jitvtj v obeinah ne smelc vršiti preje ne.co ui- žavni /.bor ne skljne novega volilnega zakmia. To je sicer kl.alno. pa ce bi se iia to eakalo. bi tra.ialo sc bogve kako dolgo. Cakati |)a ne moreni-) in ne smc- mo, silijo nas "neiireieue otulinske la«- inere. ¦Poti predsedstvu1;.........iv \ iade *e posebna komisija izdelal.t ^rineipe, nn katerih naj sloni nov vulilni rci, in iih predložila v odofrenjc osrednji vhidi v Beögradu. Ta je potrdila sledcče piin- eipe : Volilna pravica bo splosna. euaka '\\ tajna s proporce:n, to je s sorazniernim '/:astopstvom vseh strnj oz. .strank. Siran- ke torej pridejo v poštev, zato je indife- rentnost v dana.šiijih dneh nekaj licrnogo.., cega za onega. ki sc Koce v javnem žlv- lienju iidejstvovati. Cloveski". dru/ba Je- ruzdeljena v več struj, vsi ne moremo pod en koš. Deimkratska stranka, ee Je prcv/ela knnilo v t'v/a- i. *e ne more oil- i, ei vplivu v obeinah. ¦ K'azpis obeinskih volitev /a Slovc- > stavlja nemoktaisko stranko pred iisoden položaj in je (;J vlo.v^j strank mo- rebiti za dol^a desiMletja odvisen ra/.voj raziner v. državi. Seved'i je strank.i r, ieni tiitli pfisilJL'iia orijentii'ati se na vse strani in odločiii se za taktiko nasproti dni.uiin strankam, predvsem pa v lastnili vrstali. Ce bi si r-a trenntno se tndi nc mo.^li priti popolnonia do jasnosti za vse slueaie, za mesta in za deželo, za narod- !io eiste in narodno mešaiie kraie, pridc- mo pa laliko ;n inoram-.) priti vsaj do iic- kih splosnili snieniie postopkn. Toliko je menda nedv.omno. da bi bilo najslab?c, ;iko bi sklenili nie .storiu. anipak prepn- stiti vprasanje slneajni rešitvi. Najmlae- ncjši državljan mora razmneti. da taKa brezbrižnost nc ir.orj biti koristna naro- du, ki se iii zdrnžil slučajiio, anipak \sled zniaue, ideje samoodločbc in deniokraei- ;e zoper ncinški iniperijalizein. S tvorbo, ki je kolikor toliko priznnna na svetov- iiciii razsodisC'ii v Parizü, .,"-.er klerikalizein! MnoR'o sino inorali zadnje Oase brati l)o časopisih, da tndi saniostojna kjjietij- ska stranka in narodnosocijalna stranka odrekata deniokratski stranki opravice- nost obstanka. Mi pa vidimo, da se v Srbiji celo zdnržnjejo prejsnje ornaniza- ci'je samostalne. na|)redne in liberalne stranke v sknpno demokratsko stranko in izdaja se has program te stranke za^ vso državo. Slovenci smo ze letos febn:- ar.ia \r Seraievem takorekoč položiii.te- melj k ti stranki v zvezi s strankaini '/ prejsnje banovine in liosne. l^il bi pae narobe svet. ee bi se danes v Sloveniji Te za korak nmaknili pred komnrkoli. Ni danes dvomljivo, da zelimo, naj se' u\*c- l.iavijo demokratieni nasi prijaielji üidi iiarodnosocijalne in samostojne kmetske sineri in bode jim nasa organizaeija no- tovo šla na roko. kjer se bode slo '/.o\)QT klerikalne nasprotnike državne edinstve- nosti. Tndi ni dvoma, da v nobeni slo- veiiski obeini ne morenio pristciti na to, da se pri volitvah obeinske.