PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 56 (13.886)
Trst, sobota, 23. marca 1991
Neuradna agencijska vest še zaostrila polemike, ki so jih sprožile Cossigove izjave
Delna zamenjava v vladi ni umestna Kvirinal se ogreva za vladno krizo
Predsednik republike odklanja ustrahovanja in zagovarja »domoljubje« prostozidarjev Stranke večine so vse bolj zmedene zaradi nepričakovanega zapleta političnega položaja
RIM —1 Cossigov intervju, ki ga je predsinočnjim predvajala tretja tele-vezijska mreža RAI, je sprožil precej ostre reakcije, kot je bilo sicer pričakovati. Predsednik republike je zato včeraj odgovarjal na vprašanja novinarja TG 1, in je v bistvu potrdil svoje izjave o organizaciji Gladio in prostozidarski loži P2. »Ne bom se pustil ustrahovati,« je še pristavil.
Prve reakcije so prišle s strani republikanskega glasila, v katerem je uvodničar napisal, da je šlo »za precej odvečnih besed, v loži P2 pa ni bilo prav nič domoljubnega«. Cossigovo izvajanje pa je tajnik DSL Occhetto ocenil za »nesprejemljivo«. La Voce Repubblicana med drugim opozarja, da je senat soglasno sprejel ukrep o razpustitvi prostozidarske lože, poslanska zbornica pa ga je podprla z veliko večino glasov. »V vsaki državi obstajata določena kontinuiteta in politična doslednost, ki ju mora spoštovati tudi državni glavar,« še piše republikansko glasilo. Skoraj na isti valovni dolžini je reakcija tajnika DSL Occhetta. Na novinarski konferenci, ki jo je nepričakovano sklical včeraj
popoldne, je DSL ostro kontestirala Cossigove izjave, kajti »predsednik republike, ki namerno zanemarja in ignorira odloke parlamenta ali zakonske ukrepe, ne izpolnjuje vloge, ki po ustavnih določilih pripada najvišjemu predstavniku države«. Occhetto pojasnjuje, da ne gre samo za stališča njegove stranke, zato poziva vse demokratične sile in parlament, naj pojasnijo, do kolikšne mere nameravajo braniti predsednikove izjave in opozarja pred možnostjo kočljivega ustavnega presedensa. To seveda ne pomeni, da DSL zahteva odstop Cossige. V intervjuju za TG 1 Cossiga vztraja pri starih stališčih in zatrjuje, da ga »odločitve parlamentarne komisije izpred treh mandatov ne pogojujejo in da ga tudi ne bodo, vsaj dokler te odločitve ne bodo našle tudi ustreznega sodnega zaključka«.
Polemika se je neizogibno razširila tudi na politični položaj v državi in oplazila vprašanje preverjanja. Tiskovna agencija ADN Kronos je pozno popoldne objavila vest »iz zanesljivih virov«, da na Kvirinalu z dokajšnjo naklonjenostjo gledajo prej na vladno
krizo kot na prenovo vlade. Vest seveda ni bila tako neposredna, vendar je bila kljub zapletenosti besedila zelo jasna: predsednik republike ni postal tarča polemik in napadov zaradi njegovih zadnjih izjav, pač pa zaradi dejstva, da je v tem trenutku bolj naklonjen pravi vladni krizi z odstopom predsednika vlade kot pa priložnostnim zamenjavam v vladnem vrhu. Vest je seveda brž dolila vročega olja na plamen in je postala osrednja tema pogovor tako v poslanski zbornici kot v senatu. »Kriminalka« pa je toliko bolj napeta, ker je medtem Andreotti
že odpotoval v Pariz in bržčas ne ve, kaj se v Rimu dogaja. Ferlani in Ca-riglia, ki sta se z njim pogovarjala v okviru predhodnih posvetovanj glede političnega preverjanja, sta se včeraj izognila nadležnim vprašanjem z nepreklicnim »no comment«. Craxi pa je iz Palerma ponovno potrdil, da je PSI prej za vladno krizo kot za alternativno krpanje vlade, kakor koli že pa bo treba zadnje leto zakonodajne dobe izkoristiti na najboljši način.
Andreotti danes v OZN jutri pa pri Bushu
PARIZ — z' delovno večerjo pri francoskem predsedniku Frangoisu Mitterrandu je ministrski predsednik Giulio Andreotti zaključil svoj obisk v Parizu in bo danes prispel v New York, kjer ga bo že dopoldne sprejel generalni sekretar OZN Perez De Cu-ellar, jutri pozno popoldne pa bo Andreotti v VVashingtonu gost ameriškega predsednika Georgea Busha.
V francoski prestolnici se je Andreotti pogovarjal tudi s francoskim zunanjim ministrom, vsebina pogovorov pa je zadevala Zaliv in Evropo ter priprave na izredno zasedanje Evropskega sveta v prvi polovici aprila v Luksemburgu. Andreottijeva diplomatska misija, ki se bo v sredo nadaljevala v Evropi s srečanjem z nemškim kanclerjem Kohlom, po velikonočnih praznikih pa še z britanskim kolegom Majorjem, ima povsem določen cilj: OZN naj bi po uspehu v Zalivu postala v očeh vseh tisti organizem, ki je sposoben razreševati mednarodne krize. Zato naj bi mednarodna skupnost obvezala OZN, da si prizadeva tudi za rešitev arabsko-izraelskega spora in drugih kriznih žarišč v svetu.
G. R.
Craxi v Vatikanu
RIM — Tajnik PSI Bettino Craxi je včeraj v svojstvu predstavnika generalnega tajnika OZN v Vatikanu obiskal vatikanskega namestnika državnega tajnika msgr. Angela Sodana, da bi z njim razpravljal o libanonskem problemu. Srečanja, ki je trajalo slabo uro, sta se udeležila tudi senator Gennaro Acguaviva in vatikanski tajnik za odnose z državami Jean Marie Tauran. Po zaključku srečanja je Craxi dejal, da tako OZN kot katoliška Cerkev gledata z zaskrbljenostjo na libanonski problem, ki je še daleč od svoje rešitve. Vsekakor pa si je Craxi zaželel, da bi Libanon čim prej stopil na pot normalizacije.
Zaradi stavke jutri brez dnevnikov
RIM — Zaradi vsedržavne stavke novinarjev jutri v Italiji ne bo časopisov. Vsedržavni novinarski sindikat je današnjo stavko oklical po prekinitvi pogajanj z založniki za obnovo delovne pogodbe. Današnja stavka sodi v sklop sindikalnega boja novinarjev, ker so založniki v bistvu zavrnili vse glavne zahteve novinarjev za obnovo pogodbe.
V zvezi s pogostimi stavkami se je včeraj oglasil tudi podtajnik v ministrstvu za delo Ciocia, ki se je zavzel za čim hitrejšo odstranitev vseh ovir, ki preprečujejo nadaljevanje pogovorov med založniki in novinarji, kakor tudi pogajanja med založniki in tiskarskimi delavci. Podtajnik Ciocia je tudi izrazil pripravljenost ministrstva za delo, da v teh pogajanjih da svoj prispevek in pomaga premagati vsa nasprotja, ki preprečujejo pogajanja.
Po spoznanju dejstva, da je možna rešitev samo v pogovorih brez izsiljevanja in nasilja
Prihodnji teden začetek vrste pogovorov o bodoči državni ureditvi Jugoslavije
BOGO SAMSA * li
LJUBLJANA — »Popolnoma miren dan«, tako bi lahko ocenili petek, pa najbrž prerokovali tudi za soboto in nedeljo. Miren jugoslovanski politični dan pa je v zadnjem času pravi čudež, nekaj povsem novega, nepredvidenega in morda nedoživetega, prava novinarska vest, saj je običajno prišlo prav ob koncu tedna do zapletljajev, groženj, nasilja in tudi do prelivanja krvi.
Zato je ta ugotovitev zares lahko tema dneva z vsemi političnimi vsebinami, ki pa pomenijo pravcat preobrat, ali vsaj utemeljeno pričakovanje, pričetek razgovorov, ki ne bodo več izzvene-
li v prazno. Prvi tak razgovor šestih predsednikov republik, ki se bodo povsem sami sestali kot predstavniki suverenih držav, bo prihodnji četrtek, najbrž v Dubrovniku, morda v Splitu ali kje drugje na Jadranu. Gostitelj bo predsednik Franjo Tudjman, sledil bo razgovor v Srbiji, ko bo gostitelj Slobodan Miloševič, tretji pa bo v Sloveniji, ko bo gostitelj Milan Kučan; nato si bodo še naslednje tri tedne sledili gostitelji iz Črne gore in Makedonije, ciklus dogovarjanja pa se bo končal v Bosni in Hercegovini.
Dnevni red je na zasedanju predsedstva predlagal Tudjman. Vsebuje tri točke, ki pa so vseobsegajoče, od Kninske krajine in hajduštva, do nacionalnih odnosov, gospodarskih problemov in vseh drugih zapletenih in bolečih jugoslovanskih odnosov. Miloševič ni niti trenil in je brez pomišljanja privolil, da se o vsem tem govori.
Včerjašnja »Politika« je napoved razgovorov in politični dogovor objavila z navdušujočim naslovom čez vso stran, enako tudi vsa druga jugoslovanska sredstva informiranja. Kako je prišlo do tega preobrata?
Originalni predlog je slovenski in izhaja iz premise,, da je vsaka republika suverena, da so meje dokončne, da je možna rešitev samo v razgovoru brez izsiljevanja, groženj in seveda brez nasilja. Predlog je postal stvaren, ko je precej popustila srbska agresivna moč in je pričela usihati Miloševičeva karizma in ko so stvari dosegle tako nizko točko, da zares grozita brezupen razpad in beda.
Pomemben je delež tujine, ko je pravočasno opozarjala na nevarnost nasilja, na demokratičen razgovor, vendar je predolgo slepo vztrajala pri umetni unitarnosti in enotnosti države, kar je ob-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sohdarnost VZPI-ANPI z osebjem Primorskega dnevnika
Deželno in pokrajinska vodstva VZPI-ANPI Furlanije-Julijske krajine smo z zaprepadenostjo vzeli na znanje hudo krizo, ki je zajela Primorski dnevnik in Založništvo tržaškega tiska. Primorski dnevnik, ki je naslednik Partizanskega dnevnika, je edini slovenski dnevnik v Italiji in kot tak eden od temeljev narodne zavesti, obveščevalec in spodbujevalec slovenske narodnostne skupnosti ter bratstva med tu živečima narodoma. Njegovo poslanstvo ne sme prenehati. VZPI-ANPI izraža solidarnost z osebjem, ki zaradi krize tvega hude posledice, obenem pa tudi priznanje podjetju, ki je z velikim naporom 45 let omogočilo redno izhajanje časopisa.
Kot borci partizani, ki smo se borili za demokracijo, svobodo in enakopravnost narodov, pozivamo vse demokratične sile v Italiji in v Sloveniji, da se zavzamejo za usodo Primorskega dnevnika in naredijo vse, kar je v njihovi pristojnosti, da bi mu omogočili redno in neokrnjeno izhajanje. Naša organizacija pa si bo po svoji moči prizadevala, da bo Primorski dnevnik še živel.
Sindikalno sporočilo
novinarjev Primorskega dnevnika
Glavni in odgovorni urednik Primorskega dnevnika sta dejansko za-čvla vsestransko izvajati redukcijski Man časopisa, ki ga je svojčas napovedal upravni svet Založništva tržaš-Ve9a tiska. Novinarji nasprotujejo tej Mezizhodni redukciji, ki bi še dodat-rV‘ obubožala že itak zelo okrnjeni Vhevnik; ta pot pelje v njegovo po-s(°pno zaprtje. Od ponedeljka bo na-na osnovi napovedanih ukrepov dnevnik delalo 17 novinarjev in 2 di-Mktorja, pri čemer niso upoštevani Masti dnevi (delovni teden novinar-kot za večino drugih kategorij, yredvideva 5 delovnih dni, medtem j10 dnevnik izhaja šestkrat tedensko) dopusti, ki novinarjem pripadajo Po vsedržavni delovni pogodbi.
Sindikalni razgovori z glavnim in Zgovornim urednikom, ki so doslej Potekali v kolikor toliko pozitivnem
vzdušju, so zabeležili zastoj. Medtem ko smo doslej lahko govorili o pogajanjih in o dogovarjanju, moramo zdaj žal ugotoviti, da je vodstvo časopisa ubralo pot enosmernih odločitev, ki bodo v prvi vrsti prizadele in oškodovale bralce in zlasti naročnike Primorskega dnevnika.
Novinarji Primorskega dnevnika se pridružujemo današnji vsedržavni stavki, ki jo je oklical sindikat FNSI v znak protesta proti togemu zadržanju založnikov na pogajanjih za obnovo delovne pogodbe novinarjev. Z današnjo stavko pa želi naš kolektiv obenem znova opozoriti bralce in z njimi vso slovensko javnost na nevzdržni položaj, v katerem se je znašel Primorski dnevnik in ki postavlja v resno nevarnost njegov obstoj.
SINDIKALNA SKUPŠČINA NOVINARJEV PD
V zvezi z neodgovornimi natolcevanji o stanju v tiskarni
Pojasnilo tovarniškega sveta ZTT
Po trdi in dolgotrajni borbi za ohranitev našega edinega manjšinskega dnevnika in istočasno tudi zaposlitvene ravni uslužbencev ZTT z zaprepadenostjo ugotavljamo, da se med našimi ljudmi širijo nekatere vesti, ki imajo kot cilj to, da nas postavijo v slabo luč pred javnostjo. Ne razumemo kdo ima interes, da nam škoduje v tem tako delikatnem trenutku, in od kod črpajo te,vesti, ki nikakor ne odgovarjajo resnici.
Nismo mogli verjeti našim ušesom, ko smo slišali po zasebni radijski postaji trditev, da tiskarji na ZTT ne delajo več kot dve uri na dan in je seveda zaradi tega jasno, zakaj se podjetje nahaja v takem katastrofalnem stanju. To je groba laž!
Tiskarji vestno opravljajo svoje delo po urniku, ki jim ga predpisuje delov-
na pogodba, in kot ostali uslužbenci ZTT morajo žigosati kartonček o svoji prisotnosti. Te vesti bi se lahko nanašale kvečjemu na stanje v rotaciji pred nekaj leti, kjer so tiskali izključno Primorski dnevnik, in zaradi omejene naklade niso bili polno zaposleni ne po svoji krivdi, temveč ker jim Direkcija ni poskrbela za kritje delovnega urnika. Danes z uvedbo nove tehnologije so vsi oddelki polno zaposleni (čeprav organiki niso taki, kot bi morali biti, temveč so okrnjeni), ker se tiskarna ne omejuje samo na sestavo Primorskega dnevnika, temveč opravlja tudi komercialna dela, tiska knjige, grafično obdeluje periodični tisk in razna druga dela. Mi se prav gotovo ne otepamo dela in je tudi v našem interesu, da pride v podjetje čimveč poslov, ker
to zagotavlja obstoj našega delovnega mesta.
Kdor se sprašuje, zakaj danes stavkamo in Primorski-dnevnik ne izhaja, medtem ko je bil vedno prisoten med narodnoosvobodilno borbo, pomeni, da ni razumel smisla našega boja. Kot Primorski dnevnik izhaja iz Partizanskega dnevnika tudi mi se ne odrekamo svetlim idealom narodnoosvobodilnega boja, ki nam je zagotovil z velikimi človeškimi žrtvami možnost obstoja. In prav ta obstoj hočemo danes zagotoviti tudi bodočim generacijam. Kot je bil v tistih usodnih časih Partizanski dnevnik tesno povezan z usodo našega naroda tako je danes Primorski dnevnik neobhodno potreben za obstoj vse manjšine.
Redukcije osebja, ki jih predlaga
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
O predlogu proračuna se bo v pnhodnjih dneh razvnela razprava
LJUBLJANA — Gospodarska zbornica Slovenije ni zadovoljna s predlogom slovenskega proračuna in bremeni, ki jih mora nositi slovensko gospodarstvo. Včeraj so na tiskovni konferenci povedali, da bi predvideni proračun slovenske države in vsi drugi izdatki za družbene potrebe presegli 105 milijard dinarjev ali 56 odstotkov narodnega dohodka. To je absolutno preveč za že tako obremenjeno in obubožano gospodarstvo: breme je treba zmanjšati na skupaj 48 odstotkov narodnega dohodka. V Sloveniji je že kar 250 tisoč delavcev zaposlenih v podjetjih, ki delajo z izgubo, številna podjetja so nelikvidna, mnogim grozi stečaj.
Glede proračuna pa se strinjajo s pripombami, ki so bile izrečene v zboru združenega dela slovenske skupščine, kjer zahtevajo, da se državni proračun zniža s 70 na 65 milijard dinarjev, ker znižanje, ki ga je na pritisk parlamenta izvedla vlada, ni zadostno. Vse to seveda napoveduje ostro proračunsko razpravo in živahno bitko v slovenskem parlamentu.
Hkrati je povsem nepričakovano nastala in se pozneje za silo skrpala nova fronta med predsedstvom skupščine in slovenskimi časnikarji. Pred dnevi je kronistka »Dela« Majda Vukelič poročala s seje ustavne komisije, v komentarju pa je bila mnenja, da komisija dela prepočasi. Predsednik Bučar je zahteval, da se novinarki odvzame akreditiv, česar pa načelnica informativne službe skupščine Alenka Leskovic ni izpeljala, ker je bila mnenja, da ni bil kršen novinarski kodeks in ker kaj takega ni predvideno v skupščinskem pravilniku.
Nato je Bučar zahteval odstop načelnice službe, o čemer se je pričela razprava v kadrovski komisiji parlamenta. Sledilo je bučno razpravljanje v skupščini, ko je Bučar vztrajal pri svojem, razširil obtožbe in napovedal nov pravilnik o akreditivih.
Novinarji, ki delajo v skupščini, so se združili v poseben klub, katerega predsednik je poleg predsednika
časnikarskega sindikata in društva včeraj ostro protestiral pri predsedniku skupščine Bučarju: zahtevali so, da se ta povsem nezakoniti in nedemokratični člen črta. Prišlo je do nekakega dogovora o razdelitvi »oblasti« in do priznavanja normalnega stanja, ki velja po vseh državah, razen v nekdanji Sovjetski zvezi, da novinarje akreditira njihova redakcija in da so kazensko odgovorni za laži, obrekovanja ali kršitev zakona, kot so pač vsi državljani. Nihče pa ne more odločati, ali pišejo prav, če pišejo po volji oblasti, ker velja temeljna pravica svobode tiska. Ostalo je odprto vprašanje skupščinskega pravilnika in informativne službe.
Vse skupaj je za demokratično Slovenijo še toliko bolj neprijetno, ker se dogaja v trenutku, ko prihaja do poskusov discipliniranja in podreditve tiska po vseh jugoslovanskih republikah. Predvsem pa je v Beogradu prišlo do pravega ljudskega odpora proti režimskemu tisku in drugim sredstvom množičnega obveščanja, s katerimi še vedno monopolno razpolagata srbska partija in njen predsednik Miloševič. Kaj podobnega je bilo doslej za Slovenijo povsem tuje, saj je njena demokratična pomlad zrasla prav iz vedno večje odprtosti slovenskega tiska, tudi osrednjih dnevnikov, televizije in radija, kar je odražalo spodbudne novosti takratne slovenske politike. Absurdno bi bilo, če bi se ta proces sedaj ustavil ali prekinil, kar pa seveda ni povezano z urejanjem nekaterih odnosov, častjo in ugledom parlamenta, notranjimi službami in podobnimi formalnimi zadevami.
Slovenski novinarji, zlasti oni, ki poročajo iz slovenske skupščine, so nedvomno profesionalci in njihova poročila ne samo strokovno korektna, temeč izražajo visoko strokovno, kulturno in vsestransko raven. Vendar bistvo ni v tem, temveč da ima novinar pravico do pomote, odloča pa samo njegova redakcija in predvsem pozorno in kritično čitajoče občinstvo, ki je končni sodnik novinarskega dela. BOGO SAMSA
Po odhodu in nepričakovanem povratku predsednika predsedstva
Dr. Jovič dobiva račune
Dr. Borisov Jovič, znova predsednik državnega predsedstva Jugoslavije, najbrž še slutil ni, kaj vse bo sprožil, ko je napovedal svoj odstop. Če bi danes dali na tehtnico vse dogodke, ki so se pripetili v preteklem tednu, bi lahko rekli, da je pospešil preurejanje Jugoslavije, čeprav seveda še ni mogoče reči, kakšna bo prihodnja državna ureditev jugoslovanskega prostora za dogovor o razumnih oblikah sožitja. Dokončno se zdi le eno: federacije ne bo več.
Politiki Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Makedonije so spretno izkoristili ravnanje dr. Borisova Joviča in ugotovili, da se s Predsedstvom SFRJ res ni več mogoče pogovarjati o prihodnji usodi zvezne države ter napovedali neposredna pogajanja pooblaščenih predstavnikov republik, za zdaj njihovih predsednikov. K temu je že nekaj časa težil zlasti slovenski predsednik Milan Kučan. Na teh sestankih bo, kot vse kaže, sodeloval tudi srbski predsednik Slobodan Miloševič, čeprav je vse doslej trdil, da se bo pogajal samo v zveznih organih. Zdi se, da bodo republike začele resna pogajanja na točki, ki zanima vse, se pravi, pri gospodarskem sodelovanju. Skupni trg je potreben vsem republikam, saj je v sedemdesetih letih obstoja države nastalo toliko skupnih interesov, da bi bile bistveno prizadete vse po vrsti, če bi prekinile gospodarske tokove.
Vendar državno predsedstvo v tem času ne bo ostalo brez dela. Očitno bo moralo razčistiti nekatere velike račune z dr. Borisavom Jovičem. V svojih javnih nastopih po napovedanem odstopu je obtoževal člane svojega predsedstva, da razdirajo Jugoslavijo, predsednika zvezne vlade Anteja Markoviča pa je že kar obsodil, da s svojimi reformami prodaja Jugoslavijo za majhen denar zahodnim kapitalistom in njihovim državam. Ante Markovič mu je že odgovoril, in to odločno, toda račun še ni poravnan, še zlasti zato ne, ker je tudi po mnenju zahodnih diplomatov v Beogradu dr. Borisov Jovič povzročil veliko škodo Jugoslaviji. Med drugim je grozil svojim državljanom z uporabo vojske, kar seveda vnaša zmedo doma, pri tujini povzroča odpor, predvsem pa odvrača tuji kapital, ki ga močno potrebujejo prav vse republike, da bi preživele in vzpodbudile gospodarsko rast.
Umiritev kriznih razmer je v veliki meri odvisna od razpleta dogodkov v Srbiji. Po velikih demonstracijah v Beogradu in smrtnih žrtvah se še ne ve, kako se bodo zasukali temkajšnji odnosi. Spopadi med konservativnimi in liberalnimi silami, ki jih najbolj izrazito zastopajo študenti, so močno načeli položaj srbskih oblasti. Srbija ni več, kar je bila do izbruha demonstracij. Miloševičeva močna poslanska večina bo morala upoštevati opozicijo precej bolj kot doslej, čeprav drži osemdeset odstotkov poslanskih sedežev. Pri tem lahko prinese dodatne zaplete odnos do Kosova. Druge republike so več ali manj molčale, ko je srbska republika ukinjala kosovsko pa tudi vojvodinsko avtonomijo, češ da gre za notranjo stvar Srbije. Toda Srbija kot navadno nima občutka za mero. Tako je na
primer srbska skupščina, ki si je privzela vse pristojnosti kosovske skupščine, razrešila kosovskega predstavnika v zveznem predsedstvu ter ukinila kosovsko predsedstvo, vendar se pri tem ni zaustavila. Namesto dosedanjega zastopnika Kosova v Predsedstvu SFRJ je imenovala novega, upokojenega oficirja albanskega rodu, veščega tudi policijske stroke. To ne bo vzbudilo ostrih odzivov samo med kosovskimi Albanci. Po vsej verjetnosti se bodo temu uprli tudi tisti politiki po Jugoslaviji, ki so molče sprejemali ukinjanje kosovske avtonomije, saj se ne bodo mogli sprijazniti s tem, da bo imela Srbija v zveznem državnem predsedstvu kar tri glasove, srbskega, vojvodinskega in kosovskega.
Lahko bi se reklo, da je Srbija z napovedanim in preklicanim odstopom dr. Borisava Joviča zagrešila hudo napako tudi pri svojih odnosih z armado. Dr. Borisov Jovič je sicer pojasnjeval svoj odstop ravno s tem, da drugi člani predsedstva države nočejo razumeti, kako je potrebno uporabiti vojsko pri umirjanju države. Toda ko je srbski predsednik Slobodan Miloševič sporočil, da ne bo več spoštoval odločitev zveznega predsedstva, se je krepko zdrznila tudi vojska, vsaj njen umirjenejši del, ki očitno ni ravno majhen. Srbija se nenadoma ni več vedla kot »matična enota« Jugoslavije, temveč je za nekaj dni praktično izstopila iz državne ureditve. Torej ni več zanesljiva.
