Telefon št. 74. i Posamna številka 10 h. P. pošti ^^ . /VW T^k ^T '■pa ........... Io.or.to f H M t ■ |1 I ■ jI A f KatoL Tiskarni s-ri's^^.1 fl 11/ BJ U fl :— tli jI I W Pj i fllil i =£? 106;z; ^^^flLjfl M M 1 1 MJ \/ »—«» * sen,.. ■0800 . 1 ^70» " ^^ ^ ^^^m^^m ^m^ Diskih ulicah it. 2,1., 17. Političen list za slovenski narod. srršsrs pol 6. uri popoldne. Štev. 213. V Ljubljani, v sredo, 16. septembra 1903. Letnik XXXI. izseljevanja. Vsa dere v tujino za kruhom, domača zemlja pa nam leži v pu-šči ali si jo prisvaja nad narodni nasprotnik. Gorje nam, morali bi klicati z Matatijo. Če pa so kraji, koder se narod res več preživljati ne more, naj bi država vsaj skrbela za izseljence med potovanjem in v tujini. Izseljevanje treba urediti . . . k Nujno nam je Slovencern potrebno, da organizujemosvoje gospodarske moči ter domači kapital in trud plodonosno izkoriščamo v splošno korist. Mnogo se je zgodilo, a mnogo je še dela. Tako n. pr imamo na Kranjskem mnogo mlekarn. Dobre so, potrebne in koristne, toda treba jih je organizovati pod skupnim nadzorstvom, da druga drugi — večkrat iz škodoželjnosti — ne bodo delale konkurence, kakor se to dogaja. Govornik pojasni tudi vprašanje glede uravnave Pivke. To vprašanje se vleče že od 1. 1889. v dež. zboru. Sedaj se izdeluje načrt, po katerem bodo znašali troški okrog 140.000 kron. Pivka pa je kraška voda, in treba bode previdnosti pri vravnavi, da ne bode travnikov in polja uničevala suša, kakor sedaj voda. Končno še pojasni vprašanje glede lova. Povodom zemljiške odyeze je 1.1863 dobilo 19 vasij v postojinskem okolišu od postojinBke graščine okolu 6000 oralov gozda in pašnikov v 1 a s t. V smislu ceB. patenta z dne 7. sušca 1849, ki je še danes v veljavi, imajo te vasi tudi lovsko pravico, katero pa si je država pridržala. Ves ta lov je v najemu za 400 kron. Posestniki so bili bržčas zadovoljni pred 40 leti, da so dobili drva in pašo, za lov se niso zmenili. A kjer ni tožnika, tudi ni sodnika. Torej naj poskusijo s prošnjo na pristojnem mestu. Po poročilu predsednik g. Margon v imenu zborovalcev izreče zahvalo poslancu ter zaupanje vsem njegovim katoliško-na-rodnim tovarišem^in predlaga naslednje resolucije : 1. Zbrani volivci odločno ugovarjajo, da bodo morali letos vojaki služiti nad tri leta, ter zahtevajo, naj se skliče državni zbor, da ustavno reši to vprašanje, vpelje dveletna vojaška služba in edini za dom nujno potrebni kmečki sinovi oproste vojaščine. 2. Naši poslanci naj glasujejo le za pravično nagodbo z Ogrsko. 3. Zahtevamo pravičnejšo volivno pravico za dež. in drž. zbor. 4. Izjavljamo se za slov. gimnazijo v Celju in slov. vseučilišče v Ljubljani. 5. Poslanci naj delajo na to, da se no-tarijat podržavi. 6. Žalimo primeren zakon proti pijančevanju. 7. Županstva naj se odškodujejo za dela v prenešenem delokrogu. 8. Poslanci naj delajo na to, da se vpelje deželno zavarovanje proti požarom, državno zavarovanje živine proti živinskim boleznim ter delavskih stanov za starost in onemoglost. 9. Poslanci naj skrbe, da se Pivka čim-preje uravna in da se za vasi v šentpeterski občini napravijo potrebni vodovodi in vodnjaki. 10. Konečno naj izposlujejo okrajno ali državno cesto od Št. Petra skozi Tanje čez Javornik do Starega trga oziroma Loža. Cesarjeva beseda. Nekateri listi poročajo, da se je nek ogrski minister izjavil, da mu je cesar dejal: »Vse je zaman, radi armad-nega jezika Be ne udam, in naj sezgodikarsehoče!« Iz deželnih zborov. Koroški deželni zbor je v ponedeljek razna poročila deželnega odbora odkazal odsekom. Tako deželni odbor predlaga letni prispevek 10.000 kron za stavbinski zaklad za meščanske šole v Celovcu. Zivinozdravnikom hočejo plače urediti, oziroma zvišati. Deželni predsednik baron Hein je poročal o povodnji. V Čajno in Bistrico je šlo sto vojakov na pomoč. Včeraj pa je Dobernig utemeljeval svoj predlog glede vojakov. Obžaloval je znani ukaz, ki je izšel brez ustavnega sklepa v državnem zboru, ter priporočal politično in gospodarsko ločitev od Ogrske. Deželni predsednik baron Hein je svaril pred izjavami, ki morejo imeti slabe politične posledice. Kotz in Steinwen-der sta predlagala, naj dežela in država do-volita izdatno podporo po povodnji poškodovanim. — Všleskem deželnem zboru je poslanec H r u b y utemeljeval nujni predlog glede vojakov-tretjeletnikov in Shod v Trnji. (Dopie.) Minulo popoludne je tukaj poročal drž. poBlaneo g. dr. Ž i t n i k o delovanju drž. zbora. Sošli so se malone vsi možje iz domače župnije, nekaj jih je prišlo tudi iz Sentpeterske. Shodu je predsedoval župan g. Margon. G. poslanec nam je nad dve uri pojašnjeval žalostne parlamentarne raz mere v Avstriji in Ogrski ter razne zakone in zakonske načrte, ki v prvi vrsti zanimajo poljedelski stan. Obširneje se je bavil z avstro-ogrsko nagodbo, ki je iz početka bila neugodna za Avstrijo ter je tekom let napravila še širšo mejo mej državnima polovicama. Na Ogrskem in v Avstriji že od vseh stranij odmevajo klici: Ločimo se! Ta klic pa utegne biti jako nevaren za državo, ako bi se uresničile želje tistih, ki gledajo čez mejo. Ako se kamen sproži na gori, nastane plaz, ki zasuje rodovitne ravnine. Sedaj se miščuje, kar so zagrešile nemško-liberalne vlade. Glede vojakov omenja govornik, da vzbuja znani ukaz vojnega ministrstva mnogo nevolje, ne toliko zato, ker bodo morali letošnji tretjeletniki morda tri mesece dalje služiti, marveč zato, ker so temu krivi madjarski kričači, ki zahtevajo ma-djarsko armado. Da, tudi mi zahtevamo, da se v armadi spoštujejo narodna čustva, da so čaBtniki vešči jezika svojih vojakov, toda Madjari zahtevajo v nasprotju z zakonom in narodnimi razmerami svojo armado' v prvi vrsti iz političnih vzrokov. In to je, pravi govornik, čemur bi se morali upreti vsi merodajni krogi. Če pa se zgodi, da Madjari zmagajo s svojimi zahtevami, potem pa naj sami plačujejo svojo armado. Sicer pa tudi madjarska drevesa še ne rasto v nebesa, (živahno odobravanje.) Govornik živo opisuje nalogo habsburške države glede Jugoslovanov ob Adriji in na Balkanu. Te naloge pa avstrijski državniki ne izvršujejo tako, da bi si država utrdila svoje postojanke na jugu ter odprla pot svoji trgovini, svojemu vplivu. Mi le stražimo dežele, po katerih preže tuje države. V Avstriji vedno prepozno vstajamo ... Poslanec je opisaval tudi slabe strani LISTEK. Na Sveti gori. Oglej je zelo zanimiv, zlasti za zgodovinarja in starinoslovca, a tudi za kristi-jana, ki pozna prvo dobo krščanstva. Kaj vse se je tukaj godilo, kako obširno mesto je stalo nekdaj na tem prostoru! Ia danes sami OBtanki nekdanje slave. Bazilika in stolp sta v slabem stanu; župnija je revna in tudi ne BDte nič storiti, ker je bazilika v oskrbi centralne komisije, ki brska na vse strani in ugiblje to in ono, stori pa prav malo za ohranitev božjega hrama. Kaj bi mi storili, da imamo baziliko v naši oskrbi 1 Tudi narod je lahko premišljeval o minljivosti vsega svetnega, saj je tudi njemu vsaj nekoliko znana zgodovina Ogleja, in ko bi ne bila, oba govora sta imela namen se-znaniti ga ž njo. Ljudem je bilo neprijetno le to, ker niso umeli furlanskega jezika in niso mogli občevati z domačini; čutili so se preveč na tujem. Zategadelj so se zelo zve-selili, prišedši v solnčno Gorico, ko so slišali zopet domače zvoke. V Gorici so pri- čakovali in pozdravili prevzvišenega msgr. Gabrijelčič, msgr. Sedej in drugi gospodje. Voz je bilo pripravljenih v obilici, ljudje so zasedli vse, niti jeden ni ostal, in tako smo prišli v kratkem času vsi y bolkan in nastopili pot na Sveto goro, ki je bila ložja, nego smo se nadejali, kajti pihljal je lahan vetrič, mrak je legal na zemljo in ni bilo posebne vročine. Ob sedmih smo dospeli na vrh. V cerkvi so bile pete litanije in blagoslov in potem smo si poiskali prenočišče, kjer in kakor smo mogli. Duhovniki so bili vsi sprejeti v samostan, drugi romarji v romarskih hišah, večina je ostala v cerkvi. Ni ga božjega pota po Slovenskem, ki bi bil toli preskrbljen s prenočišči, kakor Sveta gora, ker ondi je do 400 postelj, a za tako množico še premalo. Drugo jutro ob štirih je bilo že vse okolu spovednic, svetih maš je bilo nad 50. Ob 6. uri je pridigal vlč. g. župnik Pavlov-čič iz Suhorja, slavil