^a zastopa.nc nveljaxljajo naši pristaši, deniokratski ČI- nitelji. Ali bodo onieiijene organizaeije, ki se še niso v vsi jasnosti izživele, tako Ja se ne vemo zmiraj, ali so tndi izrazito po- litiene ali le stanovske in strokovne, nn- stopale povsod ali le tu pa tarn z histni- mi kandida^prepuscamo njiin. Da se tt- veljavijo v .vcospodarskih zasiopstvih po najboljših mozeh.je .u'otovo primernejse. ncKo da se oniejujejo na opozicyo. Tikli v obeinskih zastopih bode delo uspesiiej- še. če so tarn niočne večine z jasniin pro- Kramom tlela. akoravno bode tndi nianj- sinam pripadki važna vloga. Vsckakor treba v občinske odbore poslati najboljSe Ijudi, ki se priznavajo k edinstveni drža- vi ne le z iezikoin, ami>ak po celein svo- jem misljenju in dejanju. Da se to dose- z.e. je nalo.ua orp;anizaci.i dci'"^ >-:'"*ko stranke sirom Sloveniie. Fin. komisar I. SATLER. Draginja. (Vzroki, posledice in pobijanje.) (Dalje.) Z ozironi na to je za zmeniosi een o- sobite važnosti naeelo, da se vse potrel)- ščine ljudstva .u'otoveyfa kraj-.i pokrijejo s pridelki in izdelki dotiOucjjra kraja sn- iiie.i(ii in se porabl.iajo za pokritjo poireTi- ščin dnitfili krajev le y kvv.ju proizvaja- nia'neporabljeni \;->. nepolrebni pr-'i/vo-.Ii. Danes .^ !ui raüüi le^a ici^ela veliko fcicsi, pii ce i.er pad-.1 oikjovornost sc- v J.i zopet .ki raz.i',- spekiil.infv.' \ c'fT pokupijo predcasi.'o volike inno/ine r.vr- ne.ua bla.ua ter ua jirod.ijo \r drtiue kra.ie. s čimiir povzrocijo poiiuiujkanj¦„• te;;a bia- Ua v poznejšem časn v ktajn in-odukeiie. ki ua mora narocati zopet nazaj iz odda- Ijenih krajev, kanior se je stekalo v skla- disca veiikih tr.uovcev. Hlau'o je na-pravi- lo dvojno pot, tja in nazaj, in ima z <>/.!- rom na to Indi dvakrat ali irikrat \isu> ceno. iicuo bi jo imelo pri d;>sledncin 1z- vajanju zuorn.je.ua principa. Mi.-lim tuka] predvsem na živila. Kar se tiče uvo/ae carine. je la v,- pravičena, kakor smo /^oraj omenili, "r tedaj, ee je domaca produkeija. ki se jo lioče ščititi, povseni zadostna za pokiitie lastne potrebe. Dniucua ne.uo take.ua bla- U'a n\()zna eariiia ne sine podraziti. Proü tenni naceln se je dosti uresilo sjariti srbske.ua earinskeuii zakona, ki se je vt- vedel za vse kraljestvo Srbov. iirvatov in Slo\rencev. ki se pa danes porrebani MILOŠ ŠTIBLER: Pri srbskih kmeto- valciti v Šumadiii. (Dalje.) e) V razgovoru z zadrugarji. Pouovarjal sem se seveda najprej o zadrugi. Zopet nisem vedel, ali sarijam. ali je istina, ko vidim, da morein z vsn- kiin zadru.uarjem razpravljati o vseh naj- ¦iianjših |)odrobnostih zadruue. Vsak se zanima za vse, vsak nataneno poznn ustroj zadruge in vsak ti jasno razloži i)iednosti zadnizne.ua dela in koristi, ki inn jih zadru.ua donaša. Spomnil sem sc nazaj v naše slovenske zadružne razmc- re. Ce bi vzel skupaj 100 načelnikov- knietoy slovenskih kmetijskih zadru.u, pa bi jih med njinii tndi pet nc nasel takih, da bi sc mo.uel v vseh zadružnih stvareh z njiini tako pogovarjati, kakor se da pn- govarjati z vsakim članom vinogradar- ske zadruue v Banji. V Sloveniji pa za- dru.ua tndi nima v prvi vrsti nainena vr- siti'.uospoclarske naloge! Tako je! Jakb zanimivo je stevilo Clansiva. Skoraj vse, kar ima vinograd v selili Banja in Lipovac, je že v zadrugi. Seve- da sanii kmetje. Razun kmetov imata pravieo pristopa samo še učitelj in tlu- hovnik. Duhovnika so enkrat izkljucili iz zadruue. ker je zaeel