(Zjntranje Izdanje.) 44. številka. V Trstu, v četrtek dne 12. aprila 1894. Tečaj XIX. „EDINOAT" izlitja po trikrat na teden v selili i j: danjih nb torkih, četrtkih in nobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, većernr* pa ob 7. uri zvečer. — Obojno izdanje »ta*«: n jed™ m^Hor f --.00. i»»cn Avstr. i. 1.40 u tri niratr . 3 ®0 • . • M pol lct» .5. » . , S.— M »s« let.1 .10. . ... 1«.— Ni naročb« brei priložene naročnine te ne jemlje ezir. Posamične številke se dobivajo v prodajalnicah tobaka r Trulu pn S nvć, v Gorici po S nvč., Sobotao več« ao izdanje t' Trstu t ni., v Ooriei 4 nf. # EDINOST Glasilo slovenskega političnega drufttva za Primorsko. < igla«! se raC unijo po tarifu v petiiu ; za naslove z debelimi črkami sr plačuje prostor, kolikor obsega tia-vatiuih vr-tic. Poslana, osmrtnice in lavne zalivale, domaći oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi ii a j se pošiljajo uredništvu: ulica Caserma št. 13. Vsako pismo ninra biti frankovano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Kr>-kopisi se ne vračaju. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema u/irnmiStrit, ulica Caserma 13. Odprte reklamacije so proste poštnine. „ V edino»ti j« moč!" Laiko časopisje. Pred par dnevi izrekli smo svojo sodbo o lahki stranki na Primorskem. Sodba naga ni bila ravno laskava, vsakako pa dobro utemeljena, ker oprta na nase večletne skušnje. Naša sodba o laski stranki velja tudi /a laško časopisje. Saj drugače tudi in mogoče : kakoršna stranka, tako nje časopisje. Ako je stranka krivična, morajo biti krivična tudi nje glasila. To je čisto naravno, ker drugače biti ne more. Kaj je časopisje, kakova mu je naloga P Navadno se dandanes časopisje označuje kot velesila. Tako je tudi: to ni fraza, to je gola istina. Upliv časopisja na javno me« nenje je zares silen: javna glasila morejo doprinesti veliko dobrega, ali pa tudi prov-zročiti mnogo zla. Mnogi trde, da je časopisje tolmač javnega meuenja. Temu nazoru o časopisju nikakor ne moremo pritrditi brezpogojno in za vse si čaje. Kdor opazuje gibanje v javnem in politiškem življe-njv, ta nam pritrdi gotovo, da javna glasila čeato niso tolmač javnega menenja, ampak, da nam Se le ustvarjajo takozvano javno menenje. A uprav v tej okolnosti tiči velika važnost časopisja: od todi njega moč in njega veljava. Samo na sebi ne bi bilo to nikako zlo, nasprotno: dobrota. Priznati moramo namreč, da svet — širši svot — ni še toliko napredoval do današnjega dne, da bi bo o vsakem dnevnom vprašanju — in takozvana „vprašanja11 nam nastajajo dandanes kar čez noč — mogel kar hkratu ustvariti svojo lastno jasno sodbo, katero bi mogli smatrati kot pravo, pristno javno menenje. Javnost se mora Se le poučiti o nravi in vzrokih nastavšega vprašanja. In kdo naj je pouči o tem P Kdo drugi, nego javna glasila! V takih slučajih javno glasilo ni tolmač že dovršeuega javnega menenje, mnpak naloga mu je : preskrbeti istemu zanesljivih podatkov, da si more še le ustvariti Bvojo sodbo o dotičnein vprašanju. Ako je glasilo resnicoljubno, tedaj je dobro — javnost izve resnico in ni se buti nepotrebnega razburjenja, jeze in prepira. Kaj pa, če dotično glasilo noče povedati resnice, ker bi uiu ista utugnila križati račune in namere ; kaj potem, ako javno glasilo namenoma zavija, pači resnico in prikriva pravo nrav dotične zadeve? Nahujskalo je s tem avoje pristaše, PODLISTEK. 