Marijine čednosti in jih priporočal v posnemo. Spodbudni pridigi je sledila sveta maša s slovenskim petjem, obhajancev je bilo 1000. Ob 9. uri je pridigal stolni vikarij gospod Jan. Kalan, ki je obdelaval prelep predmet »Pridi k nam tvoje kraljestvo po Mariji«. Po pridigi je bila zopet pontifikalna maša. Ne morem se dosti na čuditi dobroti ji-vosti prevzvišenega, ki je blagovolil oba dneva poveličevati b tako lepo slovesnostjo, kakor je pontifikalna sveta maša. Tudi ta dan je pevski zbor peval s enako vstraj-nostjo in fineso in romarje vzdržaval v pravem duševnem položaju. Na levo velicega oltarja je mala kapelica, posvečena sv. Mihaelu nadangelju in ondi leži truplo rajnega kardinala Jakoba v rakvi. Plošča pokriva rakvo in na plošči bo tri besede: Cardinalis Jacobus M i s s i a. Na steni visi venec s trakovi, ki so ga lani prinesli slovenski romarji iz Ljubljane, in na drugi strani je v tablici ostanek traku, ki ga je podaril ob pogrebu sošolec kardinala. To kapelo bo obiskavali duhovniki in romarji; gialjivo je bilo videti romarje, ki so poljubljali spominsko ploščo kardinalovega groba. To pove več, nego besede. Po maši se je hitro vsak nekoliko okrepčal, kmalu pa zapoje veliki zvon in vabi vernike k slovesu. Vsi privro v svo- podpore vsled povodnji. — V gališkem deželnem zboru so Rusini vložili predlog za spremembo deželnega volivnega reda. Predlagajo direktne volitve in peto skupino. — »Grazer Tagblatt« trdi, da se deželne naklade na Stajar-8 k e m ne bodo povišale. Avstrijska ekskadra pripravljena na odhod. Iz Pulja poročajo z dne 14. t. m.: K včerajšnjemu poročilu bilo bi še dodati: V soboto po noči je dospela z Dunaja brzojavka, s katero je dobil tukajšnji admiralat ukaz, naj koj stori vse potrebno, da bodo pripravljene na odhod voine ladije »Habsburg", »Arpad«, »Wien«, »Szigetvar«, »Panther« in »Magnet«. Poveljnikom teh ladij je določen kontre admiral de K n e i s 1 e r. Kakor hitro je prišel ukaz, pričeli so z veliko naglico v arzenalu in v zalogah delati, da so jih preskrbeli z zadostnim živežem in z veliko množino streljiva. V nedeljo popoldne je bilo že vse delo s preskrbljevanjem končano in ladije so bile pripravljene na odhod. Do sedaj ni pa še bilo dano kako povelje. Posledice „ex lex" na Ogrskem. Ogrske državne blagajne bo izkazale, da so imele v drugih treh mesecih tekočega leta radi „ex lex« manj dohodkov na direktnih davkih, kolekih in taksah. Na direktnih davkih je bilo 4,026 706 K in na kolekih v istem času 312 399 K manj dohodkov. Uradno poročilo pravi, da je to posledica izjemnega stanja, v katerem se nahaja Ogrska. Iticciotti Garibaldi na Tirolskem. V nedeljo popoludne je bil sklical predsednik laškega kluba v dunajskem parlamentu, poslanec M a I f a 11 i, v Levico shod, na katerem je poročal o delovanju laških poslancev. Tega shoda udeležil se je tudi »general« Garibaldi. Malfatti je povedal zborovalcem, da so laški poslanci na Dunaju prestopili v opozicijo (! ?) in da klub namerava v njej ostati. Izrazil je željo po laški univerzi v Trstu in povedal, da prično laški poslanci v zasedanju tirolskega deželnega zbora z obstrukcijo, da na ta način dosežejo avtonomijo Trentina. V dosego tega pa naj bodo vbb laške stianke na Tirolskem jedine. Iz političnih ozirov je njemu dualizem postranska stvar, iz gospodarskih ozirov pa je tudi Tirolcem škodljiv. Sprejeli so resolucijo, naj ustanovi vlada laško univerzo v Trstu in protestirali v nji proti pridržanju vojakov v službi. tišče, kanonik Fettieh podeli blagoslov z Najsvetejšim, pevci zapojo še pesem »Bodi če-ščena« in s solznimi očmi smo zapuščali Bvetišče Matere božje ter se podali zopet v dolino vsakdanjosti. Silen prah je nadlegoval romarje, a tudi to se je prebilo. V Gorici smo si ogledali nekatere cerkve in zanimivosti, a časa ni bilo dosti, ob 4. uri smo se odpeljali. Pred odhodom so se od prevzvišenega poslovili odlični goriški gospodje. V vagonih je vladalo silno veselje in zadovoljnost, vse je hvalilo idejo in izpeljavo, pozabljen je bil trud. Bilo je pa tudi vse v dobrih rokah, ki bo pripravljale in gladile pot. Imeli smo izbornega potnega maršala, ki je na vseh postajah pazil na ljudi, pomnožil v St Petru vlak za en vagon, pozabivši sebe, delal le za druge. V Ogleju je gospod kaplan Gvido Rus-s i a n neumorno delal, še v ponedeljek se peljal v Videm po podobo sv. Pavlina, ki je visela vos čas v baziliki. Bodi mu srčna zahvala 1 V Gorici je gvardjan P. E d u a r d pre-skrbel vozove, in sicer tako po ceni, da smo bili vsi zadovoljni. P, Ka si jan, bivši gvar- Ali bo vojna? spomenico, ki jo je bolgarska vlada poslala velevlastem in v kateri izjavlja, da bo } Bolgarija prisiljena prijeti za orožje, smatrajo v londonskih krogih kot zočetek odkritih nasprotstev. Večina londonskih listov pozivlje vlado, naj ee odločno zavzame za Bolgare v Turčiji. — »Daily Mail« vedo po ročati, da je bilo že v pondeliek vse potrebno urejeno za odhod brodovja pred Solun — »Daily Telegraf« pa svari pred vojno in pravi, da so tudi Avstrija in Rusija krščanske države. Naj se torej njim zaupa! — Odličen bolgarski častnik je izjavil, da se vojna kljub miroljubnosti bolgarske vlade vedno bolj bliža. Bolgarska vlada je sklicala pod orožje k Gtedenskim orožnim vajam 6 razredov rezervnikov sofijske, filipopeljske in slivniške divizije, skupaj 25.000 mož. To baje v očigled koncentracije turških čet ob bolgarski meji. Rusija je pripravljena! Iz Petrograda poročajo : Razni pojavi kažejo, da odnošaji med Rusijo in Turčijo niso najboljši in da tudi z nekaterimi zahod nimi državami Rusija ni v najboljšem prijateljstvu. Vojska Rusije s temi državami ni izključena. Nekatere vlasti smatrajo sedanji položaj na Balkanu za najugodnejši, da bi pripravile Rusiji neprijetnosti. A Rusija je pripravljena in si ne bi pustila škodovati niti na Balkanu, n ti v Aziji. Rusija se pripravlja ne samo ob meji v Aziji, ampak tudi ob meji proti Nemčiji. Čete vojaških okrajev Varšava in Vilna so popolnoma pripravljene, iste t »ko čete ob azijski meji. Ii notranje Rusije vsak dan odpošiliaio vojake v Mandžurijo. kjer sedaj stoji 200 000 ruskih vojakov. Pred Vladivstokom je zasidranih 50 ruskih vojnih ladij. Tudi napram Turčiji je Rusija popolnoma pripravljena. Tekom dveh ali treh dni lahko postavi veliko armado pred Carigrad. Namen ruskih ladij pred Iniado ni bil ta, da Turčijo prestrašijo, ampak ogledajo, kje bi bil najugodnejši prostor za izkrcevavje vojakov. V Odesi je pripravljena iu3ka brigada, da se lahko vsak tre-netak vkrca, dočim so streljivo in druge vojne potrebščine že na vojnih ladijah. Del ruskega črnomorskega brodovja stoji pri otoku Tendra, kjer se ves čas vrše va)e. Okrožnica ruskega generalnega štaba nalaga kornim poveljništvom, da morajo vsi častniki biti pripravljeni. Rusija je naročila 1000 novih topov. Rusija je torej pripravljena! Hrvatske čete za Makedonijo. Zagrebški »Obzor« je iz višjih vojaških krogov dobil naslednjo vest: Ko se je pred par meseci govorilo, da pojde avatroogrska armada v Makedonijo, se je v visokih vojaških krogih razpravljalo o tem, naj se iz hrvatskih polkov sostavi takozvana »cgledna četa« z aktivnim hrvatskim višjim častnikom na čelu, kateia bi bila nekaka sprednja garda avstroogrske vojske ter bila oborožena in sposobna za vojsko z raztresenimi krdeli. V prvi vrsti so za to govorili razlogi, da so Hrvatje vstrajni, nevstrašljivi in da razumejo bolgarščino. Stališče Hrvatov bi bilo v tej vojski najopasnejše in najodgovornejši. Radi zadnjih dogodkov na Hrvatskem se bavijo vojaški krogi s to zadevo sedaj bolj z rezervo. Vojaški krogi menijo, da bi ti dogodki utegnili neugodno uplivati na — razpoloženje hrvatskih vojakov. Položaj v Srbiji. Kralja Petra vedno bolj terorisirajo morilci kralja Aleksandra. Kralj je nameraval imenovati svojega brata Arzena generalom, a častniki, ki so umorili kralja Aleksandra, so to preprečili. Uprli ho se kraljn in izjavili, da ne puste, da bi Arzen, ki je bil v Rusiji ritmojster, nakrat postal general in poveljnik armade. dijan svetogorski, je skrbel za duhovnike in posredno za ljudi. Iskrena mu zahvala! — Hvala pa pred VBem organizatorjem, proč. gospodu kanoniku Fettioh-Frank-h e i m u in Btolnemu