nekaj spletkarit*. r'ozneje ie zopet prosil za vstop in ko je dalje easa / mirnim življenjeni dokazaT, da hoče složno sodelovati, je bil.nanovo sprejet. V celem je bilo pred vojsko I3S elanov. Na vojsko jih je odšlo blizu inn, a jih je padlo 30. Med padlimi so bili ?.c šdrje v čhiu »kapetana« t. j. stotnika ! Dva sta-imela kmetijsko. dva pa samo. »osnovno« toraj Ijndsko solo. Zopet er, dokaz, kako razunien in inleli.uenten je šinnadijski kniet. Iz nadaljnih razgovorov z zadrn- garji sem posnel, da je vseskozi udo- mačena nova iiiera. (iovori se o hektak- jih. arih, metrih, litrih. Le izjenioma sc govori Se o »jutrih«. o oralih. Vsaka bc- seda in vsako dejanje dokazuje. kako silno je kniet vnet za napredek. za nove in holjSe naprave. Zopet ogromna razH- ka med srbskim in nasim knietoui. Nad vse zanimivo je bilo, ko so sc kmetje začeli razgovarjati o vladni krl- zi, ki je nekaj dni poprej v Bcogradu !z- bruhnila. V sclu Banji gotovo se niso vc- deli za nijedno podrobnost krize, ker so poštne razmerc v uotranjosti Srbije se- veda Se zelo nepovoljne. Naši kmetje v Banji so znali samo to, da je kriza iz- biuhnila. In kaj so rekli? Tožili so. kaki so to Ijudje v Beouradu, ki vlada.io 'dr- zavo. Sedai delajo krize, ko še niti nu-- je dr/.ave niso določene; ko sc še ne vc. kaj nameravata Rumtin in Italijan: ko Je v državi sami sc vse neurejeno, želcz- nica, pošta itd. Tako so se mo/.jc razgo- var.iali in jaz sem jim bil zelo hvalezen. da sem imel priliko spoznati njihovo bi- stroitmnost tndi od te strani. Oineniti inoram še slepoga zadru- garja Srcten Du.kica. Na guslarje ine Je spomnil, dasiravno ni imel »gusle«. Oo- \'oril je resno in razumno, kakor vsi o- stali zadrugarji, ki so bili prisotni. Ko smo se razgovarjali, kako so Lvabi za easa okupaeije gospodarili in ko so ro- žili, koliko so Svabi odnesli vrednosti, ledaj je slepi Dukič povedal. da so ^valii v suhein denarju pobrali Ijudem v seTu Rauji 127.000 dinarjev in odnesli brez nailomestila. »Slcp sem in druzeua nc morein dclati, pa sem povpraševal Tn si vedno zapomnil, koliko so nani sirtic- ga denarja pobrali.« Zelo ine je tudi vesclilo, ko sem vl- del, kako dobro se razumeta srbsk^ in slovenski kniet. Petovar je govoril svo- jo prleško slovenščino in Srbi seveda svojo srbšeino in najlcpšc so se raztiiiie- li med seboi. Zaeel sein iiaziti in s,in videl. da imata slovenski iu srbski kniet skoraj skozinskoz |)opolnonia enake iz- raze. ki se nauasajo na kmetijsko gospo- darstvo in iia vsakdauje življenje. Navc- dem le kratko vrsto popolnoma jednn- kih besed: Brat. sestra. niož, žena, dee?, zet, mačeha, nevesta, neeak. pastorka, roditelj, svat, sin,, sirota. tast, sti'e. snalia, unuk. babica, ßrodar. vojnik. go- spodar, gost. drvar, pastir. protivniK. prijatclj, poniagac, tat, učitclj. jtuiak, ko- vac. kolar. kopae, kotlar. kočijaš. lopov. leenik, eastnik; th-užina, duša, društvo. zadruga, zakon, zbor, z.alost, vlada,. vr- sta, glava, glas, doni, država, govor. oko, painet, ped, pljuea, piece, smrt. po- greb, pozdrav, poiribe, prst, prsa, raznm, rana, sloga, sluh. služba, soba, zitt. stvar, streha. susica, tclo, teme, črevo. nho, usta, izba, izum, ime, jednako. je- zik, jetra, ključ, koža, koleno. korist, krasta. krv, krivica, kuhinja, laž, lice, mir, molitva, narod, noga. nos, obra?r: plug, stroj, srp, kosa, baklja, bie, bokaf.