Dolenjsko, na razpolago izletnikom trije avtobusi.
AVTOBUS št. 1 bo vozil na na slednji progi:
Dolina, Boljunec, Boršt, Fernetiči. V ta avtobus vstopijo kmetovalci, ki so se vpisah v Dolini, Boljuncu in Borštu. Kmetovalci iz Boršta (skupaj 9 oseb) na meji izstopijo in zasedejo prostore v avtobusu številka 2.
AVTOBUS št. 2 bo vozil na progi
Trst, Kontovel, Nabrežina, Šem-polaj, Praprot, Salež, Gabrovec, Fernetiči. Trije kmetovalci iz Praprota na meji izstopijo in zasedejo prostore v avtobusu št. 3.
AVTOBUS št. 3 bo vozil na progi:
Bazovica, Padriče, Trebče, Bani (pokrajinska cesta), Opčine, Fernetiči. V ta avtobus sedejo tudi kmetovalci z Opčin in Konkonela.
Avtobus št. 1 bo spremljal Marij Grbec, avtobus št. 2 Lucijan Volk, avtobus št. 3 pa Evgen Kalc.
Končno naj omenimo še odhode avtobusov dne 2. septembra: avtobus št. 1 odpelje iz Doline ob 6. uri, avtobus št. 2 iz Trsta (pred tribunalom) ob 5.30, avtobus št. 3 pa iz Bazovice ob 6.00. Vsi trije avtobusi se na meji (jugoslovanska stran) počakajo.
Za enodnevni izlet v Ljubljano in na Bled dne 3. septembra pa bo avtobus vozil na naslednji progi: Trst — pred tribunalom — odhod ob 5.45, Dolina odhod ob 6.05, Ric-manje (Ključ) odhod 6.15, Bazovica odhod 6.25, Trebče odhod 6.35, Prosek odhod 6.45, Salež odhod ob 7.00. Vse udeležence prosimo, naj bodo 10 minut pred odhodom na domači avtobusni postaji. KZ in ZMP
Poletne prireditve
Mlramarskl park. Predstave «Lučl 'n zvoki«. Danes ab 21. url «Der Kai-sertraum von Miramare« v nemščini. ob 22. url «Massimiliano e Car lotta« v italijanščini.
Avtobus «M» z zvezo v Barkov-Ijah s tramvajem št. «6».
Nazlonale 16,00 «Odio per odio« East-mancolor. Antonio Sabato, John I-reland, Fernando Sancho, Nadia Marconi, Mirko Ellis.
Excelsior 16.00 «Fantomas contro Scot-land Yard» Jean Marals, Mylene Demon geot. Eastmancolor.
Fenice 14.30 «11 tempo degll avvoltol* Eastmancolor. Pamela Tudor, Eduar. do Fajardo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 15.00 «11 gobbo dl Londra« Tech-nicolor. Film iz romana Edgarda VVailacea. prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «La spia dal našo freddo« Tecbnicolor.
Hitz (Ulica San Francesco štev. 10) 15.30 «Llttile Rita nel West» Tech-nicolor. Film z znano italijansko pevko Rito Pavone.
Alabarda 14.30 «PelJe dl donna« Orno. beli film. Mary Hosenat. Prepove-dano mladini pod 18. letom. Filodrammatlco 14.30 «Doppio bersa. glio» Teohnicolor. Yul Brynner, Brltt Ekiund.
Zadnji dan.
Moderno 15.30 »Splendore nelPerba« Technicolor. Natalie Wood.
Cristailo 15.00 ((Marinai in coperta« Technicolor. Little Tony.
Capltol 15.30 «0. k. Connery» Technicolor. Nela Connery, Daniela Bian-chi, Adolfo Celli.
Garibaldi 15.00 «Kitosch» Technicolor. Maximillian Schell, Simone Signo. ret.
Aurora 15.00 «11 ritorno del magniflcl sette« Technicolor. Yul Brynner. Astoria 14.00 aCambit« Technicolor.
Shirley McLalne, Michael Caine. Impero 16.00 21.30 ((L’albero della vita* Technicolor. Liz Taylor, Montgome-ry Clift.
Astra 15.30 21.30 «Pa-rigl brucia?« Cr-nobeli film o drugi svetovni vojni. Vittorio Veneto 15.00 «B1 Tado« Tech. nicolor. Gian Maria Volonte, Matin Betwick. Režija Damiano Damiani. Ideale 15.00 «Le meravlgliose avven-ture di Marco Polo« Technicolor. Horst Buchodz, Elsa Martimelti. Abbazia 14.30 «Mlsslone speciale dl Lady Chaplin« Technicolor. Ken Clark. Daniela Bianchi.
LETNI KINO
Satelllte (Borgo San Sergio, avt. 21, fil. 19, 20) Blagajna ob 20. url. Začetek ob 20.30 «Questo pazzo, paz-zo, pazzo, pazzo mondo« Panavlslon. Technicolor. Izredno zabaven film.
Darovi in prispevki
Ob prvi obletnici smrti pok. Ivana Ferfila iz Senožeč, daruje hči Angelca z možem Zvonkom 10.000 lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina pok. Jožeta Štruklja daruje družina Tončič 2000 lir za Dijaško matico ln 2000 lir za sklad Sergija Tončiča.
Slovensko planinsko društvo Trst
organizira 10. sept. t.l. Izlet na Jezer, sko, kjer bo konec vožnje z avtobusom. Kdor Je dovolj priden, da ne bo lenaril na čudovitih tratah ob Planšarskem Jezeru in se razgledoval po čudoviti panorami Kamniških Alp bo v 2 urah ln poi lagodne hoje dosegel Češko kočo (1543 m) v amfiteatru Grintavcev, drznejši pa se bodo lahko povzpeli po zavarovani Kremžarjevi poti na Kočno (2539 m), od koder bo pogled segal od Ljubljane do zelene Dravske doline.
Vpisovanje v Tržaški knjigarni.
* • »
PD v Skednju organizira 17. septembra letos izlet v bolnišnico Franjo, Idrijo In Vipavo. Vpisovanje na sedežu društva vsak večer od 20.30 do 21.30, razen ob sobotah in nedeljah. — Odbor.
Izlet v Ljubljano in na Bled
Potovalni urad «Aurora» priredi v nedeljo, 10. septembra 1967 enodnevni izlet na Bled, združen z o-biskom mednarodne vinske razstave v Ljubljani. Cena 3400 lir.
Vpisovanje pri «Aurori« v Ul. Ci-cerone 4. tel. 29-243.
Mali oglasi
200-LITRSKE SODE po 3000 lir, Z e-nim dnom po 1200 lir prodam. Dom-jo, Opekarna (Mattonaia).
VZAMEM V NAJEM kraško zemljišče ali dolino kjerkoli. Mesečna najemnina po 50.000 lir. Naslov na u-pravi lista Ul. S. Francesco 20. »CITROEN* — mehanična delavnica Samaritani in Miceo in prodaja nadomestnih delov. Ul. C. Rittmayer 4-».
124 BERLINA BELA z rdečim umetnim usnjem (skai), 7000 km, šest mesecev, prodam tudi z zamenjavo za drugo rabljeno vozilo. Telefonirati na 38-568.
LOTERIJA
BARI	18	11	17	68	39
CAGLIARI	15	78	57	27	88
FIRENCE	48	23	38	32	83
GENOVA	90	44	1	31	8
MILAN	5	90	4	12	«
NEAPELJ	35	66	23	57	22
PALERMO	63	69	14	26	4
RIM	49	5	75	43	89
TURIN	51	5	42	88	69
BENETKE	45	28	58	29	78
ENALOTTO					
1 1 X	2 I X	2 X X			X 2 1	
KVOTE
12 — 12.052.000 II —	185.000
10 —	15.700
lir
lir
lir
Z A ti V A L A
Vsem, ki so sočustvovali z menoj, darovali vence in cvetje ter spremili na zadnji poti mojo mamo
KARLO SUDIČ vd. FADINI
se najtopleje zahvaljujem.
Učo Fadinl
Trst, Lonjer, 3. septembra 1967.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji po. ti dragega brata, strica in svaka
IVANA PIERIJA
se iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala č.g. Don Aureliju, slovenskemu in italijanskemu pevskemu zboru ter nosilcem krste.
Žalujoči: sestre in ostalo sorodstvo Stlvan pri Devinu, 3. 9. 1967.
PrBnorsffSTink
VPRAŠANJE SENATORJA VIDALIJA
i ANKETA ACEGATA 0 MESTNIH PREVOZIH
oP“idpnra™SaSa tiTm Fil°busi artobusi Mo ie
glavna prevozna sredstva v mestu
Osebju se priznava pravica do odpravnine za vse razdobje od 26. oktobra 1954 dalje
Senator KPI Vidali je predložil | kov in delavcev, ki nehajo svojo zakladnemu ministrstvu vprašanje, I službo brez pravice do državne po-5"'	‘ kojnine, ki pa dobe pokojnino
s katerim bi rad zvedel, kako nameravajo dokončno rešiti upokojitveni položaj osebja, ki je bilo svoj čas neposredno zaposleno pri bivši ZVU v Trstu. Prav tako želi zvedeti, kako je z odpravnino, EN PAS istemu osebju ter s starostno odpravnino na podlagi uredbe BET POB.
Na podlagi zakona št. 1600/60 za osebje bivše ZVU, to je za uradnike in delavce, ki so vključeni v posebni stalež do izčrpanja, se za to osebje smatra, da je v staležu od 26. oktobra 1954 za vse normativne ugodnosti. Zato bi bilo moralo to osebje dobiti odpravnino ENPAS. Toda ta ustanova jim noče izplačati odpravnine za razdobje pred 19. julijem 1961, čeprav so uradnikom in delavcem odtrgovali predpisane vsote od plač in mezd.
Za navadno odpravnino uradni-
limiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiimiiii
SMRTNA KOSA
V Gročani je umrl Jožef Racman
21. avgusta smo na gročanskem pokopališču pokopali najstarejšega vaščana Jožefa Racmana. Bodil se je marca 1881.
Pokojni Jožef Racman je bil vseskozi zaveden slovenski mož. ki so ga vsi cenili in spoštovali. Bil je tudi večkrat izvoljen za vaškega načelnika. Ko je pred dolgimi časi spadala vas pod občino Klanec v koprskem okraju, se je pokojnik ničkolikokrat kar peš podal na 5 do 6 ur hoda dolgo pot, da je na sedežu občine opravil in uredil razne vaške potrebe, saj takrat ni hilo prevoznih sredstev, kot jih imamo danes.
Pokojnik je bil tudi zelo blagega in dobrega značaja in srca. V težkih in kritičnih časih je prav rad pomagal in kdor je potrkal na njegova vrata, nikoli ni odhajal praznih rok.
Kot zaveden narodnjak je rad Prebiral slovenske liste in dolga leta je bil naročen na Primorski dnevnik.
Naj mu bo lahka zemlja.
Josip Hrvatič
O smrti in pogrebu Josipa Hrvatiča iz Loga smo že pisali, žal pa je pri objavi izostala njegova slika Pokojni Hrvatič je bil zaveden in socialno napreden Slovenec, stalen naročnik našega dnevnika in požrtvovalen terenski delavec med narodnoosvobodilno borbo.
INPS, pravi ministrstvo že dalj časa, da jim te odpravnine ne sme plačevati, ker je proti temu protestiral računski dvor.
Končno člena 32 in 75 uredbe BETFOR predvidevata izplačilo odpravnine ob prekinitvi delovnega odnosa. Ker je bilo vse osebje bivše ZVU po 15. septembru 1947 nepretrgoma v službi, mu torej pri-tiče odpravnina od datuma zaposlitve oziroma vzvratno največ do 15. septembra 1947.
V	zvezi s temi vprašanji in zahtevami je bilo predloženih pristojnim ministrstvom že nešteto prošenj, a vse so zavrnili. Poleg tega tudi zelo počasno rešujejo prošnje v zvezi z ureditvijo zavarovalnega položaja prizadetih za razdobje med 26. oktobrom 1954 in 19. julijem 1961 kakor tudi za razdobje, ko so bili prizadeti v vojaški službi, za priznanje partizanskih let, kolajn za hrabrost itd.
V	odgovor na to vprašanje se ministrstvo v svojem odgovoru najprej sklicuje na odgovor, ki ga je že dalo Vidaliju 5. januarja 1967 na neko prejšnje vprašanje. Ministrstvo pravi, da ne ve, zakaj niso nekatere državne uprave izplačale bivšemu osebju ZVU odpravnine, kakor tudi ne ve za ugovore računskega dvora.
Ministrstvo je, kar se njegove pristojnosti tiče, odgovorilo raznim upravam, da pritiče osebju, ki je vključeno v posebni stalež in ki je ob tej priliki izbralo takšno socialno zavarovanje, kakršnega je u-živalo dotlej, ob prenehanju službe takšna odpravnina, kakršno so določali predpisi, ki so bili v veljavi pod bivšo ZVU.
Za osebje, ki ima pravico do državne pokojnine in ki so mu po sklepu ministrskega sveta od 19. oktobra 1964 priznali, kar se na podlagi zakona 1600 tudi odpravnine tiče, službeni čas pod bivšim vladnim komisariatom od 26. oktobra 1954, ko je bilo vključeno v stalež, je ministrstvo izdalo posebne predpise prizadetim u-pravam z okrožnicami št. 95 od 16. oktobra 1965 in št. 118 od 5. decembra 1966.
Stalno naraščanje števila zasebnih avtomobilov še dolgo ne bo izpodrinilo javnih prevoznih sredstev
Do 20. t.m. prijava občinskih davkov
Iz leta v leto postaja avtomobil glavno osebno prevozno sredstvo vedno večjega števila prebivalstva. Čeprav ni potrebno, da nam danes to ugotovitev potrjujejo statistike, so vendar podatki, ki jih je zbralo podjetje Acegat s svojo anketo o javnih prevozih v začetku letošnjega leta, zelo zanimivi v tem pogledu.
Na osnovi izsledkov te ankete se lahko mesto razdeli na tri obširna področja, ki so si po svoji značilnosti v pogledu uporabe avtomobila kot osebnega prevoznega sredstva v mestu, zelo podobna. Tako je bilo ugotovljeno, da je število avtomobilov v središču mesta, predmestju in v pasu, ki povezuje središče s predmestjem, skoraj enako. Toda uporaba v primerjavi s številom prebivalstva in kljub različni gostoti prebivalcev na omenjenih treh področjih, se spreminja v obratnem sorazmerju med povprečnostjo prebivalstva in daljavo med posameznimi področji in mestnim središčem. Zato prihaja do tega, da gostota avtomobilov v prometu sproti narašča, ko se premikamo iz predmestja pro ti mestnemu središču.