vikarju gospodu Jan. K a 1 a n u , ki Bta imela mnogo truda in skrbi. Hvala tndi gospodom županom v Villi, Ogleju in Fiumicella, ki so pozdravili pre-vzvišenega in priznali pomen romanja. Če pa komu ni všeč, da smo šli, ne moremo mu pomagati. Sli Bmo, ker nas je veselilo; pošteno smo se obnašali, vse plačali, pokradli ničesar; saj nas razumete. Najbrže pojdemo še. Iz Ogleja je presvetli knez in škof poslal svetemu očetu Piju X. v Rim nastopno brzojavko: Tisoč vernikov ljubljanske škofije, zbranih s škofom v oglejski baziliki povodom enajststoletnice sv. Pavlina, izražajo katoliško vero in najudanejšo zvestobo sv. stolici. V soboto pa je presvetli prejel iz Rima odgovor: Sveti oče blagoslavlja vernike, praznujoče stoletnico v Ogleju. Višji računski dvor v Belgradu je predložil sodišču zahtevo, naj se sekvestrira pre motenje bivših ministrov Milovana Marin-kovica in Vola Velikoviča in sedanjega finančnega ministra Borisavljeviča, ker so silno prekoračili kredite za umirovljenja. »Belograjske Novosti« javljajo : V Nišu bo častniki aretiranim častnikom, katere je vlada dala odvesti v Belgrad, pri odhodu priredili ovacije. Mej častniki kroži poziv, naj pozovejo mater kralja Aleksandra, kraljico Natalijo, naj zasede srbski prestol. Car je baje pisal kralju Petru, naj morilce kralja Aleksandra postavi pred vojaško sodišče. Socialna demokracija v Nemčiji. Strankarski shod socialne demokracije v Draždamh je sklenil, da ne dobi nihče meBta v stranki, kdor ni dve leti bil cficijelno pri stranki, shod je odobril poročilo blagajnikovo, ki izkazuj" dohodkov 628.247 mark in izdatkov 554 211 mark. Za volivno agitacijo je stranka porabila 282.058 mark. Na shodu so se gospoda sodrugi posebno krepko psovali pri točki, ali sme biti socialni demokrat urednik meščanskega lista. \z brzojavk. R i m. Prispeli so sem nekateri visoki ruski uradniki, ki imajo nalog natančno poročati ruski vladi o vsej agitaciji laških so-cijalistov proti prihodu ruskega carja v Rim. Dunaj. Soc. dem. poslanec E 11 e n -b o g e n se je izrekel za gospodarsko ločitev od Odrske in za splošno jednako in direktno volivno pravico. lnomost. Sestanek laških deželnih poslancev je sklenil se vdeležiti posvetovanja pri ces. namestniku, vendar je malo upanja, da bi prišlo do rednega zasedanja deželnega zbora. Petrograd. V nedeljo je bil v T. flisu pred oerkvijo shod, katerega se je vdeležiio 2000 oseb. Vdeležnikom so se prebrale proklamacije v rumunskem jeziku. Policaji so hoteli množico razgnat', a mno žica jih je bombardirala s kamni. Kozaki so napravili mir. Budimpešta. Včeraj je otvoril rektor tukajšnjega vseučilišča vseučiliško leto z daljšim nagovorom, v katerem je povdarjal, da je vseučilišče urejeno preveč po avstrijskem birokratičnem vzorcu. Vseučiliščniki so pričeli upiti — »Abzug Avstrija!« Rektor je izdal prepoved, da se vseučiliščniki ne smejo vdeleževati politiških zborovanj. Dunaj. Vest, da ie bilo dano povelje, naj bodo vojne ladije „Habsburg«, »Arpad«, »Wien", »Szigetvar«, „Panther« in »Magnet« pripravljene za odhod v Levante, ni resnična. Petrograd. O uporu Armencev prihajajo vedno razburljivejša poročila. Oblasti so prišle na sled veliki zaroti, ki je hotela sprožiti armensko vprašanje ob ruski meji. Oblasti so konfiscirale 300 pušk, 6000 patron in mnogo izgotovljenih bomb. Pri nemirih v Tiflisu je bilo ranjenih nad 100 oseb. T i f I i s. 11. t mes. je nastalb v hiši Armenca Tandojeva eksplozija, pri kateri so bili ubiti 4 Armenci, med njimi Tandojev. Ranjen je bil tudi pred kratkim sem došli Amerikanec Naohikian, ki je za ranami umrl. Eksplozija je nastala pri napolnjevanju granat. V stanovanju so našli 38 granat in mnogo glicerina. Most. V okolici je prišlo do spopadov med Čehi. ki so imeli sokolsko slavnost in med Nemci, ki so imeli turnarsko slavnost. Mnogo je prijetih. Praga. Zaradi predvčerajšnjih ceBtnih izgredov je bilo mnogo prijetih. Obenem so se vršile hišne preiskave. Dognalo se je, da obstoji skrivna zveza, podobna „ o m 1 a d i ni« iz leta 1893. Aretirane bodo izročili sodišču in se bodo morali zagovarjati hudodelstva veleisdaje, razžaljenja veličanstva, motenja javnega miru, skrivne zveze, demonstracij in žaljenja straže. Praška policija neumorno dela. Aretirali bodo še več oseb. Velike povodnji in viharji. Iz Celovca, 15. sept.: Koroško je zopet zadela huda nesreča. Grozna povodenj je uničila mnogo polja, živine, da, vzelo je tudi več ljudi in škoda je zelo velika. Zad nje tri tedne smo imeli zelo ugodno vreme, koncem minulega tedna pa je nastalo močno deževje, ki je planinskim krajem zlasti na Zgornjem Koroškem prineslo neizmerno gorja. V nedeljo 13 t. m., zlasti po noči na ponedeljek, je hudo lilo, na mnogih krajih se je UBula toča. Hudourniki so silno hitro naraščali, ž njimi tudi druge reke, zlasti Drava in Žila. Došla nam poročila pravijo: Beljak. Drava je že do ponedeljka zjutraj selo narastla. Hudourniki so potrgali jezove in vodne zgradbe. Po vodi je plavalo tudi več mrtve živine. Pri Paternijonu je potrgalo leseni most, dolg 100 metrov, ki je sjiaval ves po Dravi. — Kmalu je Drava prestopila tudi tu visoke bregove, preplavila nižji del mesta; voda je vdrla v kleti in nižja stanovanja. Muhrova tiskarna je tudi pod vodo. Drava kaže nad 5 in pol m visočine. Čajna ob Žili je pod vodo. Vojaštvo je moralo priti na pomoč. Kanalska dolina je pod vodo, po kateri plava izruvano drevje, živalska trupla itd. Zeleznična proga je vsa pod vodo; na mnogih krajih je zelo poškodo vana, ves promet je ustavljen. Najhujše so trpele U k v e , kjer se je doslej podrlo že 15 hiš Most pri Bovcu se je podrl. Zveza na Tirolsko, Kranjsko in Laško je pretrgana; istotake so ceste v melski dolini uničene. Leseni mostovi preko Drave od Zgornjega Koroškega do Humberga so malone vsi pretrgani. Poroča se, da so se v valovih ponesrečili štiri ljudje. Most pri Rožeku je odneslo. V T r b i ž u je grozen vihar deloma odnesel streho šole. Cesta v Rabelj je pretrgana, pri predoru ob Kokovem se je vdrla zemlja na žel. progo. Zilska dolina je zopet hudo trpela, zlasti od Kotič navzdol. Na Muti je zažgala strela in je pogorelo neko gospodarsko poslopje. Cesta je na mnogih krajih razdrta. Od koroško-kranjske meje: Divno-romantična kanalska dolina, — znana vsem, ki bo gledali na njo s sv. Višarij — je vsled viharia in povodnji skoro popolnoma opustošena. Spodnji Trbiž je bil v silni nevarnosti, sre*a, da je bilo rabelj sko jezero prej nizko. Škoda vRabeljnu in Trbiž u ogromna. Vas U k v e silno trpela. Potok je vzel hišo in mlin. zasul deset hiš in v pokopališče udri ter skoro vse mrliče izkopal. Železniška proga ter cesta strašno razdrta. Promet ustavljen. Ša več kot naliv je napravil škode vihar, ki je razkril eele vasi, izruval na tisoče mladih dreves in posebno svojo jezo ohladil nad novimi nedo-vrSenimi stavbami in nad tisoči dimnikov. Iz Trbiža smo dobili — za včerajšnji list prepozno — naslednjo brzojavko: Na Višarjah je orkan trgal strehe in drevesa. Žabniee preplavljene, hiše deloma v nevarnosti. Železnica večkrat pretrgana. Cela kanalska dolina pod vodo. U k v e večji del podsute. Iz Bohinj. Bistrice 15. sept.: Strašne bo bile minule noči. Prvo noč je z nepopisno silo razsajal vihar. Ljudje so v strahu bedeli celo noč. Med gromom in bliskom je podiral kozolce, trgal strehe, marsikateri dimnik je padel raz poslopja. Na pokopališču je vrgla sapa železni križ s stojalom vred čez ograjo. V cerkvi pa je razbitih mnogo oken. ae strašnejša je bila ainočna noč. Okrog devete ure se mahoma posveti pod Rebrom. Takoj je bila v plamenu hiša posestnika Janeza Rozmana vulgo Repinca. V dobrih dveh urah mu je zgorelo vse poslopje. V veliki nevarnosti je bila vsa zgornja vas. Hiše so nakopičene, vodnjakov ni, in še ti, ki so, so bili hitro suhi. Le neumorni delavnosti gasilcev, zlasti domačinov, se imamo zahvaliti, da se je ogenj omejil. Da je ogenf nastal prejšnjo noč, bilo bi zaman vse delo in daneB bi vasi Bistrice ne bilo več. Požar, ki se je pojavil v tako oddaljenem kraju od potoka Bistrica, je zopet opomin in dokaz občini, kako živo potreben je vodovod Bistričanom. Iz Velikovca se nam piše: Radi povodnji ni možno hoditi preko mostu črez Dravo. Poštni promet