- britva, veslo, vile, viak, vrata, vreteno, vrt, vrč, gorivo, žlica, okov, panj, peC, polica, polje, poniije, prag, puška. rav- nina. rcšeto, sablja, sedlo, slika. splav, sukno. uzda, igla. iskra. kamen, klada. Stran 2. .NOVA DOBA« Stev. 121 primerno tudi prednitfaeuje in omilnje. Predno so določijo uvozni caiinski tarisi, jc treba imeti natanko statistiko o lastnl potrehi in dejanski i)rodiikciji ter vpo- j;led v tfospodarske razmere, i/ katerih sc laliko sklcpa na možnnst dvitfujonja lastue produkd.ie v jjotovih gospodarskili panogali na nivo obstoječe potrebe. Silv ski avtonomui tarisi, ki so bili na slcpo uvedeni /a ozemlje, jjlede kateiv^a niso bile preskiišene /..uornjo nrciiiisc, so ro- dili pri nas vcliko dra.cinjo in so postalr iKino^oči. Predstojeea izvajanja bi nani m'.j bT- 1a podaia v jdavnih točkali vzroke da- našnji draginji. Poslcdice, ki jili jc r.idiia dra.cin.ia, so razliCMie za ra/.ne sloje. Na eui strani je povzročila dra.cin.ia neizmer- no bocastvo in koncentracijo kapitala r., vsemi dobrimi in slabimi posL-dL'ami. n na driLci strani pahnila v revšeino in o*>- iip one sloje, ki jim že prod vojno ni biio življcnje preveč rožnato: uradnistvo in delavstvo. Koneentracija kapitala je pac koristna, ker zhnja proizvajanje, vpiiva Via razvoj industrije in pospešuje tr^ovT- no, a socijalno praviena ni, ako se je iz- vršila |)otom odiranja revnili slojev in no z asocijaci.io v zadrii/nem smislu. Razli- ka med proietarijatom in kapitalisti, nieö katere smemo šteti vse tr.covce. veeje ¦posesfnike in producente v vcejem sic.cw, ie postala med vojno vec.ia ne.co kedaj f)oprej. Ako pravična oddaja premoženja ne napravi tej razliki potrebne^a konc:v potem se bode vlekla skozi desetletja in povzrocevala strastne razredue boje. - Vladalo bode nczdravo .^ospodarsko rar.- merje mod proletarijatom in kapitattz- rnoiTi, ki bo sktisal s\-ojo moe nad .cospo- da.rsko slabini. kntereinu ne bode motfo- ee splavati na površje. Mcsto demokiat- ske dobe /. enakostjo. bratstvom in svo- bodo. nastala bode kapitalistiena doba z Cospodarsko sužnost.io. Kakor je rodila vojna in od nje po- v/roeena dra.cinja na tisoee bo^atasov, tako je napravila na drn.ci strani na iriili- jone revekov. Med te sledn.ie spadajo predvsem niadniki, dclavci in mali po- sestniki ali obrtniki. Med proletarijat v pravem poincnif te besede pa spada ua- nes uradnistvo. Skozi celih pet let je pri- tiskala dracinja z najhujšo silo k tlorn uradnistvo, ki si med tern easom ni mo- id on ft i trcimtck oddahniti. Koniaj danes cfovoljene draginiske doklade .ki bi bile pnstile uradnistvii do oddilia, jc vx .Intrl ribsorftiralo povi.