Prometni tokovi, ki se iz bližnjega predmestja pomikajo proti osrednjemu delu mesta, prihajajo v glavnem iz petih mestnih predelov: od Sv. Vida, Sv. Jakoba, z Montebela, Škorklje-Kolonje in iz Rojana. Na relaciji «predmestje - središče* pa prihaja največji promet od Sv. Ivana, z Rocola, iz Kjadina in z Grete, medtem ko je precej manjši promet, ki prihaja s Poncane, iz Skednja in Ul. Flavia. še manj pa je uporabnikov zasebnega avtomobila iz Barkovelj, naselja S. Sergio, od Sv. Sobote, Sv. Ane, s Katinare, z Lovca in iz Lonjerja.
Med področji izven mestnega sre-! dišča, ki pritegujejo največ zasebnega avtomobilskega prometa, pa najdemo predvsem področje industrijskega pristanišča, nato pa mestne predele Skednja, Barkovelj, Sv. Ivana, Rojana in Skoljeta Sv.Cilina.
Toda največji avtomobilski promet, ki prihaja iz raznih mestnih predelov, imamo ob 8. uri, od 12. do 13. ure, ob 15., 17., 19. ter 20. uri. Ugotovljeno je bilo, da je glavni vzrok premikov zasebnih avtomobilov, ker prevladujejo smeri, ki vodijo od doma do delovnega mesta in obratno. Precejšen pomen ima tudi premikanje avtov zaradi opravkov v mestu, zelo malo teže v mestnem prometu pa imajo premiki za nakupe ali pa za zahajanje v šolo.
Anketa je tudi ugotovila, da se največ premikajo z avtomobilom osebe, ki imajo svoboden poklic, industrijci, trgovci in uradniki. Znatno manjše pa je število obrtnikov in delavcev, ki uporabljajo to prevozno sredstvo. Precej razširjena je tudi uporaba avtomobila med upokojenci.
Podjetje pravi, da je že predložilo občini stvarne predloge glede tega važnega vprašanja, ter da nedavno zaključena anketa potrjuje dane predloge. Občinska uprava pa je že sestavila posebno študijsko komisijo, ki bo proučila možnosti najboljše in najprimernejše rešitve prometa v mestu.
Avto so pustili
dokumente pa ukradli
Nekoliko čudno se sliši, da tatovi ukradejo vozniško dovoljenje in prometno knjižico, avto pa pustijo pri miru. In vendar prav to se je pripetilo 42-letnemu Benitu Leottiju iz Ul. Castaldi 5, ki je predvčerajšnjim prijavil to svojevrstno tatvino agentom policijskega komisariata Stare mitnice. Leotti je bil parkiral avto znamke «simca>> TS 60071 v Ul. Caprin. Neznani tatiči so odprli vrata s ponarejenim ključem.
Verjetno isti tatovi so se polastili vozniškega dovoljenja, ki ga je 25-letni M. Millo imel spravljenega v svojem avtu znamke «opel-kadet»
TS 66447. Millo je bil parkiral avto blizu svojega stanovanja, iri sicer v Ul. della Guardia. Tudi v tem primeru so tatovi odprli vrata s ponarejenim ključem.
Avto podrl žensko
Včeraj zjutraj ob 10,50 so z rešilnim avtom RK prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 54-letno Angelo Hervato por. Ška-rabot iz Trga Giarizzole 8. Ženska je tožila, da jo hudo boli leva noga v stegnu in zdravniki menijo, da si je zlomila stegnenico.
Malo prej je ženska hotela prečkati Ul. Flavia po zebrastem prehodu v bližini kina Lumiere. Prav tedaj pa je privozil mimo avto znamke «alfa romeo giulietta* TS 46588, katerega je upravljal 57-letni Ri-naldo Vecchini iz Ul. Petronio 28, ki je bil namenjen v Milje. Vozilo je podrlo Škarabotovo na tla. V bolnišnici se bo morala zdraviti od	_
20 do 90 dni. Preiskavo o nesreči ju. so namreč nalepili po vaseh le-vodijo agenti prometne policije. I pake v italijanščini in v slovenščini
XX UM?imn MILITABE C.I.O.R.
DmEZlOME TECNiCA GARE 5PORTIVE
t j 4\' <ruv Chc >i XV <	.VliHturo C. I.0.14.	(;#>*. ;
tli fin> *.‘<m Ari!«	uw	j' - A grafe) IMffi
fcKi-MHjfcTAfMi«1! •	- 0-oiUK.tattKft * Mo«-
te Voistfi • Motu« l.HMitro • (\til» »Tell Auick.
iO	:l »«•<> w*Jim	b*«<ti*T»m »u......................
..... <J *U............................
>51)rv> ;».vr« laki« lAlJourp 7 <■ sispl i»htj»w4<> t* T1L U in cuš te Gara si	«ni Om $$omfctwc e
cOft vedette Jnw.r<teno ii trnsito Učite scraUc chs attravenuno U -SOrta pericokttRi.
L» vede tu $ rfa coftfiderarca coroc »:«••> w«floeito> *J cwa »ono dodati rispettt) tfd obfcedtcnza, Ojhukjl* «« form* ia coiiaegna. o non oticnv oiia tafchmsrjoi«? Ra fattagii, »ura puijh« a Domu dcH temeni o 14C- det C P M.
41 A: »rtnine 4ej)a Gara Mranno ripte;?*« i bandicrout ros«, rtiirare k vedet«? <r naperte 3| traRko Je »ttiKic interdette
5> Ur pereont cRe per ragio«« di tacurtn* npn potraaoo r<cwsi a J kvoro o nt« potrdMO emrdurre ai jmeolo u ptoprio besaame ttcevtratJftO, doN'Uftetate thc totmu toro i iUiOOtanamemo. un Njo«« di Sjjombcro o dt sospctnoonc di ;avon> <o d« pascolot <*t d J kxo dirttlo allmUtnotte« d«JJ» SOjpensiOftO del iavom nei e n«JJa misura sMubdiri <1a}fc dwpos«fc>oJ mmtwwiaii vtgenti
J detepforj di Jhkhj}, per mrener« JJ pagamc«ro, dovroppo Ur apporre 3 di	Nurpo Ut diChiuru/ionc di identitA dal sindaco dd rt$per*
dvo Comunt. dopo chc porrarnjo riscootcre i imjKKto <U appoaita com* »T.4$iont; Ja 9waic comtmiclJtfa at Si«d»ct i ^torni e te !<waiui vtearinad a r.d» oper«k»nc
d) Gli cvcntuaii cbe porraotKt essere arrecad aito proprieti pnvAta. saranno tRdcnnizzrtti dnpo accirrtatucmi Utri do apposita	U
»ione. Le domoude di n»ar<sm«nn>, compRacc ptr tscririo, dovrappo rimesj« aha Oirct.vme.	deJ C^mpi«naw presso U	di Grom
(itgante dius(tamet»w. o a merro efei SipcUd, non oittr ii ^uimo	da
ddeiio ncJ q«ate vpnut e-u^uito iJ tim pfat ha pflusato M datteo
It domattdc dnvramio speciftear«r ii name dej proprJcrarto «d »Jfir«. nmio td «voortRfimenfc cki coIobo U tocaH«. Ja c te eam dd damru in mod« (.kttagJUro, Ja nadira dei danni c Je SPidmc fichiestt per mardflMDttA
XX CAMPIONATO MR.ITARE C.I.O.H!
CBtSZfONf TECNtCA CA« Sf<MttV6
H	v. 1, Ivi i;m-' XX	M
f iMMV-mnijt	Sli > SRV m Sil 4‘innli
»U na jnalmi* amt VHikitn Ur,
H«» - tvrniimn - lUMtmri - IUg v.*«« , timu Cmn*^ | tu Hrtlanit Km-n	f
•D ii»l »«•!(*#«* Mn	nln« šotna« <m
.................. .........................
h-	»>l> t «rt Ja *r Jm
prJJtJUno hU HJ ort.	|
«ntvn<	V	h* pni* t	Mi* >
M*
M*
teMia —MtOMU.O
****■ ~	* * <•** »»•» >0 A. v *.^»	W
»*■	t-a*. »-»E
»V. v***«, mm« (Nfs	M
»f«. «
*< <+•■**■ +■	w Mo	,01 kK
V	^40*4.. a*
»* HM vU Mi	v> ^
*. MUMk.	'■
M
*
■
I****.-: nit	—* a n ..	n aad.	^
*t*Mi<
V'**'*^ AA* »i V*"(* <> WNM«t. a<4	• Im«, Ankte.« .
»“'“H -*v*,
4
W«.
II Sir .
»k« Wl« 4tr« , ,
II

Žal se moramo še povrniti na nedavno zborovanje rezervnih častnikov NATO — CIOR v Trstu. Organizatorji tega zborovanja, v okviru katerega so bila tudi strelska tekmovanja na repentaborskem področ
z opozorili javnosti na nevarnost zaradi uporabljanja strelnega orožja. Seveda, če so že organizirali te strelske vaje, je tudi prav, da so ljudi opozorili na nevarnost, ni pa prav, da so se iz slovenščine tudi tokrat tako neusmiljeno ponorčevali. Slovenski prevod italijanskega tek-
sta je nekaj povsem nemogočega. V njem kar mrgoli napak in popačenih besed. Kaj res niso mogli najti na vsem tržaškem ozemlju človeka, ki bi jim lahko oskrbel dostojen prevod, ali pa je za prireditelje slovenščina drugovrsten jezik, ki ni vreden spoštovanja?
Tržaški župan vabi davčne za-vezanee na območju tržaške občine, da prijavijo do 20. septembra
!y°fed0^0d^ w so Podvrženi ob- Podjetje Acegat je ugotovilo, da činskim davčnim terjatvam. Dohod- izbira zasebnega prevoznega sred-ke je treba prijaviti na IV. občin- -	-
skem odloku (Largo Granatieri št.
2, III. nadstr. soba št. 272), kjer so brezplačno na razpolago potrebne prijavnice. Občani so dolžni prijaviti dohodke, na katere se odmerjajo naslednji davki: družinski davek, davek za pse, davek na licence, davek na stroje za ekspres kavo, davek na napise, davek za odnašanje smeti, davek na zasedbo javnih površin, prispevek za greznice, davek na najemninsko vrednost (samo za tiste davčne zavezance, ki nimajo stalnega bivališča na področju tržaške občine in ki torej niso podvrženi plačevanju družinskega davka). Davčnim zavezancem, ki so pravočasno prijavili svoje obdavčljive dohodke odnosno katerih dohodki se v ničemer niso spremenili, ni treba nanovo izpolniti prijavnico, izpolniti pa jo morajo tisti zavezanci, v katerih družini so nastale morebitne spremembe.
lillO «IK1S» PROSEK
predvaja danes, 3. t. m. ob 16. ristični - dramatični film:
uri Cinemascope barvni avantu-
1
l'
Igrajo: WILLIAM HOLDEN, RICHARD WIDMARK, JANIČE RULE in VICTORIA SHAW
'I
Tum na L ncinn
JSki
predvaja danes 3. t. m. ob 16. barvni film:
uri ln 20.30 uri na prostem
LO ZAR DELL ALASCA
(CAR ALJASKE)
Igrajo: Richard Burton, Carolyn Jonsc In Marta Hyer
V ponedeljek 4. t. m. ob 18. in 20.30 uri na prostem ponovitev filma:
10 ZAR DELLALASCA
(CAR ALJASKE)
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 3. t. m. film:
ob 16. uri Technicoior Techniscope
Operazione poker
(OPERACIJA POKER)
Igrajo: Josč Greci, Sancho Gracia, Roger Browne ln Bob Messenger
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii||ll||||||m||||llllllll|,|,im,l||l1l||||l||M,|||||„|)M,||„l|lll|llllll|l,lllini||||mi||||||||||||||||||||||||||||m||||||||||||||
V DUHU STARIH IN BOGATIH DOBERDOBSKIH TRADICIJ
Lepa prireditev v Doberdobu za 20-letnico godbe «Kras»
Nastopilo je kar 5 godb na pihala iz Tržiča, Trebi, Proseka, Nabrežine in domača - Pozdrav dvema veteranoma godbe izpred prve svetovne vojne
SKBOFI.KX
VSE ŽA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL
Trst Ul Mazzini 53 Tel 733-361
Prijatelje m znance naprošamo da nas obišče |o I!
Doberdob je že iz starih časov deželi«. Nato je stopila na oder znan po svojem prosvetnem delo- godba iz Trebč, ki je odigrala štiri motive: Koračnico, preludij iz Verdijeve opere «Traviata», Bachovo {(Spomladansko prebujenje« in koračnico Sv. Justa. Kot tretja je
vanju zlasti pevskem in godbenem, pa tudi športnem. V duhu te tradicije je bila v nedeljo 27. avgusta tudi velika proslava ob 20-i.itniri
obnovitve godbenega društva .Kras'! nastopila godba s Proseka, ki je v Doberdobu. Za to priložnost so ; zaigrala ((Gorenjsko koračnico«, organizatorji pripravili pester spo-1 venček slovenskih narodnih ter ko-red, ki je vse zadovolil. Tuai or- j račnico «Borgosesia». Nato je ka-ganizacija prireditve je lila na vi- pelnik Kante predstavil godbo iz Iku.	I Nabrežine z ((Letalsko koračnico«,
.(uverturo Sv. Justa ter ((Pozdravom
Že teden prej so se,.,lyiarJ.Hvi \ cosenzi«. Zadnja, kot se spodobi člani društva zbrali na veliki «Rou- za domačina, Je nastopila domača
ni« (travnik po domače) ln zače-	—	..............
li pripravljati prireditveni prostor, na katerem so urejevali stojnice, plesišča ter zasilno ogrado. In ko je v soboto popoldne po zvočnikih zadonela prva polka domače godbe, so marsikomu, pa čeprav je bil že v letih, silile mravlje v noge, tako da je veliko število domačinov prihitelo na to rajanje, pri katerem ni manjkalo dobrih klobas In dobrega vina, kar vse je pomagalo ustvariti dobro razpoloženje.
Glavna prireditev je bila v nedeljo, ko je na vaških ulicah velika množica ljudi pričakala godbe In jih pospremila na praznični prostor. Organizatorji so sprva nameravali razvrstiti povabljene godbe na vseh križiščih v vasi od koder hi v presledkih nekaj minut odkorakale na plesni prostor. To pa jim je uspelo le delno, ker so oblasti take povorke prepovedale pod pretvezo, da bi preveč ovirale promet.
Točno ob 16. uri je krenila iz Jezerske ulice občinska godba na pih„' . iz Tržiča s kapelnikom Pie-trom Polclenom na čelu. Za njo je Iz Tržaške ulice odkorakala godba iz Trebč s kapelnikom Benčino na čelu, za njo Iz Rimske ulice godba s Proseka, katero je vodil kapelnik Stanko Mislej, nato godba iz Nabrežine pod vodstvom Zdravka Kanteja in končno še godba «Kras» iz Doberdoba pod vodstvom Cosole. Ko so godbe korakale po cesti, jih je množica sprejela s ploskanjem, po odhodu zadnje godbe pa so se ljudje v sprevodu podali na «Rouno», kjer je bil nato koncert.