17 Kmetski upor. Z|tdtvinsks povest is Šestnajstega veka. Spisal Avgust Henuu. Prelof.il I. P Planinski. (Dalje). — Ej, vaša milost, zmaje kmet z glavo, nanosili smo sc gu celo za dva človeku. — Vem, prikima župnik, ali Bog bo dal, pa bo vse dodro. Samo potrpeti treba. — Ali to potrpljenje že dolgo traje; gospodar nas gospodarju v roke meče, kakor da smo koruzni storži, a vsakemu ostune nekaj zrn v roki, in tako smo naposled kakor obrani storži. Heningovci nam ravno ne piju krvi, ali verujte mi, kmetje so po vaseh nejevoljni. Že sta blizu vasi Brdovec, zakaj razločila sta že črni obris cerkvenega stolpa na nebu, ko izza grma kraj ceste hipoma plane temna prikazen, katera vzdigne roko in zakriči : — Stojta, človeka ! Ilija pritegne z jedno roko vajeti, z drugo da ne razvnemajo po nepotrebnem in delajo drugim krivico. Od todi prihajajo prepiri in strastne borbe med politiSkimi i:i narodnimi strankami, skrajno pogubne za obče blagostanje. In zato moramo reći po VRej pravici, da je neresnicoljubno časopisje velika nesreča za sodanje rodove To vidimo zlasti pri nas na Primorskem, kjer so razmere med italijanskim in slovanskim prebivalstvom tako napete in neznosne, da bolj ne morejo biti. Ravno pri nas imamo najjasneji dokaz, koliko zla more provzročiti nevestno in zlobno časopisje. Gotovo jo, da pri nas no bi bile nikdar nastale tako žalostne razmere med različnimi narodnostmi, da ni brezvestno časopisje namenoma in peklensko zlobnostjo netilo strasti in širilo razpor. Javno menenje na Primorskem — kolikor se dostaje neslovanskega prebivalstva — jo sicer res nasprotno nam Slovencem, ali to javno inc-netijo ni nastalo samo po sebi, ampak ustvarila so nam je vsemi mogočimi sredstvi javna glasila, slepo služeča oni in isti stranki, kateri je vodilno načelo — krivica. Italijansko časopisje je zaaejalo prepir, in skrbi, da se no poležejo strasti. Temu Časopisju je zapisati na rovaš da se različne narodnosti na Primorskem ne morejo zjediniti niti v skrbi za materijalno blagostanje dežele. Naše italijansko Javno menenje" odklanja dosledno in odločno vsakoršno dotiko bo slovenskim prebivalstvom, z večino v deželi. A to ,Javno menenje" je zgolj produkt zlobnih instinktov ia popačonoBti italijanskega časopisja na Primorskem Koliko škode donaša dežoli ta napetost med prebivalstvom, to moro presoditi le tisti, ki pozna tužio stanje doli po Istri in neugodni ilnančni položaj mesta tržaškega, ukljub vsej skrbi od strani vlado in velikanskim žrtvam od strani državo. Saj bi Človek še rad odpustil to ali ono porednost v politiških borbah, ali kakor postopa laško časopisje, to presega včasih vse meje. Cinizem tega časopisja sega tako daleč, da se niti ne potrudijo, da bi vsuj na vi-des opravičili not riške krivice, ampak njim velja načelo: Sic volo, sic jubeo; sit pro rationo voluntas — tako hočem, tako velevam, volja naj odloči mesto razloga! Naj se Slovenci oglasimo s kako še tako skromno zahtevo, takoj se začno divja gonba od strani laškega časopisja, resnica in pravica se pretvarjati, podtikajo bo nam nameni, o katerih uiti sanjali nismo, in konec vsemu je : da nas po časopisju nahujskauo ,javno mone- pu seže za pas, kjer je nnsil mal samokres Voz se ustavi, župnik pa hitro plane kvišku. — Kdo si ? zakriči Ilija jezno, kaj mi tu plašiš konja ? — Deni roko od pasa, odgovori mirno človek, tega ni treba Nisem niti Turčin niti hajduk, ampak poštena duša. Pomoži Bog in sveti Nikola, človeka božja, in ne bodi vama žal, da sem vama sredi temno noči pristrigel pot. Odgovorita mi za božjo zoljo, kar vaju povprašam. — Govori, odgovori župnik še vedno mirno stoječ na vozu. Človek pristopi bliže in ker je ta hip