šanje cen. To se je do.cn- ialo s tako doslednostjo, da je bilo .coto- vo, da so od vlade za uradnistvo cioloce- ne dra.cinjske doklade nanienjene prav- z.'iprav le veri/.nikn. Dradništvo je pelia- lo in upesalo telesno in duševno. Oa- riašnje uradnistvo je le še scnea uradni- stva izza predvo.ine dobe, je le še karl- katnra prave.ca liradništva v '.alostni me., lamorfozi. spremenjeno duševno, telesno in moralno. Place so se potrojile — eenc pa so se podesetorile. Kje je sedemkrat- na razlika? Nekaj na boljsem so delavci. ki so si s stavkanii izsililj znatno zboljša- nje cospodarskega položaja. a tudi me'il njimi, zlasti v dnilinah /. visokim stevl- lom drobnih otrok, vlada .corie. Vsi ti po- znajo dobre case le se iz spomina na predvojno. dobo. A tudi ti spomini ne o- /ivljajo, niso več prijetni, ne.co zbajajo Te bol v obupa polni duši revčka. Nes.sun maccior dolore che rieordarsi del tempo feliee nella miseiia, pravi Dante. Najvec- 10 bol zbuja v bedi spomin na srecne dni! In teh spominov. te boli je daius dosti. Največje zlo je prizadjala dra.cinja in nje posledica, lakota, otrokom in neotT- rasli mladini. Koliko teh nedolžniii bitii je le.clö že zbo,c lakote v i)rc/..codnji croT) in koliko od onih, ki Sc danes bnlijo v svet. jilt nosi še pečat prez.codn.ic smrtiV Mladiua je nas ni> in naša naJa, njej \n'~ pada bodocnost! Kaka iiode IhkIocuost človeštva pri nas. kjer je lakota vsadiia v or.cani/.em mladine kal pre/codnje smrti? Posledice dra.c'uije so tore.i us<)Je- liolne in vlekle se bodo kakor rudeča u!t skozi celo sedanjo ceneracijo. S teiesom upesa tudi dull in koniaj bo /<_• danes naT- ti med inteli.cenco, ki že spada davno med proletarijat. cloveka z zdraviiu, od lakote prizanešeniin tclesom in ten-;; primerno zdravo dušo Predstax ništvo razumništva je uničeno telesno in nosi že vidne znake duševne propadlosti. Zdi'sc. da nastopa doba dusevnc.cn mrivila In splošne de.ceneracije. V vojni so iiiii>:e utilinile. poštcnost je podle.cla nepošte- nosti in sebienost je /a'dusila neseliič- nost, nad katero slavi zina.coslavje ohoTi Mamon. Vse to zlo je rodil militari'/ein, ki ca imenuje Tolstoj »Koren zla<. Ta mo/, je s proroško dušo .cledal \' bodoČ- nost in svaril človeštvo !^reJ militariz- nisiiii, ki je izvršil \- zadnjih letili svoj crozni bakanal. Nje.cove naiike (brosuro »Koren zla«) pa je zadel anatema drzav- ne oblasti in eitati se jili ie smelo le nn- s'krivaj kakor Kristusov evan.celij v pr- vili dneli kršcanstva v katakombali. \V\- 11 sino željni okušati militarizem. cTa sino kot z zavžitjem prepovedaneca sa- dja se navzeli spoznanja med dobriin Tn slabim. In to spo/.nanje nani je dimes i)o- polno. (Halje sledi. Naredba vlade glede dobrovoljcev. Mirjisterski s\ret je podpisal naii.d- bo o dobrovoljcih. Po tej naredbi ima vsak dobrovoljac ali nje.cova rodbina I^ravico do državnc podpore. Kdor je ¦ ireiiutno brez sredstev, dobi od vlade takoj primerno svoto denarja, obleko, luano in obuvalo. l^rosnje je vla^ati prc- ko pristojiie^a poveljništva na ministr- stvo za socijalno politiko, odnosno za prehraiio. Vo tej naredbi imajo dobro- voljci. kakor, tudi invalidi prednost pri oddaji državnih služb, kakor tudi pri od- daji železniških restavracij, kantin in buf- fejev. Ta prednost jim je za:.ioto\ljena za tri lcta. Dobrovoljci. uradniki in časi- niki imajo pravieo, da se jim vojaška leta vraeunajo v državno službo; dijaki- dobrovoljci imajo prvenstvo pri oddaji štipendij; obrtniki in tr.covci, ki so bili