V ta prostor je nemudoma vskočil predsednik zvezne vlade Ante Markovič in po dolgih pogajanjih z obrambnim ministrom vzpostavil z vojsko kar dobre odnose. Tako vsaj trdijo sorazmerno zanesljivi viri, je pa tudi logično, saj je nenadoma Ante Markovič v jugoslovanski zmedi ostal ena redkih stabilnih političnih figur, na katero se ta trenutek lahko opre armada. V nasprotnem primeru bi tako rekoč obvisela v praznem prostoru. To pa seveda praktično pomeni, da se bo morala opreti tudi na podpredsednika državnega predsedstva Stjepana Mesiča, čeprav se sliši paradoksalno, da bo konfederalno usmerjeni bodoči predsednik Jugoslavije poveljeval federalno naravnani armadi. Toda tako se pač razpleta kriza in vojska bo prej ali slej iskala izhod tam, kjer ga lahko najde brez prelivanja krvi, na večinski strani. No, Slovenije najbrž tudi tam ne bo več, saj je v veliki meri izstopila tudi že iz konfederalne družbe, čeprav se ne odreka sodelovanju z drugimi republikami in tudi ustreznim oblikam povezovanja.
Armada se o vsem tem nikakor še ni dokončno izrekla. Njen glavni štab sicer mimo državnega predsedstva kot vrhovnega poveljnika zagotavlja, da se vojska ne bo vmešavala v politiko, kar je mogoče razumeti tudi kot napoved, da se bo prilagodila dogovoru republik. Vendar obenem napoveduje, da bo posegla v sleheren spopad na jugoslovanskem ozemlju, tudi v takšne, ki bi jih morala preprečiti policija. To pa pomeni, da se še vedno postavlja nad politiko.
BOŽO KOVAČ
Iračanom grozi lakota OZN za preklic sankcij
Slovenski protest italijanskemu konzulu v Kopru
LJUBLJANA — Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je včeraj dopoldne povabil na razgovor generalnega konzula Republike Italije v Kopru Maurizia Lo Reja.
Ob tej priložnosti ga je seznanil s kršitvijo nedotakljivosti jugoslovanskih teritorialnih voda ter mu posredoval podatke o nedovoljenem ribolovu italijanskih ribiških ladij na jugoslovanski strani Tržaškega zaliva.
Italijanskemu generalnemu konzulu je vročil tudi noto in ga prosil, naj z zadevo seznani pristojne italijanske organe tako, da ne bi več prihajalo do kršitev nedotakljivosti jugoslovanskih teritorialnih voda.
NEW YORK — Upor v Iraku po trditvah opozicije zdaj poteka že po celi državi in naj bi se vse bolj bližal tudi iraški prestolnici. Vest o tem je posredoval eden od voditeljev iraške opozicije ajatola Mohamad Taki Mudaresi, ki vodi_ laburistično islamsko organizacijo. Šiitski voditelj je tudi ponovno obtožil vojsko Sadama Huseina, da uporablja napalm in fosforne bombe.
Na sedežu OZN v New Yorku pa je precej pozornosti vzbudilo posebno poročilo strokovnjakov OZN, ki govori, da v Iraku vladajo skoraj »apokaliptične razmere«. Vojno uničenje naj bi bilo popolno, civilnemu prebivalstvu pa naj bi grozili pomanjkanje, lakota in epidemije. Komisija OZN je bila v
Iraku od 10. do 17. marca, od OZN pa je zahtevala, da prekliče vsaj nekatere sankcije proti Iraku. To naj bi zadevalo predvsem nujno pomoč v hrani, tekočih gorivih in drugih najnujnejših sredstvih.
Varnostni svet se je sestal pozno zvečer po srednjeevropskem času, ZDA pa so medtem pripravile vrsto pogojev, ki naj bi jih Bagdad izpolnil za formalen preklic sovražnosti. Najostrejši ameriški pogoji zadevajo vojaška vprašanja in oboroževanje, v bistvu pa naj bi po mnenju ZDA ostale v veljavi vse sankcije z izjemo živilskih izdelkov. Predlog ameriške resolucije dejansko predvideva popolno uničenje iraškega vojaškega stroja pod nadzorom mednarodnih sil.
• Prihodnji teden začetek vrste pogovorov
NADALJEVANJE S 1. STRANI
jektivno pomenilo podporo prav srbskim dogmatičnim silam. Sedaj bo torej evropska dvanajsterica razpravljala o bistveno drugačnem konceptu in torej o formalnem priznanju notranjih jugoslovanskih meja med republikami, kar pa ponovno pomeni na liniji mirnega, demokratičnega procesa in suverenosti republik.
Seveda ostajajo odprta vprašanja. General Kadijevič sicer v neformalnih pogovorih priznava obstoj radikalne struje znotraj armade, toda zagotavlja, da obvlada položaj. Do armade zahteva korekten odnos, predvsem pa politično jasnost. Dogovoriti se je treba, kdo bo ostal in pod kakšnimi pogoji, koga ne bo več, kdo se bo ločil in pod kakšnimi pogoji. Toda dogovor ni stvar vojske.
Vse to je povezano s slovenskimi stališči. Preveč je že bilo načelnih izjav, deklaracij o odcepitvi in slovenski samostojnosti. Zelo malo pa je bilo v resnici narejenega. Prav v tem tiči problem. Pričeli so se šesttedenski pogovori, ki morajo prinesti zelo konkretne rešitve na vseh področjih.
To je problem konkretne razdružitve in seveda predvsem ekonomsko vprašanje, katero je treba rešiti.
Vse to pa še zdaleč ne pomeni, da so urejena, ali da se urejajo vsa jugoslovanska vprašanja. Odnosi so še vedno napeti in še zlasti v Srbiji nenehno vre. Srbska skupščina ta trenutek razpravlja o izred-
no restriktivnem zakonu o izrednem stanju, ki temelji na že tako restriktivni novi srbski ustavi. O tem že poteka ostra debata v srbskem parlamentu, ki se bo razplamtela prihodnje dni, ko je napovedana razprava o zadnjih demonstracijah in krivdah zanje. Za prihodnji teden je spet napovedan miting srbske opozicije, na Terazijah kulturniki zbirajo na deset-tisoče podpisov za odstop predsednika Miloševiča.
Zaskrbljujoče vesti prihajajo iz Sand-žaka, pokrajine, kjer žive večinoma Muslimani. Protestirajo zaradi uvedbe policijskega režima, ki naj bi bil tipična oblika državnega terorizma s strani srbske oblasti. Predsednik iniciativnega odbora združenja Sandžakovcev dr. Hasan Ham-zagič je zaradi tega na včerjašnji tiskovni konferenci poudaril, da bodo Muslimani zahtevali politično avtonomijo, do katere so še bolj upravičeni kot Kosovo in Vojvodina. Napovedal je sklicanje ustanovne skupščine, da bodo obsodili neupravičen teror nad Muslimani, s katerim skušajo srbske oblasti skozi stranska vrata uvesti vojaško diktaturo. Pri vsem tem pa se seveda sklicuje na povezavo z BiH in se zavzema za Jugoslavijo in nespremenljivost notranjih meja.
Včeraj popoldne se je pričelo zasedanje skupščine Črne gore; ob precejšnjem odporu bodo skušali umakniti odstop predstavnika v zveznem predsedstvu Nenada Bučina, ki je odstopil očitno po nalogu srbskega vodstva.
S Kosova poročajo, da so srbski šolniki prejeli januarsko plačo, ki so jo iznenači-li s srbskimi, torej so dobili povprečno 5.627 dinarjev. Albanski šolniki pa od 1. januarja ne dobe nič več, če niso privolili v srbski učni program, kar vse spominja Slovence v Italiji na podobne pritiske, spreminjanje in zapiranje slovenskih šol iz časov fašizma.
• Tovarniški svet ZTT
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Založništvo, ogrožajo sam obstoj časopisa, ker smo prepričani, da ne odgovarjajo realnim zahtevam za normalno pripravo Dnevnika. Že danes delamo v izredno težavnih razmerah, ker je organik skrčen na minimum.
Torej kot zaključek lahko zapišemo to, da je borba ostala enaka, samo orožje, s katerim razpolagamo, je različno.
Upamo, da so tisti, katerim so bile te besede namenjene, razumeli razloge našega boja. Namesto medsebojnih obtoževanj potrebujemo danes več razumevanja in solidarnosti vseh političnih, ekonomskih, kulturnih in drugih komponent naše manjšine, matice in tudi demokratičnih Italijanov, ker bomo samo vsi složni uspeli prebroditi to žalostno stran v zgodovini našega Dnevnika.
TOVARNIŠKI SVET ZTT
CaNTEX s. n. c. IMPORT - EXPORT
34133 TRST - Ul. Marconi 6 Tel. (040) 731858
Telex 460333	Telefax (040) 724011
INF001/*
BMFomMm a.rj.
TRST - UL. C ABOTO 16
RAZVIJANJE RAČUNALNIŠKIH . KAKOVOSTNIH
SISTEMOV ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA
9 osebni računalniki in periferična oprema
•	programska oprema
•	artikli za računalništvo in urade
•	uvoz izvoz
TELEFONI: (040) 381610 - 381616 FAX: (040) 381110
■ — -----------------------------
a grof prestiž;
IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA
TRST	GORICA
Tel. (040) 369228, 369064, 368988, 368714	Ulica Trieste 160
Ulica Geppa 9	Tel. (0481) 20982
Telex 460134 AGROF Telefax (040) 362896
Sejem Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
Trgovinska zbornica iz Trsta na ljubljanskem sejmu Alpe-Adria
Trst je mesto trgovine, industrije, znanosti in kongresov, toda tudi turistično mesto, ki ima utrjene tradicije gostoljub-
TRŽAŠKA PODJETJA NA SEJMU ALPE-ADRIA V LJUBLJANI (25. - 30. 3.1991) ADRIAIMPEX spa
Ul. Geppa 9 - 34132 TRST tel. (040) 369220 - telex 460231
CERERE srl
Ul. Torrebianca 43 - 34122 TRST tel. (040) 631920 - telex 460083 CIEX doti. M. Valastro sas Ul. Stuparich 19 - 34142 TRST tel. (040) 360626 - telex 460115 FRATELLI JANOUŠEK srl Drevored Miramare 87 - 34138 TRST tel'. (040) 422816 - telex 460437 MELINGO’ PAOLO spa Ul. Donota 1 - 34121 TRST tel. (040) 60765 - telex 460281 PETRUCCO PIETRO & C. sas Ul. O. Augusto 12 - 34123 TRST tel. (040) 305259 - telex 460450 SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Ul. Cicerone 8 - 34133 TRST tel. (040) 362949 - fax (040) 362692 Skupna razstava 26 podjetij TRŽAŠKA ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRT IN KMETIJSTVO Borzni trg 14 - 34121 TRST tel. (040) 67011 - tlx 460165 fax (040) 366256
nosti in kulture. To je sporočilo, s katerim se letos tržaška Trgovinska zbornica s svojim uradnim razstavnim prostorom predstavlja na običajnem konec marčevskem srečanju na sejmu Alpe-Adria, razstavi, ki je v pretežni meri namenjena turističnim, športnim in rekreacijskim temam.
Na vsak način je potrebno podčrtati veliko udeležbo - ki se je prav tako utrdila v dolgih letih - številnih podjetij iz glavnega mesta Julijske krajine, ki na svojih razstavnih prostorih, razporejenih po različnih paviljonih izkoriščajo priložnost ljubljanskega sejma za obnovo srečanj in za potrditev že utečenih odnosov sodelovanja in poslovnih vezi.
Za okvir tega operativnega sektorja pa je Trgovinska zbornica tokrat želela predstaviti tudi panoramo glavnih tu-ristično-kulturnih privlačnosti, ki jih bo Trst ponudil v prihodnjih mesecih in ki bodo gotovo pritegnile tudi goste iz Slovenije. Naj v prvi vrsti
omenimo Občinsko gledališče Giuseppe Verdi z njegovo bogato operno sezono in s prijetnim poletnim Festivalom operete, ki iz leta v leto žanje vse več odobravanja. Dodati gre še dramska gledališča z njihovo izjemno razčlenjeno paleto predstav.
Med posebnimi in specifično turističnimi prireditvami so letos v ospredju svetovno moto-navtično prvenstvo off-shore za I. in II. razred, ki bo pritegnilo privržence z vseh celin, in jadralne prireditve, med katerimi je tudi klasična »Barcola-na« oziroma XXII. Jesenski pokal, ki je predvidena za drugo nedeljo v oktobru. Glasba in folklora bosta v središču II. Festivala buesa in revije latinsko ameriških filmov, ki ju prireja neposredno tržaška Turistična in letoviščarska ustanova. Medtem pa bo v izjemnem sugestivnem okolju Miramar-skega parka še naprej živela legenda Maksimilijana Habsburškega v umetniški postavitvi »Luči in zvokov« in v različnih jezikih.
ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO,
OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO
TRST
Trst — Borzni trg 14 — tel. 040/67011 — Telex 460165 CDCTS — Fax 366256
Že 2000 let se na tržaškem krasu lomi različne vrst kakovostnega marmorja
IL C0NS0RZI0 MARNU DEL CARSO
KONZORCIJ KRAŠKIH MARMORJEV
s sedežem pri Trgovinski zbornici v Trstu (Borzni trg 14) Tel. (040) 6701239 — Telex 460165 CDCTS — Fax 366256
BLAGOVNI KEMIJSKI LABORATORIJ
Specializiran za analizo jestvin, alkoholnih pijač, vin, kave.
Takojšnje analize surovin in industrijski proizvodov.
Ul. S. Nicolo	' Tel. (040) 61817 - 68713
34121 TRST	Telex 460165 CDC/TS I
Telefax (040) 366256
Sedež: 34133 TRST — Ul. Lazzaretto Vecchio 2
Tel. (040) 31113 - Fax (040) 311303 — p. p. 901
Filiala: 34170 GORICA — Drev. XXIV. maja 1 Tel. (0481) 31659 - 32173 Telefax (0481) 81965 Telex 460857
IMPORT - EXPORT
TRST
Legalni sedež:
Ul. Rossetti 111 —Tel. (040) 394001/2 - 393955 Telex 460371 ALPTS I Telefax 394022
Filiala: Gorica - Ul. del Faiti 15 Tel.: (0481) 533000

C&iUaUped
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Filiale: MILAN - GORICA - FERNETIČI Sedež: TRST - Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 - Telex: 460140 CENTTS I - Telefax: 43903
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, aviopromet, pomorski in kontejnerski prevozi, suhozemski transport
VAŠ RAZVOJ Z NAMI
Že osemdeset let skrbimo za razvoj gospodarstva v deželi. Naši finančni svetovalci so Vam vedno na razpolago za katerikoli nasvet in temeljito pomoč. Pomagali Vam bodo izbrati najprimernejšo obliko finančne pomoči za razvoj Vaše gospodarske dejavnosti. Ponudili Vam bodo najugodnejša posojila in vse obstoječe finančne olajšave.
Če potrebujete njihov nasvet, ne odlašajte več. Oglasite se na Kmečki banki, goriški ljudski banki od leta 1909.
)) Banca Agricola corizia J Kmečka banka Gorica
<
o
ce
o
o
c/j
3:
<
V ponedeljek na pobudo sindikatov
Splošna stavka uslužbencev KZE
V pismu ministru za finance Formici
Predsednik konzorcija o nevzdržnem položaju na meji pri Fernetičih
Bogata glasbena ponudba gledališča Verdi
Tri operete čez poletje Jeseni trinajst koncertov
Sindikalne organizacije CGIL-CISL-UIL so za ponedeljek potrdile celodnevno stavko uslužbencev Krajevne zdravstvene ustanove, kar pomeni, da bo pojutrišnjem v tržaških bolnišnicah in javnih zdravstvenih ustanovah pravi black-out. Za potezo so se sindikati odločili zaradi togega zadržanja uprave KZE, ki ni imela nikakršnega posluha na njihove predloge, kako prebroditi hudo krizo, ki pesti celotno KZE, še posebno pa nekatere oddelke glavne in kati-narske bolnišnice.
Problem ni za Trst nov: zaradi izredno visokega števila ostarelih in pomanjkanja ustreznih teritorialnih ali alternativnih služb so medicinski oddelki prenatrpani, tako poklicnih kot pomožnih bolničarjev pa je vse manj. V tržaških javnih zdravstvenih strukturah manjka okrog 370 bolničarjev, tisti, ki so zaposleni, pa delajo v tako težkih razmerah {brez dopustov in medtedenskih prostih dni, z napornimi urniki in preobsegajočo odgovornostjo), da se raje zaposlijo v zasebnih ustanovah ali predčasno upokojijo. Da bi opozorilo na nevzdržno stanje, je vodstvo Zavoda za poklicne bolničarje pozvalo svojih več kot tisoč članov, naj z včerajšnjim dnem prenehajo opravljati vse naloge, ki ne sodijo striktno v njihovo delo. Teh ni malo, če upoštevamo, da poklicni bolničarji opravljajo zaradi pomanjkanja osebja naloge pomožnih bolničarjev in tudi zdravnikov (postiljanje, pobiranje pribora, sestavljanje kliničnih listov itd.).
Kako najti izhod iz krize? Vodstvo KZE je februarja predlagalo začasno ukinitev 291 bolnišničnih ležišč, pri čemer pa je po oceni sindikatov upoštevalo le politično moč odgovornih za posamezne oddelke in ne resničnih značilnosti raznih struktur, sploh pa bi ta ukrep, tako kot si ga je zamislilo zdravstveno vodstvo, še poslabšalo zdravstveno oskrbo, ne da bi bistveno vplivalo na kakovost bolničarskega dela. Sindikat CGIL je zato predlagal radikalno reorganizacijo bolnišnice, v kateri predvideva med drugim zaprtje vseh dvojnikov oddelkov, združenje nekaterih kirurških ter temeljit preustroj drugih. Ker KZE, kljub urgiranju, ni reagirala na protipredlog, bo v ponedeljek torej splošna stavka vseh njenih uslužbencev.
Položaj na obmejnem postajališču pri Fernetičih je v bistvu nespremenjen. Zaradi bele stavke carinikov je carinjenje tovornjakov skrajno upočasnjeno, kar povzroča velike zastoje in zmedo.
Dejansko se tovrstni protesti carinikov ponavljajo že več let in povzročajo veliko škodo špediterskim podjetjem in drugim dejavnikom, ki se ukvarjajo z uvozom in izvozom.
O kritičnem položaju postajališča na Fernetičih je opozoril ministra za finance Formico Pavel Colja, predsednik konzorcija, ki upravlja postajališče. V daljšem pismu opozarja ministra, da deluje postajališče več kot 15 let in da so ga zgradili z javnim denarjem; danes cenijo vrednost del približno 80 milijard lir. Denar je bil dobro vložen, saj se je blagovni promet na Fernetičih večal iz leta v leto in presegel najbolj optimistična pričakovanja. Odpiranje vzhodnih tržišč, od Madžarske do Sovjetske zveze, je krepko pripomoglo k večanju prometa. Colja opozarja ministra, da so zaradi tega sklenili okrepiti tudi cestno mrežo in da sedaj gradijo nove avtocestne priključke, ki naj olajšajo promet. Ob vsem tem je pred nami leto, ko bo Evropa postala enotno tržišče in tudi to bo imelo svoj velik vpliv na promet in gospodarske izmenjave.
Ob teh dejstvih, naglašuje Colja, pa se postajališče srečuje s cikličnimi krizami in paralizami, kar dokazuje tudi to, da nekateri odgovorni ne znajo pravilno ceniti vloge postajališča in primerno ukrepati. Tako se stavke carinikov ponavljajo in povzročajo na postajališču pravi kaos. Zdi se, da stavke ne računajo s škodo, ki jo povzročajo italijanskim avtoprevoznikom in drugim podjetjem. Colja nadalje ugotavlja, da postajališče ni bilo zgrajeno za to, da bi tam tovornjaki stali. Prav zato povzročajo zastoji velike težave šoferjem, ki morajo bivati v razmerah, ki so pogostokrat nevzdržne tudi iz higienskega vidika. Na meji stojijo šoferji iz najrazličnih evropskih in bližnjevzhodnih držav, ki so praktično prepuščeni samim sebi. Postajališče pa nikakor ni opremljeno za takšno situacijo, zato, piše Colja, je vodstvo postajališča prisiljeno opozoriti na nevzdržnost stanja, kar seveda ne pomeni, da s tem kakorkoli ocenjuje stavko carinikov.
Tri operete in vrsta spemljevalnih prireditev čez poletje in trinajst koncertov v okviru jesenske simfonične sezone, to je na kratko bogata ponudba tržaškega gledališča Verdi tržaškemu, deželnemu in zakaj ne tudi evropskemu glasbenemu občinstvu. Predstavili so jo včeraj v Mali dvorani gledališča Verdi umetniški vodja Raffaello de Banfield, ravnatelj gledališča Giorgio Vidusso in kritik Gianni Gori na dokaj slabo obiskani tiskovni konferenci.
V okviru mednarodnega operetnega festivala bodo na sporedu razmeroma malo izvajane a zato nič manj znane in privlačne operete, Straussova »Dunajska kri«, Suppejeva »Boccaccio« in Kalmanova »Cirkuška princesa«. Prva bo na sporedu od 14. do 25. junija, druga od 6. do 18. julija in tretja v dneh 26., 27. in 28. julija v uprizoritvi operetnega gledališča iz Budimpešte v nemški verziji. V glasbeni komediji »Dunajska kri«, ki jo bo (vedno z orkestrom Verdi) dirigiral specialist dunajske Volksoper Uwe Theimer, bodo nastopali med drugim Daniela Maz-zucato, Alessandra Ruffini in operna plesalka Franziska Cagliari v ženskih ter Elio Pandolfi, Francesco Piccoli in drugi v moških vlogah. Suppejevo opereto »Boccaccio«, ki v Trstu menda sploh še ni bila uprizorjena, bo dirigiral prav tako dunajski dirigent Alfred Eschvje, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Armando Ariostini, Simona Bertini, Antonella Bandelli, Cosetta Tosetti, Max Rene Cosotti in drugi. »Cirkuško princeso« (prvič v Trstu) bo
Okrogla miza o etnični problematiki
Slovenski raziskovalni inštitut prireja v sodelovanju s slovensko Akademijo znanosti in umetnosti predstavitev knjige "Narodne manjšine: zbornik referatov in razprav na znanstvenem srečanju 30. in 31. marca 1989". Predstavitev bo v tržaškem Kulturnem domu danes ob 10. uri. O knjigi bo spregovoril akademik dr. Anton Vratuša.
Predstavitvi knjige bo sledila okrogla miza na temo: "Sodobna etnična problematika: teorija in metodologija preučevanja." Uvodne misli bodo podali dr. Bogo Grafenauer, dr. Vladimir Klemenčič, dr. Miran Komac, dr. Franc Zadravec , prof. Darko Bratina, dr. Ivan Verč in dr. Hektor Jogan.
Uvodnim posegom bo sledila javna razprava, ki se bo nadaljevala tudi v popoldanskih urah. Urnik predvideva, da se bo dopoldanski del srečanja zaključil ob 13. uri, popoldanski pa se bo pričel ob 14. uri. Vsekakor gre za zanimivo pobudo, ki bo posegla v za nas bistvena vprašanja. Spregovorili pa bodo znani strokovnjaki z različnih področij.
Po dogovoru med prebivalci in Občino Dolina
Gozdna pot do Gročane kmalu preurejena v cesto
Po januarskem sestanku dolinskih občinskih upraviteljev s prebivalci Gročane in Peska je v teh dneh prišlo do prvega dejanskega dogovora za preureditev gozdne poti v javno prevozno cesto po nekdanji srenjski lastnini.
Na srečanju je župan Marino Pečenik, ob prisotnosti podžupana Dionisia Gherbassija in predstavnika občinskega tehničnega urada geom. Maria Cosme, prebivalcem iz Gročane in Peska predlagal uresničitev skupne pobude, ki bi z ureditvijo stranske ceste omogočila lažji dostop do vasi. Gre za ukrep, ki bi ponudil alternativno možnost predvsem med poletno turistično sezono, ko se na glavni prometni žili do mejnega prehoda na Pesku ustvarijo dolge vrste avtomobilov in domačinom onemogočijo dostop do vasi. Že na tedanjem sestanku so prisotni izrazili svojo pripravljenost, da izoblikujejo ožjo delovno skupino, zberejo dovoljenja pri lastnikih nekdanjih srenjskih zemljišč in v sodelovanju z občinskim tehničnim uradom določijo dokončen potek nove cestne povezave. Pot sicer že obstaja, gre namreč za kolovoz, ki je trenutno namenjen le kmetijskim potrebam in je s pravnega vidika zasebna last. Zaradi pripadnosti kraškemu področju je pot podrejena tudi neposrednemu gozdnemu nadzorstvu. Za preureditev je zato potrebna pismena pogodba med lastniki in Občino Dolina, na podlagi katere slednja lahko vključi sedanjo gozdno pot na seznam javnih cest in tako začne preureditvena dela. Pri tem pride v poštev tudi poseben denarni prispevek, ki ga je v ta namen odobrila Kraška gorska skupnost.