mesec vzpiaval izza gore, da je mesečina padala na človeka, moglo so je razločiti, kakov je. Bil je visok in suh. Dasi je lunini svit oblival njega lice, bilo je vender težko reči, kakove polti je. Toliko se je dalo razločiti, da ima podolgast, kpščen obraz z orlovim nosom, izpod katerega so dolge črne brke visele na razgaljena prsa. Na glavi je imel črno kapo z rdečim jezikom, po ramah mu je visel nekak plašč, mesečina pa mu je čudno odsevala iz črnih očij, iz srebrnih gombov na telovniku, iz noža in malih samokresov za pasom in iz tenke cevi puške, katero jc nosil na rami. nje" sovraži še bolj, nego nas je sovražilo popred, ne da bi bili dosegli, po čemer smo hrepeneli: sebi v k o r i st, a nikomur v škodo. „Javno menenje" pri nas je res krivično, ali lo je izključno zasluga italijanskega časopisja In s tem je obsojeno to časopisje. Politiške vesti. Državni zbor. Kakor smo sporočili že v večernem izdanju 43. štev. „Ed." z dnč 10. t. m,, vsprejcla je posl, zbornica naslov „Dvor" (Civilno listo). Nadalje vsprejela jc še poglavja ,,Državni zbor", Državno sodišče" „Ministerski svćt" do naslova „Dispozicijski fond". O tem naslovu spregovoril je Mla« dočeh dr. G r e g r. Napadal je jako brezobzirno Taatfejevo vlado in grofa Hohemvarta, kateremu je očital nehvaležnost proti TaafTeju. Polemizoval je proti koaliciji in Poljakom, koji so se pridružili koaliciji, a govornik ne najde nikakošnega etiškega (nravstvenega) vzroka za to. Napadel je tudi češko velepo« sestvo, kateremu je očital servilizem in pa samohlepnost ; posebno ojstro je govoril proti dr. Plenerju in dr, Madejskemu in tudi proti ministerskemu predsedniku knezu WindischgrStzu. Protestoval je proti izjavi poslednjega, da „češkega vprašaja niti ni", trdeč, da je češko državno pravo ukoreninjeno že v tradiciji češkega naroda. Nadalje obsojal je dr. Grcgr volilno preosnovo, sc pritoževal o izjemnih naredbah in o osebi ces. name« stika na Češkem. O poslednjem rabil jc neko žaljivo besedo, valed česar je predsednik pozval govornika na red. Konečno omenil je se, da se državi more pomagati jedino le potom „federalizma". — Poljak Jedrzejevičd odgovoril je Gregru, trdeč, da so njegovi napadi žaljivi in proseč ga, da jih prekliče. Na to bila je seja pretrgana, (Nekoliko podrobnejših podatkov o tem govoru objavimo v današnjem večernem izdanju. Ur.) Domobranstveni odsek nadaljeval je svoja posvetovanja o vladni predlogi gledč prijavnih obveznostij črnovojnikov in vsprejel predlogo v vladini obliki. Razpor v hiši Petrovičev. „Pol. Cor-resp." javljajo iz Četinj, da nameruje princ Peter Karadjordjević tekom prihodnjega poletja ostaviti Crnogoro za stalno, ter naseliti se s svojo rodbino v Švici. Ista vest trdi, da se — Da vama resnico povem, človeka božja, pravi neznani vojak, položivši desno roko na voz, jaz sem Marko Nožina, Uskok iz Sošic, in moj gospod stotnik Josa Turn iz Kranjske me pošilja, da ponesem pismo gospodu banu. Ne vem, kaj je, ali rekel bi, da se v krajini nekaj kuha, dasi je vaš svitli cesar sklenil mir s Turki. Vidva vesta, kaj je turška vera in da moramo imeti puško vedno nabito. No bodisi kakor koli, pismo nesem po ukazu, in gospod stotnik mi jc odhajajočemu naročal : Na list, Marko, ponesi ga banu. Vem, da ti ga ne vzcmc niti zlodej, tolikanj manj pa Turek. Ali povem ti, ne obotavljaj se, junak, ako pojde pismo k vragu, pojde tudi tvoja glava. In tako sem odpotoval. Ali, človeka božja, še krt se speha, kako se ne bi človek. Do tod sem še prišel, pred vasjo pa sem se ^ustavil in jel premišljati, ali