Prva je nastopila občinska godba iz Trebč, ki Je zaigrala koračnico «Kiko» in simfonijo «Noči na travniku« istega avtorja Vidaleja ter 'dni
stva na račun javnih prevozov, v veliki večini primerov ne izhaja iz sedanjih prevoznih tarif, zamenjave rezidence ali delovnega mesta, ali iz novih navad, ki jih ljudem vsiljuje televizija, marveč zaradi tega, ker lastniki avtomobilov menijo, da je avto najbolj ugodno prevozno sredstvo.
Te ugotovitve Izhajajo Iz dejstva, kot je bilo ugotovljeno na osnovi ankete, da 10 odst. družin uporablja avtomobil kot edino prevozno sredstvo za svoje običajne premike.
Okrog 20 odst. družin pa uporablja delno avtomobil in delno javna prevozna sredstva. Za dve tretjini tržaških družin pa so prevozi Ace-gata običajno prevozno sredstvo v mestu ali predmestju, medtem ko je le 5 odst. družin, ki ne u-porablja nobenega prevoznega sredstva.
Iz tega izhaja, pravi podjetje Acegat, da obstajajo perspektivne možnosti za nadaljnje obdobje sožitja med zasebnim in javnim prevoznim sredstvom. Toda razlika med gostoto lastnikov avtomobilov v raznih mestnih predelih narekuje, da je treba ponovno natančno proučiti celotno cestno omrežje in omrežje Acegatovih prog. Sabatinovo simfonijo ((Popoldne na
aiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiuiitiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiMinMiiiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii j
OPOZORILA GLAVNEGA RAVNATELJSTVA ZA VETERINARSKO SLUŽBO
Še vedno je potrebna velika budnost pred nevarnostjo afriške prašičje kuge
Pohvala prasičerejcem in graja na račun trgovcev zaradi premajhnega sodelovanja s pristojnimi organi • Ne pitati prašičev z mestnimi pomijami!
godba «Kras», ki je zaigrala najprej veselo koračnico «La fiorenti-na», nato še ((Veselo brigado« simfonijo ((Erolco.) in še koračnico (iMerope«. številno občinstvo je vsa. ko izvedbo nagradilo z navdušenim ploskanjem, mala Flavia Gergolet pa je v imenu domače godbe podarila vsakemu kapelniku šopek cvetja z diplomo za sodelovanje. Na kraju so podelili še diplomo prvemu kapelniku obnovljene godbe «Kras» Giustu Neriju, kateremu gre največ zaslug, če so tokrat mladi Kraševci prijeli za inštrumente, se začeli vaditi in nastopati.
Program Je napovedoval občinstvu tajnik prosvetnega društva «Jezero»' Jože Jarc, ki je najprej orisal težave domače godbe skozi vseh dvajset let, zlasti finančne težave, saj so si morali godci do lanskega leta sami plačevati učitelja, vzdrževati inštrumente in druge potrebščine. Toda mladi člani godbe so znali vse te težave premostiti z veliko požrtvovalnostjo. Posebej je Jože Jarc omenil še dve korenini iz stare godbe, to je tiste, ki je obstajala pred prvo svetovno vojno in katero so potem fašisti nasilno razpustili. To sta Andrej Jarc in Ivan Jelen, ki sta še edina preživela od takratne godbe. Seveda tudi tokrat nista hotela manjkati. Bila sta v prvih vrstah med poslušalci In pritrjevala besedam predsednika Jarca.
Po končanem koncertu so godbe posedle k mizam in njihovo izvajanje je bilo slišati še dolgo v noč, medtem ko je plesalce zabaval orkester «Beat».
To tridnevno slavje se je zaključilo v ponedeljek z izvolitvijo najlepše mladenke. Lovorika je pripadla domačinki Franki Ferletič.
Vsa naša doberdobska javnost je bila s prireditvijo zelo zadovoljna
J. G.
Policija v Postojni
aretirala Tržačana
Prometna policija v Postojni je preteklo noč aretirala 31-letnega Tržačana Adriana Grisella. Gris ■!-lu, ki se je s svojim avtom peljal proti Kopru, je neka policijska j patrulja dala znak, naj se ustavi. Toda Grisello se ni ustavil, temveč je še bolj pognal vozilo, katerega je potem zapustil v nekem gozdiču, sam pa se je peš napotil proti Postojni, kjer so ga aretirali.
V zapuščenem avtu so našli celo zalogo raznih oblačil, med katerimi 30 ženskih plaščev, razno trikotažo in perilo. Med zaslišanjem je Grisello dejal, da je bilo biago ukradeno v neki trgovini na področju Postojne. Policija nadal.iuje s preiskavo, da bi ugotovila točen izvor blaga, ki ga je seveda zaplenila.
RIBIŠKI 1*1(1 KOK SPOKINA KONFEKCIJA


IR S I
UUca Ge p pa Z
SPLOSNA PLOVBA Pl RAN
vzdržuje a »vojiml tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo i Južno Ameriko, redno linijo i zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu i modernimi transportnimi lad jami od 8 "Od do 18.000 ton nosilnosti
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: ■SPLOŠNA PLOVBA*. Ptiau Župančičeva ul 24 in na naše agente po vsem svetu telesi 341-23: 341-22 Plovba telegrami: Plovba Piran relrfoni: 73-470 do 77-477

TRST Ul. Boccaccio 3 Telelon 28-373
POŽAR ARTEMI0
TOVORNI PREVOZI
v vse fcruje tudi v
inozemstva
ŠOLA ZA STROKOVNO USPOSABLJANJE GRADBENIH DELAVCEV V TRSTU
Vodstvo šole sporoča, da se bo pouk začel 16. oktobra t. I. In da se je že začel vpis v tečaje za:
zidarje — tesarje — žclezokrivce — upravljavce žerjavov — voznike mehaničnih sredstev za prevoze po tleh — začrtovalce za delovišča — delovodje
V šolo sc morajo vpisati: vajenci (obisk obvezen);
gradbeni težaki, ki bi radi postali kvalificirani delavci, kvalificirani gradbeni delavci, ki bi se radi specializirali; specializirani delavci, ki bi hoteli postati delovodje.
Za pojasnila in vpis se oglasile na sedežu šole, Ul. Rossini 4 — IV. nadstropje — tel. 38-670
Zaradi pomembnejših obnovitvenih in restavracijskih del in zaradi povečanja prostorov, TVRDKA
Pred časom Je ministrstvo za zdravstvo — generalno ravnateljstvo za veterinarsko službo izdalo posebno poročilo o poteku znane afriške prašičje kuge v Italiji. Po podatkih ministrstva za zdravstvo je bilo 1. avgusta letos okuženo s to boleznijo 28 italijanskih pokrajin. Skupno so ugotovili 198 žarišč, kjer je poginilo skoraj 95.000 prašičev.
Od teh 28 pokrajin so Jih do sedaj izločili že 16, ker se na njihovih področjih, po predpisanih 60 dneh, bolezen ni več pojavila. V tem trenutku ni več žarišč epidemije, čeprav se bojijo, da bi se ta pojavila spet v nekaterih pokrajinah, kjer se je že razpasla, a je bila hitro zadušena.
Spričo tega stanja menijo na ministrstvu za zdravstvo, da so bila umestna in učinkovita navodila, ki jih je dal minister za zdravstvo Mariotti in ki so jih državni, občinski in posebni policijski organi izvedli z vso strogostjo.
V veterinarskih krogih se poudarja važnost sodelovanja prašičerej-cev za uspešno borbo proti bolezni. To je toliko bolj učinkovito, če so prizadeti organizirani v združenja in zadruge. Za profilakso je izredno važno, če prašičerejci kupujejo pujske za rejo od rejcev področij, pokrajin in dežel, ki so jim osebno znani. Spričo tega je toliko bolj učinkovito, če odkup organizirajo časovno in krajevno združe-
nja kategorije ob tesnem sodelovanju z občinskimi veterinarskimi uradi.
Zelo koristen se Je izkazal ukrep, da se izolira kupljene pujske za rejo za vsaj tri tedne preden se jih spravi v dotiko z drugimi zdravimi prašiči. Ta previdnostni u-krep prepreči, v primeru epidemije, potrebo, da se pobije večje število živali, zlasti če je bila izolacija stoodstotno učinkovita.
Zelo koristno Je tudi, če se žigosa živali (kar se lahko opravi tudi s kleščami, s katerimi razpolagajo pokrajinski veterinarski uradi za borbo proti goveji jetiki), žigosanje je koristno, ker' omogoča uspešno kontrolo živali, posebno glede njihovega izvora.
Koristno se je izkazalo tudi cepljenje proti klasični prašičji kugi s cepivi kitajskega izvora. Gre za način profilakse, ki ga sedaj le nasvetujejo, a ki bo v oktobru postal obvezen za ves zarod, in sicer 15 dni po prenehanju dojenja.
V ministrskem poročilu pa se ugotavlja, da žal trgovci vse premalo sodelujejo s pristojnimi organi. Pri kupčijah in prevozih iz kraja v kraj je opaziti številne kršitve varnostnih ukrepov in včasih pravcate kazenske prekrške. Pristojni organi poudarjajo, da bodo vsi ukrepi neuspešni, če ne bodo trgovci posredniki in prevozniki sodelovali vestno z veterinarsko službo. Velikanski izdatki, ki Jih v
ta namen določa država, bodo brezuspešni in sama trgovina s prašiči bo usahnila. V tej zvezi ministrstvo graja posebno neke trgovske špekulacije v srednji Italiji.
Izrednega pomena za vso bodočo borbo na področju veterine pa je sedaj stalna zdravstvena inšpekcija podjetij za predelovanje mesa. To Inšpekcijo so sicer poostrili, toda postala bo res učinkovita šele, ko bodo industrijci in obrtniki, delovno osebje in tehniki začeli lojalno sodelovati z veterinarsko službo. Posebno važnost se polaga na vprašanje okrepitve veterinarske službe po občinah, posebno s tem, da se nudi veterinarjem potrebno pomožno osebje.
Ministrstvo poudarja končno potrebo, da občinske oblasti in pristojni zdravstveni uradi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi se preprečilo, da bi prašičerejci uporabljali kot krmo mestne trde odpadke in kuhinjske pomije, ki so zelo nevarne za širjenje bolezni. Zal se v tem pogledu ne upošteva predpisov ministrstva za zdravstvo. Kršenje teh predpisov je posebno nevarno, ko gre za pomije, ki prihajajo iz velikih menz, hotelov itd., posebno v poletnih mesecih, ko v razne turistične kraje prihajajo velike množice domačega prebivalstva in tujih turistov. Posebno v teh krajih bi morale občinske oblasti poskrbeti za sodobno rešitev vprašanj mestne čistoče.
%
IZREDNA
PRODAJA
oblačil za moškega in žensko in sicer izdelkov najboljše domače in tuje proizvodnje
OGLEJTE Sl NAŠE IZLOŽBE V UL. CARDUCCI4


Nedelja, 3. septembra Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15. 20.15 - Poročila - 8.00 Koledar 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri - 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu -
11.15	Oddaja za najmlajše: »Tobi-jeva zgodba* - 11.50 Ringaraja za malčke - 12.00 Nabožna glasba -
12.30	Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 14.45 S pesmijo naokrog - 15.15 Iz filipinske folklore - 15.35 D'Anzijevi in Goldovi motivi - 16.00 «Oblaki se rojevajo na zemlji*, kriminalka - 17.05 Guy Lombardo in «Royal Canadians* -
17.30	Vabilo na ples 18.30 Simfonične pesnitve - 19.00 Elektronske orgle - 19.15 Nedeljski vestnik -
19.30	Vokalni oktet »Planika* -
20.00	Šport - 20.30 Iz slov. folklore • 21.00 Kromatična fantazija - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Sodobna glasba - 22.25 Mali vokalni ansambli - 22.45 Antologija jazza.
Trst
9.30	Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja - 11.00 Skladbe za liodala - 11.15 Tamburaški zbor -
1.30	Za prijatelje cvetja.
Koper
8.30,	12.30, 14.00, 14.30, 15.30,
20.15	— Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Prenos RL - 10.10 Zabavni zvoki - 10.30 Nedeljsko srečanje - 10.45 The Three Suns -
11.00	Prenos RL - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek -
12.05	in 13.05 Glasba po željah -12.35 Zunanjepolitični pregled -
13.05	Vesela glasba - 14.05 Dogodki in odmevi - 14.40 Melodije •
15.00	in 15.50 Glasba po željah -
16.30	Domače pesmi in melodije -
17.00	Prenos RL - 19.30 Na športnih igriščih - 20.00 Orkester Wen-de - 20.30 Prenos RL - 23.15 Plesna glasba - 23.35 Športna nedelja.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Skladbe za godala - 9.10 Nabožna oddaja - 10.45 Nove plošče - 11.40 Roditeljski krožek - 12.00 Kontrapunkt - 13.43 Poje G. Christian -
14.00	Glasba pod vedrim nebom -
14.30	Ital. pesmi - 16.30 Popoldne i Mino - 18.00 Simf. koncert - 20.25 Glasbeni variete - 21.20 Sopranistka Ameling in pianist Demus
II.	program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Oddaja za gospodinje - 9.35 Veliki variete - 11.00 Zbori z vsega sveta - 11.35 Juke nox - 12.00 Klavirski virtuozi -
13.00	Radijski kvizi - 13.45 Nedeljski ansambel - 14.00 Plošča za po-etje - 14.30 Koncert na trgu - 15.00 Sled narodni pevci - 16.00 Lahka glasba - 17.00 Glasba in šport -[8.35 in 20.00 Program za konec ledelje - 20.50 A. Christie: »Od debete do desete* - 21.40 Neapeljske.
22.00	Glasbeno-govorni spored.
III.	program
10.00	Glasba 18. stoletja - 10.30 ikladbe za orgle - 11.00 Gounod -1.20 Operni koncert - 12.20 Glas->ene priredbe - 13.00 Velike inter-jretacije - 14.30 Boccherini in rranck - 15.30 Lessingova tragedi-a: Emilia Galotti - 17.40 Sličice z Francije - 17.55 Londonski «Me-os Ensemble* - 18.45 Filmski pregled - 19.15 Koncert - 21.00 Kako lastane film - 21.15 Revija revij.
Slovenija
7.00, 9.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Uročila - 8.30 Za kmetijske pro-zvajalce - 9.05 Radijska igra: S. iuškec: «Krave v stolpnici* - 9.40 ikladbe za mladino - 10.05 Naši »oslušalci čestitajo - 11.00 Še pom-lite, tovariši... 11.25 Pesmi bor->e - 11.45 Mozaik melodij 12 00 Puristični napotki - 13.05 Naši po-ilušaici čestitajo - 14.30 Reportaža
14.50 Čez hrib in dol - 15.30 A. Jester: Boste počakali (humore-ika) - 15.50 Zabavni orkester -.6.05 Operne melodije - 17.00 Ne-leljsko športno popoldne - 19.30 klavirske skladbe - 19.05 Glasbe-le razglednice ■ 21.00 Lahko noč, itroci! - 21.10 Pester glasbeni spo •ed - 23.15 Serenadni večer - 23.50 literarni nokturno
Ital. televizija
11.00	iNuDožna oddaja - 12.00 Kmetijska oddaja od 13.00 do 17.30 Svetovno prvenstvo v kolesarstvu - 18.00 Z najmlajše 19.00 Enciklopedija morja - 19.55 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik -JI.00 »I banditi del re» po Duma-su - 21.30 Enrico Intra 22.05 Športna nedelja - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
17.30 Prenos športnega dogodka
19.00	Giostra dei Saracino v A-rezzu - 21.00 Dnevnik 21.15 Anna Moffo Show - 22.20 Velike prigode: L’uomo che saccheggič New York.