Načrt je sicer zaradi birokratskih formalnosti precej dolgoročen, tudi glede na pozitiven odziv krajevnih prebivalcev pa naj bi kmalu prišlo do uresničitve. Po predvidevanjih občinskih upraviteljev bo dostop do Gročane in Peska zelo verjetno urejen pred nastopom turistične sezone, (dam)
Zagotovilo dr. Priče tržaškim gospodarstvenikom
Tržaški avtonomni račun ni v nobeni nevarnosti
Italijansko-jugoslovanski sporazum o blagovni izmenjavi po avtonomnih računih je nedotakljiv tudi tedaj, ko nastopijo kakšne valutne težave ali pa restrikcije v sklopu splošne trgovinske menjave med državama. To načelo so ponovno potrdili na četrtkovem srečanju med predsednikom tržaške Trgovinske zbornice inž. Giorgiom Tombesi-jem in predsednikom beograjske Jugoslovanske izvozne i kreditne banke dr. Miodragom Pričo, ki sta se ga udeležila tudi član zborničnega odbora Giulio Petrucco in podpredsednik tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske mešane zbornice Stanislav Bole.
Najnovejši ukrepi na bančnem in valutnem področju, ki so jih sprejeli v Jugoslaviji za ublažitev, če že ne za odpravo neravnovesja v zunanji trgovinski izmenjavi, so povzročili namreč v tukajšnjih gospodarskih krogih precejšnjo zaskrbljenost spričo možnosti, da bi utegnili prizadeti tudi obmejno trgovino. Zbornični predsednik Tombesi je naglasil nujo po strogem spoštovanju bilateralnih sporazumov oziroma tudi obojestransko uzakonjenih not, ki sta si jih izmenjala maja 1984 ministra Capria in Bojanič, po katerih mora ostati veljavnost operacij prek tržaškega in goriškega avtonomnega računa neokrnjena. No, dr. Priča je zagotovil, da zadnji jugoslovanski ukrepi — katerih namen je pridobiti čimveč dragocene valute, ki je potrebna za uvoz nekaterih neobhodnih dobrin in za vzpostavitev pravšnjega ravnovesja v saldih avtonomnih računov — nikakor ne bodo prizadeli tržaških podjetnikov.
Tombesi in Priča se bosta vnovič sestala čez dva ali tri mesece, toda o dani problematiki bodo razpravljali tudi prihodnji teden v Ljubljani in sicer ob priliki mednarodnega velesejma Alpe-Adria.
dirigiral madžarski dirigent Laszlo Maklary, v glavnih vlogah pa bodo nastopili prvaki budimpeštanskega gledališča. Vsaka opereta bo izvedena sedemkrat.
Spremljevalne prireditve v okviru festivala bodo v manjših ambientih: v dvorani muzeja Revoltella video »Mil-ly v ogledalu«, v Kavarni San Marco »V salonu Lajosa Kozme«, v isti kavarni »Le cetre di Waltraud« in »Uršula Neugebauer«, v gledališču Cristal-lo »Elioterapia« z Eliom Pandolfijem, spet v kavarni San Marco »Beneške razglednice«, glasbeni akvarel s sopranistko Cosetto Tosetti in v dvorani Muzeja Revoltella recital sopranistke Shawba Farrel »A song in my heart«.
Jesenska simfonična koncertna sezona z orkestrom in zborom gledališča Verdi in solisti se bo začela 6. septembra in končala 21. decembra s krajšim -presledkom v novembru za prvo operno predstavo sezone »Italijanka v Alžiru«. Glavni poudarek sezone bo na Mozartu v počastitev 200-letnice njegove smrti in na Prokofjevu ob prvi stoletnici njegovega rojstva, seveda pa bodo na sporedih posameznih koncertov tudi drugi skladatelji. Kot je poudaril ravnatelj gledališča Verdi Vidusso, sezona glede na odzivnost tržaškega občinstva ni zasnovana prezahtevno, vendar pa kakovostno. Iz enakega razloga na sporedih praktično z izjemo Dallapic-cole ne bo sodobnih del. Vsak koncert na programu bo izveden dvakrat.
Za dirigentskim pultom se bodo zvrstili dirigenti Lil Jia (od jeseni novi stalni dirigent orkestra gledališča Verdi), Jiri Ahronovič, Carl Melles, Michael Luig, Gianandrea Gavazzeni in Zoltan Peško. V torek, 29., in v sredo, 30. oktobra, bo v okviru sezone gostoval simfonični orkester Zagrebške filharmonije z dirigentom Pavlom Despaljem in pianistom Vladimirom Krpanom. Na progama sta še klavirska recitala pianistov Rafaela Orozca in Sandra de Palme, prvi s sporedom Lisztovih, drugi pa Chopinovih skladb.
Pa še: predvideno gostovanje reške opere »Ivan Zajc« v okviru redne operne sezone z opero »Nikola Šubic Zrinjski«, kakor tudi nastop gledališča Verdi na Reki s Smareglievo opero »Flamski slikarji«, bosta odpadla zaradi finančnih in drugih razlogov. Gledališče bo poskrbelo za nadomestilo. (jk)
Messaggi Registrati tokrat o skrbstvu
Izšla je 9. številka revije »MessagtF Registrati«, ki jo izdaja zadruga Fra-telli Rosselli in ki je tokrat namenjena skrbstvu. Uvod in zaključek sta izpod peres deželnega odbornika za načrtovanje Gianfranca Carboneja in pokrajinskega tajnika PSI Alessandra Perel-lija, medtem ko se sodelavci revije 1°' tevajo pojava emarginacije, s posebnim ozirom na handikapirane in ostarele osebe, ki jim je v našeh1 demografsko starem mestu potrebno posvetiti še posebno pozornost.
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
VABILO
DELNIČARJEM
na redni občni zbor, ki bo v drugem sklicu
DANES, 23. MARCA 1991
v konferenčni dvorani Tržaške trgovinske zbornice v Trstu, Ul. S. Nicolo 5 ob 9. uri z naslednjim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega sveta;
2.	poročilo nadzornega odbora;
3.	predstavitev bilance poslovne dobe 1990 in zadevni sklepi.
V smislu člena 4 zakona št. 1745 z dne 29. decembra 1962 se smejo udeležiti občnega zbora s pravico do glasovanja tisti delničarji, ki so položili delnice pri sedežu družbe vsaj pet dni pred občnim zborom.
Upravni svet
Za ustanovitev foruma
državljanov Alpe-Jadrana
V	četrtek je bil na sedežu ZSKD v Trstu sestanek za ustanovitev Foruma občanov Pentagonale, za katerega sta glavna pobudnika vsedržavni vodstvi ARCI in ACLI. Govor je bil predvsem o dvodnevnem zasedanju, ki naj bi potekalo v Trstu predvidoma junija meseca.
V	Trstu so se med drugim sestali vsedržavni tajnik ARCI Benetollo, predsednik deželne organizacije ACLI Barbo, predsednik madžarskega mirovnega odbora Barabaš, koordinator madžarskih dežel v okviru Alpe-Jadrana Laszlo Varga, tajnik ZKO Slovenije Stopar in nekateri drugi predstavniki omenjenih organizacij.
Namen dvodnevnega srečanja, ki naj bi se ga udeležili predvsem predstavniki organizacij civilne družbe, je prav ustanovitev stalnega Foruma s sedežem v Trstu. V Evropi obstaja že nekaj podobnih teles, kot je na primer praški forum, letos pa bo zasedal tudi forum sredozemskih držav in sicer v Granadi. Teme srečanja bi bile: skupnost Alpe-
Jadran in procesi evropske integracije, delovanje civilne družbe in inštitucije, zgodovina dežel Alpe-Jadrana itd. Predvidena je tudi okrogla miza na temo nacionalizem, etnični konflikti in pravice ljudstev. Gre seveda za okvirne teme, ki jih bodo podrobneje še definirali.
Obvestili slovenskim šolnikom
1.	Šolsko skrbništvo je razpisalo natečaj po naslovih za vključitev v dodatno lestvico za osnovne šole. Prošnjo lahko vložijo kandidati, ki so opravili habilitacijo za poučevanje v izrednem roku in ki imajo 360 dni poučevanja pred vstopom v veljavo zakona št. 417/1989, tj. pred 17. januarjem 1990. Rok za prošnje zapade 4. aprila.
2.	Obveščamo neučno osebje, da lahko do 15. aprila vloži prošnjo za suplence na državnih šolah.
Podrobnejše informacije in potrebni obrazci za navedena obvestila so na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8/II, tel. 370301.
3
pismo uredništvu
Nov atentat na okolje
S tem pismom želimo seznaniti tržaško javnost s sraffl0^ no zlorabo okolja, ki se v teh dneh dogaja v eni 0“,s redkih zelenih con našega mesta. Nanašamo se na podrocj : ki leži na bivši železniški progi pri Sveti Mariji MagdaleJ;. Zgornji, med Ul. Patrizio (sedež zgradbe, ki gostuje stan,0 vanja uslužbencev železniške uprave) in Ul. Campanell®' se pravi do stavbe poklicnega zavoda Galvani (pod aej 202). Ta pramen neobdelane zemlje križa razsežen Preffl0 vrtov in drugih obdelanih povšin, katerih sadeže dobi , vsako jutro na občinskem trgu. Podčrtujem, da so ti Pn^icj ki zdravi in izredno visoke kvalitete, ki jo naši obdeloja^ dosežejo z več kot stoletnim sistemom obdelovanja. v®ejj del te cone obdajajo visoke murve, ki so, posebno v časih velikega onesnaženja zraku, tako dragocene. i,-tega, da je omenjeni pramen zemlje že dolgo časa uP°j ,e Ijen kot odlagališče raznega gradiva, (ne vemo, od k0 ra. prišlo dovoljenje za tako uporabo), je sedaj železniška UP -U va dala v najem še preostali del nekemu gospodu 5,6 9t0. Orlandiju, ki ga namerava uporabljati kot odlagališče a mobilskih razbitin in drugega starega železa. GospgO landi je, kot kaže, že poskrbel za »zboljšanje« zemljišč ^ svojevrsten način: veje dreves je na surov način oCltt "vll zato da je omogočil prehod bagerju in tako lahko pos ogrado.	rofl^
Če se dovoli, da se ta načrt izvede, bo kmalu vsaj.i,0v onesnažena zaradi odtekanja gorljivih olj, ogljikovon _-u in drugih strupenih snovi, kar pa pomeni streči po zor vseh meščanov, ne le prebivalcev tega okraja.	^
Gospod urednik, to pismo smo poslali tudi župan ^ drugim pristojnim ustanovam. Vendar se obračamo tuni ^ sredstva javnega obveščanja zato, da javnosti odkrijem če že ne zločinsko, vsekakor izredno nevarno zadev žali pravice vseh državljanov do zdravega okolja. _sD0-
Gotovi smo, da bi, s pomočjo pristojnih organov, g du Orlandiju uspelo dobiti primernejši sedež za svoj slovanje. Na ta način bi izkazal spoštovanje do P001’ bj-preživljajo z obdelovanjem zemlje in tudi do narave. , jaS. valci tega področja prosijo za takojšnje posredovanj ej ti in so začeli zbiranje podpisov z namenom, da bi prišlo na dan, kdo je dovolil to sramoto.
Gianni Zubalm
S celodnevne razprave o projektu, ki ga je izdelal Vsedržavni svet za ekonomijo in delo
Ovrednotenje vloge delovne skupnosti AJ v tesnejšem povezovanju evropskih držav
Danes v Palači Costami
Odprtje razstave slik o grozotah nemških lagerjev
Na osnovi konkretnih pobud prvenstveno gospodarskega značaja dati novega zanosa delovni skupnosti Alpe-Jadran v vidu tvornejšega povezovanja med evropskimi državami: to je bil glavni cilj celodnevnega posveta o »sodelovanju med družbenimi dejavniki v delovni skupnosti Alpe-Jadran«, ki ga je včeraj na tržaški Pomorski postaji organiziral Vsedržavni svet za ekonomijo in delo Cnel.
Izhodišče za precej pisano in večglasno razpravo, v kateri so sodelovali številni predstavniki političnih, podjetniških in sindikalnih krogov članic A J in držav Pentagonale (v razpravi je že npr. pristop dežel Čehoslovaške v AJ), je bil dokument, ki ga je septembra lani odobrila skupščina Cnela. V dokumentu Cnel ugotavlja, da je prišlo v letu 1989 do zgodovinskih sprememb na območju srednje in vzhodne Evrope, ob propadu komunističnih režimov pa so bile odpravljene tudi številne ovire, ki so ostro ločevale članice delovne skupnosti Alpe-Jadran, saj so do takrat pripadale povsem različnim sistemom. Med tem časom pa so se izoblikovale tudi druge oblike meddržavnega sodelovanja na srednjeevropskem območju, kot so npr. oblike sodelovanja v okviru Pentagonale, pripadnice AJ pa so se oborožile z dodatnimi zakonskimi pripomočki, preko katerih se lahko konkretno načrtuje sodelovanje; kot takšno pomembno sredstvo je bil naveden tudi zakon za obmejna območja.
Glede na takšne ugotovitve je komisija za mednarodne odnose pri Cne-
lu, ki je pripravila dokument, v njem podčrtala potrebo, da v začrtanem teritorialnem okviru (s pripombo, da se AJ namerava razširiti na del Čehoslovaške) delovna skupnost Alpe-Jadran zaigra samostojno vlogo, ki se nikakor ne bi smela omejevati na podpiranje pobud posameznih držav oziroma zamisli, do katerih prihaja v okviru članic Pentagonale.
Uveljavljanje vloge AJ pa pomeni -poudarja Čnel - da je za medobmejno sodelovanja bistveno meddeželno povezovanje na območju srednje Evrope. To je še toliko bolj pomembno v prehodni fazi, v kateri se vzhodnoevropske države iz prejšnjega, planskega
preusmerjajo v tržni gospodarski sistem. Prav v tem obdobju bi uveljavljanje sodelovanja »po vzorcu AJ« nedvomno privedlo do koristnih in pogumnih rešitev, ki bi jih lahko kasneje prenesli na meddržavno sodelovanje.
Med nalogami včerajšnjega tržaškega srečanja je bilo tudi preverjanje pripravljenosti, da se začne uresničevati takšno meddeželno sodelovanje, ki ga predlaga Cnel. Njegov obširen in konkreten projekt med drugim predvideva finančne vire: omenjena sta bila tako Sklad za razvoj držav Pentagonale z večinskim deležem Italije in Avstrije in pa regionalna finančna družba skupnosti Alpe-Jadran. Po-
udarjeno je bilo, da bo izoblikovanje finančnih teles terjalo določen čas, vendar pa da dajejo projektom Cnela konkretneješe oprijeme tudi možnosti, ki jih nudi zakon za obmejna območja.
Predvsem predstavniki sindikalnih organizacij delavcev so opozarjali na socialne vidike posledic uvajanja tržnega gospodarstva v državah propadlega realsocializma. Pri tem so opozorili na dva sklopa nujnih posegov: po eni strani na reagiranje na množično prihajanje odvečne delovne sile iz vzhodno v zahodnoevropske države, po drugi pa na investiranje za nova delovna mesta v državah, ki iz planskega prehajajo v tržni gospodarski sistem. S tem v zvezi je več udeležencev srečanja podprlo predlog, da bi v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran ustanovili komisijo za socialna vprašanja.
Celodnevnega zasedanja na Pomorski postaji so se med drugimi udeležili tudi predsednik deželnega odbora FJK Biasutti, poslanec Coloni, evro-poslanec Rossetti, tržaški župan Ric-hetti, predsednik deželnega združenja industrij cev Zoppas in predstavniki sindikatov CGIL, CISL, UIL. Slovensko in hrvaško predstavništvo je bilo precej številčno, saj je obsegalo predstavnike vlad (slovensko je zastopal minister za turizem Ingo Paš), gospodarskih zbornic, novonastalih neodvisnih sindikatov in združenj podjetnikov.
Na sliki (foto Magajna) predsedniška miza na dopoldanskem delu včerajšnjega srečanja.
Dvodnevni kongres o avdiovizuelmh sredstvih
Na Pomorski postaji bo v ponedeljek, 25., in v torek, 26. t. m., pomembno mednarodno srečanje na temo »The New Audiovisual Frontier« (Nova avdiovizuelna obzorja). Srečanje sodi v mednarodni program Eureka, potekalo pa bo pod pokroviteljstvom italijanskega zunanjega ministrstva.
V ponedeljek bo ob 14.30 odprl srečanje predsednik RAI Enrico Manca, spregovoril pa bo med drugimi tudi francoski minister za kulturo Jack Lang. Sledila bo konferenca o novih aspektih avdiovizuelne mreže v Evropi ter o strategijah zasebnih in javnih družb. Med drugimi bodo govorili režiser Franco Cristaldi, poljski režiser Kryzstof Zanussi in generalni direktor hrvaške RTV Vrdoljak. Vrsta znanih imen bo spregovorila tudi o kooperaciji med Vzhodom in Zahodom, med govorniki bo tudi Jifi Pelikan.
Zasedanje se bo zaključilo v ponedeljek, nastopili pa bodo podpredsednik italijanske vlade Claudio Martelli, nemški poštni minister Schilling, španski kulturni minister Vmaura, slovaški kulturni minister Snopko in član sovjetskega zunanjega ministrstva Petrovskij.
Poslovni rezultati GRT potrjujejo veljavnost njene razvojne strategije
»Leto 1990 je bilo za Tržaško hranilnico (Cassa di Ris-parmio di Trieste) nedvomno uspešno, kar najbolj nazorno potrjujejo številke. Toda dovolite mi, da z zadovljstvom poudarim, da je ta uspešnost tudi potrditev veljavnosti strateških usmeritev, ki jih je sprejela uprava zavoda s sodelovanjem vseh zaposlenih.« Tako je v uvodu včerajšnje javne predstavitve lanskega poslovnega obračuna Tržaške hranilnice dejal podpredsednik njenega upravnega sveta dr. Pier-giorgio Luccarini in dodal, da laskavi rezultati ne izhajajo samo iz ekonomskega računa, ampak tudi iz podatkov o ozemeljski širitvi zavodove dejavnosti, o porastu števila zaposlenih in - kar je najpomembnejše - o rasti učinkovitosti in funkcionalnosti bančnih storitev, organizacijske sposobnosti pri uporabi razpoložljivih sredstev in iz zavesti o potencialnih možnostih in pespektivah za prihodnost.
CRT ima že dovoljenje za odprtje sedmih novih podružnic, ki naj bi bile nared do konca leta, ko bodo skupaj z obstoječimi štele 22 podružnic v tržaški pokrajini in po štiri v goriški, pordenonski in treviški pokrajini. Prišteti jim je treba še lani odprte podružnice v Vidmu in Vicenzi in predstavništvo v Milanu, v kratkem pa bi morali odpreti tudi že odobreno predstavništvo v Veroni. Taka ozemeljska difuzija je sad izvajanja naše strategije - je opozoril generalni direktor zavoda dr. Renzo Piccin - ki je iz tržaškega izhodišča postopoma zajelo vse deželno ozemlje in se nato preko Trevisa in Vicenze usmerilo v Veneto, kjer že obstaja tesno sodelovanje CRT z Beneško hranilnico.
In že smo pri vprašanju združevanja, integracije in sodelovanja med bančnimi in finančnimi zavodi, v okviru kate-rega je predvideno tudi preoblikovanje hranilnic v delniške družbe. CRT ima po Luccarinijevih besedah veliko prednost, ker ji njeni poslovni rezultati omogočajo polno
avtonomijo in svobodno odločanje o morebitnih predlogih za sodelovanje in ves čas za premislek o svoji novi institucionalni podobi. Podpredsednik je svoje izvajanje zaključil še s premislekom o vlogi Trsta in dežele v okviru novih evropskih političnih in ekonomskih ravnovesij, ki prinašajo možnosti, katerih se je potrebno lotiti z izjemnim realizmom in konkretnostjo. CRT, ki opravlja svojo dejavnost prav na križišču med Vzhodom in Zahodom - je zaključil Luccarini - je pripravljena, da opravi svoje v tem okviru in da ponudi vso svojo kompetenco in dolgoletne izkušnje v sodelovanju z Vzhodom in še zlasti z Jugoslavijo.
Če se povrnemu k ekonomskim rezultatom lanskega poslovanja, ki jih je vodstvo zavoda sicer že anticipiralo v začetku januarja in ki jih je včeraj dopoldne odobril upravni svet, seveda na moremo mimo najzgovornejših številk. Čisti presežek poslovnega leta 1990 znaša 12 milijard in 632 milijonov lir in je za 12% višji od leta 1989, medtem ko znaša kosmati dobiček 52 milijard lir je za kar 24% višji od prejšnjega. Varčevalci so zavodu lani zaupali za 6,6% več sredstev, javne ustanove pa s 500 milijardami za 28% več, tako da je znašala skupna vsota zaupanih sredstev 2.444 milijard lir ( + 10,4%), če pa k temu prištejemo še lastna sredstva zavoda, dobimo zavidljiv skupni znesek 3.174 milijard lir. Uspešno je bilo tudi gibanje ekonomskih investicij, ki so dosegle vsoto 1.023 milijard (konec leta 1989 je znašala 857), medtem ko je poslovanje s tujino kljub upadu dejavnosti po avtonomnem računu doseglo pomemben globalen porast za 19%. Skratka, poslovni rezultati Tržaške hranilnice so najboljše jamstvo, da bo zavod mogel kljubovati konkurenci, ki se mu napoveduje pred domačim pragom, saj postaja Trst vse bolj zanimivo finančno tržišče.
V. B.
Kot smo že napovedali, bodo danes ob 18. uri v občinski galeriji palače Costanzi odprli fotografsko razstavo z naslovom »Rivisitando i lager« (Premisliti taborišča), ki jo je pripravilo Vsedržavno združenje bivših deportirancev ANED v sodelovanju z Občino Trst, Mestnim zgodovinskim muzejem in muzejem v Rižarni.
Razstavili bodo 80 fotografij, ki so jih posneli znani evropski fotografi po raznih uničevalnih taboriščih, kot so Auschvvitz, Birkenau, Majdanek, Mat-hausen in seveda tržaška Rižarna. Tržaški župan Franco Richetti je v predstavitvi razstave dejal, da gre za posnetke, ki mečejo »vznemirljivo senco« na našo civilizacijo.
Ob razstavi so natisnili tudi izčrpen katalog in v njem posvetili več strani Rižarni pri Sv. Soboti. Razstava bo odprta do 26. aprila, in sicer od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure ob'delovnikih ter od 10. do 13. ure ob praznikih.
Na sliki tržaška Rižarna skozi objektiv Paole Mattioli.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Antona Miliča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Prosek, 23. marca 1991
20. 3. 1971	20. 3. 1991
9. 5. 1986	9. 5. 1991
Ob 20. oz. 5. obletnici smrti
Edvarda Trobca in Tončke Žele
Hvala vama za vse.
Boris, Gabriela, Alma, Nino, Antonio in vsi vnuki
Trst, 23. marca 1991
»Nova Evropa in demokracija« na seminaiju KD pod Nabrežino
Smrt mladega finančnega stražnika pripisuje poveljstvo tragični nesreči
V hotelu Europa pod Nabrežino bo danes na sporedu študijski seminar z naslovom »Nova Evropa in demokracija«, ki ga prirejajo deželna vodstva Krščanske demokracije iz naše dežele, Veneta in Tridentinske-Južne Tirolske v sodelovanju z ustanovama Adenauer in Gonella. Ob 9. uri bo na sporedu okrogla miza o deželnih avtonomijah, ki jo bo z uvodnim poročilom uvedel predsednik naše deželne vlade Adriano Biasutti, krajša posega pa bosta imela tudi zastopnik slovenskih krščanskih demokratov Lojze Gosar in odgovorni za mednarodne odnose Hrvaške demokratične stranke Miljenko Žagar.
Ob 11.15 pa napovedujejo okroglo mizo o sodelovanju in o evropski integraciji. Uvodno poročilo bo prebral Klaus Loeffler, eden izmed vodilnih demokr-ščanskih predstavnikov v evropskem parlamentu v Strasbourgu. Današnjega študijskega seminarja v hotelu Europa pod Nabrežino se bodo med drugiin udeležili predstavniki krščanskih demokratov Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Češkoslovaške, Zvezne republike Nemčije in seveda Italije.
• V društvenih prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini bo drevi oh 20.30 spominski večer ob 10. obletnici smrti Stanka Devetaka, na katerem bo povedala priložnostno misel Marinka Terčon, nastopala pa bosta tudi amaterski oder I. Gruden v režiji Maje Lapornik in domači moški pevski zbor, ki ga vodi prof. Aleksander Rojc. Stanko Devetak je bil v vasi, društvu in v vsej občini zelo Priljubljen in cenjen kulturni delavec, pevec v domačem zboru, eden stebrov domače dramske skupine, večletni predsednik in odbornik društva Igo Gruden.