se ne bi dobila dobra duša, ki bi me prenočila in ki bi me v božjem imeni žejnega napojila in lačnega nasitila. Vedita, da imam v tem kraji po vaseh dosti znancev iz nekedanjih let, s katerimi sem pod banovo zastavo tolkel Turke. Ali tu je, kakor hitro sc spravi kokoš na drevo vse je odločil Karadjordjević do tega koraka, ker se je spri s svojim tastom, knezom Nikito Črnogorskim. O takih razporih pa se je govorilo v poslednjem času večkrat, a klubu vsemu temu ostal je knez Karadjordjevič mirno na Četinjah. Morda je tudi to poročilo ten-dencijozno, kajti izvestno mora blagodejno vplivati na srbske živce vest, da sc pretendent Karadjordjevič umakne nekako v samovoljno prognanstvo. Ogrska poslanska zbornica. V seji dne 10. t. m. predlagala sta posl. Babo in Ko-ranskl, da izreče zbornica svojo zahvalo in spoštovanje viteškemu kralju italjanskemu na njega izrazih sočustvovanja o smrti Košutovi. Ministerski predsednik podpiral je ta predlog, rekoč, da je medsobno izražanje simpatij vedno dobro znamenje in da naj bi se prijateljstvo, ki veže oba vladarja razširilo tudi na oba naroda. — Posl. Hclfy kritikovul je vla do, ker se ni udeležila Košutovcga pogreba in očital jc posamičnim ministrom, da so žalili narodni čut s svojimi naredbami. Ministerski predsednik zavrnil ga je izjavljajoč, da je ministerstvo postopalo soglasno in složno. Zato odklanja razpravo in prevzame vso odgovornost. Tudi pravosodni minister odbil jc očitanje, da je vlada postopala protizakonito. Različne vesti. Politiiko društvo - Edinost* ima svojo rodno aejo v nedeljo, dne Iti. uprila, ob 10. uri predp. v prostorih „Del podp. društva*. Vabljeni so k tej Bcji vsi odborniki in njih namestniki. Nemftki cesar poslovil se je dne 9. t. m. v priatrunišču Malaiuocco od italijanskega kralja in odpotoval v Opatijo. Vladarja sta se objela večkrat. Nov zdravnik. Dr. Josip Degano dobil jo dovoljenje, da sme izvrševati zdravniško prakso v tržaški občini. Kakšno j« politično prepričanje tržaških takozvanih liberalnih Lahov priča nam dogodek o nekom učitelju na mestnih šolah, kateri služi že 28 let v Trstu. Ta učitelj so je vsikdar kazal dobrog* Avstrijca ter ob času volitev detoval za konservativno stranko. Kadi takega „pogreška" dobil jo pismen ukor od mestnega šolskega sveta, vsled česar so mu ni povišala plači, čuprav jo pred letom imel pravico do petletnoga navadnega povišanja. Po zndnjein sklepu mestnega zbora mrtvo, kakor du jc bosanski paša tri dni in tri noči plenil in ves ljudski rod iztrebil. Trkaj tu, trkaj tem, od nikoder človeškega odzdrava, samo psi te oblajavajo, kakor da te je rodil Antikrist. Legel sem siromak za grmovje in čakal, da mi pošlje Bog dobro namero. Kar zaslišim voz in prišla sta vidva, zatorej vaju rotim, da me, krščenega človeka, ne pustita na nočni rosi. Toliko vama povem, a vidva pokaži ta, da imata srce. Mejtcin ko je Uskok tako govoril in prenočišča prosil, pomiril sc je župnik in sedel, Ilija pa se nagne z voza in vpraša tujca: — Ako si ti Marko Nožina iz Sošic. pa mi povej, kje si sc vojskoval ? — Preveč me vprašaš, pravi Uskok, saj drugega itak ne delam. Ali po povem ti, da sem — sedem let jc tega — tolkel antikrista Ferhata pri lelini, pod Jvanom Alapičem in Ivanom, Lcnkovičem. To je spomina vredno, a če smo se tu pa tam malo spoprijeli, o tem ni vredno, da govorim. (Dalje). ima tretjina meščanskih učiteljev iz III. plač. razreda prestopiti v II. ; te dobrote bili so deležni eel/i učitelji, ki služijo »amo 8 let, a imenovani ne': radi njegovega „patrij >ti-škega" mišljenja, l'žaljen radi tako očite krivice, je ubožec minoli teden v šoli nevarno zbolel ter bo ga morali odnesti v bolnico. Pač lepe razmere. No samo slovenskega mišljenja ne sme biti občinski učitelj v Trstu, ampak tudi konservativnega ne. Minolo nedeljo je umrl znani tržaški mirodilničar Cillia, koji je bil — ako se ne motimo — slovenskega rodu. „L' Indipen-dente" toži; da je v pokojniku zgubil zvestega prijatelja. N. p. v m. V novi cerkvi sv. Vincenca Pavljan-skoga obhajal se je minolo nedeljo god cerkvenega patrona slovesnim načinom, Slavnosti udeleždo se je premnogo občinstva, med tem tudi več mestnih veljakov. Občni zbor »Oruitva za ribarstvo in ribogojstvo* bil je v nedeljo. Zborovanju je prisuetvoval tudi c. namestnik vitez Rinal-dini. Po prečitanih poročilih za minolo leto se je zopet izbral za daljna tri leta prejšnji odbor. Ze družbo sv. Cirila In Metoda v nabral je 8. t. m. liliputanec pri sv. Ivanu 3 krone 55 st, — g. Ipavic pii neki stavi 10 novč., g. Ivanovič 20 novč. — „Skedenjski ponoćni krokarji" nabrali so v kavarni gosp. Štefana Hancina v Hkednju 50 novč. „(I PensieroSlavo". Kakor smo bili žo omenili, preselil se je naš neustrašljivi drug in eoborilec za slovanska prava v obče in za primorske Slovane posebe, „11 Diritto Croato" v Trst. Včeraj izšla je prva Številka pod novim imenom „11 lJetisiero Slavo". Oblika listu je na finem papirju dvakrat večja od prejšnje in zatorej je tudi vsebina mnogo bogatejša. Naravno je, da je vsled tega tudi naročnina nekoliko več,a. „II Pen-siero Slavo" stane za vse leto for 8, za pol leta in četrt leta razmerno (4 in 2 for.) Priporočamo novi list še enkrat toplo italijanščine veščim slovenskim rodoljubom. (Uredništvo in upravništvo je v Trstu, Via S. Ni-colo, hSt. 1.) — O vsebini in programu novega lista spregovorimo o prihodnji priliki. Novi hrvataki ritual. „Kat. Dalmacija" poroča, da je sveti Oče dovolil razpečavanje novega hrvatskega rituala, Tisek druge izdajo glagolskoga misala je že dogotovljen. Policijsko. Dne 10. t. m. prijeli so stražarji v Itojanu Gčiletnega postopača Iv Vodopivca iz Kopra, ker je prosjačil. — 38-letnega poslovodjo Alojzija Okretiča, o katerem smo spregovorili v zadnji številki, prijel je dne 10 t. m. nadzornik policijskih agentov g. Nučič. Okretič jo priznal, da si je prisvojil okolo 168 gld., katere jo iztirjal nu račun svojega gospodarja, v trgovini pa, trdi, poneveril je suino znesek za 2 para prodanih čovljev. Da pa se moro določiti škoda, mora g. Niinnierrichter napraviti in* ventur svojo zalogo. — Po noči na lt t. m. ulmnili »o neznani tatovi v stanovanje po-sestnika Blaža Sancina v Skednju hšt. 170 ter ukradli 74 gld. in '/» napoleona v gotovem denarju t«r perila in obleke, vredne 41 gld. Razprava proti anarhistom. Dne 9. t. m. pričela ju pred tržaškim sodiščem tajna razpiava proti 13 delnemu anarhistiSkemu hujskača Josipu Rovigu iu njegovim drugom Davčerju, liertottiju, Marchettiju iu Kobbi. li'.vigo bil je zatožen, da jo širil anarhiško mišljenje med delavci, tak6 n. pr. govoril je javno o anarhizmu dne 18. dec, 181)2. v Miljah in dno 22. okr. 1893. pri sv. Roku, njegovi drugovi pa sokrivnje, ker so ga podpirali z denarjem, ko jo bil vsled prvoga svojega govora obsojen ua nekoliko duij /.»pora. Rovigo klatil so jo že po Franciji, Uelgiji iu Ituliji, kjer je bil povsod v tesni zvozi / anarhisti. Potem je prišel kot anar-histišk „apostol* v Trst. Rovigo jo sicer priznal, da je anarhist, toda trdil je, da nikdar ni prekoračil postavne meje ; soobto-ženci pa