se vrši po celovški državni cesti. Iz Maribora poročajo, da je Drava odnesla dravski most. Dva stražnika Frane Ljubša in Jožef F o 11 n e r, ki Bta bila takrat na mostu, Bta padla v vodo in uto nila. V mnoge hiše je udrla voda. Tudi v okolici je izstopivša Drava napravila veliko škodo. Tudi most mej Vuhredom in Marn-bergom je odnesla voda. (Opomba uredništva: Most, ki se je podrl v Mariboru, je bil samo za pešce. DaneB krožijo po Ljubljani vesti, da je pri tej nesreči utonilo v Mariboru 19 oseb.) Iz Ptuja poročajo, da je Drava opu-stošila na levi strani Drave ležeči mestni park. Iz Inomosta: Radi povodnji in poškodb po povodnji je za kakih osem dni zaustavljen ves promet na progi Stuhifelden-Kriml pinegauske lokalne železnice. Iz L i e n z a : Vsled trajnega deževja je Drava pri postaji Nikolsdorf prodrla obrežje. Obrat na železnici je zaustavljen. Tudi reka Isel je močno narasla in je pre* plavila cesto in prodrla en most Iz P 1 z n a: Vihar je tu ruval drevesa. Vse sadje leži na tleh. Iz & v i c e poročajo, da je tudi ondi divjal vihar. Na mnogih krajih je zapadel sneg V Gorenji Italiji je vihar porušil brzojavne zveze. Viharji v Ameriki. V soboto so bili v Floridi velikanski viharju Nad 20 ljudi je zgubilo življenje. Osem ladij se je potopilo. — V St. Pavlu v Minnesoti j« vihar silno poškodoval železniške proge. Dnevne novice V Ljubljani, 16. septembra. »Narod« sliši travo irnsti. »Narodovi« aotrudniki so bili te dni jako radovedni, ali ae zastopniki kat. narodne stranke včeraj udeleže posvetovanja pri dež. predsedniku. Ker »Narod« ni ničesar isvohal, je poslal novo laž med svet Govori namreč 0 dveh strujah v katol. narodni stranki, in zmagala bi bila zmernejša, da ni »škcfi;stvu vladajoča kamarila to preprečita s tem, da je poslala dr. Kreka in d'. Schweitzerja k škofu in ga pregovorila, da je po prizadevanju vlade dovoljeni modus za sporazum-ljenje odklonil.« »Narod« sicer vedno miga z ušesi, da bi čul, kaj se godi v nasprotnem taboru, a navadno sliši travo raBti. Tako je tudi ta najnovejša njegova trditev popolnoma neresnična, sli, če hočete, zlagana. »Narod« mora biti v največjih škripcih, da bo kmalu slišal žabjo kantato na luni. Kranjski deželni sbor. Včeraj popoludne so se zbrali pri deželnem predsedniku v posvete poslanci: Baron So h w e -g e 1, grof B a r b o , dr. S c h a t f e r, dr. Ferjančič, dr. Tavčar in deželni glavar pl. D e t e 1 a. Kaj so sklenili, nam ni znano. Oaebne vesti. Konceptni praktikant deželne vlade g. Rajmund b v e t e k je iz Kočevja prestavljen v Kranj. — Poštar II. razreda g. FranZagorjan v Cerknici je imenovan poštarjem I. razreda 4. st — Poštni pomožni uradnik I. razreda gosp. Ivan Nagu v Kranju je imenovan za poštarja II. razreda 2. st. v St. Jerneju. — Mesto poštnega ekspeditorja v Trnovem je podeljeno poštni ekspeditorici gdč. Pavlini Meden v kočevski Srednji vasi. — Provizoričnim učiteljem v Zatičini je imenovan absolvirani učiteljski kandidat gospod J. Č e p o n iz Horjula. — Gdč. Angela Janša iz Ljubljane je resignirala na službo na ljudski šoli v Prežganji, ker je dobila učiteljsko mesto v Iškivaai. — Stotnik g. Ivan Žagar pl. Sanaval je šel v pokoj ter je dobil značaj majorja. — Poročnik KarolFiala je premeščen iz Mostara v Ljubljano. Zaročila ata se gosp. profesor dr. Leopold Poljanec iz Maribora in gospodična Marija Trampuš, učiteljica v Framu. — Poročil se je g. Matija A ž-man, uiar v Tržiču, z gdč. Neiiko M a Iga j. Shod v Žalcu. Kmet. in polit, društvo v Žalcu priredi drugo nedeljo 2 7. septembra javen shod. Po svojih pravilih ima pravico govoriti v imena vseh spodnještajerskih Slovencev. Ia govorilo bode ravno med zborovanjem štajerskega dež. zbora ter zahtevalo svoje pravice, da bodo odmeve slišali tudi v deželni hiši. In zahtevati imamo mnogo, prošnje so itak brez vspeha. Za avoje dolžnosti zahtevaj mo tudi pravica! Da pa bode shod po-menljivejši, so povabljeni vsi zavedni štajerski Slovenci, ki še niso v nemčurskih rokah. 1 Javen ljudaki shod priredi akade-mično ferijalno društvo »Adrija« v Gorici 'dne 2 0. t m. na Dobravem obč. Biljana v Brdih po popoldanski službi božji. Na dnevnem redu bo razpravljanje o slovenskem šolstvu. Vpraianje na o. kr. goidarja v Trbižu. Za planinsko slovensko kočo v Zajezeni je dalo ielesniško ministrstvo 200 kron in je s tem pokazalo svoje zanimanje za ta krasen planinski kraj; e. k. gozdar pa nam v svoji nestrpnosti razdira in prepoveduje pota v Zajezero. Ali si torej železniško ministrstvo in pa poljedelsko nasprotujeta. Ali pa dela gozdar g. Veith vse le na svojo roko ? Vsak dan vidimo njegove hlapce tukaj, ki razdirajo to, kar bo Slovenci z velikim trudom napravili. Radovedni smo, kdaj bo tega konec. Za pravioe slovenskega jesika pri nalili sodiščih. V smislu sklepov storjenih pri zadnjem zborovanju celjskih slovenskih odvetnikov in odvetniških urad- Dalje y prilogi. Priloga 213 štev, »Slovenca * dn6 16. septembra 1903. nikov se je na o. kr. pravosodno ministrstvo odposlala pritožba zaradi krJenja pravic natega jezua pri celjskih sodiščih in naš jeaik žalečega postopanja nekaterih c. kr. uradnikov. Tudi so je na predsedstvo okrožnega sodišča vložila od vseh odvetnikov in odvetniških kandidatov podpisana vloga glede zadnjič objavljenega Bklepa o rabi slovenskega jezika. Izvedeli smo pa, da izmed slovenskega občinstva nekateri navidezni narodnjaki, če imajo s temi uradi opraviti, na nečuven način zapostavljajo naš jezik. Prav je, da se take neznačajneže pred javnostjo neusmiljeno raztrga in ime takega Efijalta z debelimi črkami natisne 1 V knezo škofijsko Alojzijsviiče so na novo sprejeti sledeči gojenci: J o n k e Artur iz Kočevja, Lesar Jožef iz Rbnice, Žerjav Gregor z Jesenic (5. gim. razr.), G e r lo v i č France iz Cerkelj pri Krškem, Gnidovec Anton z Ajdovca, Se dej France s Trat« pri Poljanah (4. gim. razr), Bogataj Lovro iz Stare Loke, Gnidovec Anton e Ajdovca, Mejak Jakob z Ormoža, M o h o r č Ivan iz Lgoš pri Begunjah, Hiti France od sv. Trojice nad Cerknico, P lesnik Anten iz Črnomlja, Pestotnik Ivan iz Sp. Tuhinja, Zganjaš Ignacij iz Dobrepolja (3. gimnazijski razred) — S av.Višarij nam porečajo: V soboto je padlo tukaj nad 2 cm. snega; Bntžilo je celi dan. V preteklem tednu so bili tu in-ženerji, ki so merili in izdelovali načrt za železnico-vspenjačo iz Žabnic na bv. Višarje Merili so na raznih krajih. Kdaj bodo pričeli, ni gotovo, še manj pa, če se bo to podjetje splačalo. Sklep božje poti je 4. oktobra na roženvenško nedeljo. C. gosp. Josip Dobrovec, ki je prestavljen v Celovec, in o. Maurus Rožman, ki pride kot katehet v Gradec, ratanets na ViSarjih do sklepa. — Žalostna smrt šolarja. Poroča se nam :VDobrijahna Zigornjem Koroškem je neki šolar na potu v šolo jedel hruško in jo zato razrezal z nožem. Nakrat pade čez kamen in nož mu prebode srce. Obležal je na mestu mrtev. — Karavanska železnioa. Iz Celovca, 15. septembra. Sedaj so začeli graditi tudi progo iz Celovca v Rož. Graditi so jo začeli včeraj blizu Stražišča pod Celovcem. — Ii Rogaške Slatine, 15 sept. Neugodno, deževno in hladno vreme zad njih dni je odgnalo precej letovičarjev, a se vedno oglaša tudi še novih. Včeraj sta med drugimi diošla mil. gospod stolni kanonik in župnik Jak. Bohinc iz Maribora in gospod Mat Hubad, ravnatelj »Glasbene Matice« iz Ljubljane. — Nar. trgovina v Gorioi. Trgovec J. Medved otvori v Gorici tekom meseca oktobra novo trgovino z ugotovljenimi oblekami. — Koroško šolstvo Poroča se nam: Soleki. vodja F. J' a r i c pri Fari je stopil v stalni poboj. — Učiteljica I da Žitnik v Hodišah je zapustila šolsko službo. — Prestavljeni so: Nadučitelj M. Stramec iz Tigrč v Celovec; učitelj Jan. Pilgram odi av; Primoža v Velikovee; učitelj M. Se b a s t i a n iz Krčanj k Sv. Primožu; učiteljica E 1 a T a v č a r iz S t. Petra nad Veli-kovcem v Hodiše. — Gospod Jož. J e k 1 je imenovan za podučitelja v St. Petru. — Učiteljica M. R e i t e r v Ptuju je imenovana za pomožno učiteljico na celovški ženski pripravnici. — Na šoli v Mohličah Be ustanovi drugo učiteljsko mesto, na meščan ski šoli v Celovcu nadaljevalni tečaj. — Stekel pes sodovičarja Lukasa v Marenbergu je ognzel več otrok. Oblast je dala ubiti 35 psov in