Ponedeljek, 4. septembra Radio Trst A
9.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek sloven skih - 11.50 Zvočne razglednice -
12.10	Počitniška srečanja - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Priljub ljene melodije - 17.00 Tržaški man dolinski ansambel - 17.20 Glasba za transistornik - 17.50 Starokrščanske bazilike v Italiji: «Oglej ska bazilika* - 18.00 Zabavali vas bodo - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Beethoven: Trojni koncert -
19.10	Zbor «Antonio Illersberg* -19.30 Orkestri - 20.00 Šport - 20.35 Vokalni trii in kvarteti - 21.00 Slike iz narave v slov. pripovedništvu: »Janez Jalen* - 21.15 Znani pevci - 21.45 Saksofonist B. Golson 22.00 V plesnem ritmu - 22.40 Sa mospevi za glas in klavir - 23.00 Glasba za lahko noč.
12.05 Plošče 12.25 Tretja stran
-	13.15 S festivala v Maranu - 13.40 Popevke - 13.55 Spomin na V. Giot tija - 14.35 Knjižne novosti - 14.45 Jazz.
Koper
7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 - Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke
9.45	Polke in valčki - 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Plošče - 11.00 Otroški kotiček • 11.15 Čajkovski: Capriccio italiano - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek
12.00	in 13.05 Glasba po željah
13.45	Melodije - 14.15 Športni po nedeljek - 14.40 Mala prodajalna plošč 15.00 Jug. zvoki in barve -
16.00	Popevke - 16.45 B. Frank s svojimi Kranjci - 17.00 Šport na Primorskem - 17.15 Plošče 17.30 Preberimo skupaj - 17.45 Narodni plesi - 18.15 Pesmi - 18.40 Orkestri 19.00 in 20.30 Prenos RL -
20.00	Ansambel Nelson.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranje pesmi 9.07 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Dve uri glasbe - 12.05 Kontrapunkt
-	13.37 Pesmi brez besed - 14.40 in 15.10 Ital. popevke - 16.30 Simf. glasba s plošč - 17.20 Roman -
18.15	Glasba za mladino - 19.30 Luna park - 20.20 Jazzovski koncert - 21.00 Giacomo Puccini -
22.05	XX. stoletje: Italija pred prvo svetovno vojno.
H. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkestralna glasba
-	9.40 Glasbeni album - 10.00 Si-menon: Preiskave sodnika Froge-ta - 10.40 Lahka glasba - 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Detektivka
-	14.04 Juke box - 14.45 Glasbena paleta - 15.15 Violinist I. Štern -
16.00	Rapsodija - 16.38 S transi-stornikom na pasku - 20.00 Operne prireditve - 21.00 New York '67
III. program
10.00	Rogerjevi moteti - 10.40 Clementijevi valčki - 11.00 Schmittove skladbe - 12.10 Države članice ZN - 12.20 Mozartova sonata -14.30 Ital. skladatelji. G. Maselli
-	15.00 Schumannova sonata - 15.30 Haydn: L'infedelta delusa - 17.10 Francoski sodobni skladatelji: Rivier - 18.05 Beethovnove variacije
-	18.15 Gospodarstvo - 18.45 Literarna oddaja 19.15 Koncert -
20.15	Vallejo: «Un sognatore per un popolo* - 22.30 Glasba danes.
Slovenija
7.00, 9.00, ll.uu, 14.00, 16.00, 20.30
-	Poročila - 7.45 Danes za vas -
8.05	Telesna vzgoja - 8.50 Oddaja za žene - 9.05 Glasben, matineja -
10.00	Za mlade radovedneže - 10.15 Glasbena šok Vič-Rudnik - 10.30 Iz Leharjevih operet - 11.15 Bartok: Plesna suita - 11.35 P. Buck: Naborek - 12.00 Turistični napotki 12.20 Zabavni ansambli - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Chopina igra J. Šetinc - 13.30 Kmetijski nasveti
-	13.40 Kvintet «N. Štritof* - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Razpoloženjska glasba - 15.35 Poslušalci čestitajo - 16.40 Mariborski komorni zbor 17.00 Vsak dan za vas -18 05 Operni koncert - 19.00 Ak tualnosti - 19 15 Melodije - 19.35 Mladinska oddaja - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Beat in bossa nova -21.25 Koncert Komornega zbora -23.10 V plesu se razvedrimo!
Ital. televizija
18.15 Program za mladino - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnev nik - 21.00 Sovj. film »Balada o vojaku*, režiser Čukraj, igrajo V. Ivašov, I. Proharienko in A. Ma ksimova - 22 25 Srečanje z Landom Fiorinijem - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnin - 21.15 Questestate
-	22.00 Beethovnova VI. simfonija
TELEVIZIJSKI SPORED OD l DO 9. IX. 1967
NEDEIJA, 3. septembra 9.25, 19.50, 21.00, 24.05 Poročila
9.30	Naše prijateljice živali -.00 in 13.00 Bukarešta: Svetovno venstvo v rokoborbi 11.30 Kme-ska oddaja - 12.15 Trezni vrab k — risanka 12.30 Potujte z na a ob Savi Dolinki - 19.55 Dolgo oče poletje: Čas življenja - 20.4a ^ prospekt 21.50 Grand Gala i Disque — zab. glasb, oddaja -.50 Lirika.
PONEDELJEK, 4. septembra 19.45 Prerijske živali 20.05 Za; ejci pri nas - 20.15 Tedenski »rini pregled • 20.40 Obzornik -.00 in 01.10 Dnevnik - 21.33 Če-)v: Ivanov — TV drama 24.40 oje Yma Sumac.
TOREK, 5. septembra 19.45 Drejček in trije marsovčki lutke - 20.00 Samosil ali z dežja jd kap - film 20.40 Obzornik .00 Žena na obali — amer. film
21.30	Jurčič-Kersnik: Berite No-ice! - 23.00 Zadnja poročila.
SREDA, b. septembra 19.15 Tisočkrat zakaj — zadnja idaja 20 00 Po Jugoslaviji 20.40 bzornik 21.00 in 2.3.55 Dnevnik 21 40 Biseri glasbene literature -1.55 Spomini in reportaže 22.25 iunaj: nogometn, tekma Avstrija [adžarska.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH
Prošnja na deželno upravo za pomoč šolski mladini
Dokončno odobren načrt za telovadnico - Ureditev pokopališč
ČETRTEK, 7. septembra
10.00	Otvoritev zagrebškega ve lesejma - 18.05, 21.00, 23.30 Poro čila - 18.10 Tik tak’ Lisasti zajček
-	18.25 Slike sveta 18.55 Večni le deniki — franc, film 19.15 Kam, kje in kako v soboto in nedeljo
19.35	Glasba za godalne inštru mente - 20.00 Vandrovec — humor, oddaja - 20.40 Obzornik - 21.40 Ko je meč krojil pravico — serijske igre - 22.15 TV prospekt - 22.30 Dosežki v medicini: Žile po meri.
PETEK, 8. septembra 17.45 Tunis: Mediteranske šport ne igre — otvoritev - 19.45 Vizit ka: Alenka Pinterič - 20.00 E. Za ninovič: Sporočila — iz cikla Mo zaik kratkega filma - 20.40 Ob zornik - 21 00 in 23.15 Dnevnik
21.40	Tolpa huliganov - film 23.30 Tunis: Mediteranske igre.
SOBOTA, S septembra
12.00	Prenos partizanske prosla ve 15.25 Vichy: Evropsko vesla ško prvenstvo 19.00 Vsako so boto 19.15 Začaram bratje - pio nirsko gl. 20.05 Zaplešite z nami
-	20.40 Obzornik 21.00 in 24.40 Dnevnik 21.30 Rezerviran čas
22.40	Iz tuje glasbene produkcije
23.35	Srebrni svinec — zabavno glasbena oddaja 23.50 Golo me sto — film
V petek zvečer se je v Sovodnjah sestal občinski svet. To je bila prva seja občinskega sveta po poletnih počitnicah: predsedoval ji je župan Jožef češčut.
Na dnevnem redu je bilo več točk, ki so zadevale šolstvo in javna dela. Najprej so zaprosili za deželni prispevek za šolske podpore revnejšim dijakom v novem šolskem letu. V prošnji na deželo so zahtevali, naj jim za voznine prispevajo pol milijona lir, za nakup šolskih knjig pa 490.000 lir.
Odpustili so cestarja Luigija Or-tolana, ki ga je zdravniška komisija spoznala za nesposobnega za delo. Daljša diskusija se je razvila okoli najema posojila za ureditev pokopališč. Za pokopališča na Peči, v Rupi in Gabrjah so zaprosili po 550 tisoč lir za vsako, za sovo-denjsko pa bo potrebnih 10 milijonov, ker je postalo premajhno in ga bodo morali širiti. Odobrili so dokončni načrt za izgradnjo telovadnice v Sovodnjah, za katero bo prispevala sredstva deželna uprava. Načrt bodo v kratkem poslali na deželo. Občinski svetovalec Hmeljak je sodil, da dvorana ne bo rentabilna ter se je pri glasovanju vzdržal. Seja, ki se je začela ob 20.30, se je zaključila ob 22. uri.
Danes v Ogleju posvetitev novega goriškega nadškofa
Danes popoldne z začetkom ob 16. uri bo v baziliki v Ogleju uradna posvetitev novega goriškega nadškofa msgr. Petra Cocolina. Posvetil ga bo beneški patriarh kard. Urbani ob sodelovanju nadškofov iz Trsta in Vidma. Slovesnosti bodo trajale predvidoma dve uri in pol.
Novi nadškof, ki je po rodu iz Furlanije ter je zadnji čas služboval v Tržiču bo slovesno ustoličen v Gorici v nedeljo 24. septembra ob 17. uri. V ta namen ga bodo v povorki popeljali od nadškofijske palače v stolnico, kjer se bodo vršili obredi.
Prijave v Slovenski dijaški dom v Gorici
Vodstvo Slovenskega dijaškega doma v Gorici, Ul. Montesanto št. 82-84 Je razpisalo pogoje za prijavo gojencev v šolskem letu 1967-1968, ki so naslednji:
1.	Starši prizadetih dijakov, ki Jih želijo vpisati kot redne notranje ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih lahko dobijo pri upravi tega zavoda.
2.	Prošnje bo vodstvo zavoda sprejemalo neprekinjeno, dokler bo v zavodu še kaj razpoložljivih mest.
3.	Vsa podrobnejša pojasnila in navodila lahko prejmejo prosilci pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Gorici vsak delavnik od 10. do 12. ure.
gem mopedu 21-letni Aldo Cedalu-ci iz Krmina, Ul. Madonnina 13 ter treščil v Bergamasovo vozilo. Pri trčenju je dobil poškodbe Cedalucci, ki so ga z nekim avtom odpeljali v goriško civilno bolnišnico. Tani so mu ugotovili udarec na lobanji, pretres možganov in več odrgnjenj ter so ga pridržali za 5 dni na zdravljenju. Bergamas je dobil le manjše poškodbe in se ni zatekel k zdravniku.
Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Sovodenj, ki so ugo tovili, da je Cedalucci rezal ovinek po levi strani in tako povzročil trčenje. škodo na obeh mopedih cenijo na okrog 40 tisoč lir; bolj poškodovan je «Itom*.
tliliiliiiiHiiMimimiiiimmmiiiiiimimimiiimmimmiiiiiiimiiMmiimiiHmHiiimimmiiiiiimiiiiiiiimiiimiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiimimjHiiiiimmiiiiimiiiHiiim
Občinski proračun v Ronkah: 42 milijonov primanjkljaja
Na svoji zadnji seji je občinski svet v Ronkah odobril občinski proračun za leto 1967, ki izkazuje o-krog 42 milijonov lir primanjkljaja Lani je znašal primanjkljaj nekaj nad 26 milijonov. Za proračun je glasovalo 11 svetovalcev KPI, PSU in PSIUP, proti pa 5 svetovalcev KD.
Proračunu je bila priložena tudi bilanca občinskega električnega podjetja, ki je uravnovešena z 98 milijoni dohodkov in prav toliko izdatkov.
Razdeljevanje potrdil o rojstvu in cepljenju za vpis v prvi razred
Goriška občina bo tudi letos dostavila na dom potrdila o rojstvu in cepljenju otrok rojenih v letu 1961 za vpis v prvi razred osnovne šole. Letos imamo za prve razrede 588 otrok, 298 dečkov in 290 deklic. Potrdila bodo poslali vsem otrokom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Gorica, četudi stanujejo v vaseh. Potrdil ne bodo poslali majhnemu številu otrok, ker niso opravili vseh predpisanih cepljenj. Prizadeti starši naj se na higienskem uradu pozanimajo, kako bi mogli urediti svoj položaj.
Razjasnimo si pojme ob novem šolskem letu
Prijava za občinske davke v Doberdobu
Županstvo iz Doberdoba obvešča prizadete davkoplačevalce, da morajo najkasneje do 20. t.m. prijaviti vsako spremembo tistih svojih dohodkov, ki so podvrženi plačevanju družinskega davka ali drugih občinskih davkov.
SE VEDNO OROŽJE IZ PRVE VOJNE
Cel arzenal orožja je našla polidja ob Soči pod Šentmavrom
Strokovnjaki iz Trsta so včeraj odpeljali 43 bomb in granat ter 200 kg želatine
Pred nekaj dnevi so ljudje, ki se hodijo hladit na bregove Soče, obvestili leteči oddelek goriške policije, da so našli med skalami nedaleč od gostilne «Agli scogli* pod Šentmavrom nerazstrelieno granato.
Ko je šla policija pogledat, je res našla omenjeno granato. Ker pa je bila voda tistikrat precej nizka, so opazili med prodom in grmovjem še druge bombe in granate, ki so molele iz vode, odnosno izmed kamenja. Pogledali so malo bolj natančno naokrog in v dveh dneh odkrili kar cel arzenal streliva ,ki je ostalo tu še iz časov prve svetovne vojne.
Med drugim so zbrali 32 ročnih granat tipa Sipe, en topovski izstrelek kal. 105, sedem kal. 77 in tri kal. 75. Poleg tega so zbrali še 71 cevi z želatino, v katerih je bilo kakih 200 kg tega nevarnega razstreliva.