Tovornjak stisnil dekle ob železna vrata Miramarskega parka
Srhljiva nesreča pri Miramaru
Obalna cesta med obema predoroma vzolž Miramarskega parka je bila sinoči še enkrat prizorišče pretresljive prometne nesreče, v kateri se je zelo hudo poškodovala 21-letna Sonia Albino, ki stanuje v Miramarskem drevoredu št. 363. Dekle, ki je po poklicu čuvajka, se je okrog 19. ure skupaj z Nekaterimi drugimi osebami mudila pred železnimi vhodnimi vrati v Mira-Hiarski park, kjer je po vsej verjetnosti čakala na avtobus. (Dinamika srhljive Nesreče namreč v trenutku, ko to poročamo še ni povsem razjasnjena, pač pa Je rezultat neuradnih verzij reševalcev, zato je pogojnik obvezen.) Tam je Vanjo treščil težak tovornjak s prikolico, ki je vozil proti Trstu (baje je Prevažal scensko opremo za nastop Giannija Morandija), in jo stisnil ob železna vrata Ko so prišli rešavalci, je bilo dekle v globoki komi, tako da so i° sprejeli na oddelek za oživljanje na Katinari s strogo pridržano prognozo.
Finančni stražnik Pierluigi Baldetti ni napravil samomora: krogla ga je smrtno zadela, ko je neprevidno ravnal s pištolo, ki jo je imel v redni službeni dotaciji. Taka je uradna verzija, ki jo je poveljstvo finančnih stražnikov izdalo včeraj po tragičnem koncu 21-letnega finančnega stražnika iz Lucce. Morebitne sume, da so bile okoliščine smrti drugačne (marsikomu se namreč zdi čudno, da je finančni stražnik čistil pištolo ali se »igral« z njo ob 23. uri) je poveljstvo utemeljilo še z informacijo, da je bil Baldetti veselega in odprtega značaja in da ni nikoli povzročal problemov.
Nesreča se je zgodila predsinočnjim po 23. uri v skupni spalnici v kasarni, ki jo finančni stražniki imajo na začetku pomola Fratelli Bandiera. Baldetti, ki je služboval v Trstu že dve leti in je bil dodeljen notranjim službam, naj bi se torej ustrelil po nesreči. Naboj, ki se je sprožil iz orožja, ga je zadel na-
Krožek za politične vede »Che Guevara« prireja v torek ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina okroglo mizo o nedavnih mirovnih pobudah in o kulturi miru v Furlaniji-Julijski krajini. Sodelovali bodo Darko Bratina, Augusta de Piero Barbina, Pierluigi di Pi-azza in Gianfranco Schiavone. Debato bo uvedla predsednica krožka Margherita Hack.
ravnost v obraz. Njegovi kolegi so nemudoma dali alarm in poklicali Rdeči križ. Ranjenca, ki je še bil pri življenju, so prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer pa je čez uro izdihnil.
Preiskavo o tragičnem dogodku vodijo sami finančni stražniki v sodelovanju s sodno oblastjo.
Sedemletni deček žrtev grobega nasilja med štirimi stenami
Leteči oddelek tržaške kvesture je odprl preiskavo o žalostnem primeru nasilja nad mladoletnikom, ki so ga včeraj skoraj po naključju odkrili v našem mestu. Osebje osnovne šole San Giusto iz Ul. Trisino je namreč včeraj pospremilo v otroško bolnišnico Burlo Garofolo komaj 7-letnega Aarona Elvisa Pagnana, ki je prišel v šolo s številnimi potpludbami po vsem telesu. Zdravniki so dečku ponudili prvo pomoč, nato pa so z njegovim primerom seznanili policijo, ki je - kot rečeno - odprla preiskavo.
Aaronova mati, s katero deček stanuje v Ul. delFIndustria 20, je 21-letna Giorgia Tomaselli, ki je imela zaradi različnih prekrškov že večkrat opravka s pravico. Po prvih ugotovitvah pa je fantka silovito pretepel materin prijatelj, in sicer zato, ker je otrok v igri pokvaril fotografski aparat.
24. 3. 1987	24. 3. 1991
Ob četrti obletnici smrti dragega in nepozabnega
Branka Grahonje
se ga z ljubeznijo spominjajo
VSI NJEGOVI Gročana, 23. marca 1991
Ob 1. obletnici smrti našega dragega
Rudolfa Križmančiča
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Marija, sestra Justina in svak Romano
Bazovica, 23. marca 1991

otoH
SLOVENSKI RAZISKOVALNI INSTITUT
H
zmr
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
narodna in Studijska knjižnica
Ob izidu prve knjige, posvečene Tržaški pokrajini, bomo slovesno predstavili
KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENCEV V ITALIJI
Prvo slovensko enciklopedično publikacijo o naših krajih bo predstavil Pavle Merku, o njej pa bodo spregovorili še: avtorja Milko Bufon in Aleksej Kalc, ravnatelj SLORI Darko Bratina in ravnatelj NŠK Milan Pahor ter glavni urednik knjižnih izdaj ZTT Marko Kravos. Sodeloval bo Godalni kvartet Glasbene matice v Trstu.
Predstavitev bo v torek, 26. t. m., ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Prisrčno vabljeni!
SKD IGO GRUDEN
priredi
danes, 23. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih
SPOMINSKI VEČER NA STANKA DEVETAKA
Nastopa amaterski oder I. Gruden z igro SKUPNO STANOVANJE
Režija Maja Lapornik, priložnostna misel prof. Marinka Terčon.
Ponovitev igre bo jutri, 24. t. m., ob 18. uri v društvenih pro-
storih.
Vabljeni
				
gledališča		kino		včeraj - danes
GLEDALIŠČE VERDI Operna sezona 1990/91 Jutri ob 16. uri (red D) zadnja ponovitev Massenetove opere WERTHER v postavitvi gledališča Massimo Bellini iz Catanie. Dirigent Tiziano Severini, režiser Fausto Cosentino.
Od 5. do 16. aprila bo gostovalo gledališče La Penice iz Benetk z Donizettijevo opero DON PASOUALE. GLEDALIŠČE ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine ponovilo Fran-ceschijevo delo SCACCO PAZZO. V abonmaju odrezek št. 9 red I. sobota. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Jutri ob 16. uri zadnja predstava (red I. nedelja).
Od 2. do 4. aprila bo na sporedu opereta LA PRINCIPESSA DELLA CZARDAS in od 5. do 7. LA DANZA DELLE LIBEL-LULE s Sandrom MASSIMINIJEM. Predprodaja vstonic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA Gledališče Cristallo Danes ob 16.30 in ob 20.30 bo gledališka skupina Maria Chiocchia ponovila delo L. Pirandella MA NON E UNA COSA SERIA. Režija Alvaro Piccardi. V glavni vlogi Ugo Pagliai in Paola Gas-sman.
Jutri ob 16.30 zadnja predstava. Gledališče Ul. Ananian Nocoj ob 20.30 bo na sporedu S.P.O.R. Cappellettija in Paghija v izvedbi skupine Ex Allievi del Toti. Ponovitev jutri ob 16.30.
MILJE - Gledališče Verdi V torek, 26. t. m., ob 20.30 bo na sporedu komedija Woodija Allena "Provaci ancora Sam" v uprizoritvi Kulturnega centra "G. Belli" iz Rima.
razstave
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je do 5. aprila na ogled razstava PAOLA PATELLIJA.
V	galeriji Cartesius je na ogled razstava slikarja MARIA CHIANESEJA. Razstava bo odprta do 27. t. m. po običajnem urniku.
V	galeriji JULIETS ROOM - Ul. della Guardia 16 - je do 30. t. m. na ogled razstava slikarja GODOTA.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, Ul. delle Beccherie 7/1 bodo danes ob 18. uri odprli razstavo kiparja DARKA.
V	gostilni Grilanc v Saležu bo danes ob 18. uri MIHAELA VELIKONJA predstavila svoja najnovejša dela.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 25. aprila, ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila TRIO Dl MILANO in Marie L. NEUNECKER.
GLEDALIŠČE G. VERDI Nedeljski koncerti - Jutri ob 11. uri bo nastopil TRIO gledališča Verdi: O. Altran (sopranistka), D. Kanarek (rog) in G. Bellesi (harfa).
V ponedeljek, 25. t. m., ob 18.00 bo v
Vili Italia - Oficirskem krožku v Ul. Uni-versita 8 recital Sabine Maculli z naslovom "L'arte di farsi amare: omaggio a Alma Mahler".
Gledališče Verdi - MILJE Jutri ob 11. uri bo v Verdijevem gledališču v Miljah KONCERT pod vodstvom Igorja Terčona. Na sporedu bodo Vival-dijeve skladbe.
Šotor pred športno palačo pri Čarbo-li
Nocoj ob 21. uri in jutri ob 20.30 bo
na sporedu celovečerni koncert GIAN-NIJA MORANDIJA.
čestitke
ANICA in ADRIANO stopata danes na novo življenjsko pot. Želimo vama veliko sreče in dobrot; da bi se vama vsaka želja izpolnila in z uspehi vajino življenje napolnila. Sestrične in bratranci.
Danes se poročita ANICA in ADRIANO. Obilo sreče in razumevanja na novi življenjski poti jima želi družina Purič.
Danes stopata na skupno življenjsko pot DORIANA in MILOVAN. Novopo-ročencema iskreno čestita KD Kraški dom.
Danes stopata na skupno življenjsko pot DORIANA in MILIVOJ. Veliko sreče in razumevanja jima želi družina Purič.
Ob rojstvu male SARE čestitamo Jasmini in Fabiu vsi domači.
ARISTON - 16.00 Sangue iacile, 17.30, 22.00 Risvegli, r. Penny Marshall, i. Robert De Niro, Robin Williams. Jutri
15.45	Oliver & Company, 17.30, 22.00 Risvegli.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 II silenzio de-gli inocenti.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 Volere volare.
NAZIONALE I - 15.30, 21.45 Balla coi lupi, r. Kevin Costner.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 La setta, r. Dario Argento, i. Kelly Curtis, □
NAZIONALE III - 15.40, 22.15 Ultra, r. Ricky Tognazzi.
NAZIONALE IV - 15.45, 22.15 La časa Russia, i. Sean Connery, K. M. Branda-uer.
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Misery non deve morire, r. Bob Reiner
MIGNON - 16.30, 22.15 A letto con il nemico, i. Julia Roberts.
EDEN - 15.30, 22.00 Biggi perversioni al sexy party, porn.,
CAPITOL - 16.00, 22.10 Air America.
LUMIERE - 17.00, 22.00 II te nel deserto, r. B. Bertolucci, i. J. Malcovih, D. Win-ger, □
ALCIONE - 18.00, 22.00 II mistero Von Bullovv, i. Glenn Close, Jeremy Irons.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3, vabi danes, 23. t. m., na ogled filma MOŽ ZA VSE LETNE ČASE. Začetek ob 18.30.
SKD I. Gruden prireja danes, 23. 3., ob
20.30	v društvenih prostorih SPOMINSKI VEČER NA STANKA DEVETAKA. Nastopa amaterski oder I. Gruden z igro "Skupno stanovanje", režija Maja Lapornik, priložnostna misel prof. Marinka Terčon. Ponovitev igre bo jutri, 24. 3., ob 18. uri v društvenih prostorih.
PD Mačkolje prireja ob priliki jjosto-vanja MePZ iz Logatca CELOVEČERNI KONCERT danes, 23. marca, ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Vljudno vabljeni.
SKD Slavec Ricmanje-Log vabi jutri, 24. t. m., ob 18. uri v Kulturni dom v Ricmanje na ponovitev veseloigre STARI GREHI v izvedbi dramske skupine SKD Slavec in v režiji D. Gorupa.
Pevski zborček Kresnice od Sv. Ivana
vabi na veseloigrico Adrijana Rustje IGRAJMO SE ZIMO. Prireditev bo jutri, 24. t. m., ob 17. uri v Marijinem domu v Ul. Brandesia 27.
Klub prijateljstva vabi na ogled filmov S POTOVANJ PO SVETU inž. Marjana Jevnikarja v sredo, 27. t. m., ob 16. uri v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Sledi družabnost.
Odborništvo za šolstvo in kulturo občine Devin-Nabrežina vabi na lutkovno predstavo ZLATA RIBICA, kj bo jutri, 24. t. m., ob 11. uri v Centru Štre-kelj - Dom za kulturo mladih v Sesljanu. Predviden je tudi ogled razstave Animacija skozi papir.
V torek smo v svoji sredi zaploskali novemu dr. ekonomije. Svojemu predsedniku
DAVIDU SLOBCU iskreno čestita
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti
Na ekonomski fakulteti v Trstu je v statističnih in aktuarskih vedah uspešno doktorirala
MARTINA GRAHONIA Še veliko nadaljnjih uspehov ji želijo
starši, nona, Marco in Meri
MARTINA!
Ob velikem življenjskem uspehu ti želijo še veliko sreče
Danila in Nino Slavec
razna obvestila
V prostorih SKD Vigred se vsak torek od 19. do 21. ure vrši ŠIVILJSKI TEČAJ vseh stopenj. Za informacije in vpisovanje javiti se direktno ob torkih v društvenih prostorih ali tel. na št. 225322.
Danes, SOBOTA, 23. marca 1991
VIKTORIJ
Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 18.20
-	Dolžina dneva 12.17 - Luna vzide ob 10.27 in zatone ob 1.58.
Jutri, NEDELJA, 24. marca 1991
CVETNA NEDELJA
PLIMOVANJE DANES: ob 1.04 najvišja 22 cm, ob 9.43 najnižja -29 cm, ob 18.14 najvišja 14 cm, ob 23.08 najnižja 6 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
16,9	stopinje, zračni tlak 1009,2 mb pada, veter 20 km na uro južni, vlaga 50-od-stotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, tempertura morja 10,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Stefano De Nigris, Sohrab Randjbar-Daemi, Giulia Zotti, Stefano Brescie.
UMRLI SO: 85-letni Servolo Manzin, 87-letna Maria Bori, 67-letni Vinicio Sna-idero, 72-letna Norma Spadaro, 70-letna Dorotea Carli, 80-letni Mario Perozzi.
OKLICI: uradnik Giulio Zecchini in uradnica Marella Pieroni, uradnik An-drea Cleva in prodajalka Luisa Moratto, mesar Franco Pribac in prodajalka Giuli-ana Lussa, avtoličar Valter Leghissa in uradnica Antonella Godelli, podjetnik Stanislao Della Valle in uradnica Renata Ferluga, uradnik Alessandro Barburini in uradnica Eriča Vouch, električar Franco Ugrin in uradnica Alessandra Lava, uradnik Fulvio Hale in uradnica Antonella Metti, inženir Fabio Svaghi in muzikolog Čarobna Berdon, uradnik Fer-ruccio Černe in univerzitetna študentka Cinzia Cepek, elektronski tehnik Luciane Devescovi in uradnica Antonella Gu-bertini, električar Moreno Micalizzi in univerzitetna študentka Lorenza Bessi, uradnik Roberto Brecevich in uradnica Tiziana Franz, delavec Angelo Volpe in delavka Valentina Rossone, taksist Paolo Mihich in pomožna sanitarna delavka Antonella Buccino, uradnik Salvatore Mottola in gospodinja Antonietta Conte, novinar Roberto Morelli in v pričakovanju zaposlitve Alessandra Maggi, uradnik Sergio Coretti in uradnica Patrizia Manna, zidar Antonio Rizzi in pomočnica v kuhinji Volica Novakovič, lekarnar Ezio Ceppi in aranžerka Daniela Per6,. težak Sergio Ambrosio in prodajalka Gabriella Micor, agent javne varnosti Mauro Pines in vzgojiteljica Elisabetta Favento, karabinjer Roberto Santomaso in poklicna bolničarna Monica Pigato, podjetnik Andrea Martini in podjetnica Giovanna Sperolini, agent finančne straže Carmelo Tabo in gospodinja lolanda Zampardi, mizar David Hollstein in vzgojiteljica Sabine Oehmcke, uradnik Giuseppe Ballaccomo in uradnica Anna Rosa Ruggeri, trgovec Fulvio Lombardo in trgovka Graziella Furlan, delavec Alessandro Loj in uradnica Emanuela Grudina, geometer Sandro Biffi in prodajalka Marina Catania, trgovec Paolo Mazzini in čistilka Giuliana Felluga, težak Lelio Clarot in pomožna sanitarna delavka Nadja Perossa, uradnik Frances-co Spina in uradnica Gabriella Bugatto.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. marca 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 -13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Milje -Lungomare Venezia 3.
OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte do 19.30 do 20.30
Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Ber-nini 4, Milje - Lungomare Venezia 3.
OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 20.30 do 8.30
Ul. Bernini 4.
INFORMACIJE SIP 192.
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte za
Slovenski visokošolski sklad
Sergij Tončič
		Izšla je nova kaseta skupine
UL. SV. FRANČIŠKA 20		
vabi		HAPPYDAY
v četrtek, 28. t. m., ob 18. uri na		
odprtje razstave članov družine		Dobite jo v:
ZELENKO		- Tržaški knjigami,
Slikarstvo, grafika, keramika.		- Katoliški knjigarni v Gorici,
Na otvoritvi bo nastopil kitarist IGOR STARC.		- pri vseh članih ansambla.
		
izleti		prispevki
KD Rovte-Kolonkovec organizira 8-dnevni izlet od 30. marca do 7. aprila, ob priliki velikonočnih praznikov, na Češko. Prenočišče s polnim penzionon bo v Luhačovicah, kjer so tudi terme. Na razpolago je še nekaj mest. Odhod ob 6. uri s Stare mitnice (Barriera Vecchia). Za informacije in vpisovanje tel. na št. 827528 ali 817239.
Združenje aktivistov in invalidov NOB, KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obveščajo, da je še nekaj prostih mest za enotedensko bivanje v Moravskih Toplicah. Vpisovanje in informacije na sedežu organizacij v Ul. Ci-cerone 8/b tel. 360324.
_________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl Ivan Antonič - Cerov-Ije 34. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ladi Kocjan v Dolini na št. 147.
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci.
HL A V AT Y JE VE AKVARELE prodam po ugodni ceni. Tel. 413142 po 14. uri.
PRODAM fiat 500 modre barve v dobrem stanju. Tel. 225817.
PRODAM domače vino - Boljunec, tel. št. 228422 ob večernih urah.
PRODAM yamaho tenere 600, letnik '85, prevoženih 29.000 km v odličnem stanju. Tel. 229237.
PRODAM čistokrvne mladiče nemškega ovčarja. Za informacije tel. od 18. do 20. ure na št. 228315.
PRODAM stanovanjsko hišo 368 kv. m, 921 kv. m zemljišča, s savno, opremljena za turistično dejavnost, v Mojstrani. Tel. (0481) 31266 v večernih urah.
ZAPOSLITEV, tudi part-time, na reklamnem področju, z možnostjo dobrega zaslužka, nudimo osebam z lastnim avtomobilom. Najnižja starost 25 let. Interesenti naj se javijo v Ronkah v hotelu Furlan v torek, 26. t. m., ob 17. uri.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz angleščine dijakom nižjih srednjih šol. Tel. 412680 ob večernih urah.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz ekonomije, trgovinstva, knjigovodstva, prava, matematike, angleščine in slovenščine. Tel. 232101 v večernih urah.
ZAMEJSKI ansambel išče klarinetista. Za vse informacije tel. na št. (040) 212723 od 14. do 15. ure ter od 19. do 20. ure.
DAJEMO v najem prostore za urade v središču Opčin, Narodna ul. 47. Tel. 212246 od 13. do 16. ure ali zvečer.
MODELERKA (šivilja) za žensko/otroško konfekcijo išče delo. Tel. v večernih urah ali zgodnjih jutranjih urah na št. (040) 225973.
20-LETNA tehnično/administrativna uradnica s štiriletno delovno prakso pri komercialistu išče službo. Tel. 816420.
PROFESORICA nudi privatne lekcije iz latinščine. Tel. 728601 ob uri obedov.
PROFESOR inštruira matematiko in fizi-ko na vseh stopnjah. Tel. 368737.
POTUJETE V RIM? Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona! Obveščamo vas, da smo 15. t. m. odprli v Rimu hotel Emona. Za rojake poseben popust. Naslov hotela: Via Statilia 23, 00185 Roma, tel. (06)7590382, fax (06)7594747. Dobrodošli!
RESTAVRACIJA NA KRASU išče nata-karja/co s prakso za poletno sezono. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Natakarica".
Ob 4. obletnici smrti dragega Branka Grahonje darujejo starši 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob gospe Vanke Luxa darujeta družini Pertot-Zom 30.000 lir za zdravljenje Andreja - II. razred OŠ Karel Širok.
V	spomin na Vanko Luxa daruje Luci-ano Zaccaria 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Marto Malalan, Gigita Germeca in Ivana Bana daruje Luciano Štoka 60.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Vanko Luxa darujeta Poldo in Anica Vatovac 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Vanke Luxa darujeta Marija in Milan Ukmar (s Plača)
30.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Vide Slokar darujeta Neva in Aldo Stefančič 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Nosilci krste pok. Ivanke Lukša darujejo 200.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Fajota darujeta družini Vitez in Legovini 50.000 lir za TPK Sirena (Sekcija za športni ribolov).
Ljubka Šorli daruje 100.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
V	spomin na svaka Franckota Antončiča daruje družina De Marco 50.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
Družina Gregori daruje 10.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
V	spomin na prijateljice Poldo Vremec, Gelo Vremec in Mario Malalan darujeta Maria in Lucia Hollstein 150.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
V	spomin na pok. Franca Antončiča darujeta Laura in Ladi Gombač 30.000 lir za cerkveni pevski zbor Sveti Jernej.
Namesto cvetja na grob Fajota Boleta daruje Jelka Cvelbar 20.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na prijatelja Fajota daruje Drago Sedmak z družino 50.000 lir za TFS Stu ledi.
V	počastitev spomina gospe Vide Slokar darujeta Robert in Magda Petaros
100.000	lir za Slovenski Karitas.
V	spomin na pok. Tonkota Miliča darujeta Justina in Milko Cibic 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Fajota Boleta darujejo Franka Slavec, Stana in Beta 50.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na Fajota Boleta darujeta Laura Pertot in Vali Kozina 50.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na Fajota Boleta daruje Livi-oPertot 50.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na Fajota Boleta daruje Filip Fischer z družino 20.000 lir za TFS Stu ledi.
Ob 10. obletnici smrti dragega očeta Željkota daruje Svetko Čok iz Podlonjer-ja 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Emilija Vida-lija daruje Tončka 10.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na Franja Boleta daruje družina Bole 300.000 lir za TFS Stu ledi,
300.000	lir za Sklad Mitje Čuka in
300.000	lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na Franja Boleta daruje Liana Kriščak 50.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na Vittoria Corbattija daruj6 sestra Dala 30.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
V	isti namen daruje sestra Juština
30.000	lir za Godbo na pihala iz Ricmanj
Tvrdka Italplast daruje 10.000 lir za
SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Viktorija Corbattija darujeta družini Vorus in Jurjevi' čič 20.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Cveta Kante)® darujeta družini Vorus in Jurjeviči
20.000	lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Zofije
darujeta družini Trenta in Petaros 30.00° lir za SKD Slavec.
V	spomin na nono in taščo Zofijo Ko-
mar in Paoli daruje družina Paoli ISO-Ofn lir za SKD Slavec.	.
V	spomin na Maria Corettija daruj61-
Ude in Mirko Hrvatič 15.000 lir za SK*-' Slavec.	•
Namesto cvetja na grob Maria Corel ja darujeta družini Kozlovič in Pregar Mario (Domjo) 70.000 lir za SKD Slavec-
menjalnica_______._______________22.3.1991
TUJE VALUTE	FIXING MTT.AN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	bankovci trst
Ameriški dolar .		 1223,60	1185.—	Japonski jen 		8,30	8,30
Nemška marka .		 744,55	740 —	Švicarski frank		865,95	855"
Francoski frank		 218,77	216,—	Avstrijski šiling		105,82	104."
Holandski florint ... 660,51		655,—	Norveška krona		190,94	186.'
Belgijski frank		 36,123	35.—		Švedska krona		204,20	197." 7,50 11." 870."
Funt šterling ..		2188,20	2140,—	Portugalski eskudo .	8,512	
irski šterling ..		 1983,—	1950,—	Španska peseta 		11,983	
Danska krona .		 193,99	189,—	Avstralski dolar		947,70	
Grška drahma.		 6,90	6,30	Jugoslov. dinar 		—	60.""
Kanadski dolar		 1058,30	990,—	ECU		1529,70	
					
Uši!					
Pred predstavitvijo Krajevnega leksikona Slovencev v Italiji
Milan Bufon o zamisli in knjigi
V torek bodo predstavili pomembno knjigo Založništva tržaškega tiska. Gre za delo take vrste, da sodi v nepogrešljiv kulturni fond vsakega naroda, za manjšinskega pa je še toliko pomembnejše. Govorimo namreč o Krajevnem leksikonu Slovencev v Italiji, raziskavi, ki sta jo opravila Aleksej Kalc in Milko Buffon. Pred predstavitvijo smo Buffona vprašali o vsebini in težavah pri izvrševanju tako zahtevne naloge in seveda o ciljih in namenu, ki jih to znanstveno delo ima.