dobrovoljci. dobe od države brezobrcst- 'no posojilo za daljši rok. Dobrovoljd- poljedelei dobe: borci po pet hektarjev, a ncborci po tri liektarje rodovitne zem- Ije v last po načrtu ministrstva za agrar- no reformo. Tak dobrovoljec mora sani obdelovati zemljo. To zcmljiščf se ne more zadolžiti. niti odtujiti svojemu pr- votnemu nameiiu. Država preskrbi do- brovoljcu potrebno živino za tri leta, Za izvršitev te naredbe se je listanovil poseben odsek za dobrovoljec ori mini- strstvu za socijalno politiko, kateremii klin. kolo. korbač, koš, kresalo, lopata, mera. mctla, meh, mlin, motika, nož, krma, šiba, jastreb. jcgulja, jež, jelen, junica, krava, tele, bik, kljun, koza, ko- koška, kuna, labud, lisica, maslo, mast, inacka, med, meso, miš, mleko, muha, ovca, prase, puran, rep, riba, roj, svila, sir, slama tica črv, uš, vime, gnjat, go- veda, dlaka, zivež, žaba, zver, drob, bu- ba, cavran, glista, žezlo, delo, žulj, zvc- zda. zima, zlato, zapoved, veter, vino, vihar, voda, vožnja, gnezdo, gnoj, gora, grm, grom deblo, dim, dno, dlan, žetva, žito, zcnilja; dan, noč, zelje, drva dren, vrba, višnja, bukva, breskva, bor, hrast, iagnjed, zločin, znoj, zrak, javor, jagoda, jasen, kolač, knjiga, klas, kava, jutro, jc- fccro, Ian, konoplja, led, ledina, leto. li- pa livada, loj, luč, mah, malina, matica, njiva, nesreča, nedelja, nebo, mladost, okno, seno, otava, paša, pena, pogača, požar, potok potres, praznik, pohvala, prah, priroda, prostor, psovka, red, re- ka, riž. rosa, svet, selo, smola, smeh, smrad, sneg, sramota, strah, tcsto, evet, hrana, hvala, čelo, čeljust, šala, čudo, Suma. In tako bi se dalo napisati še sto- tine v slovenščini in srbščini popolnoma Jednakih besed. Koliko pa je potem takih besed, pri katerih je razlika prav malen- kostna! Ni torcj prav nie eudnega, da se Srb in Slovenec tako hitro razumeta. Ne- koliko vaje je treba, da se navadi ulio na razlieni naglas in gre. — Ore med prostim narodom celo vcliko ožje kakor med šolanimi, ker imajo slednji še vsc preveč umetno vstvarjenih b,?sed, ki pro. stemu narodu manjkajo. Prosti cover je vsled tega mnogo bližji prvotnemu sku- pnemu jeziku, nego bolj razviti govor knjižnih narečij. Poslovili siV'O se od zadrugavjev, ki naineravajo prihoilnje leto posetili Dal- macijo in Slovenijo, in smo se zopct ^n- potili v Ara'id-V.lovac Za vasjo. smo si ogledali še pokopališj-.1. Vsak grob lina svoj mrami rnati spomenik, na muoglli vidimo zastavc in sicer belc. Crne in ru- deče. Kaj pomenijo te zastave? OhlČnj je, da se sedmi dan po pogrebu razobcsT na grobu zastava in sicer b*_*la nc« yenje- nemu, črna o-ženionem.i in mdeča voja- ku. Zastava ostanc na grobu toliko Casn, dokler je veter in dfcž popolnoma ne unl- čita. Pri tej priliki smo tudi zvcdeli, da sc na vsaki hiši razobesi čn:a zastava, ako ie v hiši kdo umrl. Crna zastava ostanc na hiši štirideset d"i. CDalje prih.) Silüestrou uečer Celjskega Sokola 31. deceinbra ob 20. (8.) uri u gornjih prostorih slarodnega doma z oele- zanimiuim sporedom. Udeležimo se ga usi! bo i11t*>rtu¦ nist¦ M-¦ j;.ij11i cdbor i>osvenval- ni organ. V iein odlmru hodo zasiopani mim:>trstv(j vojne ,ministrstvo /i\ a.