Ves ta material so zbrali na zavarovanem kraju in obvestili izvedence iz Trsta ki so včeraj odpeljali nevarno blago ter ga na primernem kraju razstavili ali uničili.
Ta najdba je dokaz, da je okrog Gorice in tudi v Gorici sami (v Ul.
PISMO UREDNIŠTVU
O cestni povezavi Sovodnje-Peč
Spoštovano uredništvo,
prejšnji dan sem zasledil v nekem italijanskem listu dopis prebivalcev iz Rupe in s Peči, v katerem izražajo nezadovoljstvo nad odločitvijo sovodenjsk^ občinske uprave, češ da namerava zgraditi med Pečjo ter Sovodnjami še eno cesto, ki bi bila širša od obeh sedanjih dveh, speljana pod železniško progo ter bi se povezovala z glavno cesto v Sovodnjah nekje v bližini županstva. To pismo je razmeroma dolgo, toda kolikor je v njem trditev, tolike je tudi tolčenja prazne slame, zakaj z izgradnjo te ceste so stvari docela drugačne od tistih, ki jih navajajo podpisniki tega pisma. Ce bi nekoliko bolje sledili delu občinske uprave in občinskega sveta in pisanju «PrimorJ:egc dnevnika», bi bili o stvari obveščeni ter ne bi streljali kozlov.
Občinska uprava je zares razpravljala o možnosti izgradnje takšne ceste ter podvzela tudi nekatere korake. Zanjo je prejela od vladnega predstavnika 30 milijonov lir, s katerimi bi mogli kriti večidel stroškov. Vendar je po temeljitem pregledu dejanskega položaja cestnega omrežja na območju Sovodnje Peč - Rupa spoznala, da je najboljša rešitev, če tistih 30 milijonov lir vloži u ureditev občinskih poti v občinskem središču ter okoliških vaseh. Tako je tudi storila. S tem denarjem bo asfaltirala vse ceste v občini rar zen cest v Rupi, ki je speljana za financarsko vojašnico, in cesto proti Vrhu, kjer pa še ni začrtana nova meja med doberdobsko in sovodenjsko občino, ki jo bodo na tem območju spremenili, da bi jo prilagodili meji v zemljiški knjigi. Seve, da je v programu tudi cesta na Malnišču, ki predstav-
IIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIimMIIIMIIIIMIIimillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMimilllltllllllinilllllllllllimiinillllllllllllllMIIIIIIIMIIIIIIIIIMMimilllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Po	uspešnem	delu v poletni
se že pripravljajo	za	zimsko sezono
Odobrena gradnja žičnice na Sv. goro - V Idriji bodo ustanovili novo podjetje - Zaključek prvega dela gradenj v predoru pod Panovcem
Trčenje mopedistov pri mostu v Rubijah
Včeraj zjutraj okrog 7. ure se je peljal 40-letni Giovanni Bergamas, ki stanuje na Peči, Ul. Sau-ro 13 z mopedom Itom od doma proti Sovodnjam. Ko je prispel do ovinka blizu mosta za Rubije pa je privozil iz nasprotne strani na dru-
DANES IN JUTRI »SAGRA* V RUPI
Mladinci iz Rupe in s Peči priredijo danes in jutri
plesno prireditev v Rupi
z naslednjim sporedom:
Danes ob 16. uri tekma v bri-školi. Nagrade: 1. — moto Guzzi, II. — dva pršuta, III. — več salam in IV. — kolo sira.
Od 20. ure dalje: ples na prostem blizu gostilne Ožbot. Jutri od 20. ure dalje ples; vmes izvolitev najlepše mladenke in tekma v tangu.
Igra prvovrsten orkester; deluje bufet bogato založen s piščanci, ražnjiči, čevapčiči, kranjskimi klobasami ter z Izborno briško kapljico ln drugimi dobrotami.
Vljudno vabljeni!
Diacono so našli prejšnji teden granato), še vedno nevarno orožje iz prve vojne, ki ga doslej še niso odkrili, ker ga je skrivala zemlja ali voda. Zato morajo biti otroci, pa tudi kopalci, zelo previdni pri svojih obhodih in morajo vsako tako najdbo nemudoma javiti pristojnim organom.
Ija najkrajšo in tudi učinko-rito zvezo Peči z občinskim središčem.
(Sledi podpis)
PEVSKI ZBOR »KRAS*
IZ DOLA - POLJAN
priredi v nedeljo 10. septembra
AVTOBUSNI IZLET V SLOVENIJO
Dopoldne ogled Velenja, skupno kosilo v Celju, popoldne ogled pivovarne v Laškem, zvečer postanek na vinski raz stavi v Ljubljani.
Odhod s Poljan ob 4.30 zjutraj skozi Dol in Gorico. Vpisujejo: Karlo Boneta pri Bonetih, Jože Peric pri Devetakih, Marij FerligoJ na Poljanah. Pohitite z vpisom.
Pričenja se novo šolsko leto in s tem akcija za vpis. Tajništva šol že več časa pošiljajo listom obvestila o pričetku vpisovanja. Takšna obvestila naš list ni prejel samo od slovenskih, ampak tudi od italijanskih šol, zlasti od takšnih, ki so namenjena strokovni pošolski izobrazbi.
Ob vsem tem je potrebno, da spregovorimo nekaj besedi. Slovenska šola se vedno bolj normalizira, urejuje se položaj šol šolnikov, stanje učil in podobno Veliko pa bo še potrebno napra viti, da bomo s stanjem zado voljni. Semkaj sodi tudi sloven ski otrok, slovenski učenec, slovenski dijak. Pravzaprav je za razvoj slovenske šole človeški material osnovnega pomena, za katerega se bomo morali vedno znova zavzemati. Slovenska mladina je namreč tisti najvažnejši sestav ni del slovenskega šolstva, kateremu bomo vedno morali posoe čati vso našo pozornost. Zato je docela naravno, da se ob pričetku novega šolskega leta vedno o-bračamo k našim pripadnikom ter jih opozarjamo na osnovno dolžnost, ki obstoji v tem, da svojega otroka pošljejo v slovensko šolo. Pri tem ponavljamo vedno iste, nikoli zastarele resnice, da se more slovenski otrok najbolje razviti v slovenskem okolju, kjer se ne bo čutil utesnjenega in o-mejevanega ter bo mogel razviti vse svoje sposobnosti, ki mu oo-do pomagale odstranjevati težave, pred katerimi se bo znašel v življenju.
Ko govorimo o slovenski šoli na splošno, ne moremo prezreti naših višjih srednjih šol, učiteljišča, gimnazije in liceja, ki predstavljajo najvišjo stopnjo slovenskega šolstva na Goriškem. Te šole nam zagotavljajo višje in visoko izobražene kadre, na življenje pripravljajo tisto plast mladine, ki bo prevzela važne položaje v gospodarstvu, kulturi, družbenem življenju. Sodoben razvoj družbe ustvarja vedno večje potrebe po takšnih kadrih.
Kdorkoli misli, da je z opravljeno srednjo šolo dosegel nivo, ki mu bo zadoščal za življenje, je v zmoti. Pogoji za nameščanje so vedno strožji; opravljena srednja šola je postala minimum, s katerim se predstavljajo na službena mesta vsi kandidati. Dandanes je poleg nižje potrebna takšna ali drugačna višja srednja šola. Na Goriškem smo pričako vali, da bomo že letos imeli trgov sko šolo, ki bi odpravila delno vrzel; žal, da nam je že letos ni-
......m...m.Hi.immmmm.mm..1.Miii.mmnummi.mil
34. zvezek «lniziative lsontine» posvečen zborovanju «Mittelevrope
Šolske vesti
Vpisovanje učencev v šolo Glasbene malice v Gorici
Vpisovanje učencev v šolo Glasbene Matice v Gorici bo od 1. do 9. septembra v pisarni SPZ v Ul. AscoU št. 1.
Datum vpisovanja po podružnicah bomo še sporočili. Pouk se
prične 11. septembra.
• * •
Ravnateljstvo nižje srednje šole Gorici sporoča, da je na razpolago nekaj bonov za brezplačni nakup šolskih knjig.
Starši potrebnih dijakov naj se zglasijo na tajništvu šole najkasneje do 10. septembra, da jim po-streže s pojasnili.
»
ugoden mesec. Povsod so imeli razprodane turistične zmogljivosti. Medtem ko so se v Bovcu mudile večje skupine gostov iz Holandije, pa so druge zlasti obiskovali gostje iz severnih italijanskih mest. Na Lokvah in v Črnem vrhu so imeli največ gostov iz Trsta in Gorice. Precej jih je bilo tudi v hotelu na Mostu na Soči.
Turistični delavci se pripravljajo že tudi na zimsko sezono. Na Lokvah sedaj zaključujejo zadnja de la pri novi restavraciji; predvidoma jo bodo odprli sredi septembra. V Črnem vrhu pa pripravljajo iz-■nero zemljišč za ureditev urbani etičnega načrta. Da bi kraj čim hitreje napredoval, so urbanisti dovolili predhodno lokacijo za izgrad njo novega hotela V naselju bodo ircnovili tudi zadružni dom ter v njem organizirali za turiste družab no življenje.
Avgust je bil za turistične kraje! Novogoriško avtotransportno pod-na Goriškem in v Posočju izredno | jetje je končno dobilo odobreno lokacijo za izgradnjo žičnice na Sveto goro. Sedaj se dogovarjajo o o-pustitvi kamnoloma v podnožju žičnice in potem bodo lahko kmalu začeli z gradnjo. Predvidevajo, da bo žičnica dograjena do prihodnje pomladi. Vzporedno pripravlja tudi goriški muzej posebno zbirko o prvi svetovni vojni, ki jo bodo na mestili na Sveti gori.
Čeprav je Idrija spričo rudnika živega srebra dokaj bogata občina, si prizadevajo njeni organi, da bi zagotovili čim več delavcem zaposlitev. V zadnjem času imajo težave zlasti z žensko delovno silo. Videti je pa, da bo ta problem kmalu rešen. Novogoriška banka je namreč pred kratkim odobrila občini 350 milijonov dinarjev kredita, ki ga bodo porabili za izgradnjo I novega podjetja za izdelovanje tež- |
ke konfekcije. Načrte za ureditev prostorov imajo že pripravljene in predvidevajo, da bodo kmalu začeli z deli. Do zime naj bi bil objekt že pod streho in prihodnjo pomlad bo v njem začelo delati okoli 200 delavk. V nekaj letih pa se bo njihovo število povzpelo na 350. Podjetje bo poslovalo kot poseben o-brat Modnih oblačil iz Ljubljane. Njegove izdelke bodo največ izvažali.
V predoru pod Panovcem so dokončali gradbena dela z namenom, da bi preprečili v njem pronicanje vode. Videti je, da je bilo delo u-spešno. Predor je zdaj suh. Seveda se bo šele čez čas pokazalo, če so bila dela v redu opravljena. V prihodnjih tednih bodo v predoru napeljali tudi električno razsvetlja vo in konec septembra bo že mo goč promet skozi predor v obe smeri. Dela bodo veljala skupaj okoli 200 milijonov dinarjev.
Teden dni pred kulturnim zborovanjem Mitteleurope, na katerem se bodo letos zbrali na goriškem gradu pisatelji, predstavniki srednjeevropskih držav in Italije je izšla 34. številka revije alniziativa Isontina*, ki je letošnja četrta številka. Ta zvezek obsega 120 strani, ter je posvečen prav temu kulturnemu zborovanju in ga bodo ponu-
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI. POROKE
V obdobju od 27. avgusta do 2. septembra se je v goriški občini rodilo 27 otrok, umrlo je 13 ljudi, poročilo se je 5 parov in 11 parov je bilo oklicanih.
ROJSTVA: Sabrina Lorenzon, Fabiana Furlan, Sabrina Miottl, An-drea Udoviči, Glanpaolo Scarpin, Silvio Basile, Morane Blasigh, An-namaria Rusconi, Patrizia Bres-san, Monica Mattiuzzo, Luigi Bo-scarol, Graziella Colja, Marco Mi-lanese, Patrizia Ceudek, Masslmo Geromet, Mauro Favaro, Caterina Borromeo, Ferruccio Cocolet, Vin-cenzo Carannante, Alessandra Ci-priani, Roberta Udinl, Tiziana Ger-vasl, Alessandro Petterln, Enrico Glereani, Sabrina Colavizza, Stefane Colavizza In Grazia Gen tile.
UMRLI: upokojenec 74-letni Luigi Goriup; upokojenec 73-letni Ro-dolfo Humar; mizar 35-letni Raf-faele Figelj; upokojenka 84-letna Elisabetta Cabass vd. Pelican; 80-letna Maria Missero vd. Fonzari; upokojenka 81-letna Lulgia Lutman; upokojenka 67-letna Giuseppina Za-netti vd. Zitter; kmet 61-letni Atti-lio Bregant; 12 ur stara Caterina Borromeo; upokojenec 86-letni don Luigi Novak; posojevalec avtomobilov 73-letni Antonio Collenzini; upokojenec 85-letni Emilio Zinanni.
POROKE; uradnik Corrado Can-dottd ln gospodinja Isabella Silvestri; finančni podčastnik Enzo Grossi in gospodinja Bruna Poca-rini; vratar Ilario Bregant in delavka Luciana Zorzin; upokojenec Giuseppe Seboli in šivilja Maria Petrovi; izterjevalec Ruggero Petrovi in šivilja Albina Mosetti.
OKLICI:	karabinjerski podčast-
nik Luigi Billia ln gospodinja Maria Orzan; podčastnik Giacomo Cu-reano in gospodinja Paola Mara-no; uradnik Tino Canali in barist-ka Nerina Tonut; bančni uradnik I zlo Bianconi in carinska uradnica Anna Maria Cecret; uradnik C r .ando Paulin Tumburus in u-radnica Eleon .ra Patino; policijski podčastnik Federico Silvestri in gospodinja Ada Bensa; elektrovarilec G.:.ncarlo Polito in uradnica Vin-cenza Perillo; uradnik Remo Del Blanco in uradnica Franca Zani-notti; uradnik Sergio Battello in uradnica Marisa Bemot; tekstilec Carlo Pelesson in delavka Graziella Perco; študent Alessio Cussigh lil študentka Špes Paulin.
dili v dar pisateljem in kritikom, ki se bodo ob tej priliki zbrali Gorici.
Iz vsebine naj omenimo opis zgodovinskih in turističnih zanimivosti Gorice izpod peresa novinarja Ful-via Monaia, ki je opremljen z vrsto zanimivih črnobelih in barvnih posnetkov. V drugem članku je govora o avto cesti Villesse-Gorica in o njenem podaljšku proti Ljub Ijani. Prof. Sergio Tavano piše c tajnostih in zgodovini reke Timavg ter o ljudstvih in kulturah, ki so se tu srečale v stoletjih.
Zanimiva je tudi 44 strani dolga razprava Camilla Medeota o slovenskih duhovnikih Soške doline in Brd, ki so bili internirani med pr vo svetovno vojno. Med njimi govori tudi o Ludviku Zorzutu, ki sicer ni bil duhovnik, pa je bil tesno povezan s takratnim dogajanjem v teh krajih.