Preden bi spregovoril o samih ciljih, dovoli, da nekaj rečem o zamisli leksikona. Ta prvi zvezek celotne zbirke leksikonov, ki naj bi obravnavali slovensko etnično ozemlje v Italiji, je idejno in vsebinsko nadaljevanje prvih štirih zvezkov Krajevnega leksikona Slovenije, ki so izšli v letih 1968-1980 v Ljubljani in jih je urejeval dr. Tomaž Savnik. On je bil tudi pobudnik tega našega leksikona, saj je bil mnenja, da delo ne bi bilo popolno, ko ne bi zajelo celotnega slovenskega etničnega ozemlja, se pravi tudi zamejstva. Savnik je stopil do pokojnega ravnatelja SLORI Šiškoviča in tako je naš inštitut začel delovati kot nekakšen vezni člen med dopisniki iz našega prostora in urednikom Savnikom, ki je pozneje prepustil uredništvo samemu Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu, to se pravi meni in souredniku Kalcu iz NŠK. V tej drugi lazi smo skušali uredniški odbor še razširiti in pritegniti k sodelovanju še druge, kar pa nam ni najbolje uspelo. Tu naj omenim še, da je celoten projekt prevzelo v svojo režijo ZTT, saj se je Državna založba Slovenije po zamenjavi direktorja temu odpovedala.
Najprej smo bili mnenja, da bi knjiga zajela celotno ozemlje od Kanalske doline do Tržaške, a nabrali smo toliko gradiva, da je bilo nemogoče vsega uvrstiti v le en zvezek. V tretji lazi (leta 1984) smo se končno osredotočili le na tržaško pokrajino.
Cilji? V glavnem skušamo podati krajevno historiogralijo, kroniko, zemljepisni opis, narodopisne značilnosti, seznam pomembnejših ljudi. V vsebinskem pogledu smo nadaljevali tudi z zasnovo prejšnjih zvezkov, seveda pa smo stvar obogatili in razširili, saj je naša problematika drugačna, treba je bilo upoštevati odnose med Italijani in Slovenci, v kar spada tudi primerjava šolstva... Pri delu je bilo izrazito izpostavljeno tudi vprašanje Trsta samega. Medtem ko smo se glede okoliških vasi lahko naslonili
na že obstoječe vire, smo morali za Trst oblikovati čisto posebno raziskovalno metodo, mesto smo razdelili na četrti, v katerih je bila slovenska prisotnost bolj v ospredju, za samo mestno jedro pa smo podali nekakšen historiat slovenskega bivanja.
Skratka, ne gre samo za faktografsko suhoparno podajanje, ampak za kulturno dejanje v širšem smislu?
Ker je glavna teža knjige na samem Trstu, smo začeli z opisom mesta. Najprej so podani splošni statistični podatki, ki gredo od podnebja, demografije in razvoja prebivalstva v zadnjih stoletjih do drobnih lokacij, na primer, kje so lekarne itn. Sledijo opisi občin, splošen opis Trsta kot celote in okoliških rajonov, v kar sodijo tudi tisti predeli, ki so med mestno četrtjo in vasjo (Lonjer, Katinara...), kar vse vpliva na življenje Slovencev, ki so tam prisotni. Nato si po abecednem redu sledijo še ostale okoliške vasi Tržaške občine in seveda posamezne občine Tržaške pokrajine.
Kakšna je torej slika Slovencev v Tržaški pokrajini?
Ob pisanju sem si sam prevzel mestne predele, Aleks Kalc pa je poglobil tematiko okoliških krajev. Kar se mene tiče, opažam, da je na to tematiko o mestu zelo malo literature, zelo malo je temeljnih del in dejansko so zelo redki opisi mesta z vidika Slovencev. Dejansko se pri razmišljanju o tej problematiki zaznajo tri ali več faz življenja Slovencev v Trstu, vsaj kar zadeva zadnji čas. Skratka, gre za obdobje avstro-ogrskega imperija, ki bi ga lahko označili za merkantilističnega, bančniškega, panslovanskega. Tu je bila prisotnost Slovencev zelo markantna. Potem gre za obdobje prisilnega molka in končno za povojno fazo, ko skušamo tako rekoč skozi zadnja vrata spet vstopiti v življenje mestnega tkiva, čeprav naši manjšini še ni priznana tista vloga, ki jo na primer izvaja v obmejnem sodelovanju. Za zadnjo fazo je opazen tudi nekakšen umik Slovencev oziroma njihovega delovanja iz mesta navzven.
Tej prvi knjigi boda najbrž sledile še druge?
V programu založbe je, da bi v naslednjih dveh letih izšel še leksikon za Goriško, ki ga urejuje Aldo Rupel. Seveda je pomembno, da izidejo vsi zvezki, kajti s polovičarstvom bi ce-
L1
Krajevni I eksikon Slovencev v Italiji
PRVA KRIK*4
loten projekt izgubil na vrednosti, saj gre za nacionalno delo, ki je samo na sebi potrjevanje slovenske prisotnosti. Goriškemu mora zaradi tega slediti tudi zvezek o Videmski pokrajini.
Kaj pa je pravzaprav tak leksikon za nek narod, narodno skupnost?
Za nas in tudi za osrednjo Slovenijo je delo velikega pomena in to prav v trenutku, ko gre za nacionalno samopotrjevanje. Leksikon se uokvirja v sklop nacionalnih del, za nas pa ima še dodatne valence samopoznavanja in povezovanja med samimi Slovenci v Italiji.
Razgovor zapisal MARIJ ČUK
14. festival
MELODIJE MORJA IN SONCA 19. in 20. julij 1991 v portoroškem Avditoriju
Nov festival — na stari datum.
Spet v portoroškem Avditoriju, spet dva dni. Z novo melodijo!
RAZPIS
za zabavne melodije, skladbe, ki še nisoJbile javno predvajane in objavljene na kasetah, ploščah ali CD.
Razpisa se lahko udeležijo vsi avtorji dežel Alpe-Jadran. Vsak avtor lahko na festivalu sodeluje z največ dvema skladbama.
Melodije pošljite na KASETI, obvezno pa priložite:
—	3 izvode natipkanega besedila;
—	podatke o avtorju glasbe, besedila, aranžmaja ter predlog za izvajalca;
—	točen naslov in telefonsko številko kontaktne osebe.
S sodelovanjem v razpisu avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo za radijski in TV program, predvajanje, izdajo na ploščah, kasetah ali CD ter v notni knjižici.
Na izboru sprejetih skladb ni mogoče umakniti iz konkurence. Poslani posnetki se ne vračajo in postanejo last festivala Melodije morja in sonca. Izbrane skladbe bodo na festivalu izvajane v živo (vokal) na posneto glasbo.
Skladbe, ki naj vsebinsko ustrezajo imenu festivala, pošljite najkasneje
do 10. maja 1991 na naslov:
Za 14, festival MMS 1991 P.p. 17 / 66310 IZOLA
Premiera v Novi Gorici
V Primorskem dramskem gledališču bo v prihodnji četrtek doživela krstno uprizoritev »enodejanska pravljična operica« Lucija in Ambrozij novogoriških avtorjev Srečka Fišerja in Mirka Vuksanoviča. Projekt so oblikovali režiser Stanislav Moša, dramaturginja Diana Koloini, scenograf in kostumograf Emil Konečy ter koreograf Karel Riegel. Na dan premiere bodo v Novi Gorici praznovali tudi 22. obletnico profesionalizacije gledališča, ki je bilo ustanovljeno pred 35 leti.
							■	■Mi 	i					današnji televizijski	in radijski sporedi					- : :
[	RAI 1______________
7.00	Film: Al diavolo la ce-lebrita (kom., It. 1949, r. Steno-Monicelli, i. Car-lo Campanini)
8.30	Španščina in nemščina
9.00	Dok.: Rojstvo abecede
9.30	Nan.: Brigate verdi - Er-rori da perfezionista
11.00	Sobotni sejem (1. del)
11.55	Vreme in kratke vesti
12.25	Rubrika: Check-up,
13.25	Izžrebanje lota
13.30	Dnevnik - Prizma
14.30	Sobotni šport: ženska gimanstika, 15.30 kolesarska dirka Milano-Sanremo
17.00	Otroška oddaja: II Saba-to dello Zecchino
18.00	Vesti in žrebanje lota
18.10	Rubrika o zdravju: Piu sani piu belli
19.10	Nedeljski evangelij
19.25	SP v smučanju: moški slalom (iz ZDA)
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Variete: Creme Caramel
23.00	Dnevnik
23.10	Posebnosti TG1
24.00	Dnevnik in vreme
0.20 Film: II lungo addio (dram., ZDA 1973, r. Robert Altman, i. Elliot Gould)
^ RAI 2_________________
7.00	Risanke
7.55	Aktualno: Mattina 2
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Dok.: II far da se
10.35	Dok.: Evropski dnevi
11.05	Zdravnik neposredno
12.00	Variete: Ricomincio da due (vodi Raffaella Car-ra)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Šport: Dribbling
14.00	Ricomincio da due (2. del)
15.55	Žrebanje lota
16.00	Izobraževalna oddaja Un giorno nella vita
16.30	Rotosport: odbojka Charro-Maxicono, 17.45 košarka Clear Cantii-Knorr Bologna
18.45	Nanizanka: Hunter
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: La bella e il ban-dito (kom., VB 1988, r. John Hough, i. Oliver Reed, Emma Samms)
22.10	Aktualnosti: Armi e dro-ga 2
23.15	Dnevnik in vreme
23.30	Nočni šport: boks Oli-va-Arce Rossi (za welter kat.); vaterpolo Civita-vecchia-Sintesis Voltur-no; turnir v biljardu * il
RAI 3	|
10.00	Koncerti RAI 3: Orkester Scarlatti iz Neaplja z dir. Alunom Francisom (Mozart, Schumann, Clementi)
11.15	Pred 20 leti
11.45	Rubrika: Voltapagina
12.15	Film: II circo insangui-nato (dram., ZDA 1941, r. Ray Enright, i. Hum-phrey Bogart)
13.40	Drobci
14.00	Deželne vesti
14.25	Dok.: Ambiente Italia
15.05	Rugby: Cagnoni-Benet-ton Treviso
15.55	SP v smučanju: moški slalom (iz ZDA)
16.40	Avtomobilizem
17.15	Variete: Magazine 3
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Tednik: On-Off
20.30	Varieteja: Good bye Gortina, 21.35 Aspettan-do un terno al lotto
21.40	Aktualno: A 70 anni da Livorno
23.45	Dnevnik
0.25 Film: II cervello di Do-novan (fant., ZDA 1953, r. Felx Feist, i. Lew Aires, Gene Evans)
F fr' TV Slovenija 1	|
8.35	Mozaik. Tečaj angleščine, 9.00 Radovedni ta-ček - Smuči, 9.10 ZBIS -Štirideset zelenih slonov, 9.30 Zgodbe o Po-luhcu - Poluhec in razbojniki, 9.45 Novinarske zgodbe - Poznanstvo
9.55	Nanizanka: Alf
10.20	Šolarji v prometu
10.40	Zgodbe iz školjke
11.40	Večerni gost: Boris Ve-limirovič
12.30	Oči kritike
13.10	Kulturni dnevi koroških Slovencev (iz CD)
15.15	Marlboro Musič Show
15.50	Žarišče in Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Film: Zajček Dolgouhec
18.40	Zdaj pa po slovensko: Naslikanega kruha ne moreš pojesti
19.00	Že veste?
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.35	Igra: Titanic
22.10	Dnevnik in vreme
22.30	Sova, vmes nan. Na zdravje, nad. Twin Pe-aks in film Besede in glasba (Fr.-Kan. 1984)
plP) TV Koper
16.00	Športna oddaja
17.30	Intervju neposredno: Andata e ritorno (vodi Pino Trani)
19.00	TVD Novice
19.20	Video agenda
19.25	Nabožna oddaja: Jutri je nedelja
19.35	Otroška oddaja: Lanter-na magica in risanke L'-uomo ragno
20.00	Film: L'uomo piu vele-noso del cobra (It. 1971, r-i. Albert j. Walker)
21.30	Nanizanka: Dottori con le ali
22.20	TVD Novice
22.30	Športna oddaja
|	TV Slovenija 2
9.20	Pokal v smušarskih poletih (iz Planice)
19.00	Variete: Muppet Show -Senor Wences
19.30	Dnevnik
20.15	Filmske uspešnice: Boter (dram., ZDA 1971, r. Francis Ford Coppola, i. Marlon Brando)
23.10	DP v nogometu: Olim-pija-Crvena zvezda
23.40	Pokal v smučarskih skokih (posnetek)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Veliki uspehi Beatle-sov; 9.30 Strmeče uho; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v SF; 11.30 Podobe iz sanj: Kadet Milavec (i. Mira Sardoč); 11.45 Potpuri; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.30 Instrumentalni solisti; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 14.40 Soft mušic; 15.00 Glasbeni sprehodi; 16.00 Mi in glasba: naši izvajalci na tekmovanju v Sloveniji; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Odprti prostor; 17.40 Jazzovski utrip; 18.00 Igra: Jasna beseda Pisma (r. Marjana Prepeluh); 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Mladi tednik; 9.05 Izobraževalna oddaja; 9.15 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Šaljivci so med nami; 12.10 Poslušalci čestitajo; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Tedenski mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Radio na obisku: Vsaka vas ima svoj glas; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.45 Zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno: Filip David; 23.15 Nočna glasba.
8.00	Nanizanka: La famiglia Brady
8.30	Film: II boom (kom., It. 1963, r. Vittorio De Sica, i. Alberto Sordi)
^8.25 Rubrika: Gente comune 11-45 Kviz: II pranzo e servito
12.30	Rubrika: Čara TV
12.55	Canale5News
13.20	Kviza: O.K. II prezzo e giusto, 14.20 II gioco del-le coppie
15.05	Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.35 Ti amo... parliamone
18.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke ;8.15 Dok.: ArcadiNoč
18.40	Canale5News
18.45	Kviza: II gioco dei nove, Tra moglie e marito 5J-20 Rubrika: Controcorrente '8.25 Striscia la notizia
8-40 Variete: La corrida (vodi Corrado)
3-00 TV film: II principe del deserto (pust., It. 1990, r. Duccio Tessari, i. Carol Alt, Kabir Bedi, 1. del, ponovitev)
1'15 Striscia la notizia
1-30 Nan.: Marcus Welby,
2.30	Operazione ladro
RETE A_________________|
8.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira
il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa,
10.00	Senora, 11.50 Topa-zio
12.45	Variete: Buon pomerig-gio
12.50	Nadaljevanke: Ribelle,
13.45	Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine,
15.15	Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini,
16.45	General Hospital,
17.15	Febbre d' amore
18.30	Kviz: Čari genitori (vodi
Enrica Bonaccorti)
19.10	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.40	Nad.: Marilena
20.35	Nanizanki: Colombo -Scatto matto a Scotland Yard, 22.25 Kojak - Uno sceicco a Wall Štreet
23.25	Rubrika o parlamentu 0.10 Aktualno: Indimentica-bili
0.20 Rubrika: Teleguattro 0.35 Aktualno: Kronika
1.25	Film: Una rockstar in cerca d amore (dram., ZDA 1984, r. Larry Peer-ce, i. Rick Springfield)
| ITALIA 1__________________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
8.45	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.50 La donna bionica, 10.45 Sulle strade della Cali-fornia
11.45	Odprti studio
12.00	Nan.: T. J. Hooker
13.00	Variete: Sette per uno
13.30	Rubrika: Calciomania
14.30	Reportaža: Jonathan
15.15	Glasba: TopVenti
16.15	Nanizanka: Simon & Simon
17.30	Odprti studio
17.55	Be Bop a Lula
18.40	Nanizanki: Časa Keaton,
19.10	McGyver - La terra degli Amish
20.00	Risanka: Peter Pan
20.30	Film: Oggi a me... doma-ni a te (vestern, It. 1968, r. Tonino Cervi, i. Bud Spencer, Brett Helsey)
22.35	Film: Capriccio (kom., It. 1987, r. Tinto Brass, i. Francesca Dellera)
0.25 Odprti studio
0.55 Nanizanki: Kung Fu, 1.55 Samurai
OPEON_________________
13.00	Risanke
14.00	Nad.: Signore e padrone,
15.00	Pasiones
16.00	Variete: Sportacus
17.00	Film: Due strani papa (kom., It. 1983, r. Mariano Laurenti, i. Pippo Franco, Franco Califano)
19.30	Risanke
20.30	Film: Per una bara piena di dollari (vestern, It. 1971, r. Demofilo Fidani, i. Klaus Kinski, Hunt Po-wers)
22.00	Kabaret: Fior di zucca
22.30	Film: Il debito coniugale (kom., It. 1970, r. Franco Prosperi, i. Lando Buz-zanca, Barbara Buchet)
24.00	Kabaret: Fiori di zucca
TMC__________________
8.30	Risanke: Snack
11.30	Snežni planet
12.15	Rubrika: Crono
13.00	Šport show: SP v smučanju - moški slalom (iz ZDA, 1. tek)
17.30	Film: Operazione pirati (pust., r-i. Jackie Chan)
19.30	SP v smučanju: moški slalom (2. tek)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Vendetta per il santo (krim., VB 1973, r. James 0'Connolly, i. Ro-ger Moore, Jan Hendry)
22.30	Film: Sogni radioattivi (fant., ZDA 1987, r. Albert Pyun, i. John Stockwell, Don Murray)
0.20 Film: Un problema d'a-more (dram., ZDA 1978, r. Jerry Thorpe, i. Gena Rowlands)
TELEFRIULI_____________
13.00	Na strani ljudi
13.35	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Dok.: Črno in belo
19.00	Nanizanka: Monkees
19.30	Dnevnik
20.00	Športne napovedi
20.30	Nadaljevanka: Modi -Vita di Amedeo Modi-gliani (4. del)
22.00	Iz parlamenta
22.30	Nočne vesti
23.00	Koncert Mimma Loca-sciullija
24.00	Šport in vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika in komentar
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis;
6.30	Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 13.00 Kruh in sol Radia Kp; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po naročilu; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Popevka; 15.00 Glasba; 16.00 Glasbena srečanja; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Folk studio; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Musič fantasy; 20.00 Zabavna oddaja: Morski val.
Kreditni zavod slavi letos 160 let delovanja
Za Goriško hranilnico je bilo lani rekordno leto y absolutnem pomenu
Poslovno leto 1990 je Goriška hranilnica, ki prav letos praznuje 160 let ustanovitve, zaključila nadvse uspešno. Rezultat poslovanja je v absolutnem pomenu najboljši doslej. Tako izhaja iz obračuna tega najstarejšega kreditnega zavoda v mestu. Predstavil ga je predsednik upravnega sveta zavoda dr. Antonio Tripani, včeraj dopoldne, na tradicionalnem srečanju z novinarji.
Goriška hranilnica je konec lanskega leta upravljala 1.484 milijard lir zaupanih sredstev. Če tej vsoti dodamo še 187 milijard vrednosti premoženja dobimo vsoto skoraj 1.700 milijard.
To so številke, ki se nanašajo na celotno poslovanje vseh štirih sektorjev, kjer banka deluje: na bančnem področju, na področju kmetijskega kreditiranja, na področju financiranja javnih del in na področju upravljanja^ sredstev rotacijskega sklada. Največji delež ima vsekakor bančni sektor, je pojasnil predsednik Tripani, saj so samo na tem področju zbrali za 573 milijard lir vlog.
Obseg vlog se je povečal, v primerjavi z letom poprej, za okrog 10 odstotkov, skokovit porast pa so dosegli na področju investicij. Razmerje med vlogami in investicijami je tako z lanskih 66,7% naraslo na 73,6%, kar je zelo dober rezultat, tudi v primerjavi z drugimi podobnimi kreditnimi ustan-povami v državi. Goriška hranilnica se je tako znašla pri vrhu lestvice.
Bruto dobiček, ki so ga realizirali v letu 1990 znaša preko 31 milijard lir, čisti dobiček pa skoraj enajst milijard lir, ali skoraj 48% več kakor leto poprej.
1,5 milijarde lir bodo pri zavodu namenili posegom na kulturnem in športnem področju in v dobrodelne namene.
Lani so za to namenili 1,2 milijarde lir v direktni obliki, poleg tega pa še nekajkrat večjo vsoto v obliki sponso-rizacije, reklame itd.
Predsednik dr. Antonio Tripani je pojasnil, da je takšen rezultat predvsem sad skrbnega gospodarjenja in strokovnega poslovanja skoraj štiris-točlanskega kolektiva in globoke vsidranosti kreditnega zavoda v krajevni stvarnosti. Uspešnost poslovanja ni toliko odvisna od dimenzije banke, nego od njene prisotnosti v določeni gospodarski in družbeni stvarnosti, meni dr. Tripani, ki napoveduje, da bodo letos in v naslednjih letih, poleg štirih novih podružnic (San Vito al T., Sacile, Ločnik in Podturn) zaključili ciklus širjenja mreže in večjo pozornost namenili nudenju novih servisov in izboljšanju obstoječih, čeprav so prav na tem področju v zadnjem času storili veliko.
Goriška hranilnica je v lanskem letu z odprtjem novih podružnic v Manza-nu in Trstu še bolj postala zavod deželnega značaja, vendar je ohranila vse značilnosti krajevne banke, globo-
ko vsidrane v gospodarsko in družbeno strukturo Gorice. Prve korake pa, tako je bilo slišati na srečanju z novinarji, Goriška hranilnica dela tudi v prostoru Alpe-Jadran, čeprav bo za konkretizacijo treba verjetno počakati še nekaj časa. Tako tečejo pogajanja za predhodno financiranje (okrog trideset milijard lir) izgradnje avtocestnega odseka med državno mejo in Selom. Za to gradnjo bodo mednarodna finančna sredstva uporabljiva šele leta 1995, Goriška hranilnica pa naj bi zagotovila nekakšno premostitrveno posojilo, oziroma anticipacijo. Vodijo se tudi pogovori za ustanovitev banke z mešanim kapitalom, s sedežem v Ljubljani, pri čemer bi sodelovali poleg Hranilnice in nekaterih slovenskih bank tudi slovenski denarni zavodi iz Italije in Koroške.
Srečanje z novinarji, ki so se ga udeležili tudi podpredsednik upravnega sveta Sergio Medeot, ravnatelj Franco Podda, predsednik nadzornega odbora Antonio Bisiach in drugi vodilni funkcionarji banke, je bilo priložnost tudi za seznanitev s pobudami s katerimi bo Hranilnica obeležila 160-letnico delovanja. Tako bodo v kratkem financirali izdajo publikacije o Soči, poskrbeli bodo za prenovo vile Lenassi v Ulici 9. avgusta, kjer bo imelo sedež združenje Pro Senectute, hkrati pa bo ovrednotena stavba v samem središču mesta. V načrtu so še nekatere druge pobude, med temi tudi tiskanje knjige o francoski kraljevski rodbini burboncev v Gorici.
Včeraj in danes na Goriškem
Nad tisoč mladincev na prvenstvu v krosu
Danes popoldne se bo s slovesnim nagrajevanjem na Travniku zaključil letošnji državni finale mladinskih iger v krosu. Gre za pomembno mladinsko športno manifestacijo, ki so jo tokrat prvič priredili v goriški pokrajini. Včeraj se je na griču Sv. Elije v Redi-puglii okrog tisoč sto tekmovalcev iz cele Italije, med temi je tudi kakih sto tekmovalcev italijanskih manjšin po svetu, pomerilo v izločilnih preizkušnjah, še prej pa je bilo na sporedu svečano odprtje dvodnevnega športnega srečanja. Po pozdravnem govoru župana iz Poljana Franca Visintina in pri-
segi dveh udeležencev so dvignili zastavo, perspektivna goriška atletska predstavnica Giada Gallina pa je prižgala simbolični olimpijski ogenj (na
sliki Čubej).
Danes dopoldne od 10.30 dalje bodo na vrsti finalni boji v moški in ženski konkurenci. V popoldanskih urah pa bo živo v Gorici na Travniku, kjer bodo priredili slovesno nagrajevanje, ki ga bo med drugim oddajala v živo tudi italijanska državna televizija RAi 1. Zaključne prireditve se bo udeležil med drugim tudi predsednik FIDAL Gola.
Radiografija kmetijske dejavnosti na območju goriške pokrajine
Gostovanje SSG v ponedeljek in torek v Gorici
Slovensko stalno gledališče bo v ponedeljek in torek dopoldne v goriš-kem Kulturnem domu predstavilo prijetno in zabavno mladinsko igro francoskega avtorja Marcela Acharda "Bi igrali z mano?". Delo je zrežiral Adri-jan Rustja. Predstavi sta namenjeni predvsem osnovnošolcem in srednješolcem, zanimiva pa je tudi za odraslo publiko. Le ta si bo predstavo lahko ogledala tudi v torek ob 20.30. Zgodba, o kateri pripoveduje Achard, se dogaja v cirkusu, v katerem nastopata klovna Rascasse in Crockson ter prelepa akrobatka Isabelle. Klovna tekmujeta za njeno ljubezen, vendar na koncu osvoji njeno srce gledalec — pesnik Auguste.