preglasila pasji kon-tumac. — Brei brzojavnih poročil. Vsled viharjev so bile telefonske in brzojavne žice pretrgane, tako da so izšli tržaški večerni listi v ponedeljek brez brzojavnih in telefonskih poročil, kar ni gotovo prijetno za ona uredništva, ki imajo v listih za iste že prostor preskrbljen. — Viharji v Furlanijl. Iz Vidma nam poročajo z dna 14. t m.: Sinoči in vso noč bili so po vsej Furlaniji veliki viharji. Veter je izrival dreves«. Vse vode so narasle, povodnji so pretrgale zveze, škoda je veiika. — Konj v izložbenem oknu. Iz Maribora se nam poroča : Včeraj dopoldne okoli IL ure je zdirjal splašen konj z vozom vred, na katerem je bila neka kmetica in fant, skazi poštno ulico ter naravnost v izložbeno okno K Welfa v gosposki ulioi. Konj se je pri tem na šipi tako močno na trebuhu ure zal, da je kmalo izkrvavel. — V rimsko katoliško oerkev je od lutrovatva prestopil okrožni zdravnik na Planini na Štajerskem, vsega zdravilstva dektor g. E r n e s t S o h o r r in bil dne 15. sept. t. 1. v župnijski cerkvi šentvidski od tamošnjega župnika ob asistenoi dveh duhovnikov javno vsprejet, pogojno krščen in med sr. mašo prvikrat obhajan. Že več časa je o tem koraku premišljeval, znanstvene razprave proučeval, bližnjo pripravo pa mu je preskrbe! in vodil veleučeni gosp. duh. svetovalec Ant. Pad. Ribar, emerit. pro fesor bibl. vede, sedaj župnik išentvidski. Tak konvertit nas oveseli bolj, kakor nas more ožalostiti devet odpadnikov današnje baže. — Železnica SinjSplit je bila dne 12. sept. izročena javnemu prometu. Železnica je ozkotirna in dolga 44 994 km. — I« Hrvatske. Odbor za pomoč pogorelce v v Travniku bo osnovali v Zagrebu. — Dež je udri n« občinbtvo skozi streho med predvčerajšnjo predstavo hrvatskega gledališča v Zagrebu — Obesil se je v Zagrebu sluga F/an Klokočar iz Gorjana na Štajerskem. — Radi dogodkov v Cestrei, občina Vinica v varaždinskem okraju, so bili obtoženci obsojeni na 6 mesecev do 6 tednov v temnico. — 80 oralov gozda pogorelo je v občini Županje. Gozd je vnela iskra is lokomotive. — O tvorili so železniško progo Sinj Split. — Ban je odpotoval v Budimpešto. Ker je banski svetnik Jakšič odklonil mesto justičnega šefa, je vseučiliški profesor dvorni svetnik Magjanovič resen kandidat. Imenujejo se pa tudi Vladimir Mažuranič, Septemvir P o si • 1 o v i č in banski svetnik Malin. — Ban Pejačevie ja zopet podelil odvetništvo opo-zicijonalcu dr. Davidu, kateremu je odvetništvo odvzel ban Hedervary. — Vladni list »Narodne Novine" je podal izjavo, da imajo Hrvatje zahtevati za svoje polke hr vatski armadni jezik, ako sa ugodi madjarski m zahtevam. — Ker se je šef zagrebške policijske straže g. Giithner zahvalil na tej službi, pride na njegovo mesto mestni rač. asistent g. Zdenčaj, a še-le takrat, ko se bo naučil — jahati. — V Ogolinu je ob sojenih radi demonstracij 46 Hrvatic iz Hre-lina v 8dnevni zapor. 16 jih je bilo opro ščenih. Pri povratku jih je pričakal ves Hreljin s hrvatsko zastavo na čelu in jih v svečanem sprevodu spremil v Hreljin. — Toženi urednik »Hrvatskega Branika v Mitrovici je oproščen. — Hrvatje v Ameriki so se pri s nji za ustanovitev »hrvatskega na rodnega savesa« še bolj razdvojili. Prisotni duhovniki so zapustili sejo radi protivereke izjave dr. P a v e 1 i č a. Hinko Sirovatka in dr. P a v e I i č sta se stepla in da jih ni duhovnik Grškovič razstavil, bilo bi zlo. — Ena najlepših cest na Hrvatskem cesta Karlovac-Sjeničak Vrgia mest bo v kratkem dogotovljena. — Novi konzul Meksike v Trstu je sedaj prof. Joeč S m e r d o u. 34 let ni bila Avstrija več v diplomatičnih zvezah z Mekako in tako tudi ni imela v Avstriji svojih konzulov. Barve na meksikanski zastavi so prav take, kakor one italijanske države, in če je vihrala včeraj ta zastava na poslopju tega konzulata, bilo je laškim očem dokaj prijetno. Ustanovitev tega konzulata v Trstu je znamenje, da pride do boljšibtrgovinskih zvez med Trstom in Meksiko. — Iz Rovinja poročajo: V nedeljo večer so se stepli v Rovinju domači delavci z »regnikoli«. Kakor navadno rabili so »reg-nikoli« svoje »narodno orožje« in nevarno ranili dva domačina; ko sta ranilca izvedela, da ju išče oblast sta popihala. — V Ljutomeru praznuje letos Franc Jožefova šola desetletnico svojega obstanka. Krasni šolski dom bode še leta in leta ponos ljutomerskih Slovencev 1 — Za »Lego". Tretji dan po Benussi-jevi smrti nabralo je uredoištvo tržaškega »Piccola" v počeščeoje njegovega spomina 1235 kron. Pogreb je bil brez duhovnika v ponedeljek popoldne. Na grobu so govorili dr. Venezian, dr. Spadoni, dr. Mrach, poslanec Bennati in ga proslavljali kot velikega patrijota. Ljubljanske novice, Domača umetnost. V izložbenem oknu g. trgovca K o 1 m a n a na Glavnem trgu je do sobote na ogled izpostavljen krasen kip iz mavca. Kip je izdelal nadebudni umetniški začetnik g. Josip Vrbanija, rodom Lubljančsn, učenec grsp Grošlia v Selcih in sorodnik znanega kiparja g. Zajca. G. Vrbanija je lani deslužil svojo vojaško službo in se lotil kiparstva, za katero ima mnogo nadarjenosti, kakor kaže prvo njegovo večje delo ,S 1 o v o domobranca' ali ,0 d h o d na vojsko'. Kip namreč predstavlja domobranoa v vojaški oprasi s puško v desnici, ki stoji ob kipu Matere Božje Žana njegova vije žalosti roke ob slovesu, mož domobranec pa z levico kaže na Mater Božjo, češ, ona bo izprosila sreftno vrnitev is vojske. Ob vznožja na desni strani srčnih bolečin medli domobrančeva priletna mati z vnukom, ozirajoč se na usmiljeno M. Božjo, naj bi ji zopet vmila sdravsga T ih sina. V ozadji ob skali stoji resnega obraza oče, s sklenjenima rokama proseč tolažbo za-se in osirotelo družino. Na obrazih so mojstrsko izražena čustva posameznih oseb. Mladi umetnik hoče to prvo svoje delo pokloniti nadvojvodi Rainerju, kot vrhovnemu poveljniku deželne brambe, pri kateri je bil računski podčastnik. Želimo nadarjenemu umetniku mnogo vspeha in podpornikov. Umrl je v Ljubljani gosp. Jakob Č i k, posestnik in trgovec v Ljubljani v 74. letu svoje dobe. Pokojnik je bil med drugim tudi eden starejših veteranov ljubljanskih. Pogreba se udeleži veteranski kor in corpore z zastavo. Pokojnik je bil v Ljubljani povsod znana oseba, sicer pa v družbi liubeznjiv in dovtipen mož. V ostalem je bil pokojni g. J. Čik eden izmed redkih še živečih mož Radetzkyjevih veteranov, ki se je bojeval 1. 1848 in 1849 na Laškem kot četovodja v c. kr. pešpolku. Imenovani je bil nadalje od ustanovitve kranjskega voj. veteranskega kora njega odličen član in ga je društvo vsled obilega zasluženja in zaupanja imenovalo na častna društvena mesta. Tako je bil imeno-vani kot komi svetnik dalje časa eden naj-delavnejših funkcijonarjev pri društvu, ki se je odlikoval zlasti požrtvovalno v patrijo tičnem in človekoljubnem oziru. Sicer pa je bil pokojnik odkrit in vrl značaj, ki je užival povsod splošne simpatije v družbi. Pogreb bo jutri ob 5. uri popoludne z Mestnega trga štev. 9. — Bodi vrlemu možu časten spomin! Poštne razmere v LJubljani. O razmerah pri tukajšnjem c. kr. poštnem in brzojavnem uradu se je že pred meseci govorilo v trgovski in obrtniški zbornici. Upali smo, da se tem našim skromnim željam na celi črti ugodi, ali varali smo se. Razmere pri brzojavu in telefonu so vedno enake, ako ne slabejše. Brzojavke dunajske in budimpeš-tanske mnogokrat zakasne, ker Ljubljana, deželno stolno mesto, niti redne direktne zveze nima z Dunajem, ampak odstopa zvezo Trstu ravno takrat, kadar je največja korespondenca Glede dostavljenja brzojavk je še Blabeje. Trije poštni uslužbenci tega pač ne zmorejo. Scer bi morali b:ti štirje, in spominjamo se nekega pisma c. kr. poštne direkcije nekemu tukajšnjemu trgovcu, kateremu Be na njegovo pritožbo zagotavljajo štirje; vendar sedaj, ko je največ brzojavk so le trije, in v dežju celo brez bicikljev. Ker je eden uslužbencev vedno prost, radi nočne službe, pravzaprav le dva dostavljata, in lahko je sklepati, kako. Opoldne mora tudi eden h kosilu in tedaj, ko je največ dela, ostane eden, ako je tudi ta z brzojavkami zunaj, recimo, eno uro ali več, nakopiči se pač precej brzojavk. In kedaj se te dostavijo? Pri telefonu smo dosegli saj toliko, da se bodo sprejeli tudi naročniki, kateri so radi