Na uvodnem mestu revije pa je pozdrav udeležencem zborovanja Mitteleurope in poudarek o važnosti takih mednarodnih kulturnih srečanj in izmenjav. Omenimo naj tudi članek o homogeni usmeritvi industrijskega razvoja našega obmejnega področja. Na koncu zvezka je tudi zanimiv članek o botaničnem vrtu Julijana v Trenti ter o njegovi planinski flori z osmimi barvni mi posnetki najznačilnejšega planinskega cvetja, ki ga tukaj gojijo.
Gradnja hiš IACP
Upravni svet ustanove za ljudske hiše IACP je na svoji zadnji seji odobril 14 načrtov stanovanjskih hiš upravičencev GESCAL, ki so se kvalificirali v prednostno lestvico pokrajinskega urada za delo za dosego posojil pod ugodnimi pogoji; goriški pokrajini so dovolili 28 stanovanj. Pregledali so pet načrtov za Gorico, 6 za Tržič, dva za Far-ro in enega za Sovodnje. Načrte so poprej pregledali tehnični uradi. Predvidevajo izgradnjo 84 prostorov za 96 milijonov lir.
so dali. Zato pa imamo učiteljišče, gimnazijo in licej, kjer 7® moč pridobiti znanje in spričevala, ki odpirajo pot v strokovne šole in na vse.učilišče. Svarimo starše, ki bi se ogreli za kakšne tečaje ali pred kratkim ustanovljene šole, pred napačnimi koraki, zakaj nepreudarno dejanje utegne škoditi njihovim otrokom. Poznani so nam primeri, ko so se nekateri dijaki ogreli za takšne šole, pa so potem spoznali njihovo nekoristnost in se vpisali v redno šolo. Dijaki naj st najprej ustvarijo trdno podlago, zagotovijo naj si spričevala preizkušenih šol, potem pa naj se šele vpišejo na strokovne šole.
Sodili smo za potrebno nanizati nekaj misli tudi zavoljo tega, da bodo starši v prihodnjih dneh, ko jih bodo šolniki obiskovali zaradi vjiisa njihovih otrok, e razjasnjenimi pojmi sprejemali svoje odločitve ob pričetku novega šolskega leta.
Razna obvestila
Uradi Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosveto® zveze in Kmečke zveze v Gorici. Ascolijeva ulica 1, so od petka, 1. septembra dalje spet odprti po normalnem urniku, in sicer od 8.38 do 12.30 ter od 16. do 18. ure; ob sobotah samo od 8.30 do 12.30.
Kino -
Gorica
VERDI. 15.15: «Chiamata p«r mol’ to». J. Mason in M. Schell. Am®’ riški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. Priporoča *® ogled filma od začetka.
CORSO. 15.00: «Ballata per un p|-stolero«. A. Ghidra ln A. Infantlita!. kinemaskop v barvah.
MODERNISSIMO. 14.45-22.:	«All«
donne plače ladro». J. Coburn 1® C. Sparv. Amer. barvni film.
CENTRALE. 15.30: «Nato per ucd-dere». G. Mitchell in N. Baker. Kinemaskopskl barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. 15.30: «Femmlne deli® caverneo. M. Beswick In E. B°* nay. Amer. kinemaskop v barvah.
Tržič
AZZURRO. 15.-22.: «5 marines Per Slngapore*. M. Mihael in S Flyn-Barvni film.
PRINCIPE. 15.-22.: »Killer calibro 32» P Lee, Lavvrence in A Spaak-Barvni film
EXCELSIOR. 14.-22.: «Come rubare un quintale di diamanti in RuS" sia». F. Sancho in T. Scheller-Cinemascope v barvah.
MARCELLIANA. 14.-21.30: »Le du« orfanelle« V Ciangottlni in M-Marshall. Cinemascope v barvah.
SAN MICHELE. 13.30-22.30: «11 fi’ glio rapito». Joselito. — Dodatek slikanica.
Run ko
EXCELSIOR. 16,22.: »Come rubare la corona dTnghilterra«. ®°' schero in Palmer. Barvni film-
RIO. 16.-22.: «A sudwest di Sonb" ra» M Brando in J. Saxon. K*' nemaskope v barvah.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan ln ponoči Je od' prta lekarna »Al Corso«, Marzinu na Korzu Italia 89, tel. 24-43.
TRŽIČ
Danes ves dan tn ponoči je °°' prta v Tržiču lekarna «Rismondo»< Ul. Toti 51, tel. 72-701.
RONK.K
Ves dan ln ponoči Je dežurna lekarna «Alla stazione« — dr. M®’ titti, Vermeljan, Ul. Garibaldi *• tel. 75-046.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes, 3. septembra, je v Gorici odprta cvetiičarna Renato Gorian, Ul. Garibaldi 9, tel, 26-28.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZ1ANA
gorica - ui oucs d Aosta ibo - iei zn4i> - gorica Prevzemamo prevoz vsakovrstnega ki.aga
KMEČKA BANKA
GORICA UL. MORELLi 14 - TEL 2206 Nudi Vam ugodne pogoje za trgovske posle in bančne storitve (vezane in proste hranilne vloge, tekoče račune, posojila, vnovče-vanje in esknmptiranje trgovskih menic, posle z inozemstvom menjava tu jih valut, plačevanje davkov telefona, luči M >
ŠE NEKAJ IZ STARIH ŠVEDSKIH IZROČIL
---»-■■■' -----------------------.
V Valpurgini noči veselo praznujejo
konec zime in teme ter prihod pomladi
V srednjem veku je Cerkev praznik prepovedala, ker so se ljudje pod vplivom vragovega zavajanja predajali grehu in nečistovanju - Sedaj plešejo, jedo do sitega ter zalivajo mastno hrano s pivom in jabolčnikom
Prejšnjo nedeljo sem na tej strani našega dnevnika opisal, kako na severu Švedske nekateri ljudje, posebno kmetje, ki živijo oddaljeni od mest ali trgov, še verujejo v zle in dobre duhove. Nato, kako ženske opravljajo razne obrede z novorojenčki. Danes pa bom našim bralcem povedal, kako slavijo severnjaki konec zime in prihod pomladi, kako se veselijo Švedi konca dolge, temne noči.
Ne samo na severu, kjer so zime hujše in daljše kot pri nas, temveč tudi na jugu imajo Švedi kar tri dni praznika ob koncu te dolge zime. Od 30. aprila do 2. maja so vsi prebivalci te severne dežele zelo veseli, kajti ti dnevi pomenijo zanje vstop v novo življenje, pomenijo prihod pomladi, pa čeprav je uradna pomlad zabeležena v vseh koledarjih 21. marca. V tem času je v teh krajih, posebno na severu, zima še zelo ostra, noči pa so zelo temne in dolge, saj se sonce sploh ne prikaže skoraj celih šest mesecev. Zato so Švedi in drugi narodi, ki živijo na severu, bolj izobraženi, poučeni, mirni, inteligentni, prijazni in polni vseh dobrih lastnosti (seveda nahajamo tudi pri njih nekatere ljudi, ki niso družabni in pošteni, a teh je zelo malo), ker imajo pozimi časa na pretek, da se učijo in berejo.
Ko sem že dvakrat bil na skrajnem severu Evrope kot na švedskem, Laponskem, Finskem in Norveškem, sem se seznanil z domačini, ki so me tudi povabili na svoj dom, v
mestu in na deželi. Vsa stanovanja so zelo pripravna in praktična. Vse družine imajo televizijo in lepo, bogato knjižnico : uradniki in delavci v mestih ter kmetje na deželi.
Na žalost sem bil v teh krajih vedno le poleti in sem tudi na severu opazoval in videl sonce, ki ni zatonilo. To se pravi, da poleti ti ljudje nimajo prave temne noči. Pozimi pa seveda nimajo pravega svetlega dneva.
Rad bi potoval v te kraje enkrat pozimi, da bi videl kako živijo v tem času ti ljudje, ampak za naše pojme so zime prehude, kajti večkrat pade termometer tudi do 30 in 40 stopinj pod ničlo.
Pa dovolj tega in preidimo k Valpurgini noči, kot ji pravijo Švedi. Po tako dolgih temnih nočeh, po tako dolgi zimi, ko je dom res le zavetišče proti mrazu, bi smeli u-pravičeno pričakovati, da postanejo ljudje živčni ali celo čudaški, vendar ni opaziti nič podobnega. Ko je konec te zimske «klavzure», je posebno na severu veliko veselje in praznovanje. Tri dni pitja piva, tri dni pojedin ter plesa in petja na prostem; od jutra do večera. Prva noč, in sicer 30. aprila, je pravzaprav tako imenovana Valpurgina noč. V tej noči se življenje in pomlad borita proti smrti in zimi in seveda zmagata pomlad in življenje.
V srednjem veku se je ta praznik izrodil v tipično pogansko in praznoverno slavje. Zato ga je Cerkev prekinila. V tistih časih so govorili, da
Ognjišče švedske kmetije, razstavljeno v muzeju Skansen v Stockholmu
pride to noč na zemljo sam satan in kliče svoje pripadnike, da zapeljujejo vse ljudi h grehu.
Dandanes so ti prazniki zgubili značaj nečistosti, skušnjave in greha ter jih praznujejo z velikim veseljem, posebno otroci. Zvečer pripravijo po vseh gričih kresove, kot pri nas na prednoč sv. Ivana. Nato se po vseh vaseh začnejo procesije z baklami, ki jih nosijo vsi mladinci. Okna in vrata hiš so razsvetljena in okrašena z zastavami in cvetjem. Na glavnem trgu je ples, ki traja vso noč. Vsi mladi in stari se vrtijo ob zvokih orkestra ali godbe na pihala. Seveda je poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo, in vse to kar na prostem. Tu pečejo posebne ječmenove pogače, ki so kot že od nekdaj simbol sreče, rodovitnosti in bogastva. Prav tako pečejo svinjske klobase in jih bogato zalivajo s pivom in jabolčnikom. Seveda traja praznik vso noč ter se nekateri šele proti jutru odpravijo proti domu počivat. Tako slavijo te praznike na severu Švedske, Na jugu pa recitirajo mladinci okoli ognja poezije. Zmagovalci dobijo za nagrado darila in to, kar vsi mladi najbolj pričakujejo: poljube od najlepših vaških deklet. Tudi na jugu plešejo podnevi in ponoči. Ples je pod mlajem, ki je postavljen kot pri nas v Dolini in v Boljuncu na glavnem trgu. Poleg modernih plesov so še v navadi stare polke, valčki in drugi ljudski in folklorni plesi.
V	velikih mestih pa izročijo v tej noči dijakom, ki so opravili maturo, belo študentovsko kapo, okrašeno s cvetjem. Tudi tl dijaki kot mladinci po vaseh prepevajo in korakajo po ulicah z bokalom piva v roki.
V	Uppsali, na primer, kjer je naj starejša univerza na Švedskem, slavijo te praznike študentje na poseben način ter trajajo več kot tri dni kot v ostalih krajih Švedske. Študentje imajo tu svoje geslo, ki se glasi: ((Veselili se bomo, dokler ne bomo potopili vseh slabih in dobrih misli v jezeru piva«. 30. aprila ob 9. uri zvečer odidejo študentje na najvišji grič blizu mesta, kjer je zgrajen grad Gustava Vase. Predsednik študentov se na tem kraju obrne proti ljudstvu ter na ves glas zakriči: «Prišla je pomlad, veselimo se in radujmo se in pozabimo vse hude skrbi in nezadovoljstvo!« Vsi skupaj se vrnejo v mesto, kjer so vsi lokali odprti vso noč, ter se pije in je.
Na prvi dan maja se že navsezgodaj zberejo pred univerzo študentje, ki skupaj z delavci in ostalimi meščani ob petju ((Internacionale« korakajo po mestnih ulicah.
Ozračje Je zelo veselo in praznično, saj se ljudem v tej deželi zelo dobro godi.
Tako se na noč 2. maja konča z veseljem in zadovoljstvom praznik pomladi, praznik mladosti in življenja.
M. M.
Življenje zvezdnikov
Charles Aznavour je poslal popevkarju - pesniku Jaccjuesu Bre-lu, ki prvič nastopa v filmu «Tve-
ganje poklica* Andreja Cayatta, naslednjo brzojavko: »Sem zadovoljen, da si se lotil filma, tako bom končno ostal prvi popevkar Francije.*
• * *
Primo Zeglio in Paola Barbara sta se vrnila v Italijo iz Španije, kjer sta nastopala v več filmih. Te dni bo začel Zeglio s snemanjem filma (kriminalke) »Nogavi-ca za vrat Fennie Hand*. Paola Barbara pa bo nastopila na televiziji.
* * *
Susan Hayward se ni hotela srečati z Judy Garland, ker ji je ta odjedla glavno vlogo v filmu Richarda Zanucka «Dolina lutk*.
Zdi se, da je film, povzet po nekem romanu Jacqueline Susann, neke vrste življenjepis Garlando-ve, ki so jo odpustili ob začetku njegovega snemanja ter je tako zgubila 60 milijonov lir.
ženska pri kolovratu v etnografskem muzeju Skansen v Stockholmu
TRAGIČNA USODA PESNIKA <BOŽANSKE KOMEDIJE*
Za življenja so ga preganjali po smrti pa skrivali njegove ostanke
Končno so zgolj slučajno zopet izsledili Dantejeve kosti 28. maja 1865. leta
Zadnjih dvajset let svojega življenja je Dante Alighieri preživel v pregnanstvu in se potikal po raznih mestih, dokler ga ni v noči med 13. in 14. septembrom 1321 doletela smrt v Ravenni; smrt, ki naj bi mu prinesla tisti zasluženi počitek, ki si ga je toliko želel; toda bila je to samo iluzija, kajti kot njegovo življenje so bili tudi njegovi posmrtni ostanki obsojeni na mučno nemirnost.
11. avgusta 1321 je beneška republika napovedala vojno Ravenni, kjer se je Dante končno ustavil po dolgih blodnjah, kajti rodne Firence so ga neusmiljeno izgnale in v odsotnosti obsodile na smrt na grmadi ter mu zaplenile premoženje, ki so ga meščani takoj oropali in uničili. V Ravenni ga je vzel pod svoje varstvo sam mestni gospod Guido Novello da Polenta in tam sta se mu pridružila tudi sinova Jacopo in Pie-tro, kot poroča Boccaccio. Ko so se Benetkam pridružile še Forli, Rimini in Cesena, je bila Raven-na prisiljena poslati mirovno odposlanstvo k beneškemu dožu, da bi doseglo mirovna pogajanja. V tem odposlanstvu je bil tudi Dante. Na povratku domov ga je napadla malarija, kateri je tudi pod-
A
R
G
0 N A V T
1
REKA DE PO-STAIA OŽDA IN GRIČI. KI SO OBROBILI BREG SO SE VIŠAU

-;sSMTisii
ŠAV NI BILA VEČ LENA REKA.VE^IA
legel. Mesto mu je izkazalo izredne zadnje časti. Guido da Polenta ga je ovenčal z lovorovim vencem in pokopali so ga v cerkvi svetega Frančiška, kot je bila njegova želja. Na njegov grob so vklesali epigraf, ki ga je označeval kot Theologus Dantes, kar naj bi pomenilo isto kot profesor v današnjem pomenu besede, kajti teologija je bila takrat veda, ki je vsebovala vse možne znanosti.