so i/.rcčno iajili zvezo z anarhisti. — Dne 10. t. m. zvečer proglasila so je obsodba. Sodišče spoznalo jo krivim prestopki po 305 kaz. zuk. (Poskušeno zapeljevanje k dejanjem, katera so prepovedana po postavi). Rovigu, Bavčerja in Bortottija ter obsodilo prvega na 3 mesece, ostala dva pa vsakega na jeden meneč zaporu. Alarchelti in Robba bila sta oproščena. Pcskuien samomor. Triletni udovec Josip Kren iz Ljubljane, ustrelil se je dne 9. t m. na grobu svoje žene na pokopališča pri sv. Ani dvakrat iz revolverja v desno sence. Krogli sti mu predrli črepinjo, ka j t izleteli sti na temenu, PrihitevAi ljudje položili so težko ranjenega na voz in ga odpe-tj ali v bolnišnico, Krenovo stanje jo seveda nevarno, toda zdravniki so vendar nadejajo, da utegne ozdraviti, ker mu krokiji menda niste prodrli možganov. — Kren služil je 4') let kot policijski agent v Trsta in Se-le pred 3 meseci bil je vpokojen. Ima dva do-rastla sina, ki služita kot mehanika na O-grskom. Zgorel otrok. Zopet nam je zabeležiti žalostno vest, katerih te dnij v Trstu res ne primanjkuje. 5Ietna Antonija 1'ifacco, stanujoča v zagati Risorta hšt, 8, nesla je dne 10 t. m. zjutraj lonček pepela in žerjavice k neki ženski, stanujoči v bližnji ulici S. Oiusto. Lonček pokrilo je dete s svojim predpasnikom. Ker pa je pihal prilično močan veter, vnel se je predpasnik in v hipu bila je uboga deklica vsa v plamenu. Na nje kričanje je prihitel mesar Anton Verdelli iz svoje mesnice v ulici S, Giusto hšt. 12 in jej strgal gorečo obleko raz truplo, drugi prihitevši ljudje povili so ubogega otroka v odejo ter ga odnesli v bolnišnico. Dete je bilo po vsem truplu strahovito »pečeno, pr-etiči pa so bili doslovno sežgani! Kljubu zdravniški pomoči, umrl je otrok čez neko-liho ur. V Celovcu je umrl dne 9. t. m. stolni kanonik Anton Alijančie, dolgoletni odbornik družbe sv. Mohorja. Pokojnik se je odlikoval po vnetosti do svojega poklica in zvestobi do svojega rodu Bodi inu blag spomin ! Dodatek k poslednjima krvavima Činoma Kakor smo prijavili v večernem izdanju 43. štev. „Ed.% napadel je Fran Ver-sola svojo ženo iz ljubosumnosti in jo smrtno ranil. Doznamo, da se je ranjeni vendar obrnilo nekoliko na boljše in ni nemogoče, du ozdravi. — Tudi ,samomorilec" Hren je že toliko na boljšem, da bode v kratkem izven nevarnosti. Ponesrečeni Karol Oroher, kateri je našel dne 9. t. m. grozno smrt v Baikovljah, rojen je v Ljubljani, in je 29 let star. Stanoval je v ulici della Tesa hšt. 4. 15000 Španjskih romarjev pride o polovici tpga meseca v Rim. Vsled tega je odredil sv. Oče, da se svečanost, pri kateri se proglasi blaženim Ivan Davilo Diegno iz Ca-dixa, bode vtšla v cerkvi sv. Petra, kar se ni več zgodilo od leta 1870 sem. V sv. Petra cerkvi vsprejme sv. Oče dne 18. t. in. v svečani avdijenci tudi Španjsko romarje. O izgredih v Krakovu. Minoli potek so izročili jednajst izgrednikov kazenskemu sodišču. Vsi 90 zatoženi javnega nasilstva. Policija jo dognala, da so v 287 stanovanjih, večinoma častniških, pobili 1500 okenj. Škode jo okolo 10(X) gld. Nov peklenski stroj izumil je Francoz Turpin, kateri je iznašel melirnit, ki je silnejši nego dinamit. Ta nov stroj bode imel tako moč, da se mil ne bode mogla ustavljati nobena trdnjava, kojo podro kukor bi pihnil ter raznese v zrak cela mesta, — Natanjč-nega ni še ničesar razkril. Dve celi hiši ukradeni! Neverjetno, ali resniči.o. To se je prigodilo te dni v Itruselju iu sieer tako-le: V ulici Beenknnt v predmestju Molonboek stali sto žo dalje časa dve hiši prazni. Pred kakimi