V	igri nastopa pet igralcev SSG, Tone Gogala, Stojan Colja, Alojz Milič, Maja Blagovič in Adrijan Rustja.
Seji v Doberdobu in Sovodnjah
V	ponedeljek, 25. t. m., ob 18. uri je napovedana seja občinskega sveta v Doberdobu. V torek, 26. t. m., ob 19. uri pa se bo sestal občinski svet v Sovodnjah. V Doberdobu bodo poleg drugih zadev razpravljali tudi o dokumentu o Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ronkah.
V konferenčni dvorani razstavišča pri Ločniškem mostu se je včeraj pričela 3. pokrajinska konferenca o kmetijstvu. Prirejajo jo pokrajinska uprava, Goriška trgovinska zbornica ter deželna uprava. Namen pomembnega srečanja je soočanje s kmetijsko dejavnostjo v naši pokrajini, evidentiranje perspektivnih sektorjev, iskanje rešitev za tista področja, ki so se znašla v težavah, čeprav velja splošna ugotovitev, da kmetijstvo nasploh preživlja težavno obdobje.
Po uvodnem pozdravnem posegu predsednika pokrajinske uprave Gian Franca Criscija je spregovoril predsednik Goriške trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua, ki je poudaril prizadevanja Zbornice za krepitev kmetijskega sektorja. Rezultat takega prizadevanja so različne sejemske ‘prireditve, oziroma financiranje pobud za sodelovanje na raznih manifestacijah v tujini. Trgovinska zbornica pa je razvoju kmetijske dejavnosti skušala pomagati tudi drugače, z nudenjem prispevkov iz Goriškega sklada, s financiranjem raznih ekonomsko upravičenih pobud. V ta namen je bilo uporabljenih skoraj šest milijard lir, največ v vinogradništvu.
Pokrajinski odbornik za prostorsko načrtovanje, Edoardo Bressan, je sklicujoč se na zakon štev. 142 iz leta 1990, ki daje pristojnosti pokrajinam,
kar zadeva planiranje v kmetijskem sektorju poudaril pomembnost izdelave smernic, ki naj bi jih upoštevali v prihodnjem srednjeročnem razdobju in ki naj bi bile sad koordinacije med raznimi ustanovami, ki imajo pristojnosti v kmetijstvu.
Posvet je nato stopil v živo s tehničnima in dokaj obsežnima predavanji-ma univerzitetnih profesorjev Maria Prestamburga in Maria Gregorija. Profesor Prestamburgo, je analiziral strategije za razvoj goriškega kmetijstva. Upoštevajoč sedanji mednarodni položaj, ko se cene kmetijskih proizvodov stalno nižajo, je mogoče goriški kmetijski scenarij razdeliti v tri specifične realnosti: v prvi vrsti gre za vinogradništvo, ki ga bo treba po Prestambur-govem mnenju še dodatno potencirati; nato najdemo tehnološko dobro opremljena kmetijska podjetja, ki so v veliki večini primerov družinsko vodena; na koncu še tehnološko vrhunska podjetja, ki stremijo po stalni razširitvi. Razvoj vseh treh realnosti bo po mnenju profesorja Prestamburga odvisen predvsem od politike okolja (beri varstvo ambienta), od strukturalne modernizacije obstoječih podjetij, od morebitnih združitvenih naporov, od tehnološke izpopolnitve in zagotavljanja določenih servisov.
Profesor Mario Gregori je podrobneje analiziral možnosti razvoja do
leta 2 tisoč. Svoj poseg je osredotočil na evolucijo sedanjih struktur, na smotrnejšo uporabo kmetijskih zemljišč, na živinorejo, posodabljanje kmetijskih strojev, gibanje delovne sile itd. Le pravilno ravnovesje med vsemi omenjenimi problematikami, je dejal Gregori, bo popeljalo goriško kmetijstvo v pravo smer.
V popoldanskem delu so bila na vrsti poročila o vinogradništvu, vrtnarstvu in sadjarstvu. Danes se bo dvodnevni posvet s posegoma Alessandra Donde in Mariolina Snidara nadaljeval ob 10. uri. Okrog poldneva bo imel zaključni nastop deželni odbornik za kmetijstvo Ivano Benvenuti.
Obsojen, ker je pomagal beguncem
Na leto dni zapora pogojno in plačilo globe pet milijonov lir je bil včeraj obsojen 30-letni jugoslovanski državljan Dragoljub Jokič iz Ljubljane. Kazen je bila predhodno dogovorjena. Jokiča so prijeli v nedeljo, v Tržiču, ko je z dostavnim vozilom prevažal trinajst državljanov Šrilanke, ki so ilegalno prešli mejo. Namenjeni so bili menda proti Benetkam. Jokič naj bi jim pomagal pri ilegalnem prehodu meje.
Jutri v Ronkah 35. dan
krvodajalstva
Tatovi sredi noči v dveh stanovanjih v Ul. Boccaccio
Člani sekcij krvodajalcev, ki delujejo na območju Tržiča, bodo jutri dopoldne praznovali dan krvodajalstva. Zbrali se bodo ob 8.30 v športni dvorani v Ulici Čampi, v Ronkah, zatem bodo v sprevodu in ob spremljavi godbe krenili do spominskega obeležja umrlim krvodajalcem. Ob 9.30 bo verski obred. Osrednja slovesnost bo ob 10.30 v športni hali, kjer bodo izročili priznanja najbolj zaslužnim članom, šolarjem, ki so se udeležili natečaja in ki so sodelovali pri pobudi za širjenje krvodajalstva. Tradicionalnega praznovanja, ki letos poteka že 35. leto, se bodo udeležili tudi predstavniki krvodajalskih združenj iz raznih krajev Slovenije in Hrvaške.
Dan krvodajalstva se bo sklenil ob 12.30 z zaključnim nagovorom.
Pokrajinski kongres VZPI-ANPI
V Gradišču bo danes popoldne 11. pokrajinski kongres VZPI-ANPI za Goriško. Udeleženci - delegati, ki so bili izvoljeni na kongresih posameznih sekcij in gosti, se bodo ob 14.30 zbrali v dvorani G. B. Coassini, na Trgu G. Emo.
Kongres sodi v okvir priprav na skorajšnji vsedržavni kongres združenja partizanov.
na Tržiškem
Tako kakor že na sekcijskih kongresih bo razprava tekla o organizacijskih vprašanjih in aktualnih vprašanjih družbene vloge in vrednotenja Odporništva.
Trgovine
odprte
Združenje trgovcev ASCOM obvešča, da bodo v ponedeljek, 25. t. m., vse trgovine lahko fakultativno odprte. Torej ne velja običajna tedenska poldnevna ali celodnevna zapora.
V tednu od 25. do 30. marca ne velja niti obvezna zapora javnih lokalov.
Včasih je veljalo, da je prisotnost stanovalcev že sama po sebi odganjala tatove. Očitno se stvari spreminjajo, kakor dokazuje dogodek, v noči od četrtka na petek. Neznana oseba je opravila tatinski podvig, kljub prisotnosti stanovalcev. Zgodilo se je v dveh stanovanjih, v prvem nadstropju, v Ulici Boccaccio 45, sredi noči. Gospodinja, ki se je okrog poldruge ure prebudila in odšla v kuhinjo z namenom da popije kozarec vode, je na terasi opazila čudno senco. Potiho je odšla do sina, ki je tačas še gledal tele-vizjo in ga obvestila o čudni prisotnosti. Tačas pa jo je "senca" že pobrisala, najbrž tako, da je skočila z višine
dobrih petih metrov na dvorišče. Da je šlo za tatu so člani družine ugotovili kmalu zatem, ko so zaman iskali torbo v kateri je bil šop ključev in tudi nekaj dokumentov.
Tat se je očitno neopažen splazil skozi priprta vrata v stanovanje in se lotil dela. Pred tem je na podoben način obiskal tudi sosede, v isti hiši in ukradel nekaj zlatnine.
Da bi to počel po prihodu policije, ki sojo Ferijev! takoj obvestili, se zdi malo verjetno.
Spreten zmikavt pa si je včeraj med opoldansko zaporo prisvojil okrog sto tisoč lir v trgovini Shopping center v Ulici Tabaj v Štandrežu, za nameček pa še srajco.
Vlak povozil železničarja
V še nejasnih okoliščinah je včeraj, nekaj pred 13. uro, izgubil življenje 43-letni uslužbenec državnih železnic Silvano Fulizio iz Trsta, Ul. Negrelli 10. V bližini Poljana ga je povozil hitri vlak 2658, med Trstom in Vidmom. Fulizio je bil zadolžen za izvajanje nadzorstva nad napravami na progi. V teku je preiskava.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Marcel Achard
Bi igrali z mano?
Režija ADRIJAN RUSTJA
v ponedeljek, 25. t. m., ob 11. uri
v torek, 26. t. m., ob 10. uri in ob 20.30 v KULTURNEM DOMU
V GORICI
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo sporoča, da bo redni občni zbor 5. aprila ob 20. uri, oziroma ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma.
Slovensko planinsko društvo vabi jutri, v nedeljo, 24. t. m„ na zimski pohod na Porezen. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 6.30 s Travnika. Priporoča se primerna zimska oprema.
Slovensko planinsko društvo prireja jutri, v nedeljo, 24. t. m„ izlet na Tržaški kras. Odhod s Travnika, z lastnimi sredstvi ob 9. uri v smeri Cerovelj. Od tu vzpon na Grmado. Hoje bo skupaj približno dve uri. Kosilo iz nahrbtnika ali, po želji, v vaški gostilni. Popoldne ogled kulturno-zgodovinskega spomenika ali sprehod po Rilkejevi stezi. Priporoča se primerna planinska, oziroma športna oprema.
PŠD Naš Prapor priredi ' piknik ' na velikonočni ponedeljek. Prijave sprejemata, do torka, 26. t. m., Francescsa Sa-her (tel. 33563) in Marko Primožič (tel-535153).
Občinska uprava v Doberdobu obvešča, da je zaradi stiske s prostorom na pokopališčih v Jamljah in Dolu, nujno potrebno, da interesenti predstavijo prošnje za najem, oziroma dodelitev zemljišča, do vključno 30. junija letos.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »La setta«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 15.30-22.00 »Balla coi lupi«, (kandidat za 12 oscarjev).
VITTORIA 17.30-22.00 »The at spot — jj pošto caldo«. Prepovedan mladini V°a 14. letom.
Tržič
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Highlander H"'
COMUNALE 18.00-22.15 »Paprika«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 200® »Darkmen«. Ob 22. uri »Vzburjena«-SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Rocky V“'
DESKLE 19.30 »Buli Durham«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna št. 2 — Ul. Grazar li 154 — tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 — Ul. Teren* na 26 — tel. 482787.
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici: ob 9.30 Annatna11® Ometto iz hiše žalosti v Ul.	^
cerkev v Podturnu in na glavno V°y?0\. lišče, ob 11. uri Stefania Brumat iz. ^ nišnice Janeza od Boga v cerkev Ani in na glavno pokopališče, °T,'';ce Anna Radislovic, vd. Curri iz bolnis Sv. Justa v Tržič.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Palmire Vižintin vd. Devetak
^ ki s°
se iskreno zahvaljujemo vsem, na katerikoli način počastili njen
l in z nami sočustvovali.
SVOJCI
upa, Vrh, Gorica, 23. marca 1991
S seje IO Slovenske kulturno-gospodarske zveze
Rešiti Primorski dnevnik in druge kulturne ustanove
TRST — Izvršni odbor SKGZ je na zadnji seji ponovno poglobil najpomembnejša vprašanja, s katerimi se ta trenutek sooča slovenska narodnostna skupnost v Italiji. V ospredju razprave sta bila zlasti dva žgoča problema, in sicer težka finančna kriza, ki jo doživljajo mnoge slovenske osrednje ustanove in skrajno zaostrene razmere v Založništvu tržaškega tiska, zaradi katerih preti nevarnost Primorskemu dnevniku, kakor se tudi postavlja vprašanje bodočnosti drugih izdaj, ki predstavljajo življenjsko pomemben delež slovenske tiskane besede v zamejstvu.
Izvršni odbor je v zvezi s položajem v kulturnih ustanovah izrazil nujnost, da pride v najkrajšem času do konkretnega dogovora med vsemi komponentami Slovencev o uporabi sredstev, ki so za manjšino namenjena v zakonu za obmejna področja. V tem smislu je potrebo oblikovanje skupnega predloga, ki naj ga upošteva deželna uprava pri snovanju normativnih mehanizmov, s katerimi naj se sredstva podelijo. Izraženo je bilo stališče, da sredstva iz omenjenega zakona nikakor ne morejo biti nadomestilo za podpore, ki jih kulturne ustanove že prejemajo v skladu z dosedanjo redno prakso deželne uprave, ampak da gre za dodaten ukrep, ki bi omogočil pomembnejšim slo-
27. seminar slovenskega jezika v LJ
LJUBLJANA — Kakor že v vseh prejšnjih letih, tako se bo tudi letos od 1. do 13. julija odvijal v Ljubljani Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga prireja Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Seminarju bo predsedovala dr. Hermina Jug-Kranjec.
Seminar, ki bo letos že se-demindvajsetič zapovrstjo, bo obsegal predavanja, posebne informativne tečaje in lektorske jezikovne vaje, poleg tega pa tudi še popoldanski dopolnilni program — ogled Ljubljane pod strokovnim vodstvom, obiski kulturnih ustanov, okrogle mize, srečanja — in celodnevno strokovno ekskurzijo. Za začetnike bodo urejene dodatne jezikovne vaje, predviden pa je tudi uvajalni tečaj teden dni pred začetkom seminarja.
Kdor se želi udeležiti seminarja, naj se čimprej prijavi!
venskim ustanovam izhod iz finančne stiske.
V	smislu uresničevanja postavke za manjšino zakona o obmejnih območjih so člani izvršnega odbora tudi podčrtali, da je nujno srečanje predstavništva Slovencev v Italiji s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem zato, da se ustanovi komisija Slovencev, s katero se bo dežela posvetovala o podeljevanju sredstev.
Člani izvršnega odbora so na seji ponovno razpravljali tudi o kriznem položaju Primorskega dnevnika, za katerega je bilo rečeno, da mu je na vsak način potrebno najti rešitev. Pri tem je bistvenega pomena dejstvo, da dnevnik na dostojni ravni ohrani svojo vlogo, brez katere si vsakdanjega življenja naše skupnosti skoro ni mogoče predstavljati. Ob dnevniku je potrebna najširša solidarnost naše skupnosti in večinskega naroda, gre pa tudi za to, da so različne komponente Slovencev, ki so se te dni odločno zavzele za obstoj dnevnika, soudeležene v prizadevanjih za njegovo bodočnost. V tem pogledu je izvršni odbor nakazal kot pomembno priložnost občni zbor Založništva tržaškega tiska, ki bo meseca aprila.
V	nadaljevanju seje je bila podana informacija o načrtih za tematske posvete na nekaterih področjih, ki jih namerava SKGZ organizirati v prihodnjih mesecih.
Izboljševanje
televizijskih
pretvornikov
SEŽANA — Na zahtevo vse večjega števila nezadovoljnih plačnikov slovenske televizijske naročnine so se predstavniki sežanske občinske uprave sešli z odgovornimi ljudmi TV Slovenije in z njimi proučili program ukrepov za zboljšanje vidnosti slovenskega televizijskega programa od vasi pod Slavnikom do Štanjela. Vodstveni delavci službe za oddajnike in zveze TV Slovenije so zagotovili, da bodo z izboljšavami pretvornikov Tinjan in Rakitovec najkasneje v treh mesecih omogočili nemoteno gledanje obeh slovenskih TV programov v Rakitovcu, Zazidu in Prešnici. V Branici, Vrabčah in Štjaku bodo v enem mesecu končane meritve, na osnovi katerih bodo pripravili ukrepe za zboljšanje vidnosti. Brž ko bo pripravljen objekt na Kokoški, ki ga že urejajo, bodo montirali opremo za izboljšanje vidnosti I. programa na območju Lokev in Sežane. Televizijci upajo, da bodo še letos s pomočjo krajevnih skupnosti na tem območju omogočili tudi sprejemanje II. programa. Obljubljajo še, da bodo kmalu odpravili tudi motnje pri posredovanju I. programa preko Slavnika, ki jih povzročajo italijanski oddajniki. Opremo za posredovanje II. programa pa naj bi po veljavnem načrtu montirali najpozneje do leta 1995.	j q
pismo uredništvu
Bodo Ulico Briško-beneškega odreda zares preimenovali v Ulico Ivana Trinka?
Čisto slučajno mi je prišlo v roke Delo" iz Ljubljane od 27. 10. 1990, iz katerega pisanja lahko razumem, da se Ulica Briško-beneškega odreda v Ljubljani spremeni po Ivanu Trinku, ki je narodni pesnik in buditelj Beneških Slovencev.
Če je Ivan Trinko, kot resnično je, buditelj Beneških Slovencev, je buditelj tudi tistih Slovencev, ki so bili Pred sto leti zaspani, ne glede, kje so živeli.
Ponosni smo na našega pesnika Iva-Pa Trinka. V Vidmu, kjer se je bil uve-'javil kot kulturna osebnost, kjer ga hišo marali, ker je bil zaveden Beneški Slovenec, so že več let od tega poi-■henovali ulico po njegovem imenu. Zdaj smo srečni, veseli in zadovoljni, da bo tudi glavno mesto naše matične domovine, naša Ljubljana, imelo svojo dlico po imenu Ivana Trinka. On, naš Pesnik in buditelj, ni maral časti. Zahteval je samo pravice za svoj narod in ''ato je bil zaničevan. Prav tako, kot se L°če danes poimenovati v glavnem thestu Slovenije ulico po njegovem
slavnem imenu, bi se on, skromen, vprašal: »Čemu?«
Ja, čemu, se vprašam tudi jaz.
Ivan Trinko, naš pesnik in buditelj Slovencev, zasluži svojo ulico v Ljubljani, ne pa na škodo in odpravo Ulice Briško-beneškega odreda, ki naj bi ga njegovo ime zamenjalo. To ni mogoče. Naš Ivan Trinko je podpiral puobe, puobe Briško-beneškega odreda, je podpiral našo narodnoosvobodilno borbo, ki je prinesla slovenski preporod v našo Benečijo. Kot zvesti sledi-telj Trinkovih pesmi, soustanovitelj društva "Ivan Trinko", dolgoletni tajnik, nato predsednik tega društva, se veselim poimenovanja ulice po našem pesniku v Ljubljani, vendar ne na škodo ulice beneško-slovenskih borcev za svobodo, ki jih je naš Trinko podpiral.
Prepričan sem, da bodo mestne oblasti v Ljubljani našle ustrezno rešitev, tako da bo ostala Ulica Briško-beneškega odreda in da bo tudi naš pesnik dobil v glavnem mestu Slovenije svoje primerno in dostojno mesto.
Hvala za pozornost in prisrčen slovenski pozdrav.
Izidor Predan - Dorič
ŠTIRI UDOBNI SEDEŽI
S 630.000 LIRAMI
Audi 80 Comfort
ZASTOPSTVO
AUTOSACCHETTI
GORICA
Sedež:	Avtosalon:
Ul. Lungo Isonzo A., 9/11	Corso Italia, 65
Tel. (0481) 533771/2/3	Tel. (0481) 533627
TRŽIČ
Avtosalon:
Ul. A. Bolto, 38/A Tel. (0481) 45949
Tehnološko v ospredju
zastopstvo aaan
FIAT TEMPRA S.W.
GORICA	TRŽIČ
Sedež	Ul. IV Novembra, 31/33
Corso Italia, 169	Tel. (0481) 481725
Tel. (0481) 520830 - 520844
Servis
Ul. III Armata, 145 Tel. (0481) 20466
S-V-A-G- DIZORZ
s.r.l.
LANCIA DEDRA
ZASTOPSTVO
UL. TRIESTE 138/140 Tel. 521830-890-801
DELAVNICA: Tel. 522084 - NADOMESTNI DEU: Tel. 522028
TRŽIČ
UL S. POLO, 19 - Tel. 776250
Sierra Twin Cam 4x4
Prvi 4 x 4 na svetu po ceni 4x2
Vsi govorijo o njem, mnogi ga bodo imeli
ZASTOPNIK ZA GORICO:
PAOLO GRATON s,.i.
34170 GORICA - Ul. Aguileia 42 - Tel. (0481) 520121-520052
MUZEJ AVTOMOBILA IN TEHNIKE
Drž. cesta - Majnica (Fara) - Tel. (0481) 888404
PRISOTNI V HALI A
PRESTI	ti omogoča, da s samo 630.000 (*) lirami me-
sečno kupiš udobno osebno vozilo. Poleg tega dobiš tudi dodatni paket zavarovalne garancije.
Pohiti v Kmečko banko, na njen sedež v Gorici ali v podružnico v Krmi-nu; telefoniraj na posebno telefonsko številko 387333; vprašaj za pojasnila avtomobilskega zastopnika.
Odkril boš ugodnosti, ki ti jih nudi domača ljudska banka.
Storitev PRESTI 'ji UTO nudi
33 Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica
g
M
§
(*) Mesečni obrok PRESTIAUTO Za 48. mesečno posojilo za navedene avtomobile, s 15% predujmom. ^

Za polfinale v nogometnih pokalih
Ugoden žreb
Poskusne vožnje za VTS Brazilije
Senna neustavljiv
ŽENEVA — Ob predpostavki, da v polfinalu ni šibkih ekip, so lahko pristaši italijanskega in jugoslovanskega nogometa več kot zadovoljni z žrebom v mednarodnih evropskih pokalih.
V pokalu UEFA sta se Inter in Roma izognila "bratomornemu" spopadu, Ju-ventus in Crvena zvezda čaka sicer težka naloga, a najpomembneje je to, da bodo vse te štiri ekipe povratno tekmo odigrale na domačih tleh.
Pred žrebom je tekmovalna komisija UEFA registrirala izločitev Milana v spornem dvoboju z ekipo 01ympique iz Marseilla. Registrirala je tudi zmago Crvene zvezde, a z zadržkom, kajti o izgredih, ki so jih povzročili nemški huligani v Dresdnu, se bo izrekla disciplinska komisija na svojem zasedanju prihodnji teden.
Po žrebu pa so v zvezi s pokalom UEFA tudi določili, da bo zmagovalec dvoboja med lizbonskim Sportingom in milanskim Interjem odigral doma prvo finalno tekmo.
POKAL PRVAKOV
•	Bayern (ZRN) - C. zvezda (Jug.)
•	Spartak Moskva (SZ) - Marseille (Fr.)
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
•	Legia (Polj.) - Manchesetr U. (Angl.)
•	Barcelona (Šp.) - Juventus (It.)
POKAL UEFA
•	Brdndby (Šve.) - Roma (It.)
•	Sporting (Port.) - Inter (It.)
Polfinalne tekme bodo 10. in 24. aprila.
Antič trener Reala
MADRID — Po izločitvi iz pokala prvakov je trener Real Madrida Alfrede Di Stefano odstopil, na njegovo mesto pa je vodstvo kluba imenovalo Jugoslovana Radomira Antiča, nekdanjega nogometaša Partizana, ki je do lani vodil prvoligaša Zaragozo.
Antič je za Miljaničem in Boškovom tretji Jugoslovan za krmilom uglednega madridskega kluba. Njegova pogodba je veljavna do konca sezone. Di Stefano bo odslej spet opravljal funkcijo predsedniškega svetovalca.
Rančev, da ali ne?
BEOGRAD — Srednji napadalec Crvene zvezde in jugoslovanske reprezentance Darko Pančev je izjavil, da bo prihodnje leto igral za Fiorentino, s katero naj bi v prihodnjih dneh podpisal trileno pogodbo. Odškodnina za beograjski klub naj bi znašala okrog štiri milijarde in pol lir. Zvečer pa so iz tabora italijanskega prvoligaša sporočili, da je Pančev samo eden izmed njihovih možnih kandidatov.
Dinamo po 11-metrovkah
ZEMUN — V anticipirani tekmi 25. kola 1. jugoslovanske nogometne lige je zagrebški Dinamo v gosteh po streljanju 11-metrovk z 8:7 premagal Zemun. Po regularnem času je bil rezultat 1:1.
SAO PAuLO Tudi dež ni ustavil Senne. Prvi dan uradnih poskusnih voženj za 2. letošnjo dirko v formuli ena, veljavno za VN Brazilije, se je končal z brazilskim asom v prvi vrsti. V začetku poskusnih voženj je bila proga delno mokra, zatem se je osušila, najboljši čas pa je imel ferrarijevec Aleši. Proti koncu je zgledalo, da ne bo prišlo do spremembe, saj je spet začelo deževati. Čeprav je bila proga že povsem mokra, pa je Senna prehitel Alesija. Tudi za danes napovedujejo spremenljive vremenske razmere.