V šestnajstem stoletju so se Florentinci skesali svojega ravnanja z velikim pesnikom in uradno zahtevali, da jim Ravenna vrne njegove posmrtne ostanke. Zahtevo je podprl sam papež Leon X., ki je bil po rojstvu Florentinec, sin Lorenza il Magnifico. Menihi niso mogli nasprotovati papeževemu vztrajanju in so se vdali. Toda ko so odprli grob, da bi izročili posmrtne ostanke, so v njem našli prazno žaro.
Florentinci so se morali tako odpovedati svojim željam in žaro, ki je vsebovala Dantejeve posmrtne ostanke, so še naprej častili v Ravenni zaradi spomina, ki je bil z njo povezan. Leta 1780 so prenesli žaro v mali tempelj, ki so ga nalašč za to zgradili in kjer je še dandanes, skupaj z marmornatim reliefom pesnikove podobe, ki ga je leta 1480 izklesal Pietro Lombardo.
Toda 28. maja 1865 so povsem slučajno zopet izsledili Dantejeve posmrtne ostanke. Zidarji, ki so opravljali restavriranje kapelice družine Braccioforte, ki je levo od frančiškanske cerkve, kjer je bil Dantejev grob, so med rušenjem zidu našli v njem zaboj z napisom: «Dantis ossa a me fra Antonio Santi hic posita anno 1677, die 18 oetobris* (Dantejeve kosti, ki sem jih osebno sem postavil, pater Antonio Santi, 18. oktobra 1677). V zaboju je bila še druga manjša škatla, na kateri je pisalo: «Dantis ossa denuper re-visa 3 junii 1677» (Dantejeve kosti, ki so bile prepoznane 3. junija 1677).
To «detektivko» si lahko preprosto razlagamo: ko je Leon X. vztrajno zahteval, naj menihi izročijo Florentincem Dantejeve ostanke, so slednji, da bi ohranili ostanke, odprli grob in skrili kosti na varnem prostoru. To skrivnost so si patri zaupali drug drugemu po ustnem izročilu, dokler ni Antonio Santi kosti v sedemnajstem stoletju zadnjič pregledal. Skrivnost je šla počasi v pozabo in na posmrtne ostanke bi prav gotovo pozabili, ko ne
S Anthony Franciosa je dejal, da ne bo nikoli pozabil slavne igralke Marilyn Monroe, kajti nihče, ki je vsaj enkrat plesal z njo, je ne bo mogel pozabiti. Franciosa je pripomnil: «Ko je stopila v kakšno plesno dvorano, je ni bilo treba niti videti, človek jo je že čutil, saj se je zdelo, kot da širi od sebe magnetični fluid.
bi bilo prišlo do teg . slučajnega odkritja.
Zdravniki in izvedenci tedanje dobe so ostanke pregledali in njihovi izvidi so potrdili, da je pripadalo najdeno okostje človeku, ki je imel ob smrti pesnikovo starost in je imelo enake somatske značilnosti, kot nam jih je ohranilo izročilo o Danteju. Po pregledu kosti so jih zopet zložili v okostnjak, slednjega pa zaprli v stekleno žaro in jo izpostavili javnosti na ogled 24. junija 1865.
Ponovno so okostje pregledali leta 1921 ob priliki šeste stoletnice pesnikove smrti. Tokrat so tudi okostje temeljito očistili, kajti med kostmi so bile tudi take, ki niso spadale med Dantejeve ostanke, celo nekatere psičje koščice. Med drugo svetovno vojno so jih prenesli na varen kraj, dandanes pa so zopet v Ravenni, kjer se množice poklanjajo posmrtnim ostankom in spominu velikega pesnika.
— Im
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiit
KRIŽANKA
1	2	3	5	5	6	r	U	7	5	9	io	11	12
1}						iS	Vi						
15											m	ir	
13				f!	19					S!			
2i~			S!	22					S	25			
2T~		»■- ■ i	25						28				
		□	27				§5	23.					
2')	JO	31				Sl	32				i		
T~					S	35					35	36	37
jF				Sl	39					S	58		
F"				52						53			
F"			r					m	56 "				
5~		5*3					*	99					
30~			— -■		I	n	53						
VODORAVNO: 1. francoski pisatelj in dramatik (Marcel, 1862-1941), 7. ime indijskega politika Menona, 13. ostanek, 14. lahkoatletska disciplina, 15. vrsta metle, 16. krilo poslopja, 17. ozek konec polotoka, 18. smokva, 19. drobno prodajno blago, 20. tip Citroenovega avtomobila, 21. junakinja romana Mire Mihelič «April», 22. največji nemški jeklarski koncern, 23. črni ptič, 24. avtorjev delež od izvajanega dela, 26. starodaven sarmatski narod med Kavkazom, Donom in Volgo, 27. brus za koso, 28. razvojna stopnja, stanje, 29. mehka kovina, 32. proizvod čebel, med, 33. pojav na nebu, 34. inačica, različica, drugačna oblika, 38. delovna vnema, 39. del vijaka, 40. grški bog vetrov, 41. kazalni zaimek, 42. grška in rimska vrhnja halja, 43. težke sanje, 44. začetnici slovenskega pisatelja (»Visoška kronika*), 45. slovensko pristanišče, 48. smrt, pogibel, 47. električna merska enota, 49. gorovje v Franciji, 50) v keltski legendi otok, kamor je bil pregnan kralj Artur, 51. ime dveh dvorcev v Versaillesu pri Parizu, kjer je bilo podpisanih več mednarodnih pogodb.
NAVPIČNO: 1. dobiček, 2. garaža za tramvaje, 3. po modi oblečen moški, 4. luksuzna hiša, 5. organ vida, 6. avtomobilska oznaka Splita, 7. orodje za kopanje,
8. del telesa, 9. jadranski otok,
10.	kratica za «šahovski klub*,
11.	drugo ime za Vikinge, 12. radioaktivna kemična prvina, 14. neumnica, 16. velika množica, 19. slovenski protestantski pisatelj (Sebastijan), 20. mesto v Romuniji, 22. v naravi najbolj razširjena kemična prvina, 23. ministrski kabinet, 25. španski šahovski velemojster, 26. del rimske hiše, 28. aparat, motor, 29. nauk o spoznanju, 30. latinsko ime za šesti sklon, 31. pritisk, 32. del umetniškega imena slovenskega skladatelja Friderika Širce, 34. najvišja igra pri taroku, 35. mlajši oddelek terciara, 36. mesto v severni Italiji, 37. aminopropionska kislina, 39. mesto v Mongoliji, južno od Ulan Batora, 42. alkoholna pijača, 43. zadnja noša, 45. zemeljski tečaj, 46. predlog, 48. romanski spolnik, 49. sto kvadratnih metrov.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. brajda, 7. kamion, 13. robavs, 14. kasarna, 15. ataka, 16. panel, 17. ei, 18. kuna, 19. eozin, 20. liv, 21. ano, 22. Asben, 23. Salk, 24. dd, S5. Olten, 26. metla, 27. Aalborg, 29. Dane, 30. lasi, 31. tiranka, 34. start, 36. trakt, 37. rt, 38. tuna, 39. arena, 40. cel, 41. era, 42. brana, 43. gama, 44. KN, 45. blisk, 46. teren, 47. livreja, 49. Marolt, 51. stelja,
Veljaven od 3. do 9. septembra 1967
^ OVEN (od 21. 3. do
p »v\ "40. 4.) Glede čustve-I	j nlh zadev boste pre-
jeli zelo zanimive V y novice. Vse se bo dobro izteklo in ni vzrokov za zaskrbljenost. Na delu boste imeli mnogo sreče, toda važno je predvsem, da izkoristite vsako ugodno priložnost. Z zdravjem boste zadovoljni. Bodite mirni in previdni.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) V ljubezenskih zadevah boste tako zadovoljni kot
^ .
/ niste bili še nikoli.
^ Ne družite se z osebami, ki so zelo zamerljive. Na delu ne smete oklevati, če hočete doseči dobre uspehe. Tudi kupčije bodo ugodne. Zdravje bo nekaj srednjega. Ne vidite povsod strahov.
DVOJČKA (od 21. 5.
do 20. 6.) Z nekoliko dobre volje boste lz-gladili nasprotja in ublažili jezo in zamero. Prejeli boste tudi neko pismo. Na delu vam bodo skušali metati polena pod noge. Toda vi boste premagali vse ovire. Povečala se vam bo energija. Bodite odločni.
RAK (od 21. 6. do
22. 7.) Ne bodite preveč nezaupni ter ne razumite narobe tega, kar vam bodo povedale osebe, ki vas imajo rade. Ljubosumnost ni na mestu, če vam ponudijo neko nalogo sprejmite jo, ker jo boste lahko zelo zadovoljivo opravili. Zaradi zdravja bodite zmerni pri Jedi in pijači.
LEV (od 23. 7. do
22. 8.) V čustvenih zadevah bosta živčnost in trudnost povzročila nesporazume, ki Jih bo težko odpraviti. Predvsem bodite popolnoma iskreni. Na delu boste morali biti zelo spretni, sicer ga boste nekaj polomili. Imeli boste motnje v črevih. Bodite mirni.
DEVICA (od 23. 8.1
do 22. 9.) V čustvenih zadevah bodite široko velikodušni, kajti od vas samih Je odvisno, ali bo prihodnost rožnata, čas je mirne-ren za sklepanje trdnih zvez. Na delu se izognite postranskim opravkom in pojdite naravnost k cilju. Dieta vam bo le koristila.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) V ljubezenskih zadevah boste težko našli besede, s katerimi bi osebi drugega spola
označili svoja resnična čustva. Na delu dobro presodite svoje sposobnosti in šele tedaj se odločite, kako boste ravnali. Zdravi boste kot riba. Bodite nepopustljivi.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. il.) zelo boste veseli in srečni, tako da se boste kar čudili, saj se vam kaj taksnega še
ni pripetilo. Kar se dela tiče, bo teden ugoden, čeprav se bo zdel na prvi pogled drugačen. Glede zdravja boste imeli neke manjše motnje. Bodite previdni.
STRELEC (od 22. 11.
do 20. 12.) Odločitev, ki jo boste sprejeli glede svojega čustvenega življenja, bo vsekakor najboljša, saj vam bo zagotovila traino srečo, šli boste na neko poslovno potovanje in dali vam bodo glede zaposlitve ali kupčij neke ugodne predloge. Boleli vas bodo zobje.
KOZOROG (od 21.
f v\ 12- do 20. 1.) če bo-I	J	ste pokazali več smi-
sla za humor ter V y imeli več zaupanja vase in v druge, boste odstranili vse težkoče in ovire v čustvenem življenju. Ns delu boste morali premagovat! svoj pesimizem. Bolela vas bo glava in imeli boste težko >re-bavo.
(D
VODNAR (od 21. 1
do 19. 2.) V ljubezen skem življenju b, prišlo do okleva.ij do spremenljive vo lje in do nezaupa nja. Z nekoliko diplomacije pi se bo lahko vse vrnilo v star tir. Na delu se boste trudili. d< boste ohranili svoj običajni fi tem. Za ozdravje je čas ugoden Bodite bolj odločni.
RIBI (od 20. 2. d,
20. 3.) V čustveni) zadevah vam ne tx primanjkovalo sred štev, da spravite od noše na tir, ki si gi najbolj želite. Na delu bosti uresničili svoj načrt in dosegi: pravo ravnovesje. Zdravje bc še kar ugodno. Pazite se preč hladnimi pijačami. Varčujte!
POSTOJNSKO
JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18.
Junij - september tudi ob 12.30
ŠKOCJANSKE
JAME
odprte vsak dan 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri
RESTAVRACIJA
Lipa
Šempeter pri Novi Gorici
Ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina.
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA
j
B
L
E
I
:::::::::

THeTTP7
D

d dtičginti iepAtam'.
'Vod MiCi
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
NUDIJO VSE HOTELSKE USLUGE Priznana domača in inozemska kuhinja Telefon št 21 in Si
Priporočamo tudi obisk hotela »PLANINSKI OREL» v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom
B
O
V
E
C
GOSTINSKO PODJETJE POSTOJNA - Telefon 15

V svojih obratih nudi vse gostinske usluge
KAVARNA RESTAVRACIJA JADRAN
in gostišča
LOVEC - Sovič, SNEŽNIK, RIBNIK, NANOS
HOTEL TRIGLAV
KOPER - Tel. 21-650
HOTEL, sodobno urejene sobe in terasa za sončenje. Moderno urejena restavracija z vrtom na morski obali, slaščičarna, kavama.
NOČNI BAR z mednarodnim artističnim programom, dnevno koncert in ples.
S TER K •
VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETI NA ŽARU
ŠTERK
Q
Hotel
LEV
LEV Ljubljana
VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji - Restavracije • Restavracijske terase - Dan-clng kavama - Zabavni in artistični program . plesna glasba - Aperitiv bar • Razgledna terasa - Terasa za sončenje . Banketne in konferenčne dvorane - čitalnica - Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor -Prlstajallšče za helikopter-Je - Boksi za pse • Hladilnica za divjačino.
Kadar obiščete Slovensko Primorje in Istro se poslužujte uslug, ki vam jih nudijo poslovalnice

KO M PAS
KOPER — IZOLA — PORTOROŽ - POREČ — ROVINJ — VRSAR — PULA — RABAC in na mednarodnih prehodih ŠKOFIJE In LAZARET pri Ankaranu
V poslovalnicah lahko najugodnejše menjate valuto, kupite bencinske bone, dobite vse turistične informacije, povsod pa vas bo zadovoljila velika izbira turističnih spominkov in raznih daril ter cigaret in alkoholnih pijač tuje proizvodnje.
KOMPAS VAS VABI V SVOJE POSLOVALNICE
ARETTA
ULTRA T H 1 N
med elegantnimi in preciznimi urami ie naicenei ša znamka
Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRAi
Trst Piazza S. Antonio Nuqvo N. 4-1. nadstropje
IM 1*1 IRT Prodala ‘,a veliko in drobno
Velika izt'ra zlatnine po tovarniških cenah! b' IDR 7 izreden popust — Garancija —
"^EMTRAl; RIVIERApororož
MODERNE SOBE, MEDNARODNA KUHINJA, »GRIL BAIU Z MEDNARODNIM PROGRAMOM ODPRT VSAKO NOČ
□
M
VELEBLAGOVNICA
hmhem
LJUBLJANA
OBISCITK 1NAJVKCJO VELEBLAGOVNICO V SLOVENIJI
TRGOVSKA HIŠA — «N A M A» V LJUBLJANI
NASPROTI HOTELA «SLON»-VAM NUDI:
V	pritličju: usnjene kovčke, potovalke, aktovke, torbe, neceserje, usnjene damske torbice, usnjene moške in ženske rokavice, usnjene denarnice, etuije, pasove.