premajhne telefonske naprave morali leto in več čakati. Ali glede zvez zopet stara pesem. Ena sama ženska moč ne more dovolj hitro vseh 200 in več naročni kov poslužiti. Ker tudi ista moč brzojavke mnogih naročnikov sprejema in oddaja, treba zopet naročnikom v tem času potrpljenja in mnogokrat na zvezo toliko časa čakati, da se človek naveliča in telefona ne posluži. V Ljubljani je bila tudi že pred mnogimi leti upeljana pri brzojavu celonočna služba. Druga mesta, kakor Celovec, so tudi tedaj imela celonočno službo, pozneje se je odpravila, kakor v Ljubljani. Vendar se je upeljala zopet po vseh večjih mestih, le stolno mesto Ljubljana je izvzeto. Ker smo mi istotako davkoplačevalci, amemo pač za htevati, da se tudi na Ljubljano ozira toliko, kakor na druga mesta. To pa bodemo dosegli, kakor videti, le tedaj, ako trgovska zbornica, mestna občina, deželni odbor in državni poslanci store svojo dolžnost. Slednjič ša ponižno vprašanje podgolovskih ze-ljarjev : Za brzojavke, katere Be dostavljajo v tako zvanem »dostavnem okraju«, se ne plačuje dostavnina. Tako je Vodmat prej plačeval, sedaj, odkar je priklopljen mestu, ne plačuje več, ker spada v mestni okraj. V Vodmatu torej mestni pismonoše dostavljajo pisma, isto je tudi s topničarsko vojašnico. V Hradeckega in Kurjo vas dostavljajo tudi vse pošiljatve mestni poštni uslužbenci brezplačno, spada torej pod mestni okraj. Zakaj pa moramo prebivalci zadnje imeno vanih dveh ulic ravno za brzojavke dostav-nino plačevati ? V pridobninsko komisijo sta bila včeraj iz H. razreda voljena gg.: Ivan S c h r e y , pekovski mojster in trgovec Ivan G r o b e 1-n i k, za namestnika pa trgovec Ivan M e -j a č in trgovec A lolf K o r d i n. Prišlo je volit le pet volivcev. — Pri današnji volitvi III razreda so bili izvoljeni včeraj naznanjeni kandidatje obrtne zvese. Značilno je, da nekateri volivci niti volilnih listov niso dobili! Ruski kružok. Ruski kružok odpre 19 okt. šolo. Nadaljeval bode lanski tečaj svoje učenje in odpre se novim učencem in učenkam prvi tečaj. Ure ostanejo, kakor so bile v preteklem šolskem letu. za zičttnike od 7 in pel do 8 in pol in Btare od 7 in pol do 8 in pol ure vsaki pondeljek in četrtek. Ako pade slov. gled. predstava na četertek, preloži se učenje na petek. Uporabljala se bodo knjige Volpera, kakor do sedaj. Želeti je, da se vsakdo pravočasno preskrbi s knjigami, ker brez njih ne more slediti učenju. Novi učenci in učenke naj se blagovolijo oglasiti do 1. okt. pri predsedniku kruika dr. Lud. Jenka. Knjige preskrbi knjigarna cschwentner. Deževje poBlaja prsnini na polju — zlasti repi in korenju — že kvarno, ker se kaže po nekod gniiloba. Nove hiše Na knezoškofljskih stavbiščih pri Sv. Petru prične to jesen graditi novo hišo g. Janko Mlakar, tukajšnji katehet. Častniki proti županu Hribarju. Pri ju trišnji obravnavi bo zastopal, kakor čujemo, toženega župana advokat dr. T r i 1 le r. Obravnava se vrši popoludne ob 3. uri. Za inštruktorja bi rad dobil mesto pošten in priden dijak. Več pove uredništvo. Prijet tat. Včeraj je bil aretiran tat Ant. Subelj, ki je hotel v ponedeljek vlomiti y nabiralnik v trnovski cerkvi. Tatvine. V soboto je bila Ani Kline ukradena ena velika ruta. — Posestniku Wei8erju na Tržaški cesti je pred kratkim nekdo ukradel več perila in obleke. V Ameriko se je odpeljalo včeraj 211 Hrvatov in Kranjcev. Ponesrečeni hlapec Matija Kozina, Ko-šeninov hlapec, je včeraj naglo vozil mimo domobranske vojašnice. Tam se je zvrnil voz nanj in ga poškodoval. Vojaški zdravniki so hlapca obvezali. Vstaja na Balkanu. Bolgarski listi poročajo o organizaciji in taktiki vstaških čet. Čute broje 5 do 250 mož in so sestavljene iz najrazličnejših stanov. Med vstaši so častniki, podčastniki, učitelji, duhovniki, trgovci in kmetje. Voditelj vstaške čete se imenuje vojvoda. V pomoč vojvodu je še tajnik, praporščak, nadglt dnik in voditelj straže. Vsaka četa se da razdeliti, ako vojvoda to smatra za dobro, v več manjših čet. Vstaši so oboroženi s puškami raznih sistemov, najrajše imajo kratke mann-licherce in je tudi večina vstašev z njimi oborožena. Opravljeni so v narodno nošo, albansko nošo ali pa nosijo uniformo. Navadno korakajo po noči in sicer drug za dru gim v presledku pet korakov. Zaradi boljše obrambe in da se lažje ognejo nepričakova nim napadom, zasedajo gorske vrhove in slemena. B.jna črta njihova je vedno daljša, ko v navadnih bojih. Zaraditega pa tudi vrste niso tako izpolnjene, kakor bi morale biti. Bojevniki so oddaljeni med seboj 4 do 12 korakov, med tem ko so turški vojaki oddaljeni le k večjemu 5 korakov ; ta razloček 4—6 korakov je v korist Turkom. Vstaši navadno ne napadajo, ker jih je premalo in je tudi njihova organizacija še pre slaba. Le ako so z ozirom na število in streljivo jednako močni s sovražnikom tedaj se z veliko Bilo vržejo nanj. Artilerija vstašev so bombe, ki jih v bojih zelo dobro rabijo. V vsakem slučaju na-rede nemir in nered med turškimi četami. — V soboto se je na progo Solun Dedeagač zopet izvršil dinamitni napad ; toda škode ni napravi!. Pri h šni preiskavi so v Solunu pri nekem trgovcu našli dinamitne bombe. Albanci so v nodeijo odpeljali v gorovje nekega srbskega vaškega starešino. — Več ko sto mladih Grkov je brzojavno prosilo sultana, naj jih Bprejme v vojsko, ki deluje proti ustašem. Prošnja je bila uslišana in Grki so včeraj odšil — Specijelni dopisnik londonske »Times» Howell je doživel velike grozovitosti na svojem potovanju. To ga je tako prevzelo, da leži bolan v Drinopolju. lIowoll dolži Nassir pašo, da jo on kriv vseh grozovitosti. — Angleški polkovnik Massy se je vrnil nazaj v Carigrad, ker so ga turške oblasti ovirale na inšpekcijskem potovanju. Tudi on pripoveduje o velikih grozovite stih, ki jih počenjajo Albanci nad kristijani. — Dragoman ruskega poslaništva je izročil v imenu poslanikovem velikemu vezirju spomenico, v kateri našteva turške grozovitosti in zahteva, naj se jim stori konec. ker Albanci očividno hočejo uničiti makedonsko prebivalstvo. Vsak dan se vrše še manjši boji med vstaši in turškimi četami. Turki brezobzirno prekoračujejo bolgarsko mejo, da tem lažje uduše vstaše, in bolgarska vlada ne protestira proti temu. Toda tem hujša vre v narodu. Vbolgaisk h krog h sedaj prevladuje mirovna stranka, toda volitve v sobranje jo bodo najbrže vrgle. To bi bilo želeti; saj ni več mogc če bolgarskemu ljudstvu gledati grezovitosti, ki se dan na dan vrše na meji pred očmi Bolgarov. V zaOnjih dneh so vojaki v kraju C e ■ g 1 j a k pomorili 50 Bolgarov ; v vasi E r e-k 1 e r pa 12 starčkov in dva 10 letna dečka; zunaj vasi so razrezali v kosce 15 delavcev. Ena eskadrona turške konjiče patruljira ob bolgarski meji in poseka neusmiljeno vse starce, žene in otroke, ki hočejo orekoračiti mejo, da pridejo v Bolgarijo. — V vasi Tas Tepe je bilo pomorjenih 18, v vasi Azmad-iik pa 20 rodbin. Iz vasi Joni-Mahle, Dokuzuk, Karamusli in Karalija je bežalo 80 rodbin proti bol garski meji, toda turške čete bo jih došle, napadle in vse do zadnjega pomorile. — Vkljub temu pa vendar prekoračijo begunci mejo in se režijo na ta način. Podpora, ki jo pomožni odbor pošilja begunoem, je premajhna. — V Sandžaku (Kirk Kilise) so turške oblasti naročile grškim družinam, naj se ločijo od bolgarskih. To je znamenje, da se v kratkem začno velika klanja Bolgarov. Iz Soluna javljajo, da se iz neštevilnih znamenj da s popolno gotovostjo sklepati, da ne bo več daleč do bolgarsko turške vojne. Poklicali so se predvsem pod orožje tudi zndnji letniki reserve, na bolgarsko-turški meji se vedno bolj koncentrujejo tur ške vojaške čete, dovaia se neprenehoma orožje iz Carigrada v makedonska mesta in peki po večjih makedonskih meBtih nepre stano pečejo kruh za turško vojsko. Turška vlada je z neko veliko tvrdko napravila pogodbo za dobavo moke tekom enega leta. Turčija računa z vso gotovostjo, da izide kakor zmagovalka iz te vojne. V ustaških pokrajinah evropejBke Tur čije se nahaja sedaj 250 000 mož turške vojske in sicer v okraju druzega voja (Dri-nopolje) 65.000 pešcev, 3000 konjenikov in 342 topov; v okraju tretjega voja (Solun) pa 167.000 pešcev; 3700 konjenikov in 444 topov. Čet je toliko, da bi pri dobrem vodstvu