Gospodarske stvari. Nekoliko ravnil, po katerih gre pri izrejevanji svinj se ravnati. II. M. 2. Zr nje. Zrnje ima polovico manj beljakovine v sebi, kakor stročnati sadeži; vendar pa spada k močno redivuim živežem. Pšenica se za krmljenje domače živine ne da z dobiSkom porabiti, ker je njena ceDa v razmeri k uspebu previsoka. Rž zavzema kot močna hrana prvo mesto, posebno za svinje pitance (krmljenke) v zmesi z driigo krmo. 01 r o b i pšenični in rženi so pri svinjereji zelo imenitni. Njihova redivna vrednost pa je odvisna od tega, kako mlinar ume do čistega izmleti vse, kar jc ruoke v njib. Tedaj so otrobi iz kakega umetnega mlina, ker stroji zrnje do zadnjega prašeke izmljejo manj dobri od onib iz navadnega mlina; toraj je veduo boljše zadnje kupovati od prejšuib. Otrobi se polagajo v mocnik kuhani, da se trdne lupine laglje prebaviti zamorejo. Te imajo namreč veliko beljakovine v sebi in foKfornokislo apno skoraj vsega zrna. Kakor ste pšenica in rž poglavitni brani za cloveka, tako je oves inječmenza rejo doma5ih živali najbolj imeniten. Oboje ima trde, debele lupine, ki se moiajo prej prav pripiaviti, če hočemo, da se celo zrno tudi koristno porabi. Le tako se da posebno pri mladili in brejih svinjah polni uspeh doseči. Oves je posebno pri doječih starkah izvrstna hiana, katera obilno mleka daje, med tem ko ima ječmen pii pitanji odstavljenib prascev najboljse nasledke. Ječmen je sicer pri sedanji visoki ceni diaga hrana, vendar bolj redi kakor pšenica in se bolj lahko prebavlja. K o r u z a se posebno na Ogerskem in v Ameriki za rejo in pitanje svinj rabi. Polaganje kortize je svinjam basuovito, če se kot postranska hrana z drugo pioti koncu pitanja polaga. Drobiti ali mleti, da trda zrna bolj prebavljiva postanejo, je dobro. Na Ogerskem se rajta za napitanje svinje do 7 funtov koruze na dan. Zdrobljena daja hitrejo in ve5jo korist in uspeh. Ajda kot sviujska brana ni posebno Sislana, ker se le v nekterib krajih prideluje in ker je pridelek zelo nezanesljiv in nestalen, se tudi le redkokrat v veliki meri svinjam za brano daje. Po ajdi uastane posebno pri belih svinjah, 5e nje ve5 povžijejo, neka posebna bolezen: v n etica, katera večjidel po raalo dneh žival zamori. Kako piškavo sadje, ki nezrelo iz drevesa odkapa, v prid spraviti ali vsaj neškodljivo storiti ? M. Piskavo sadje, ki nezrelo iz dreves kaplje, škoduje na dvojni način. Prvic gre sad sam na sebi v zgubo in kmetovalec nima od njega nobeuega dobička; drugi5 pa je v njem zalega škodljivega mr5esja, katero, 5e se odpadlo sadje pod drevesom ležati pusti, izleze in drugo leto zopet obilo sadu pokonča. Toraj se mora piškavo sadje: jabelke, gruške, slive idt. skrbno pod drevjem pobrati in potem se^ ali svinjam vrže ali pa v jesib skuba ali spresa. Ce pa nočemo niti prvega niti drugega, tako je najboljše, tako sadje sved gnojnega kupa globoko zakopati ali pa v gnojnico vre5i, da mrčes pogine. Dobro je tudi sadunosno drevje rahlo potresti, da ves piškav sad odpade in se odpravi. Kako si lepa sadunosna drevesa hitro odredimo? M. Kdor iraa dosti močnih 3" debelib divjakov, uaj jih posadi tje, kjer hoče sadunosna drevesa imeti. Potem se jim vse vejice lepo otrebijo in vrh gladko piireže v višavi, v kateri naj prihodno drevo venec naredi. Rana se skrbno zamaže z mastno ilovico, kateri se je uekoliko kravnjeka primešalo. Ce so bili divjaki zdravi in se jitn dobro streže, naiedijo že koj prvo leto veliko močnih vejic. Kolikor živejse dievo raste, toliko več vejic se mova dievescu pustiti. Te mladike so večjidel že prvo leto tako krepke in debele, da se labko okulirajo. Drugače jim je zanaprej navadne postrežbe potrebno. Taka drevesca tudi hudi zimski miaz bolj lahko pretrpijo in se sploh po volji obnašajo. Kako z mesom ravnati? Meso je brez ugovora najzdravejša in močnejša brana. To pa tem bolj, če se je meso pred uživanjem dobro pripravilo in varovalo, da po dolgem ležanji ni dobilo neprijetnega okusa. Meso preve5 prati ni dobro, ker tako preveliko redilnih snovi pozgubi. Mlado meso je najbolje braniti na kakem sušnem, mogo6e hladnem in zraku pristopuem mestu. Govedina se tako po ziini ohraui po 8 dni še prav oknsna; tolsta koštrunovina celo po 14 dni. Svinjetina se najbolj težko ohrani ,,friška" in okusna. Teletina se lagljc obrani in še celo boljši okus zadobi, 6e se, posebno ob poletni vročini, polaga v zmetke. Po teni načinu ostane teletina po 5 dni lepo mlada in okusua. Treba njo je le lepo 5edno obrisati, preden se kubati ali peči začne. Kdor mlado meso kuba v bladni vodi, ta dobi oknsno, te5no juho. Vendar kdor na dobro juho ne gleda toliko, kakor na dobro, okusno, mehko in nježno meso, ta ga naj v uže razvreli vodi k ognju pristavlja. Sejmovi^ 25. jul.: v Staietntrgu, v Kozjem, v Žavci, v Šetalah, v Svetincib. — 26. jnl.: v Frauheimu, pii sv. Martinu pod Wurmbergom, v Tebarji in pri sv. Križi pri Ljutomeru. — 30. jul.: v G. Kostrivnici. — 31. jul.: v Konjicah in v Zagorji. —