Ameriška Domovina NO. 227 {V! 9 Q> N v CAN: IN v»m •r- //^ m umvA&s oiftsr National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 24, 1970 tt&BMMft MCWSPAPfli ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII EGS naj sodeluje na diplomalskem polju Zahodnonemška predložila člani cam Evropske gospodarsko skupnosti skupne nastope v mednarodni politiki. MONAKOVO, Nem. — Sedanji nemški režim je postal pogumen, svoj pogum opira na u-spehe, ki jih je dosegel v pogajanjih z Moskvo in Varšavo. Misli, da je treba nekaj tvegati tudi v okviru Evropske gospodarske skupnosti (EGS). Sedaj so imeli zunanji ministri EGS sestanek v Monakovem. Na njem je nemški zunanji minister W. Scheel predlagal, naj EGS poskusi najti podlago za skupne nastope v zunanji politiki. V ta namen naj se ustanovi poseben političen odbor, ki naj bodo njegovi člani načelniki političnih oddelkov v zunanjih ministrstvih EGS. Načelniki naj se sestajajo vsake tri mesece, obenem naj bodo pa stalno v zvezi s pomočjo teleprinterjev. Namen teh sestankov in stikov naj ne bo sklepanje, ampak samo izmenjava pogledov na važne dogodke mednarodne politike. Ako bodo sklepi potrebni, naj jih delajo zunanji ministri sami, ki naj se v ta namen sestajajo vsakega Pot leta. Scheel je poudaril, da naj bo ta odbor strogo posveto-valen. Ne bo delal politike, jo bo samo opazoval in analiziral; na željo ministrov bo tudi formuliral predloge za sestanke na ravni zunanjih ministrov. Zunanji ministri EGS so na Sheelovo idejo pristali. Prva seja “političnega odbora” naj bo že v decembru, kjer se bodo zunanji ministri sestali z zastopni-ki Anglije, Irske, Norveške in Ižanske, ki bi se rade vključile v EGS. Na sedanjem sestanku so se zunanji ministri EGS bavili naj-Več s položajem na Srednjem vzhodu in z načrtom za pogodbo 0 evropski varnosti. Novi grobovi Senat za umik iz Evrope v WASHINGTON, D.C. — Iz ®ele sedaj objavljenega zapisniku zunanjepolitičnega odbora ®enata preteklo poletje o potre-^ ameriških oboroženih sil v °kviru NATO v Evropi je raz-vidno, da sta se sen. S. Symington in sen. J. W. Fulbright zelo Zavzela za umik večjega števila arneriških čet domov delno za-^adi stroškov delno pa zaradi zmanjšanju sovjetske nevarno- Glavni poveljnik NATO ame-flski gen. A. J. Goodpaster je erhu odločno ugovarjal in sva-> da utegne vsak večji odhod ^hieriških čet iz Evrope povzro-^Ul hudo polomijo. Senatni od-ar bi rad umaknil iz Evrope 0,000 mož ali pa celo tam pu-11 od sedanjih preko 300,000 m°ž le še 100,000 mož. Edward Kozloski Zadet od srčne kapi pri delu je umrl kmalu potem, ko je bil vlada je pripeljan v St. Vincent Charity bolnišnico včeraj 53 let stari Edward Kozloski s 386 E. 161 St. Bil je mož Christine, roj. Sezun, oče Carol-Ann, pok. Josepha in pok. Lottie, brat pok. Helen Cinowski, Theodora in Vita. Pokojnik je bil zaposlen pri El-well-Parker Corp zadnjih 23 let, rojen v Clevelandu je bil veteran druge svetovne vojne. Bil je član HBZ št. 859. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen jutri, v sredo ob 7. zvečer. Anna Markuz Včeraj je umrla na svojem domu na 956 Maud Avenue 80 let stara Anna Markuz, roj. Klasnich v Pokupskem na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA 1. 1912, vdova po 1. 1947 umrlem možu Josephu, mati Josepha, Barbare Markuz, Mrs. Joseph Japel, Mrs. Joseph Franko, Mrs. Steve Franko in Steva Markuza, 19-krat stara mati, 10-krat prastara mati, sestra pok. Catherine Yezovich in drugih, ki so vsi umrli v Jugoslaviji. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek zjutraj. Pokojna je bila članica bratovščine sv. rožnega venca pri Sv. Pavlu. Frances Milcinovic Včeraj je umrl po daljši bolezni v St. Vincent Charity bolnišnici 73 let stara Frances Milcinovic, roj. Debelak v Ljubljani, od koder je prišla v ZDA pred 51 leti, vdova po lani v aprilu umrlem možu Georgeu, mati pok. Johna Millsa, Georgea, Williama Millsa, Marcusa, Nicholasa, Daniela, Anne Lukas in Mary Jane Slomkowski, 31-krat stara mati, 2-krat prastara mati. Pogreb bo v petek iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Flet Avenue ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena jutri, v sredo popoldne ob 2. Hruščsv o Stalinu “spominov” V prvem delu Hruščeva razen nekaterih podrobnosti ni bistveno nič novega. Razprava o njilH izvirnosti se med tem nadaljuje. NEW YORK, N.Y. — Znani časopis “Life” je objavil prvega od štirih delov svojega izvlečka iz dela “Hruščev se spominja V tem delu je v glavnem ponovitev Obsodbe Stalina, ki jo je podal Hruščev leta 1956 na zborovanju Komunistične partije ZSSR. Stalin naj bi po teh podatkih postal “nor” v času druge svetovne vojne. Zadnja leta ni nikomur več zaupal, niti svojim najožjim sodelavcem, kot da bila Molotov in Mikojan. Hruščev trdi, da je preje mislil, da se ima za svoj dvig zahvaliti Kaganoviču, da pa je spoznal, da je bila to v glavnem zasluga Stalinove žene Nadež-de, s katero sta bila nekaj let skupaj na Industrijski akade-miji, višji partijski šoli. Hruščev je v posebni izjavi, ki jo je objavil TASS, zanikal, da bi on izročil svoje spomine kakemu tujcu. Londonski Time, ki tudi te spomine objavlja, na-migava, da so ti prišli v svobodni svet ali po tajni policiji ali pa po skupini v Komunistični partiji Sovjetske zveze, ki ni zadovoljna s sedanjim obnavljanjem časti Stalina in stalinizma ter hoče na, kongresu, ki je določen za prihodnji mareč, dpseči spremembo. Nekatere o k o 1 iščine kažejo, da je “Spomine” posredoval časopisu “Life” in “Time, Inc.” Victor Louis, ki se izdaja sam za časnikarja, ki pa ga drugi smatrajo za agenta sovjetske tajne službe.- išchel Defers poziva! Francozinje zastonj k “dolžnosti do domovine” PARIZ, Fr. — Obrambni minister Michel Debre je na konvenciji Ženske organizacije za enakopravnost trdil, da je dolžnost Francozinj gledati na to, da se bo povečalo število rojstev, če naj Francija ostane še dalje večja sila. Padanje rojstev je “usodno za bodočnost naroda”, je poudaril Debre in opozoril na dejstvo, da mora Francija uvažati tuje delavce za razvoj svojega gospodarstva. Število tujih delavcev bo treba še povečati, če bo število rojstev še dalje padalo. Zborovalke se za Debrejev govor in njegove pozive k “dolžnosti do Francije” niso menile, zahtevale so le enake plače, enakost pred zakoni, boljša oskrbo-vališča za otroke, enako pravico do spolne vzgoje za ženske in “polno svobodo preprečevanja spočetij”. Število prebivalstva Francije v času med obema velikima vojnama se je moglo obdržati na isti višini samo z velikim stalnim doseljevanjem iz tujine, predvsem iz Poljske in drugih držav vzhodne Evrope. Po drugi svetovni vojni je število porodov močno porastlo in celo preseglo zahodno-evrospko povprečje. Zadnja leta je začelo zopet padati. DRZEN POSKUS REŠITVE VOJNIH UJETNIKOV ZDA PRI HAN0IU NI USPEL Odred prostovoljcev ameriške pehote in letalstva je poletel s helikopterji v Son Tay, 20 milj zahodno od Hanoia, kjer naj bi bili zaprti