V	II. nadstropju: moško usnjeno konfekcijo (Jopiči, suknjiči, pla šči, telovniki) — žensko usnjeno konfekcijo (kostimi, plašči, jopice, krila). — Specializirana poslovalnica za prodajo konfekcije »KONFEKCIJA ELITA* V ČOPOVI ULICI ŠTEV 7 LETOŠNJI MODELI - MODNI VZORCI, LEPE BARVE IZBIRA ZA VSAK OKUS - SAMOIZBIRA - V PRITLIČJU LASTNA MENJALNICA
/• popust pri nakupu za tuja plačilna sredstvaI
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program
In gostilna *Pri hrastu gostilna Zvezda
telefon 21 239
HOTEL S L 0 l\l LJUBLJANA
TITOVA UL. 10 TEL. 20641-43
irrnmm
HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
S l?¥ i'
4
HOTEL GALEB	Id. 21605
RESTAVRACIJA RIBA	-> 21182
RESTAVRACIJA TAVERNA — 21322 KAVARNA LOŽA	- 21189
BIFE-RESTAVRACIJA SEMEDELA
V HOTELU GALEB IN RESTAVRACIJI RIBA DNEVNO PLES
TURISTI • IZLETNIKI
a MARKET
OPATIJA
pri hotelu
PARIŠ
MARKET:
_•
PREHRAMBENA ROBA, MESNICA DELIKATESA VOCE-POVRCE PREDMETI ŠIROKE POTROŠNJE SOUVENIR.II MENJALNICA
PRI NAKUPU NEPREHRAMBENIH ARTIKLOV ZA DEVIZE WVi POPUSTA
PRODAJA KONSIGNACIJSKEGA BLAGA ZA DEVIZE
ODPRT: 6,00 — 20,00, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH 6,00 — 12,00
BIFE:
•	TOPLA JEDILA, PIJAČE, KAVA P-ESPRESSO
•	ODPRT: VSAK DAN VKLJUČNO NEDELJO IN PRAZNIK OD 6,00 DO 22,00
EXPORT — IMPORT
R E HRANA LJUBLJANA
VLJUDNO VAS VABIMO V
PARK HOTEL
na Bledu
NA NOVO REKONSTRUIRAN
Udobne sobe ■ kopalnicami, tuši in VVC z razgledom na Jezero. Daleč znana kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami — Prijetna restavracija s kmečko sobo — Kavarna s teraso ob jezera — Nočni lokali, aperitiv bar — PRIDITE NA PRIJETNE POČITNICE ALI NA VVEEK-END V NAS HOTELI
FRANKO
PAHOR
ZENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
TRST
UL. IMBRIANI, 9 DREV. MIRAMARE, i°7
HOTEL iifjKlll GtOCeCV
Otočec ob KrRi - Telefoni: 068 - 21-512, 21-321
llotel s 60 sobami. 122 ležišč, renomirana restavracija, ugodnosti za rekreacijo - ribolov in izleti - camping
NOVO GOSTIŠČE
»PR KRIŠKI GARDI»
Vipavski Križ
•’	. V/., ■
dobra domača kuhinja izbrane pijače - solidne cene prepričajte se!
VIA
C A R D U C C /
2. .
Dobav* za pleskarje, bar ve, lake, čopiče, vosek Itd. pri tvrdki D’ANGELI MARIO SUCC., Ul. Torrebian-ca 28
Zlate verižice, prstane, zapestne ure najboljših švicarskih znamk v urarni in zlatarni FANO dr. LEONE, Passo S. Ginvanni 1
Vse za vaš dom, železnine in darila v veliki izbiri v trgovini HISTRIA v Ul. Carduccl 7
8. ■
6. -
7.
n e z za
SANT'
/ANTONIO
J/D P
Ploscice za uode m oblaga nje notranjih in zunanjih sten. sanitarno opremo na splošno pri IMPRFJSA CO-STRUZIONI ) 011,1 di Di. no Cappelletti, Ul. Milano 33 g Otroške vozičke, posteljice in stojnice v veliki izbiri po zelo nizkih cenah pri MADALOSSO. Ul. Torre-bianca 26
Otroške igrače v največji -in izbiri v Trstu na drobne in na debelo po najugod-nejših cenah pri ORVISI.
Ul Ponchielli 3
‘torbice, Kovčke ter žen ske, moške in zložljive dežnike v trgovini ROSSI * Ul. Ponchielli 3
Pralne stroje, hladilnike-stroje za pranje posode i*1 štedilnike — vse po izvoznih cenah pri TECNOVI DEO. Ul. Valdirivo 26
Moška, zenska in športna « blačila. zavese, rjuhe, bla zine, pogrinjala za postelje itd. pri VETU IN A, Ul. SaD Lazzaro 15
JAMČIMO VAM SOLIDNO BLAGO. TMERNl CENI IN HITRO POSTREŽBO
JLJA ERENUURG

SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki te knjige « Ljudje, letu, življenje»)
MAKSIM MAKSIMOVIČ LITVINOV
Leto 1952. se je začelo zame s pogrebi. Zadnje dni starega leta je umrl M. M. Litvinov. Istega dne je kap pokosila njegovega dobrega prijatelja J. Z. Surica.
Maksima Maksimoviča sem videval v različnih mestih in v različnih okoliščinah, obiskoval sem ga v Moskvi, ko je bil ljudski komisar in živel v krilu prelepega poslopja v Spirido-novski, videval sem ga v Parizu, večerjal z njim v Ženevi, kjer je govoril na zasedanju Društva narodov, sestajal sem se z njim, ko je padel v nemilost, preživel sem večer pri njem tik pred njegovim odhodom iz Washingtona, nekajkrat sem se pogovarjal z njim v povojnih letih. Ne morem reči, da sem ga dobro poznal — bil je prej molčeč človek. Sedel je, poslušal, včasih se je smehljal, zdaj malce ironično, zdaj dobrodušno, sem ter tja je kaj navrgel, toda nikakor ni sodil med namr-ščene, molčeče ljudi, rad se je smejal. Imamo otožne optimiste, Litvinov je bil vesel človek, toda pogosto, še posebej pa pred koncem življenja, je bil poln mračnih misli.
Nekatere besede Maksima Maksimoviča sem si zapomnil, nekatere njegove lastnosti sem tudi odkril in povedal bom o njih. Bil je pomemben človek, o tem lahko sodimo tudi po tem, da je tudi v Stalinovem obdobju, ko je sleherna pobuda vzbujala sum, obstajal pojem ((diplomatska šola lit vino va».
Skoraj vse doplomate te «šole» sem poznal — nekatere bolje, drage slabše. Delali so v težkem obdobju, ko so zahodne države še računale, da bodo uničile mlado sovjetsko republiko: grožnje, policijski napadi na veleposlaništva, falsifikati — to so bili vsakodnevni pojavi. Bil sem priča, kako so naši diplomati prepričevali, kadar je bilo potrebno, kako so spretno povzročali razdor med sovražniki ali mirili pristaše mira, ki so omahovali, pridobivali poslovne ljudi in učenjake, velike industrijce in ugledne pisatelje. Njihovo delo je za navadne sovjetske ljudi ostajalo neznano, diplomate pa s svoje strani usoda ni preveč božala. Nekateri so umrli pred začetkom obdobja samovolje: Krasin, Dovgalevski, Kobecki, Divilkovski. Dragi so imeli tudi srečo — Kollontaj, Suric In Štejn so umrli v svojih posteljah, Vorovskega in Vojkova so ubili protisovjetski teroristi, Majski, Rubinin in Gnedin, ki so marsikaj pretrpeli, so se vrnili živi. Številni pa so tudi umrli. Antonov-Ovsejenko, Krestinski, Rozenberg, Gajkis, Marčenko, Arens, Giršfeld, Arosev in Členov so postali žrtve klevet in protizakonitosti (omenil sem samo tiste, ki sem jih prej videval.)
Ko razmišljam o usodi svojih prijateljev in znancev, v marsičem ne morem videti kakšne logike. Zakaj je pustil Stalin pri mira Pasternaka, ki se je samovoljno obnašal, uničil pa je Kolcova, ki je zavestno izvrševal vse, kar so mu naložili? Zakaj je likvidiral N. I. Vavilova, prizanesel pa P. L. Kapici? Zakaj ni potem, ko je ubil vse pomočnike Litvinova, dal ustreliti tudi nepokornega Maksima Maksimoviča? Vse to ostaja zame uganka. Pa tudi sam Litvinov je pričakoval drugačen razplet. Začenši z letom 1937. vse do svoje poslednje bolezni je postavljal na nočno omarico revolver — če bi pozvonili ponoči, bi ne čakal na razvoj dogodkov...
Maksim Maksimpvič je imel popolnoma miroljubno zunanjost: močan, dobrodušen, dober gostitelj. Pa tudi prosti čas je izrabljal za naivno razvedrilo — v tujini, kadar je imel dve ali tri ure na razpolago, je obiskoval kinematografe in gledal melodramske filme, «strašne stvari». Rad je tudi dobro
pojedel, prijetno ga je bilo gledati pri jedi — tako navdušeno je pomakal čebulo v smetano in z neverjetnim tekom je žvečil. Rad je prelistaval veliki atlas — zagotovo je ob teh priložnostih v mislih obiskoval daljne, neznane dežele. Rad je živel. Toda ta dobrodušni človek je znal tudi polemizirati in zahodni diplomati so bili z njim previdni. Nekateri njegovi govori v Društvu narodov so obleteli ves svet. Joliot mi je pripovedoval, da mu je govor Litvinova, v katerem je bil rekel, da se z banditi nihče ne more pogajati o tem, v katerem delu mesta lahko svobodno izvršujejo nasilja, pomagal razumeti ne samo nemoralnosti, temveč tudi neumnost zahodne politike in to nekaj let pred Miinchnom. Besede Litvinova «o nedeljivosti miru» pa sem slišal po smrti Maksima Maksimoviča na različnih kongresih in konferencah.
Litvinov je z globokim spoštovanjem govoril o Leninu: ((Takšnega človeka, kakršen je bil on, ni bilo in ga ne bo.» Lenin je Maksima Maksimoviča poslal v Stockholm v zelo težavnem obdobju — 1919, leta, ob višku intervencije in mu govoril, da je nujno potrebno storiti poskus, da bi našli na Zahodu razborite ljudi, da bi upoštevali nesoglasja v zmagovitem taboru, negodovanje premaganih, delavsko gibanje, apetite možnih nosilcev koncesij, avtoriteto učenjakov in pisateljev. Litvinov je zelo dobro poznal Zahod, preživel je mnogo let v emigraciji in se oženil z Angležinjo. O Leninu je pravil: «To je bil človek, ki ni razumel samo zahtev ruskega kmeta, temveč tudi psihologijo Lloyda Georga in Wilsona...»
Litvinov je bil tri leta starejši od Stalina. Maksim Maksimovič je malo govoril o Stalinu, cenil je njegovo inteligenco in samo enkrat, ko je govoril o zunanji politiki, vzdihnil: «Sploh ne pozna Zahoda... Ce bi bili naši nasprotniki peščica šahov ali šejkov, bi jih premojstril...»
Litvinov ni bil niti malo popustljiv. J. Z. Suric mi Je pripovedoval o nekem dogodku, katerega priča je bil sam. Leta 1936. so Surica poklicali v Moskvo. Litvinov je na posvetovanju razložil svoje stališče; Stalin se je strinjal z njim,
pristopil k njemu, položil roko na rame Litvinova in rekej: «Vidite, midva se lahko sporazumeva.« Maksim Maksimovič )e odrinil Stalinovo roko s svoje rame: «Ne za dolgo...«
V stari beležnici sem našel besede Litvinova. «Tit je bl znan po svoji okrutnosti. Ko si je osvojil oblast, se je RimU8' nom zdel dobrodušen, prilizovalci so mu pravili «kras člove' škega rodu«. Istega leta je Vezuv uničil Pompeje in Herkul8-neum. Cisto mogoče je, da je ogenj izvrševal ukaze noveg8 imperatorja: v Pompejih je bilo mnogo vplivnih ljudi, Herku' laneum pa je bil slaven zavoljo filozofov in slikarjev. sem prebral zabeleženo, sem se spomnil, kako sem, ko $etn odhajal iz poslopja, v katerem je bil takrat muzej književnosti, videl Litvinova; pospremil sem ga. *iil je pomladni da°_ Maksim Maksimovič je govoril, da se Truman ne odlikuje P° veliki pameti, spominjal se je Roosevelta. Vprašal sem ?9, koga smatra za največjega politika in odgovoril je: «Seved8’ Stalina«. Kasneje je, ne vem iz kakšnih razlogov, začel priP^J vedovati o zgodovini starega Rima, ki jo je bif napisal angle^. avtor in smeje še povedal tiste stavke, ki sem si jih b zvečer zabeležil.
Na sestanku, na katerem so Litvinova žalili in izključili CK, je ogorčeno vprašal Stalina «To torej pomeni, da imate za sovražnika?« Ko je Stalin zapuščal dvorano, je vze pipo iz ust in odgovoril: «Ne smatramo.«
Litvinova niso aretirali, toda Stalin ga je ločil od del8' hotel ga je uničiti z izčrpavanjem. Toda takrat se mu to posrečilo. Po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo je ®.. iin poklical Litvinova, mu prijateljsko dal roko ter mu p°hudJ naj krene v Washington. Maksim Maksimovič se je h*1 v leta 1933. srečaval z novim predsednikom Združenih dr88 Rooseveltom in uredil obnovitev diplomatskih odnosov Ko se bil v Ameriki, so mi Rooseveltovi somišljeniki pripovedov8 • da je predsednik spoštoval Litvinova; pogosto ga je vaD da se je posvetoval z njim o tem ali onem vprašanju.
(Nadaljevanje sledi)
UREUNI9IVO: TRST - UL MONTECCH1 b, U, TELEFON 93-808 in 94-638 - PoStnl preda' 559 - iOUKU2NI( A GORICA: Ulica 34 Maggto l/l 1'elefon 33-82 - UPRAVA; TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA: mesečna 806 Ur -   
četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - 1 SFRJ: AD)T. )'S, Ljubljana, Stari trg 8/1, teli ;on 22-207, tekoči račun pri Narodni banki » Ljubljani - 501 3-270/1 (Mii tsi (mn oglasov; 'Za vsak mm v Strini enega stolpca: trgovski >.50, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur imser-i _ Oglasi	'
gortSke pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih ,pokrajin Italije pri cSocletš Pubblicttš I ta banan - Odgovorni urednik: STANISLAV ItKNKO - Izdaja ir tiska Založništvo tržaškega iskr. Prst	„