NAJBOLJŠI ČASI: 1. Senna (Braz.) mclaren honda 1T8"718; 2. Aleši (Fr.) ferrari 1T9"350; 3. Berger (Av.) mclaren honda 1T9"557; 4. Mansell (VB) willi-ams renault 1'20"056; 5. Prost (Fr.) ferrari 1'20"079; 6. Piguet (Braz.) benetton ford 1’20'T05; 7. Capelli (It.) leyton ho-use ilmor T21 "171; 8. Moreno (Braz.) benetton 1'21"266; 9. Pirro (It.) 1'21"286;
10.	Gachot (Bel.) jordan ford 1'21"493;
11.	Modena (It.) tyrrell honda 1'21"709;
12.	De Cesaris (It.) jordan ford 1'21"710;
13.	Nakajima (Jap.) tyrrell honda 1,21"825; 14. Patrese (It.) williams renault 1'22"069; 15. Bernard (Braz.) leyton house ilmor 1'22"196. Sledi še 11 tekmovalcev, medtem ko so na predkva-lifikacijah izpadli De Poele (Bel., lam-bo), Larini (It., lambo), Chaves (Por., coloni) ter Grouillard (Fr., fondamen-tal).
Jutri motociklistična Velika nagrada Japonske
SUZUKA (Japonska) — Dež in številni pade) so označevali včerajšnje prve poskusne vožnje za uvodno dirko letošnje motociklistične sezone, veljavno za VN Japonske. Na srečo so se vsi padci (samo v razredu do 125 ccm so jih našteli 21) končali brez hujših posledic. Nekaj najboljših časov:
125 ccm: 1. Sakata (Jap.) honda 2'47"470; 2. Gianola (It.) derbi 2'48"705; 3. Takada (Jap.) honda 2'49"356; 4. Capiros-si (It.) honda 2'49"628; 5. Gresini (It.) honda 2'50}483.
250 ccm:l. Aoki (Jap.) honda 2’42"812; 2. Cadalora (It.) honda 2'43"825; 3. Chili (It.) aprilia 2'43"956; 4. Okada (Jap.) honda 2'44"859; 5. Namba (Jap.) yamaha 2'46"507.
500 ccm: 1. Schwantz (ZDA( suzuki 2'42"574; 2. Rainey (ZDA) yamaha 2'43"225; 3. Gardner (Avs.) honda 2'43"393; 4. Goddard (Avs.) yamaha 2'43"531; 5. McGee (Avs.) suzuki 2'44"379; 8. Lavvson (ZDA) cagiva 2'44"914.
Koper doma, Izola v Mariboru
KOPER — V 21. kolu tretje jugoslovanske nogometne lige bo Koper igral danes na Bonifiki s pričetkom ob 14.30 pomembno tekmo s reškim Orijentom. Začasni trener Softič ima pri sestavi enajsterice kup problemov, saj imata Ban in Galič po dva rumena kartona, za lažjimi poškodbami pa tožijo Žulič, Ubavič in Tripar. Izola gostuje v Mariboru in ker bo imel trener Marjon popolno ekipo, se nadeja, da se bo vijoličastim oddolžil za jesenski poraz v Izoli. (Kreft)
Na teniškem turnirju v ZDA
Ženski finale Seleš-Sabatini
KEY BISCAVNE (ZDA) — V današnjem ženskem finalu na teniškem turnirju v Key Biscaynu se bosta pomerili Jugoslovanka Monika Seleš in Argentinka Gabriela Sabatini. Sabatinijeva je v polfinalu izločila prvo nosilko, Nemko Steffi Graf. Ta je uvodni niz dobila kar s 6:0, v naslednjih dveh pa je klonila pred nasprotnico s 7:6 in 6:1. Za Sabatinijevo je bila to že četrta zaporedna zmaga v dvobojih z Grafovo in peta v zadnjih sedmih spopadih med tema igralkama.
Mnogo lažje, se je v finale uvrstila Se-leševa, ki je Američanko Fernandezovo, premagala v dobri uri z gladkim 6:1, 6:3.
V moški konkurenci so odigrali četrtfinalne dvoboje.^ Favorit Edberg je s 6:2, 7:6 premagal Španca Sancheza, Američan Wheaton pa je s 6:7, 6:2, 6:0 odpravil Italijana Carattija. Druga dva polfinalista sta Američana Courier in Reneberg.
Na prvenstvu treh Benečij
Lepa uveljavitev Krasa ter Bora
Na namiznoteniškem prvenstvu treh Benečij, ki je bilo namenjeno mladinskim kategorijam (igralci so nastopili posamezno in v treh enačičah igre dvojic), sta nastopili tudi obe zamejski namiznoteniški društvi, Kras in Bor, ki sta krepko segli tudi po medaljah: pet drugih mest in štiri tretja je osvojil Krasu, dve prvi in dve drugi mesti pa Bor.
Skoraj že »po tradiciji« so visoka mesta med mlajšimi pionirkami pripadla slovenskim predstavnicam. Zmagovalka Jadranka Cergol (Bor) in Katja Milič (Kras) sta v finalu pokazali igro, ki bi lahko bila za zgled tudi starejšim igralcem. V isti kategoriji si je krasovka Erika Radovič delila tretje mesto z Gambi-nijevo (Udine). Med starejšimi pionirji-pionirkami sta se pomerila krasovca Jasna Simoneta in Andrej Šuligoj. Slednji je osvojil eno tekmo v svoji skupini, medtem ko je Jasna klonila že na začetku proti kasnejši zmagovalki Obexerjevi. Borovima igralcema Marku in Mitji Petelinu je bilo prvenstvo treh Benečij eno prvih tekmovanj, zato so bili tudi rezultati temu primerni.
Med mladinkami je bila Dinijeva neustavljiva. V finalu je premagala Biserko Simoneta (Kras) in obe Borovi mladinki: v četrtfinalu Laro Posego in v finalnem boju Ano Bersan, ki je v končni uvrstitvi delila tretjo mesto z Moniko Radovič (Kras). Nastopil je tudi Marjan Milič, vendar je pokazal slabo igro. Tekmovanje pionirskih dvojic je prineslo prvo mestu Cergolovi, ki je igrala v paru z Gambinijevo, drugi je bil Krasov par Katja Milič, Erika Radovič in 3.-4. v ženskih dvojicah Jasna Simoneta - Bartole-V konkurenci mešanih parov so tekmovali še naslednji pari: Erika Radovič -Šuligoj, Katja Milič - Prosperi, Cergol -Petelin. Krasovi mladinski dvojici Biserka Simoneta - Monika Radovič med ženskimi in mešani par Biserka Simoneta -Marjan Milič so dosegli drugo mesto. Tretje mesto ex-aequo je v ženski konkurenci parov zasedla Borova bojica Bersan - Posega, v mešanih dvojicah pa Mo-nika Radovič s soigralcem Giovannini' jem. Prvenstvo treh Benečij se bo nadaljevalo 11. in 12. maja v Gesolu s tekmovanjem tretjekategorinikov in absolutnih kategorij. (J. J.)
Zaradi slabega vremena včeraj odpadel trening
Danes v Planici za SP
PLANICA — pokala v smučarskih
Organizatorji finala svetovnega rskih poletih včeraj niso imeli
Jutri 11. zamejsko smučarsko prvenstvo
V organizaciji Mladine Resco bo jutri v Cimi Sappada na vrsti že 11. zamejsko smučarsko prvenstvo, za katerega se je prijavilo kar 214 tekmovalcev v zastopstvu Mladine, Brega, Devina, Brdine, SPDT ter SDPG. Včeraj je v Sappadi sicer deževalo, kar pa organizatorja vsaj glede snežne podlage ne zaskr-blja preveč, saj je na progi poldrugi meter snega. Če bo jutri lepo vreme, s tekmo torej ne bi smelo biti težav.
Na programu sta dva spusta v veleslalomu. Prvi bo veljaven za posamezne kategorije (skupno jih je devet), za društveno lestvico ter za posebno lestvico mladinskega sektorja. Drugi spust pa nam bo prinesel ime zamejskega prvaka oz. prvakinje, nanj pa bo prepuščenih 15 najboljših v moški in 10 v ženski konkurenci. Med moškimi med favorite sodijo Renčelj, Kosmač in Vodopivec (Breg), Volpi ter Marko Šuber (Brdina), med ženskami pa ob odsotnosti Rapotčeve (operirala si je meniskus) Velentina Šuber (Brdina), Pitaccova (Mladina) ter Škerkova (Devin).
Povejmo še, da se bo tekmovanje pričelo ob 9.30.
sreče z vremenom. Zaradi dežja in vetra so namreč morali odpovedati trening, tako da je 10 tisoč gledalcev razočaranih zapustilo dolino pod Poncami. Videli so samo pet nastopov predska-kalcev, a še najdlje je skočil Matjaž Žagar (145 m).
Danes bo na 194-metrski skakalnici tekmovanje za svetovni pokal, seveda le v primeru, da bodo vremenske razmere ugodne. Najprej bodo izvedli en skok za trening, a zatem tri serije v konkurenci. Vremenske napovedi kažejo, da je fronta slabega vremena, ki je zajela Alpe, le prehodnega značaja. Pričakujejo tudi, da se bo veter unesel.
Parisienovi zadnji veleslalom sezone Danes še poslenji moški slalom
WATERVILLE VALLEV (ZDA) — Na zadnjem veleslalomu! letošnje sezone za svetovni pokal je zmagala Američanka Julie Parisien, ki je prehitela Avstrijko Ulrike Maier ter Norvežanko Julie Lunde Hansen. Skupna lestvica za SP:
1. Kronberger (Av.) 312 točk; 2. Ginther (Av.) 195; 3. Schneider (Švi.) 185; 4. Bournissen (Švi.) 181; 5. Merle (Fr.) 176; 6. Wachter (Av.) 142; 7. Wiberg (Šve.) 140; 8. Salvenmoser (Av.) 103; 9. Gerg (Nem.) 94; 10. Fernandez-Ochoa (Šp.) 88.
Svetovni pokal se bo končal danes z moškim slalomom, ki bo odločal o 2. mestu na skupni lestvici (zanj se potegujeta Tomba in Nierlich) ter o 1. mestu v slalomu (kandidata sta Girardelli ter Furuseth).
Jutri bosta na vrsti še paralelna slaloma v moški in ženski konkurenci za pokal narodov.
Play off v ženski rokometni C ligi
Težko za Kras
V današnji povratni tekmi play offa za napredovanje v kraju Thiene pri Vicenzi imajo Krasove rokometašice objektivno malo možnosti, da premagajo ekipo II Ouadrifoglio, saj so v prvi tekmi s tem nasprotnikom v Zgoniku prejšnjo soboto izgubile z gladkim 29:10. A tudi če bi II Ouadrifoglio drevi izločil krasovke, to še ne bi pomenilo, da so upanja v napredovanje v B ligo splahnela. V primeru poraza čaka namreč naša dekleta še play off za tretje mesto (verjetno z Musilejem), ki naj bi prav tako omogočilo prestop v višjo ligo, kajti s prihodnjo sezono bodo uvedli A-2 ligo (poslej bo ženski rokomet imel A-l, A-2, B in C ligo) in bo zato prišlo do večjega števila napredovanj.
Kras Trimac stopnjuje formo
Kras Trimac bo v 4. povratnem kolu rokometne C lige igral jutri ob 11. uri v Zgoniku proti Nardiju iz Vittoria Veneta. Krašovci so po dveh zaporednih zmagah v gosteh (27:24 proti Fidesu in 35:19 proti Tassini) očitno preboleli "krizo” in ujeli pravo formo. Nardi pa je doslej med vsemi najbolj razočaral in se bori za obstanek.
Sedanja lestvica: Cividin 26, CUS Videm 23, Jolly Campo-formido 19, Kras Trimac 14, Ouarto d'Altino 13, San Dona 12, Fides 10, Mestrino in Tassina 8, Nardi 7, Oriago 0.
Jadralci Čupe na Europa Cup
Čupini jadralci v razredu laser Danjel Toscano, Adriano Ferfolja, Marko Kojanec in Aleks Domeniš bodo v nadaljevanju tekmovalne sezone prihodnji teden v Anziu pri Rimu sodelovali na mednarodnem tekmovanju Europa Cup, ki šteje kot prva od štirih selekcijskih preizkušenj za evropsko prvenstvo. Nekateri Čupini tekmovalci ne skrivajo upanj, da bi si letos prvič v svoji karieri priborili pravico do nastopa na EP.
V novi teniški sezoni
»v 1
S prvimi srečanji moškega in ženskega prvenstva C lige se je pričela letošnja teniška tekmovalna sezona. Prvi del tekmovanja je deželnega značaja, ekipe pa so razdeljene v dve skupini po sedem moštev pri moških, po pet pa pri ženskah. Ob koncu tega dela se bodo štiri najboljše postave pomerile v polfinalu, nato še v finalu, ki bo določil deželnega ekipnega prvaka.
Teniška sekcija Gaje je v tem prvenstvu prisotna z žensko vrsto, ki jo sestavljajo C-2 kategornica Cirila Devetti in neklasificirani igralki Anna Bruno ter Daša Grgič. Poleg gropajsko-padriške ekipe so v skupini še predstavnice TC Gorice, Tržiča, Milj in Ato z Opčin. Prvo srečanje so gajevke odigrale v Gorici in slavile gladko zmago. Najprej je Cirila Devetti premagala igralko C-l Amirante Caterino, in sicer 2:0 (7:5, 7:6). Nato je Anna Bruno tudi z 2:0 (7:6, 6:3) povedla proti mladi a solidni Valentini Sestan. Igri dvojic so se Goričanke ob že odločenem rezultatu odpovedale. Začetek je bil tako za gajevke, ki so novinke v tem tekmovanju, povsem pozitiven. Težko pa je predvideti, kako bo v nadaljevanju, saj tudi ostala društva, zlasti Ato in Tržič, razpolagajo s kvalitetnimi igralkami.
Prihodnje kolo bodo gojevke odigrale jutri ob 15. uri na domačih igriščih na Padričah proti Ato z Opčin.
Dirka tris
RIM Zmagovita kombinacija dirke tris je 13-10-5. Dobitnikov je bilo 591, prejeli pa bodo po 1.595.500 lir.
V jutrišnjih kolih v naših amaterskih nogometnih prvenstvih
Začenjajo
1. AMATERSKA LIGA
JUVENTINA - SAN CANZIAN
Juventina bo jutri pred nelahko nalogo. V goste namreč prihaja močna ekipa iz San Canziana, ki ima na skupni lestvici le točko manj od naših predstavnikov. V prejšnjem kolu je jutrišnji nasprotnik Campijevih varovancev igral neodločeno na domačih tleh proti drugouvrščenemu Cervignanu, kar sta ob istočasnem remiju vodečega Tamaia najbolje izkoristila Costalunga in Juventina, ki je v Fiumi-cellu dosegla novi zlata vredni točki v borbi za najvišje mesto. Štandrežci morajo vsekakor štartati prepričani v zmago, saj jim le ta še omogoča stik z vodilnimi. Trener Čampi bo imel na razpolago isto enajsterico, ki je uspešno nastopila pred tednom dni. Branilec Černigoj, ki se je pred štirinajstimi dnevi huje poškodoval, je že prejšnji četrtek treniral, vendar je njegov nastop jutri še nekoliko vprašljiv. Najverjetneje bo ponovno oblekel dres Juventine tudi napadalec Lovato, ki je bil več časa odsoten zaradi vojaških obveznosti. Vsekakor se na stadionu Baia-monti obeta zanimiva nogometna predstava.
2. AMATERSKA LIGA
PIEDIMONTE - PRIMORJE
Primorje ne bo imelo lahke naloge v Podgori: Piedimonte ima namreč za sabo dva zaporedna poraza in bo zamujeno skušal nadoknaditi. Domačini namreč še vedno upajo na prestop v višjo ligo, kar pomeni, da morajo zasesti eno od prvih osmih mest na končni lestvici. Trenutno so na devetem mestu s točko zaostanka nad osmouvrščeno Vesno. Primorje, ki
se odločilni boji za napredovanja
bo brez kapetana Antonija (izključitev) bi se morda zadovoljilo tudi s točko. Domačini seveda računajo na kaj več. Pozabiti pa ne smemo, da ekipa iz Podgore na domačih tleh ni dosegla najboljših rezultatov, od 21 točk jih je kar 13 zbrala v gosteh. Doma je namreč doživela že 6 porazov.
VESNA - VILLESSE
Zanimiv se seveda obeta dvoboj med ekipama, ki sta še vedno med kandidati za prestop v višjo ligo, čeprav nista na zgornjem delu lestvice. Po letošnji pravi »revoluciji« v amaterskih prvenstvih je dovolj, da zasedeta eno od prvih osmih mest. Trenutno je na boljšem Vesna, ki je prav na osmem mestu s točko prednosti nad Villessami. Pri tem gre seveda povedati, da sedmo mesto na lestvici avtomatično zagotavlja napredovanje, osmo pa ga zagotavlja le v primeru, da izpade le ena od deželnih ekip v medde-želni ligi. V primeru, da izpadeta dve ali več deželnih ekip, mora osmouvrščena ekipa igrati odločilne tekme z osmouvr-ščenimi postavami ostalih skupin. Prav zato Vesna ne sme odpovedati in mora jurišati na zmago, na katero sicer navijači v Repnu čakajo že skoraj štiri mesece. Glede postave bo za Vesno tokrat nekoliko bolje, ker sta Kriscjak in Giraldi presedela izključitev, v dvomu pa je nastop Kostnapfla.
ZARJA - AUDAX
Zarja, ki si je matematično že zagotovila napredovanje v 1. AL, sedaj računa, da bo obdržala prvo mesto na lestvici, s katerim ima možnost, da se poteguje za prestop v promocijsko prvenstvo. Zato jutri proti Audaxu računa na zmago, čeprav bo nasprotnik prišel v Bazovico z
namenom, da odnese točko. Tudi Audax je ena od tistih ekip, ki ima še možnost, da zasede eno od prvih osmih mest na končni lestvici, čeprav trenutno preživlja lažjo krizo. Pred dvema tednoma, po porazu s Cornom, je namreč trener Omizzo-lo podal ostavko, vendar v prejšnjem kolu (proti zadnieuvrščeni Caprivi) Au-dax m šel preko belega izida.
CORNO - GAJA
Težka, vendar ne brezupna naloga pa čaka Gajo, ki se je po zamenjavi trenerja z lepo serijo uspehov (6 tekem, 11 točk) s spodnjega dela prebila do 10. mesta na lestvici. V taboru Gaje tako že računajo, da osmo mesto, ki odpira možnost prestopa v višjo ligo, ni nedosegljivo. Prav v tem delikatnem srečanju pa bo Gaja brez kapetana Gabriellija, ki je bil izključen zaradi četrtega opomina. Ker pa v taboru Gaje vlada dobro razpoloženje, so tudi navijači za jutrišnji nastop v Cor-nu precej optimisti. Za ljubitelje statistik bi morda dodali, da je Corno doslej doživel le tri poraze, od katerih dva na domačih tleh (Mossa, Zarja) in da ima za sabo serijo 10 pozitivnih nastopov, v katerih je zbral kar 16 točk. (B. R.)
3. AMATERSKA LIGA
CUS - SOVODNJE
Sovodenjci bodo jutri gostovali v Trstu pri skromni ekipi CUS. Naši so v tem srečanju seveda nesporen favorit, saj se Tržačani nahajajo na spodnjem delu razpredelnice. Igralci Sovodenj so že več kol nepremagani in povsem zasluženo vodijo na skupni lestvici. Napad Modu-lovih varovancev je do danes dosegel kar 49 zadetkov, tudi obramba je začela primerno delovati. Sicer pa jutrišnjega nasprotnika le ne gre podcenjevati.
MLADOST - SAN LORENZO
utrišnji nasprotnik naših zaseda zla dino na skupni lestvici in bo za iševcem trda predla. Sicer je Mlad0 v v prejšnjem kolu prijetno presene v derbiju proti Krasu, v katerem i ojila zlata vredno točko. Uspeh J v gotovo vlil Doberdobcem n°v®9 na za nadaljevanje sicer nekod omnega prvenstva.
POGGIO - KRAS	Ki
fežko nalogo bo imel tudi Kr.aSl ituje v Zdravščini, kjer letos m se0 ra ekipa premagala domačinov, to g «o iztržili le Sovodnje, Azzurra u .
Trenutno ima Poaaio točko m
„j_ „=-- ____ __ jutri
ta res oster boj za točke.
STOCK - BREG
režani, ki bodo morali na igrišče j Tula in Rochettija (oba sta n ^ ^a-jučena) računajo vsaj na točko, ■
> bi ohranili četrto mesto pa lost m ačani, ki imajo s tekmo vec,. koreni' ij pa upajo na zmago. Zaradi K sj sprememb v amaterskih prvens
0	v tej ligi napredovanje gotovo ovile prve štiri uvrščene eklP „nstva
1	se v zaključnem delu prv tajo res ogorčeni dvoboji.
MONTEBELLO - PRIMOREC o(J udi Trebenci niso še °drez,a n0qo-a za napredovanje, seyeda P^Amer i, da jutri zmagajo. Montebel o po, bo lahka ovira, kot mnogi nushJ0:njih liti moramo, da so Tržačani v kar tekmah izgubili le proti S. Vitu, ;azuje, da nikakor ne popušMjo.^
V SarmeoK spet »odločilno« za napredovanje
Borovke branijo vrh
Le dva tedna po sijajni zmagi v Latisani so Borove odbojkarice znova pred zelo pomembno nalogo v boju za napredovanje v B-2 ligo. Drevi bodo namreč igrale v Sarmeoli, ki ima na skupni lestvici le točki manj od vodilne vrste trenerja Kalca. Na to gostovanje se plave podajajo z do-bropsihološko osnovo. Za gostiteljice iz Veneta, ki so prejšnjo soboto izgubile proti Ghemarju, bi imel poraz lahko usodne posledice, nekaj manj pa vsekakor tvegajo borovke, čeprav bi si seveda z zmago precej olajšale pot do končnega slavja. Bil bi to sploh prvi »pravi« korak proti B ligi, kajti sedanje začasno vodstvo na lestvici pravzaprav plavim še ne jamči ničesar zanesljivega.
V Trstu so borovke proti temu nasprotniku izgubile po tie breaku, a so za poraz krive same, saj so vodile v nizih z 2:0 in visoko povedle tudi v tretjem nizu, nato pa nepričakovano popustile. Srečanje je pokazalo, da je Pandacolor po tehničnih in fizičnih značilnostih boljši tekmec, vendar pa je zelo ranljiv v sprejemu servisa in ne igra dovolj konstantno. Približno enako razmišljanje je veljalo tudi pred tekmo z Latisano, ki so jo plave ugnale prav zato, ker niso nikoli popustile in so izkoristile čisto vsak trenutek zmede v nasprotnikovih vrstah. Tako bodo morale igrati plave tudi drevi in če jim bo uspelo, smo prepričani, da niso brez možnosti za nov podvig, tudi zato, ker igrajo na gostovanjih ponavadi vsaj za razred boljše kot doma.
Sloga Koimpex, ki se ta čas nahaja v povsem brezskrbnem položaju na sredini lestvice, bo na
Opčinah ob 18. uri gostila Gamatex iz kraja Pp-jana Maggiore. Nasprotnik se otepa izpada. Še pred nekaj koli je imel za sabo štiri ekipe (kolikor se jih bo na koncu tudi poslovilo od lige), a prav minulo soboto ga je na 10. mestu dohitel tržiški Fincantieri. Tudi glede na to, da bodo slogašice tudi tokrat igrale brez ene svojih boljših napadalk, to je poškodovane Žbogarjeve, morajo gledati na tekmo s primerno dozo opreznosti, saj so v zadnjih kolih prepustile že štiri točke ekipam s spodnjega dela lestvice.
Zaostala tekma v 1. moški diviziji
Prepričljiv uspeh slogašev
SLOGA - VOLLEV CLUB 3:0 (15:0, 15:9, 15:9)
SLOGA: Betocchi, Božič, Kerpan, David in Marko Kralj, Pahor, Riolino, Rupel, Zgubin, Štrajn.
V četrtek zvečer so slogaši na Opčinah odigrali zaostalo tekmo iz 6. kola. Že od samega začetka so znali uveljaviti svojo absolutno premoč nad skromnejšim nasprotnikom, ki so ga v prvem nizu dobesedno nadigrali. V ostalih dveh je sicer Volley Club dosegel nekaj več točk, kljub vsej svoji požrtvovalnosti pa seveda ni mogel ogrožati Slogine zmage.