tremi tedni prišlo ju mnogo delavcev, ki so mirno pričeli hiSi podirati in odvažati trnrine, kakor opeko, trumovje itd. To delo je trajalo celili štirinajst dnij, a policija je pazila strogo na to, da se okolo podirišča ni motil promet na cestah. To dni pripeljal se je lastnik omenjenih hiš, ki stanuje v središču mesta, z nekim gospodom, kateri je hotel vzeti v najem omenjeni hiši. Moremo si misliti, kako je debelo gledat gospodar, k<> jo opazil namesto hiš — dve veliki jami, kajti tatovi podrli so celo oboke kletij. Doslej policija ni našla najmajSega sledu o tatovih in no zna se. da-li so podirali delavci na svoj račun, ali pa jih je najela kuka bistra glavica. «■ Slovanski Svet" ima v 7. št. naJed-njo vsebino: „Sprava" pa „nesprava" na Ogrskem — Zjodinjena Slovenija pa nekdanji tuburji. — t) boljših slovenskih oportnnistili. — Njiva. (slov. pesem v latinici in cirilici in ruski prevod). — Pesem. — Pesem : Ka/narodjenom velikanu. — Prve ljubice. — Der Kunigssohn Marko (razprava). — Literarno pismo. Žensko vprašanje (Dalje). — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost. Koleder. Danes (13): Saba muč ; Julij, p. — Jutri (13.): Hermenegild, m.; Justin, m. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 5. ari 27 min., zatoni ob G. uri 37 min. — Toplota včeraj: ob 7 uri zjutraj 18 stop., ob 2 pop. 22*5 stop. Najnovejše vesti. Dunaj 11. Poslanska zbornica nadaljuje proračunsko ra pravo. Pri naslovu „dispo-zicijski fond" govori post. Meznik proti. Varšava 11. V tukajšnjih ruskih krogih zagotovljajo, da prizadevanja nekaterih ruskih :n nemških diplomatov v ta namen, da se snidota ruski car in avstrijski cesar, skoro dosežejo zažoljeni vspeh. V obče sta že oba vladarja pritrdila sestanku, določiti jo le še nekatere podrobnosti. Valencia 11. Razgrajajoča množica je drvila sinoči po ulicah kriče: „Zi vio Gari-baldi! Živila italijanska jedinost! Doli z romarji!" Policija je razgnala domonstraote. Budimpešta 11- V poslanski zbornici je posl. llgron prijavil predlog, s katerim se poživlja zbornica, da izreče vladi nezado* voljstvo, radi nje postopanja o pogrebni slavnosti Košutovi. Ugron utomeli svoj predlog prihodnjo soboto. Zbornica jo nadalje-vala na to razpravo o zakonskem pravu. Posl. Aponyi utemeljuje svoje predloge v zaključnem govoru. Trgovinski brzojavi. BndlmpeiitH. Pšenica za spomlad 7'67—7'.VJ, ca jesen 7"»l— 7'Hfi. Koruza za juli-august 5'Ut do 6-:irt ' - Ovas za spomlad 7'.l8 do 7 .14 Pšenica nova od 77 kil. f. 7'tiO 7'6&, od 78 kil. f. 7.70 ;-7;>, od 79 kit, f. 7'8f) 7 83, od 80 kil. f. 7-9.">. od 81 kil. for. 1 -9:. 8.—, Rt 5'70—5'Jft; oves novi 7'—V'.10. Ječmen 6p5.r>—9-— ; proso 4'--4* 0. Srednjo ponudbe dobro povpraševanje po psenici-Prodalo se jo 85.000 met. st.. 10 do 16 nč. dražje. (V teku zadnjih dnij so cene poskočile za iO do 60 n<5.) Rž in oves h nć. dražjo. Vreme lepo. Prftga. Nerafinirani sladkor: mirno. Ž« april 16-60. Nova r>ba september 10'—. BltdlmpeiitR. Špirit, 1650—17' llnvrc. Kava Santos good average za april 103-50, za avgust lltV.'>0,, slab trk. Hamburg Santos good average za april 8.I-7."), maj 8:i• 7.'», september 79"55 jako mlačno. SVOJI K SVOJIM! Dunsjska borsa 11. sprils 1894. včeraj danas 98'.10 968« 11925 97'<>5 8:»2-25 124-9.% 9-93 61-I71/, 4iJ'73 Državni dolg v papirju . . . 98-50 „ „ v srebru . . , 98-30 Avstrijska renta v zlatu . . . 119-20 ,, „ v kronah . . 97 95 Kreditne akni je......B5:i\"0 London 10 Lat.......124*80 Napoleoni........ 9-9? 