vsta|o lahko zadušile. Iz Carigrada poročajo, da so poslaniki nasproti grškemu diplomatičnemu odposlancu Gryperisu izjavili, da sedaj ni niti govora o kaki intervenciji velesil na Balkanu. Iz Rostovca se poroča, da so Albanci zopet udrli v srbsko ozemlje; napadli so vasi Veponiš in Milanov. — Komisar Handi paša poroča, da so srbske pomožne vstaške čete hotele prekoračiti mejo, a so bile od turških vojakov nabite. Na meji se je vršil pravilen boj. Književnost in umetnost. # Ročna izdaja zakonov in uka zov za vojvodino Kranjsko. Izdal dež. tajnik Jožef Pfelfer, tiskal Ant. Klein & C o m p. v Ljubljani Te izdaje je ravnokar na svitlo prišel 7. z v e • z e k v drugem natisu. Zvezek obsega v obeh deželnih jezikih ribarski zakon za Kranjsko z dne 18. avgusta 1888, ribarsko-policijska določila iz leta 1900 in popolnjena s poznejšimi določili iz 1 1899 in 1902, ukaz o napravi ribarskih okrajev po ribarskem zakonu in natančno izdelan register. Zvezku je dodan tudi zaznamek in cene vseh dcslej na svitlo došlih zvezkov omenjene, obče priljubljene, posebno skrbno urejene ročne izdaje. Bazne stvari. Najnovejše od raznih strani. Krvave demonstracije v Atenah. Povodom municipalnih volitev se je razvila živahna agitecija. Na demonstracijah dne 14. t. m. je prišlo do krvavih pretepov, na katerih je bilo 14 oseb ali ubitihaiiranjenih. — O požaru vTrav n i k u pravi vlada, da ni res. da bi ga na lašč provzročili Turki. — Šest oseb zgorelo. V Kristijaniji je zgorela velika hiša. Ogenj se je tako hitro razširil, da je v hiši zgorelo 6 oseb. — V P r a g i je bil obsojen Jan Vasak na 15 mesecev težke ječe, ker je ponarejal diplome plemenitažev. — Samomor kapitanov. Poveljnik v soboto pri Bahia ponesrečene transportne ladije »Bretagne«, Delserre, se je ustrelil.— Ogrska policija je dobila naznanilo, da sta za nemškim cesarjem na Ogrsfco prišla dva anarhista. — Proti dvoboju. Zdravniki v Granu na Ogrskem so sklenili pri dvobojih odkloniti zdravniško pomoč in bodo pozvali tudi druge zdravnike, da isto Btore. — Zveza društev hišnih posestnikov na Dunaju zahteva upeljavo sodnijskih zapisnikov dolžnikov, kakor se taki zapiski nahajajo v Prusiji. — Strela je ubila pet vojakov v kraju Dureu na Porenskem, ko so ravno bili na maršu. — Spomenik Schielu Umrlemu burskemu polkovniku Sjhielu bodo nemški kopališki gOBtje v Reichenhallu postavili spomenik. — Ponesrečen par-n i k. Parnik *C a r 1 o" se je v nedeljo pri skali Trat pri Zlarinu ponesrečil. Parnik je izgubljen. Moštvo so rešili. — Kuga v M a r z i 1 j u. Dve strež. usm. ste cboleli. — Dojenec v mrtvaškem vozu. Na Dunaja so dcbili v mrtvaškem vozu on-dotne bolnice živega dojenčka. Poleg otroka je ležal listek z otrokovim krstnim imenom. Telefonska In brzojavna poročila. Trst, 15. septembra. Škofijski list tržaško-koperskega ordinarijata je ob- javil konečno rešitev riomanjskega vpra-! šanja. Rim odobruje z dekretom z dne 3. septembra določbo tržaške kurije, posebno premeščenje kapelana gospoda dr. Požarja. Ob enem izjavlja, da ne odobruje in ne bo odobril prestopa v unijatstvo. Celje, 16. sept. Včeraj je bila pred porotniki obsojena 24 let stara dekla Marija Fliess iz Loke pri Laškem radi det o m or a na tri leta težke ječe in mizarski pomočnik Rudolf Sambah iz Velike Doline radi tatvine na šest mesecev ječe. Dunaj, 16. sept. Iz Srbije prihajajo nepotrjene vesti, da hoče kraljica Natalija nezakonskega sina Milanovega posinoviti in ga proglasiti pretendentom na srbski prestol. Budimpešta, 16. septembra. V svojem govoru je cesar Viljem na lovu proslavljal jeklenost] madjarskega značaja (!). Budimpešta, 16. septembra. Listi pravijo, da bo grof Andrasy dobil nalog sestaviti novo ogrsko ministrstvo. Bim, 16. sept. Kardinal Rampolla je naznanil vatikanski knjižnici, da bo pričel pisati veliko zgodovinsko delo, ter si je izbral v knjižnici prostor za delovanje. Neapolj, 16. septembra. Porotniki so oprostili Ernesta delli Franci, ki je ustrelil grofa del Balzo, kateri je zapeljal njegovo hčer in jo ni hotel poročiti. London, 16. septembra. Več angleških škofov v „Times" poživlja vlado in javnost, naj se stori konec anarhi-stiškim odnošajem na Balkanu. London, 16. sept. „Daily Telegr." javlja, da grof Lambsdorff ne bo dolgo ostal minister zunanjih zadev v Petrogradu. Na njegovo mesto pride poslanik v Kodanju, Izwolski, ki je bil dolgo časa poslanik pri Vatikanu. Meteorologično porodilo. filina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 736-0 nt 1189 6-6 Knjigarna Kleinmayr-ja & Bamberj-a v Ljubljani, na Kongresnem trgu 2, priporoča svojo popolno zalogo vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih Še>lsk»b Knjig v najnovejših izdajah, broširanih in v trdnih šolskih vezih, po zniianih cenah. BV Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj. '///s/tf', tV/S/S/S/A Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah | 571 38 F. HITI, j Pred škofijo štev- SO. Zunanja naročila se točno Izvršujejo. Srednja včerajšnja temperatura 13 3', normale 14-9*. Dunajska borza dnč 14. septembra Skupni državni dolg v notah.....99-60 Skupni državni dolg v srebru..... 99 40 Avstrijska zlata renta .....119 70 Avstrijska kronska renta 4%..... 99 70 Avstrijska inv. renta 3l/> % .....91-25 Ogrska zlata renta 4%.......117 80 Ogrska kronska renta 4%...... 96 80 Ogrska inv renta 3'/,*....... 88 30 Avstro-ogrske bančne delnice.....15'61 Kreditne delnice..................640_ London vista....................239 22'/, NemSki drž. bankovci za 100 m nem. drž. v 117-35^ 20 mark............23-47 20 frankov.......... 19-04 Italijanski bankovci........9510 0. kr cekini...........n 34 t 1220 1-1 /Darila Čik, roj. Zalar, naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni, blagi soprog, ozir. brat, stric in svak, gospod Jakob Čik, hišni posestnik, trgovec in stotnik veteranskega kora. po daljši mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče danes ob 1. uri ponoči mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dragega pokojnika se prenes6 dnč 17. t. m. ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti, Mestni trg št. 9, na tukajšnje grobišče, kjer se v lastno rakev položč k večnemu počitku. Sv. maše zarlušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Predragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dnč 16. septembra 1903. Oljnate barve JipSMtl- uporabo se dobž pri tvrdki BBATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice 524 6 12—1 Vnanja naročila proti povzetju. pozabljen 1217 1-1 I M Cu epa-so ranja Stanje barometra. t mm. Tempe- ratura « po Celsijn VetroTi. Nebo lig' S«? ; 15 9. zveč. 735-7 12-8 sl. szah. obl j 13-3 j ! 16 7. zjutr. 2. popol. 7361 736-6 11-2 156 sl. svzh. sl. jzah. 1 pol obl. | je bil dnč 23. avgusta na veselici v Dobu v gostilni g. Adele Detela modern koc za voz. Kdor ga je pozabil, naj se oglasi. Poduk v igranje glasovirja za začetnike se podučuje prav po nizki ceni. Kje? pove upravništvo tega lista. 1207 2—2 Trgovski pomočnik specerijske stroke se takoj sprejme. Želeti je, da se j 1218 3-1 osebjio predstavi. Tvrdka Karol Planinsek. Ljubljana, Dunajska cesta. 1212 3-2 Išče se prodajalka, katera je v trgovini % man u fakturnim blagom že izurjena. Sprejme še takoj v Kranju Kje, pove upravništvo »Slovenca«. Razpis službe. V blaznici na Studencu je oddati služba mašinisfa oziroma kurjača. Plača znaša 1200 kron in prosto stanovanje. Prosilci naj prinesejo svoje prošnje osebno k vodstvu deželne bolnice v Ljubljani do konca septembra 1903. 1216 2-1 Oddaja se v Mokronogu radi preselitvo večletna dobro obiskana prodajalna, katera se nahaja sredi trga. Eventualno odda se tudi Stemouanj« z vsemi pritiklinami. Več povš lastnik Frane Penca ravnotam. 1178 6-3 prostovoljna razprodaja. Posestvo gosp. Andreja Mauer iz Zagorja ob Savi na Blanei pri Sevnici se bo y ponedeljek po Boženkranski nedelji, dnč 5. oktobra 1903 dopoludne ob 9. uri na licu mesta prostovoljno po kosili razprodaj alo. To posestvo leži na deželni cesti iz Zidanega mostu proti Zagrebu. K temu posestvu spadajo tri hiše, kovačija, razna gospodarska poslopja, lepi sadni vrti, njive, travniki, vinogradi, gozdi in brod za prevažanje čez Savo. Vsled ugodne lege so hiše pripravne za vsako obrt. V eni hiši se zdaj nahajata gostilna in prodajalna špecerijskega blaga; v drugi je pa pošta. Plačilni roki jako ugodni, kateri se po dogovoru lahko podaljšajo. 