Po tem uspehu imajo slogaši na skupni lestvici le točki manj od vodilnega para La Marmotta - SanfAndrea, a morajo še nadoknaditi tekmo z ekipo Le Volpi. (INKA)
Jadranovci jutri v Coneglianu
Lahko, toda
• ••
Bilo je potrebno počakati nekaj časa, toda že spet se lahko razpišemo o Jadranovih košarkarjih v optimističnem tonu, čeprav v zavestju, da nas bodo že v nedeljo prav jadranovci demantirali na igrišču. To je sicer teoretično nemogoče, saj objektivne vrednosti nekaj pomenijo, tudi v igri pod košema, in res si ne predstavljamo, kako bi zadnje-uvrščena ekipa lahko presenetila šestouvrščenega. Nedeljski Jadranov nasprotnik Conegliano je doslej izbojeval eno samo zmago in še to v gosteh, tako bi naj nedeljsko gostovanje Vatovčevih fantov bolj spominjalo na izlet, kot pa na tekmovalno obveznost.
Vendar pri naših (bivših) modrih bojevnikih nikoli ne veš... Zato bo prav, če se bodo Pregare in vsi ostali lotili nedeljske obveze z ustrezno mero zbranosti in s primernim miselnim pristopom k stvari, zato da bi ne postali edina ekipa, ki je letos pustila kožo v Coneglianu in pa zato, da bi v teh preostalih sedmih kolih dosegli čimveč zmag in s tem delno uravnovesili negativne učinke, ki so spremljali nastope naše združene košarkarske vrste od konca februarja do prejšnje nedelje.
Razlog za optimistično razpoloženje, o katerem smo nekaj omenili v uvodu, ni samo v zvezi z nedeljsko zmago Jadrana v tretjeligaškem prvenstvu, kolikor sijajnim nastopom Jadranovih mladincev, ki so zadali hud udarec svojim vrstnikom, italijanskim prvakom Stefanela in jih prepričljivo premagali kar sredi Trsta. Tako z mladinci, ki so se spet spustili v bojevniško vlogo in ob standardnem doprinosu vseh ostalih, bi morala biti nedeljska tekma v Coneglianu le naknadni korak k predčasni matematični gotovosti obstanka v ligi. (Cancia)
Mnogi naši deželni odbojkarski Ugasi so drevi pred »dostopno« nalogo
Obeti za dokaj ugodno bero zmag
Če sodimo po koledarju in vrstnem redu posameznih lestvic naj bi bilo drevišnje kolo v deželnih odbojkarskih ligah za ekipe slovenskih društev še kar ugodno.
Tudi po 20. kolu bi moral Bor Ag-rimpex v boju za napredovanje v moško C-l ligo ohraniti prednost štirih točk pred Friulijem iz Povoletta. Plavi se bodo namreč v Turjaku pomerili z zadnjeuvrščenim Libertasom, za katerega se je prvenstvo že zdavnaj neslavno končalo z izpadom. Libertas ima namreč na lestvici samo štiri točke (dvakrat je premagal Itelyja iz Pojde) in je povsem odrezan iz boja za obstanek v ligi. Na to srečanje se plavi niso mogli ustrezno pripraviti, kajti podajača Batič in Giacca sta zaradi službenih obveznosti malo trenirala, a zmaga le ne bi smela biti vprašljiva.
Priložnost ima tudi Valprapor Imsa. Gostil bo letos šibko vrsto videmskega VBU, ki je z 10 točkami na predzadnjem mestu in ima za sabo negativno serijo šestih zaporednih porazov.
Položaj Valprapora na lestvici ni tak, da bi si lahko drevi privoščil kakršnokoli podcenjevanje. Vrh tega se morajo Videmčanom tudi oddolžiti za nepričakovan poraz s prve tekme (3:2).
01ympia CDR bi z zmago v Tržiču na lestvici dohitela gostitelja Crem-caffeja, ki ta čas z 20 točkami načeluje široki skupini moštev, ki imajo za edini možni cilj obstanek v ligi. Tržičani so zelo muhasta ekipa: zmore marsikateri podvig, a je večkrat tudi razočarala. V Gorici je 01ympia zmagala s 3:1.
Gostovanje našega ženskega tretje-ligaša Sokola Indules v Pordenonu bi v normalnih okoliščinah ne predstavljalo posebne ovire, ker pa je vprašljiv nastop kar treh standardnih igralk (Pertotove, Brumatove in Ušajeve), je seveda trener De VValderstein precej zaskrbljen. Pred pomembnim domačim nastopom z vodilnim videmskim CUS-om morajo namreč drevi Nabre-žinke nujno zmagati, če želijo še sodelovati v boju za napredovanje v višjo ligo. Pordenone je letos oslabljen, se
bori za obstanek, ekipo pa sestavljajo mlade in neizkušene igralke, toda ambicij jim ne primanjkuje, v zadnjih osmih kolih (štiri zmage) pa so dosegle več uspehov kot v prvih enajstih.
Nastop Agoresta Posojilnice Sovod-nje v Fontanafreddi bo predvidoma gola formalnost, kajti tamkajšnji Itar je po 19 kolih brez točk in je doslej v najboljšem primeru svojim tekmecem iztržil niz. Tako je bilo tudi decembra v Sovodnjah, a po novem letu igrajo Goričanke kot prerojene, o čemer še najbolje priča podatek, da so v zadnjih sedmih nastopih dosegle kar šest zmag, med njhovimi zadnjimi »žrtvami« pa so bile kar tri (!) ekipe, ki se potegujejo za napredovanje.
V moški D ligi bo Soča Sobema gostila četrtouvrščenega San Vita, s katerim je v gosteh izgubila po štirih nizih. Motivacija gostov drevi ne bi smela biti na višku, kajti zanje se je prvenstvo skorajda že končalo, nasprotno pa se morajo zdaj Goričani
prav vsako soboto odločno vreči v boj, da preprečijo izpad iz lige.
Približno ista ugotovitev velja za Kontovelke, čeprav je njihov položaj na lestvici mnogo bolj dramatičen. V Maniagu se bodo drevi pomerile z ekipo, ki v tem povratnem delu res ne briljira (le dve zmagi), zato bi bilo povsem zgrešeno že vnaprej misliti, da je podvig nemogoč.
NARAŠČAJNICE
BOR FRIULEXPORT - SOKOL 2:0
(15:8, 15:7)
BOR FRIULEKPORT: Pitacco, Pero-sa, Jogan, Tence, Bezenšek, Pernarčič, Vidali, Gruden, Žadnik, Dolhar.
SOKOL: Švara, Antonič, Kralj, Rade-tič, Vižintin, Peric, Šemec, Kobau, Tin-ta, Uršič, Briščik.
Povratni derbi (sinoči je šlo za anti-cipirano tekmo 11. kola) so na lestvici vodilne borovke dobile še bolj prepričljivo kot prvega v Nabrežini. Ekipi nista igrali posebno dobro, borovke pa so zlasti izkoristile slabosti nasprotnic v sprejemu servisa. (Igor)
Ob zapletu s Kontovelom
Nenavadno
pikolovstvo
Prejšnji teden so Kontovelovi košarkarji, ki nastopajo v promocijskem prvenstvu za člane, v gosteh odigrali prvenstveno srečanje proti moštvu Radioguattro in osvojili prepričljivo zmago. Za Kontovelovo postavo je nastopil tudi Jan Budin (letnik 1975). Slednjega je Kontovelov trener Krečič prijavil tudi za naraščajniško tekmo Poggi - Kontovel, ki je bila v isti telovadnici pred članskim srečanjem Radioguattro - Kontovel, vendar Budin med naraščajniki sploh ni stopil na igrišče. Bil pa je na zapisniku.
Med tednom je Kontovel dobil dopis krajevne košarkarske zveze, v katerem se Kontovelovim članom odvzema zmago iz tekme proti Radioguattro »zaradi dvakratnega nastopa igralca Budina v istem dnevu«. Treba je poudariti, da na osnovi 2. odstavka 111. člena izvršilnega pravilnika PIP, ne igra nobenega vloge dejstvo, da igralec na eni od dveh spornih tekem sploh ni stopil na igrišče. Prav v tem malo poznanem odstavku pa tiči past, v katero so se ujeli Kontovelci.
S formalnega vidika je torej sklep federacije neoporečen in Kontovel nima možnosti, da bi bila karšnakoli njegova morebitna pritožba upoštevana. Vsekakor je zelo čudno, da do kazenskega ukrepanja ni prišlo po pritožbi vodstva ekipe Radioguattro ali kogarkoli drugega, temveč na neposredno pobudo (»dufficio«) same košarkarske zveze »po preverjanju dokumentacije z obeh tekem«, se pravi kot posledica utečene birokratske prakse. Vendar pa močno dvomimo, da vsak teden pri košarkarski zvezi pazljivo preverjajo sproti vsak zapisnik, ki jim prihaja na mizo, še manj, da ga primerjajo z zapisniki ostalih tekem istega društva.
Kakšen je torej lahko zaključek? Nedvomno morajo društva pazljiveje prebirati pravilnike in vse njihove odstavke, a »birokratsko pikolovstvo« federacije se zdi res nenavadno.
Praktična posledice vse zadeve pa je ta, da je Kontovel dobljeno tekmo izgubil z 2:0, povrhu pa so mu na lestvici odvzeli še točko, tako da je napredovanje, ki je bilo do včeraj že skorajda nesporno, zdaj spet vprašljivo in v dobri meri odvisno od izida drevišnje tekme z neposrednim tekmecem Stello Azzurro. Prepričani smo, da bodo Kontovelci in njihovi navijači, na igrišču z zrelo igro, na tribunah pa z zglednim navijanjem, znali pokazati, kdo je tehnično in moralno močnejši.
(akj
DANES
SOBOTA, 23. MARCA 1991
ODBOJKA
ŽENSKA C-l LIGA
18.00 na Opčinah: Sloga Koimpex -Gamatex Pojana Maggiore: 21.00 v Sar-meoli: Pandacolor - Bor Elpro Cunja
MOŠKA C-2 LIGA
18.00	v Tržiški športni palači: Crismare
-	01ympia CDR; 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Valprapor Imsa - Vollev Bali Videm; 20.30 v Turjaku, Drevored Gram-sci: Libertas Turriaco - Bor Agrimpex
ŽENSKA C-2 LIGA
17.30	v Pordenonu, Ul. Molinari: Pordenone - Sokol Indules; 20.00 v Fontanafreddi, Ul. dello Šport: Itar Fontanafredda
-	Agorest Posojilnica Sovodnje
MOŠKA D LIGA
20.30	v Sovodnjah: Soča Sobema - Fa-'egnameria San Vito
ŽENSKA D LIGA
20.00	v Maniagu, Ul. Marco Polo: Celi-nia - Kontovel
6k^g
v živo o našem športu
vsak ponedeljek ob 21.45
na TV Koper-Capodistria
ponovitev v torek ob 16.30
'v ponedeljek v oddaji:
•	škrtoc: vprašanje kdo ali kaj
se skriva pod škrtocem je še nerešeno!!;	.
•	smučarski skoki: tudi 6. KROG na slovenskem prazniku v Planici;
•	košarka: pravijo da, »v D ligo se gra!«;
•	smučanje: z zamejci v Sapa-
do;
•	dulcis in fundo:
ROK PETROVIČ.
za odgovore na nagradno uganko (003866) 25991
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.00	na Opčinah: Sloga - Altura
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
20.30	v Trstu, šola Caprin: Killjoy -Breg
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, šola Čampi Elisi: SanfAndrea - Breg
NARAŠČAJNICE
15.30	v Trstu, Monte Cengio: CUS -Sloga
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
20.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska
-	Sokol; 20.30 v Repnu: Kontovel - Stella Azzurra
DEŽELNI KADETI
16.30	v Čedadu, Ul. Carraria: Cividale
-	Dom
DEČKI
15.00	v Trstu, Ul. Forlanini: Ricreatori -Kontovel; 16.00 v Trstu, telovadnica Caravaggio: Barcolana - Sokol; 18.00 v Trstu, Ul. Praga: Servolana - Bor
PROPAGANDA 15.00 v Repnu: Polet - Servolana
NOGOMET
UNDER 18
15.00	v Trstu, Sv. Alojzij: Montebello -Primorje; 15.00 v Trstu, Campanelle: Campanelle - Breg
NAJMLAJŠI
15.30	v Bazovici: Zarja - San Nazario; 15.30 v Doberdobu: Juventina - Azzurra
CICIBANI
14.45 v Morani: Isontina B - Sovodnje; 16.15 v Trstu, na 1. maju: Bor - Primorje MLAJŠI CICIBANI
15.30	v Trstu, na 1. maju: Bor - Costa-lunga
ROKOMET
ŽENSKA C LIGA
18.00	v Thieneju: II Ouadrifoglio - Kras
JUTRI
NEDELJA, 24. MARCA 1991
KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
18.30	v Coneglianu, Ul. Filzi: Conegliano - Jadran TKB
NARAŠČAJNIKI
16.00	v Miljah, telovadnica Pacco: Bor
-	Ricreatori; 18.00 Don Bosco - Kontovel
PROPAGANDA
9.30	v Ronkah, Ul. DAnnunzio: ACLI -Dom; 10.00 v Trstu, Strada di Guardiella 23: Barcolana - Bor
TROFEJA JADRAN v Dolini: 15.45 Sežana - Sokol; 17.00 Divača - Dom; 18.00 Breg - Sežana
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - San Canzian
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Repnu: Vesna - Villesse; 15.00 v Bazovici: Zarja - Audax; 15.90 v Comu di Rosazzo: Como - Gaja; 15.00 v Podgori; Piedimonte - Primorje
3.	AMATERSKA LIGA
10.45 v Trstu, Sv. Alojzij: Montebello -Primorec; 15.00 v Poggiu Terza Armata: Poggio - Kras; 15.00 na Proseku, Ervatti: CUS - Sovodnje; 15.00 v Doberdobu: Mladost - San Lorenzo; 15.00 v Trstu, Sv. Ivan: Stock - Breg
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Dolini: Breg - SanfAndrea; 10.30 na Proseku: Primorje - Fortitudo; 10.30 v Bazovici: Zarja - Opicina
NAJMLAJŠI
9.00	na Proseku: Primorje - Fortitudo
ZAČETNIKI
9.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Como; 10.45 v Trstu, Campanelle: Altura - Zarja; 12.15 na Proseku: Primorje - Fulgor
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
11.00	v Zgoniku: Kras Trimac - Nardi Vittorio Veneto
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
10.00	v Trstu, licej Petrarca: La Marmotta - Sloga Sagor; 11.30 v Trstu, na Alturi: Virtus - Bor Friulexport
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA B -Bor Friulexport; 10.30 v Trstu, šola Čampi Elisi: Le Volpi B - Sokol
SK DEVIN
obvešča, da je odhod avtobusa za Sap-pado jutri, 24. t. m., ob 6. url s trga v Nabrežini in ob 6.10 iz Sesljana. Tel. 200236.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK organizira ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva izlet v Sappado. Odhod jutri, 24. t. m., ob 6. uri iz Doline, ob 6.10 iz Boljunca ter ob 6.15 iz Boršta.
SK BRDINA
organizira jutri, 24. t. m., avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva. Odhod avtobusa z Opčin ob 5.45 in nato skozi Prosek, Križ, Nabrežino in Sesljan.
Neposredna prodaja od proizvaiaica do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
Pršut »SAN DANIELE« sušen nad 12 mesecev
Pršut »PARMA« Pršut »SAURIS«
Pršut »NAZIONALE«
Parma
Pršut »MEC«
Pršut v kosih
sušen nad 12 mesecev sušen nad 12 mesecev
sušen nad 12 mesecev sušen nad 9 mesecev sušen nad 7 mesecev
L?
PLEČE - KOTLETI - JETRA - SRCE - LEDVICE - JEZIK -TACE - REPI - REBRCA - SVEŽE SVINJSKE KLOBASE - KUHAN PRŠUT PRAGA - HRENOVKE - KRANJSKE KLOBASE - VSE VRSTE KUHANIH IN SUROVIH SALAM
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel. 820334/5/6 - Tlx 460237
ODPRTO TUDI OB PONEDELJKIH
od 9. do 13. in od 15. do 19. ure
PROSTORNO PARKIRIŠČE
Avtobusne povezave štev. 23 - 40 - 41
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
sobota, 23. marca 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Kdo je legitimni »dedič« simbola nekdanje KPI?
RIM — Na rimskem civilnem sodišču je bila danes prva avdienca glede legitimne rabe oziroma posesti tradicionalnega simbola bivše KPI. Predstavnika skupine strankine prenove Garavini in Cossutta ter odvetnika Occhettove DSL so zagovarjali vsak svojo tezo, in sicer: DSL meni, da ji tradicionalni simbol KPI pripada kot legitimna dediščina, saj nova stranka nadaljuje po poti zgodovinske partije in se ni nikoli odrekla simbolu. Prenovitelji pa trdijo, da so oni legitimni nasledniki KPI. »Vsi, ki so podprli gibanje komunistične prenove so to storili tudi trdno odločeni, da ostalim "pustolovcem" preprečijo vsakršno zlorabo tradicionalnega imena,« je pojasnil Garavini.
Včerajšnja avdicija je bila le preliminarnega značaja in je potekala za zaprtimi vrati. Prva uradna obravnava bo namreč 15. aprila.
Opravila naj bi ga skupina »17. november«
Atentat na avtobus v predmestju Aten
ATENE — Skupina domnevnih pripadnikov grške teroristične organizacije »17. november«je včeraj opravila atentat na avtobus v atenskem predmestju Neos Kosmos. Grška policija je potrdila atentat ter dodala, da je bil avtobus popolnoma uničen, eksplozija pa je hudo poškodovala vse okoliške zgradbe. Človeških žrtev ni bilo, saj je bil avtobus prazen in parkiran v neki stranski ulici zaradi stavke, ki so jo oklicali avtobusni šoferji, da bi protestirali proti vladni odločitvi, da se javne prevoze v Grčiji delno privatizira.
Prejšnji teden so tri podobne atentate opravili pripadniki iste organizacije, ki se imenuje po dnevu, ko je leta 1973 takratni vojaški režim nasilno zatrl študentski upor.
Kljub temu da niso teroristi skupine »17. november« še prevzeli odgovornosti za včerajšnji atentat, ni nobenega dvoma, da so oni opravili atentat.
Sistem atentata je bil namreč povsem enak kot tisti, ki so jih opravili 12. marca letos, s katerim so hoteli nasilno protestirati proti vladni odločitvi, proti kateri so šoferji odgovorili z dolgo stavko, ki pa še ni prinesel zaželenih sadov.
Kdor drugim jamo koplje...
»Preganjalec« staknil AIDS
WASHINGTON Strah in trepet homoseksualcev v Washingtonu, čigar imena niso objavili, se je končno umiril. Staknil je namreč tipično bolezen njegovih žrtev -AIDS. Preganjalec iz Washingtona se je vsak večer s svojo tolpo odpravil »na lov« in iskal homoseksualce, da bi jih mučil, pretepal in poniževal. Nihče mu ni do sedaj stopil na prste, sedaj pa ga je ustavila bolezen.
Preganjalec je svojo bolezen opravičil tako, češ da jo je dobil povsem naključno, saj je znano, da je dovolj naključni kontakt s krvjo bolnika z aidsom za okužbo. Vendar pa je to zelo malo možno, morda le en odstotek. Psihologi razlagajo njegovo ihto proti homoseksualcem s trditvijo, da je »preganjalec iz Washingtona« dejansko homoseksualec, vendar pa da se tega sramuje in skriva pred svetom, predvsem pa pred seboj.
Gospodarska kriza v Mongoliji in kriza socialističnega bloka
ULAN BATOR Potem ko je bila skoraj 70 let neke vrste protektorata Moskve, je Mongolija zadnje čase postala barometer gospodarskih težav SZ. Med državami nekdanjega socialističnega bloka je do pred kratkim veljal sistem prisilne blagovne izmenjave, ki je temeljila vsekakor na gospodarski premoči Sovjetske zveze. Mongolija pa je sedaj uvedla načelo, da se vse transakcije plačujejo v konvertibilnih devizah, kar pomeni, da se je izmenjava z nekdanjimi socialističnimi državami drastično znižala, medtem ko se je povečala izmenjava z drugimi azijskimi državami, kar pa do sedaj ni krilo dela, ki je zmanjkal.
Gospodarska kriza vsega nekdanjega socialističnega bloka je imela za mongolsko gospodarstvo hude posle-
dice: nacionalni produkt se je zmanjšal za okrogel milijon dolarjev, kar je za tako državo kot je Mongolija, ki ima dva milijona prebivalcev in je povrh vsega tudi nerazvita, dokajšen padec. Skrbi tudi sunkovito naraščanje brezposelnosti, ki je letos poskočila z 12.000 na 21.000.
Prva posledica krize je bilo racioni-ranje hrane in goriva. Kljub vsemu pa so voditelji in načrtovalci mongolske komunistične partije, ki je izšla kot zmagovalka s prvih svobodnih političnih volitev od ustanovitve demokratične republike.
Mongolija namreč računa na dokaj razvito sivo gospodarstvo, ki je vezano na nomadizem in na bogastvo, ki ga predstavlja 25 milijonov glav živine,
ki se pasejo po obširnih mongolskih stepah,
Z Moskvo pa se je odprl spor glede blagovne izmenjave, ki ga je skrbno orisal minister za trgovino Bajar Baa-tar. Sovjetska zveza dolguje Mongoliji kar 40 milijonov dolarjev od letošnje izmenjave, Mongolija pa je s svoje strani izplačala 10 odstotkov dolga 30 milijonov dolarjev, ki ga je imela do SZ, Moskva pa ni naredila nič takega, tako da se je izmenjava povsem ustavila.
Bajar Baatar je omenil tudi problem sovjetskih trgovinskih kreditov, ki jih je Mongolija bila deležna v preteklih letih in ki znašajo približno 10 milijard rubljev. Moskva jih sedaj hoče nazaj.
Potrpežljiva varuška
Velblod, veteran franfurtskega živalskega vrta, je potrpežljiva kozja varuška, njena grba pa je kot nalašč za skakalni trening	(Telefoto AP)
Sivolasa babica obtožena spolne zlorabe svojih otrok
SANTA ANA (KALIFORNIJA) -Satanski obredi, mučenja, spolna prisila in krvoskrunski odnosi z obema staršema, pitje človeške krvi in podobno so prvi grozljivi podatki, ki so prišli na dan ob začetku procesa v Santa Ani, kjer sta 48- in 35-letna sestra obtožili svojo 76-letno mater. Sestri trdita, da naj bi njuna sivolasa mater obe k temu silila v njuni mladosti.
Starejša sestra je povedala, da se teh dogodkov, ki naj bi se začeli pred štiridesetimi leti, ni spominjala, dokler ni začela zaradi problemov v zakonu
hoditi k nekemu psihiatru. Takrat naj bi se ji povrnil spomin na vse grozljive dogodke iz rane mladosti. Tako se je začela spominjati satanskih obredov, drogiranja, spolnega izrabljanja in električnih šokov.
Na vprašanje, zakaj se je šele po štirih desetletjih odločila, da vse spravi na dan, je povedala, da je njen sklep dozorel, ko ji je njena 11-letna hčerka začela pripovedovati o spolnem zlorabljanju, ki naj bi ga doživela pri babici.
V kitajskih mestih uvedli poseben davek za kolesarje
PEKING — Lastniki več kot osmih milijonov koles v Pekingu bodo morali po novem plačati poseben davek, podobna usoda pa čaka lastnike koles tudi v Šanghaju in Tianjinu. Toda ta odločitev oblasti v treh največjih kitajskih mestih predstavlja le ponovno uveljavitev podobnega davka, ki je bil ukinjen leta 1988. Zanimivo je, da kar zadeva Peking, morajo davek plačati vsi, vključno s Kitajci iz Hongkonga in Tajvana kot tudi vsi tujci, če imajo kolesa.
Tako bo v Pekingu ta davek znašal 4 juane (880 lir) za kolesa, 6 Juanov (1330 lir) za rikše in 12 juanov (2660 lir) letno za tricikle. Znesek se zdi sorazmerno nizek, vendar pa je enak enomesečni poprečni stanovanjski najemnini. Če bo ukrep razširjen na vso Kitajsko, bo v državno blagajno prišlo precej denarja, saj je kolo najbolj razširjeno prevozno sredstvo in po neuradnih podatkih naj bi po Kitajski krožilo približno pol milijarde koles.
Kitajski kolesarji bodo morali davek plačati najkasneje do konca oktobra vsako leto, za zdaj pa še ni znano, če bodo morali kolesarji ob registrski tablici na vidno mesto postaviti tudi potrdilo o plačanem davku.
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: (0481) 790074
Nova
pomladna
kolekcija
za
moške in ženske
Rezultati bilance 1990 Casse di Risparmio di Trieste	CASS02/2
Upravljana sredstva	2.681 milijard
Vloge privatnih klientov	2.260 mikjard
Skupna upravljana sredstva	5.434 mikjard
Ekonomske naložbe	1.224 mikjard
Lastna sredstva	240 mikjard
Čisti dobiček *	12.632 mikjonov
•k Po izvedenih amortizacijah in dodelitvah skladom za več kot 48 milijard Cit	
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE rs^ST10 Reconta Ernst & Voung