100 mark.........61*1 V»/, H O italj. Ur........43-7« nU9 ur on pa a,i praktikanta, vešlačuje so vsaki ponodeljek od 11. do 12. uro dopoludnu, invaki ponedeljek od 3, do nre popoluane (ilavni (loliAi veljajo po 200 kron Zadružni deleži su lahko plačujejo v mesećnih obrokih po 1. gld. ter znaša vsuki delež 10 gld. Gostilna Ivana Trevna v ulici Madonina st 29. se priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo se '/mirom izvrstna istrska in okoličansku vina po najnižji ceni. Točna postrežba 7. gorkimi in mrzlimi jedrni. Josp Pertot urar v Trstu, Via Muda Vecohift St 1. prodaja in popravlja ure po nizki ceni. Priporoča sc slavnetnti občinstvu. Ivan llahahlr v,u »""V'-im«« si.i, vTrstu lian UGUclaa, imu zalogo vsakovrstnega jedil-uogiK blag s katero prodaja na drobno in debelo kolikor v inesta toliko na deželo proti povzetju. Priporočajoč so hI. občinstvu, zagotavlja pošteno in vestno postrežbo. Cnttilna Cinka" starosnana pod imenoua „Bel-DUIllina „OlPia , ladonna". poleg kavarne „Fa-bris". priporoča sc Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izb > na vina, istotako je kuhinja izvrstna Prodaja tudi v.no na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Gostiln Josipa Katalana v flojanu, „Pri dvanajstih murvah", priporoča se slavnemu občinstvu za obilen obisk — Točijo se samo do-msća livrstna vina. 104 23 Mlakama Frana Bržim tranjBkem (Via C«m- panille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piaz/.a Ponterosso). Po dvakrat na dan frišntj opresno mleko po 14 kr. liter neposredno is St. Petra, sveža (trišna) smetano. Martin Krit Piszza s. Oiovanni št. 1. ima trgo-Mariln IVI 1B, vino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. Cl. Prodajalnica jedilnih stvari po jako nizki c«ni. Prodaja Joiaf Cema Piazza della Caserma št. 1. (uhod Via Ohega) Cl. ..Commarcio" in „Tadasoo" v ulici i\tJ /driI. Caserma glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postreiba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Sorli Cl. kavarnar. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojsnu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno prodfejailaioo jsitvia (v ulici Belvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega Čistega dobička. Priporoča tudi svojo druitvino krčmo i Bojanu (poprej Ptoiotovo) lO minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna domaća vina, tarsn, pivo v stakUnioah itd. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo xao.esaa.ico v Kojanu (poprej Pertotova) kjer se prodaja goveje in telečje meso, po najnižjih tržnih cenah Priporoča se slavnemu občinstvu in udom. jT tfovft člani se še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od »5—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9-10 ure predp. 104—6 i novi prodajalnci^^^^^irS, ulica Barriera it. 2. je naprodaj najfineje blsgo po ugodni ceni. Sladkor, kava riž in moka vedno svež.i. Olje nijfineje, domače in fino. Tes enina v velikem izboru kolikor napolitanska tolikor domača jako dobra. (26) Gostilno s prenočišči ALLA NUOVA ABBONDANZA Tillca, *Perr«aa.t« IS, 24-7 priporoča podpisani slavnemu občinstvu. Prostori si odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2. ure dopolum či 2 izvrstnimi namiznimi in desertnimi vini ter ni zvrstno kuhinjo. Dreherjevo pivo po nizkih citnah- Za točno in vestno postrežbo jamči ponižni F. F A VERO. FJLIJALKA cir. priv. avstr. m-eflitaB^a zaflova za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. parirjih na V naptlaonih ns 4-dnevni ndkaz 'J'/i'Vo !W-dnevni odkaz 2"/. 8- „ H-mesečni „ 2'///. „ H0/« I