1211 3—1 mu mim mm vv uor$ki trg Jt. 3. •/ii* -/—a - m* Is wš V.s , errr)a5tja, prej gostilničar pri »Koširji" v Tacnu. 1190 5-2 II vi * exportna Šivalni 256 25 Naznanilo. Kdor hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi veliki cenik, kateri je gratis. Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem. Vsa popravila točno in ceno, umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilni obisk se najtopleje priporoča Fran Čuden urarski trgovec in posestnik v Ljubljani. tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. drž. dolenjskih železnic. stroji, posebno za domačo rabo prav poceni. C. kr. tobačna glavna tovarna v tembra 1903. jani, dne 2. sep- C kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani razpisuje v nabavo potrebnih desek, plohov, obročev, sodčkov, dog in premoga za leto 1901 oziroma lfc05 konkurenčno razpravo. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K in opremljene s pobotnico o 10$ rarčini, zaračunjeni po zaslužka za leto 1904 in vloženi pri kaki c. kr. blagajni, dopoSljejo naj se najkasneje do 1. oktobra 1903 11 h dopuldne na podpUano c. kr. tobačno glavno tovarno. Napis naj se glasi: »Ponudba za dobavo desek, plohov, obročev i. t. d. k št. 6152 1903>. Za leto 1904 potrebovale se bodo naslednje množine: 4 m dolge, 14 mm debele deske iz mehkega 4 m dolge, 2 mm debele deske iz mehkega „Glasbena Matica" v Ljubljani. Šolsko leto 1903./04. se prične z vpisovanjem dne 15., 16. in 17. septembra. To slovensko glasbeno vzgojevališče podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo v raznih instrumentih, posebno v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine, v violi, violončelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru, dalje v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno teoretičnih vedah, ki so za celotno in popolno muzikalično izobr&zbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji kontrapunktu in glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo itd. Instrumentalnim učencem se nudi še posebej prilika, voditi in izobraževati se v orkestralnih ensemble-vajah, katere se z letošnjim letom vpeljejo redno vsak teden. Glasbeno estetične izobrazbe v zborovem petju se učenci uče pri skupnih vajah zborov in pri event. sodelovanju pri koncertih Na zavodu poučuje sedem učiteljev. Zavod stoji pod artističnim vodstvom koncertnega vodje prof. Mateja Hubada in pod administrativnim vodstvom šolskega vodje Frana Gerbiča. Šolnina znaša od 1 K na pol leta do 4 in 6 K na mesec. Natančneje se izvč iz plakatnih objav in pri društvu v Vegovih ulicah št. 5. H88 3-3 Odbcr „C|lasbcnc ff)atiec". lesa in sicer: 4,C00 kosov 7.000 7.000 7.C00 7.COO 6.000 5.000 5.0 0 1.600 1.300 1.200 52.00 > 1.000 200 300 500 300 desek 19 21 23 25 27 29 31 33 25 37 39 cm Širokih lesa in sicer: 500 1.200 1.500 2.000 1.800 1.800 1.200 1.200 8' 0 500 500 kosov desek cm širokih kosov 4 m dolgih 4 4 „ 4 „ 4 » 26 33 40 63 63 13.UC0 debelih in 326 „ ,, 316 „ „ 316 „ „ 316 „ „ 316 19 21 23 25 27 29 31 33 36 37 3 i mm Širokih desek (mhki les). 8 m' 261 mm Širokih 53 mm debelih in 2 m dolgih plohov iz trdega lesa (hruSka, javor) 12 m' obse-kanih hlodov različnih Širin. 100 kosov hrastovih pragov dolgost: 1.6 m, širokost: 0.19 m, visokost: 0'15 m. lOCO kosov leskovih velikih obročev dolgost 3 5 m v zvezkih po 60 kosov. 130.0(0 kosov lesiovih malih obročev dolgost 2-5 m v zvezkih po 100 K 500 kosov velikih bukovih sodov po 2 hI. 1156 3—3 1200 kosov bukovih dog 80 cm dolgih. 1400 kosov hrastovih dog 116 cm dolgih. 1000 kosov hrastovih dog 70 cm dolgih 21.000 meterskih stotov premoga. Potrebne množine za leto 1905 v približnem Številu kakor r letu 1904 naznanile se bodo zalagateljcm pred potekom 1. 1904. i== OrieaP & ]Vtejae — # * # lijubljana, Pt*ešet*nove ulice štev. 9 * t? * uljudno naznanjata, da je za prihodnjo sezono { novosti v Konfekciji za dame 1200 6—4 travno tako so tudi p obleke za gospode in dečko popolnoma na novo sortirane in posebno opozarjata na zelo praktične obleke za šolarje. Vsaki obleki so pridejane krpe. I aru naTw.n\fu tTirrrr^i —irr^ni"^ " i/V "" ** ***** ********** 1219 1 flajbeljs© juczo slanino in svinjsko meso I je dobiti v Šolskem drevoredu na prostorih ILIJE PREDOVIČ-a v Ljubljani. Prodaja se blago od l8/« let starih na lastnem pitališcu v dobi 6—9 mesecev do-pitanih prašičev najboljših plemen (Mongu-lieer Race), nakupljenih od: prečast. Piari-stovskega reda, škofa Strossmayerja, grofa Rudolfa Norman-a, barona Redl-a in raznih drugih grofov in baronov v Slavoniji in Ogrskem Prodaja in razpošilja se na drobno in debelo vsaki kvantum. Sedanja cena je: Sveža slanina kilogram po . K 1.48—1.68 Sveže meso ., „ . „ 112—1.40 Csv. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brdo v Gorici priporoča gospodom krčmarjem in zasebnikom pravo, pristno 8t3T Briško vino "S8 po prav zmernih cenah. Razpošilja se v sodčkih od 56 Itirov višje ter na željo tudi vzorci. Ob enem priporočamo ljubiteljem sadja tudi razno sadje. 1101 8-7 Sedež družtva je: Gorica, ulica Barzellini št. 20. ' Mejnarodna panorama ; Pogačarjev trg. Ta teden TE* Petersburg. Kt^T* Službo cerkvenika in organista je oddati na Sv. Gori pri Litiji. Oženjeni izurjeni rokodelci imajo prednost. V zvezi je gostilna in trafika. Nastopiti je o svetem Mihaelu. Žnpni urad na sv. Gori, 1203 3=2 p. Vače pri Litiji. ***** ** Dobe gg pri 0. Bernatoviču, Angleško sklad, oblek Ljublj"ana, Mestni trg štev. 5 najlepše, najelegantnejše in najfinejše 3CG5T" izgotovljene obleke za gospode, gospe in otroke po čudovito 1215 3-2 nizkih tovarniških cenah. m ** Nove zboUšane gramofone z glasovno-, ročno- in varstveno omarico, zelo pnljublieno med duhovščino, po društvih in med zasebniki. Gramofon *** avtomate za gostilne zelo pridobitne prodajam tudi na obroke. Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere;zamenjujem za stare. 94F* Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto. . 1 o ■ f '.'.'. /■ ■ J/ 1079 60-8 Rudolf lUcbcr, urar v Ljubljani, stari trg 16. Zelo lepa prilika se ponuja kakemu trgovcu, da se naseli v zelo obljudenem kraju na Dolenjskem, oziroma, da napravi ondi svojo podružnico (filialko). Iz prijaznosti pove več upravništvo .Slovenca". 1194 2 . —j 1367 60 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta st. 16 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovnlšKe obleke iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo == izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj aniform avstrijskega društva železniških uradnikov Z 120 johi gozda je naprodaj posestvo in splohr vse li kmetiji spadajoče orodje, pod jako ugodnimi pogoji. 1180 3—3 Kje, pove upravništvo »Slovinoa«. Stanje ilog 31. dec, 1902 čez 9 milijonov kron. Najboljša in najsigurnejša «« prilika za šf eden je! ** Preje: Gradišče št. 1, i ue ls Denarni promet v letu 1902: čez 32 milijonov kron. 1 LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni tt*g št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od m 1| 0 brcz kal(e3a odbitka, tako, da sprejme 8. ure zjutraB do 1. ure popoldan ter jih 4 o O vlo^nlk od vsaclh vloženih 100 K čistih obrestuje po - 1 --4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. deeembra 1902: 9,501.351 52 h. Denarni promet \t 1. 1902: 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno- hranilnižne položnice na razpolago. V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903. Dr. Ivan Susteršič, predsednik. Odborniki: Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Anton Belec, pesestnik, podjetnik in trgevec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlinstolm kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Pelju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leakovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." - Karol Pollak, tovarnar m posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. Izdajatelj ia odgovorni Brodnik: Dr. Igaaolj.Zltalk Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani. ^