Zakon o draginjskih do- kladah in učiteljstvo ob severni državni me.ji. Ljubljanski dopisni urad je poročal, da je bil sprejet zakon o draginjskih dokladah državniin uradnikom. Učiteljstvo dravskc in mežiške dolinc pa mora odločno protestirati radi atentata. ki se je izvršil nad omenjenim učiteljstvom iz teh okrajev potom člena I. te odredbe, s katerim sc je uvrstilo vsc ueiteljstvo kakor tudi ostalo uradništvo iz mežiške in dravske doline v V. draginjski razred. tako da bo prejemalo to uradništvo najiuanjše draginjskc doklade. Vedno in vedno so apelirali na naso zavednost in požrtvovalnost — tako javnost, oblast in tudi sani poverjenik za uk in bogočastje učiteljstvo ob meji delaj v šoli, delaj izven šole, organiziraj, delaj na prosvetnem poiju — to je tvoja dolžnost do naroda, do države, do naraščaja in do samega sebe. Res potrebno je bilo tu in tam med uradništvom šc navduševalnili besed — v mežiško dolino k sreči ni prišcl niliče — ker je pač vse vedelo, da v nicžiški dolini kakor tudi v dravski, je elit trupa, so izvežbani narodni in prosvetni propagatorji, ki so že tako daleč, da je treba precej časa, da je mogoče pregledati in oceniti njih delo na vsaketn polju izven šoJe. Ne morem sc pa ubraniti utisa, posebno kcr je ,,Slov. Narod" kot debelo tiskano poročal, da je poslancc Reisner oskrbel, da je bilo uradništvo nekaterih  mest 5n trgov v Sloveniji uvrščcno v trctji in četrti draginjski razred — da se je s tem liotclo pridobiti naklonjenost uradništva omenjenih mest in trgov. Gotovo se jc izvršila ta razdelitcv v višje razredc šele po pritiskanju kljuk, v druKein kraju pa z ugotovitvijo. da dajo ome- n.ena mesta največ uradniškili glasov ob priliki volitev. .lasno je pa. da tisti. ki so predlagali to razvrstitev v draginjskc rnzredc in sc pri tcm niso ozirali na mcžiško in dravsko dolino nc poznajo delo in tcžkega položaja učitcljstva in uradništva \' sovernili obnicjiiili krajili našc državc. V cii-in. kakor v druguin slučajit, je to javen državni. narodni in socijalni škandal, da sc jc moglo prczreti našo severno mcjo. Prepričan sem, da bo imelo tc poslediee. Konštatiram samo. da je \sak učitclj v mcžiški dolini dobcscdno narodni mučenik šc iz časov bivšc Avstrijc. \ se nčitcljstvo mežiškc dolinc se jc ubijaln \- narodno-propagandiiciu delu ii;i Koroškein. za časa plebiscita. Delo, ki ga vrši dancs uradništvo v možiski dolini, v šoli in izven solc jc v narodncin pomcmi najvažncjša pridobitev. vzdržuje mival scrmaiiizacijc, ki bi laliko prcplavil del Slovcnije. Vsak delavec, na katercmsibodi polju. pa bo vedel. koliko -^mothili žrtcv sc more dopriiiesti prcdno jie izvrši kaka. idcja. Sumiti moraiiio. da dotieni faktorji, ki so predlagali in udejstvili to uredbo, nc poznajo mcžiškc in dravskc dolinc in njcnili nujnili potrcb, ali jim je pa dotieno nradništvo aiitipatično, kcr mogočc ni \" njihovi stranki. Dnig- na.šc državne mcje. tako krajc ob Primorjn kakor tudi v Prckinurju. so uvrstili v dva draginjska razrcda višjc, kakor pa pokrajine ob scverni meji. Kakšni razlogi so vedli odgovorne faktorjc do tega. da so to storili in pri tcin izpustili najvažnejšo scvcnio mejo — to je naiii popohioma ncjasno. Ako bi sc tudi gledalo sanin na življenske potrcbščinc pri razdelitvi krajev v draginjskc razrede, bi raorala nie/.iška in dravska dolina priti v razred v katerein jc Ljubljaiia. Mežiška in dravska dolina jc izra.ito industrijski kraj, je povrhu še od centrov najbolj oddaljen in je raditega draginja za 5 do 10',, višja, kakor jc pa v Mariboru ali pa v Ljubljani. Živež. ki se \r jakn lnajlmi nicri producira, po navadi ni dostopen uradnikii v teli krajili, ker ga porabi producent sain in ga mora povečmi producent sam kupovati. Dnigi de! potrebščin pa sc za višjo ceno iztihotapi prcko granice. Jasno je, da bd dala ta razdelitev v clraginjske razrede povod, da bodo najboljšj uradniki. navdušeni požrtvovalni dclavci izven šolo, silili in dosegli. da bo do naslanjeni v mcstili in trgili, kjer bodo dobili za manjši trud večjo nagrado. Umevno je. da uradnik v lnestu ni vprežcn v. delo izvcn urada v korist državi. ker so ti kraji nasdjeni od izobražcncev. ¦Uradnik v mestu. kot posameznik. sploli niti nc pride \T poštev pri zunanjem delu izvcn urada, pač pa učitclj na dežcli, ki niore biti organizator in dušovni vodja. Uradnik v liicstu ima pa tudi priliko si pridobiti postranskili zaslužkov, niedtem ko naj iiradnik na deželi doprinaša saino žrtvc. Ako pusti uradnik na deželi svojo deco šolati, ga stane to ogromnc vsote, uradnika v mestu pa razmcroma jako malo. Moja želja jt\ da bi se učitcljstvo, kukor vse ostalo uradništvo združilo in zahtevalo od svojih organizacij. da se jim li-opravi storjeno krivico in da zadoščenje za zapostavljenje in nepriznanje njiliovega dela izven urada. Omenjeno željo pa ne izrekain raditega, da bi bil sam deležen tistili dinarčkov, za katere sem trenotno prikrajšan, ker jc skoro sigurno, da bom odstopil iz vrst državnega uradništva, temveč gre se za princip, da zahte- vamo mi ,,Hlapci Jerneji" plačo za svoje delo v isti meri, ki nam gre. Sinekure naj (.bstojajo in naj sc dclajo. nikakor pa ne smejo biti sankcioniranc potom zakona ali odredbe.