ameriški vojni ujetniki, da bi jih osvobodil. Ujetnikov niso našli, vsi člani odreda pa so se srečno vrnili. Vietnama za osebno odgovorne WASHINGTON, D.C. — Vče- Omejitev uvvza z zakonom nepotrebna? TOKIO, Jap. — Japonska vlada še vedno upa, da bo mogoče preprečiti uzakonitev omejitve uvoza v ZDA, če bo prišlo pravočasno do dogovora o prostovoljni omejitvi tekstilnega blaga iz Japonske v ZDA. Tako iz-Stalinova hčerka Svetlana, ki iavo ie dal minister za medna- Osem milj skozi Pariz Reka Seine se vije skozi Pariz v 8 milj dolgi strugi. raj popoldne je na posebni tiskovni konferenci obrambni tajnik M. R. Laird razkril, da je v petek odred prostovoljcev ameriške armade in letalstva s helikopterji poskusil rešiti ameriške vojne ujetnike iz Severnega Vietnama, zaprte v taborišču 20 milj zahodno od Hanoia. Predstavil je let. gen. L. J. Manorja, ki je vodil vso operacijo, in armadnega polkovnika A. D. Si-monsa, ki je vodil skupino napadalcev pri tem drznem podjetju. Časnikarjem je dejal, da je bil od vseh udeležencev le e-den lahko ranjen. Vojnih ujetnikov v taborišču, ki so ga preiskali v celoti, niso našli. Umaknjeni naj bi bili od tam že pred nekaj tedni. Napad na taborišče Son Tay, 20 milj zahodno od Hanoia, je bil izveden ob dveh zjutraj v soboto po hanojskem času (ob enih popoldne v petek po clevelandskem). Ni izključeno, da so se napadalci ponoči zmotili in I zgrešili taborišče vojnih ujetnikov, ker trdi poročilo Hanoia, da je taborišče vojnih ujetnikov bilo zadeto od letalskih bomb tekom napada v soboto na Severni Vietnam. Lahko je seveda tudi, da obveščevalna služba ni točno dognala kraja ujetniškega taborišča ali pa spregledala premestitev vojnih ujetnikov. Obrambni tajnik M. R. Laird je ob koncu tiskovne konference dejal, da bi bili vojni ujetniki, za vsako “maščevanje” nad vojnimi ujetniki za ameriški poskus njihove rešitve, ker ujetniki sami nimajo s tem nobenega opravka. V Kongresu je prišlo po objavi tega poskusa do ostre razprave o njegovem smislu in tveganju. Sen. E. M. Kennedy je opozarjal na nevarnost tega poskusa in spraševal, če je vlada opustila poskuse rešiti ujetnike potom pogajanj. Sen. Dole, republikanec iz Kansasa, je označil poskus za dokaz, da se vlada resno trudi in da išče nove načine za rešitev ujetnikov. je pregledala sedaj objavljeni rodno trgovino Kiiči Miyazava. del “Hruščev se spominja”, jel Zakonski predlog je Predstav- navedla vrsto netočnosti in ne-^^ dom odobril in ga poslal v . . . „ - _____, jasnosti. ‘Time’ zagotavlja kljub Senat- Predvideva poleg omejit- če bi jih našli v taborišču zdaj ve tekstila, ki jo hoče predsed-| “svobodni”. Obljubil je, da bodo nik Nixon, tudi omejitev uvoza ZDA tudi v bodoče storile vse, obutve in možnost za omejitev da vojne ujetnike rešijo. Pred- vsemu, da so “Spomini” izvirni. Turčija Litvancev ne bo vrnila ZSSR ANKARA, Tur. — Turško sodišče je odločilo, da sta Litvan-ca, oče in sin, ki sta prisilila sovjetsko letalo, da ju je pones- drugih izdelkov. sednikov tiskovni tajnik R. _ Ziegler je izjavil, da ni računati lo v Turčijo, napravila politič-'na podobne poskuse reševanja rio dejanje in ju zato ne morejo j vojnih ujetnikov v bodoče. Po-izročiti Sovjetski zvezi, ki je to svaril je Hanoi, da bodo ZDA zahtevala. 'smatrale vodnike Kambodžanske čete se ittorale umakniti pred rdečimi s Stong Chrai PHNOM PENH, Kamb. — V nedeljo so rdeči pritisnili na vladne čete proti Stung Chral, kjer je edina tovarna streliva v Kambodži. Zgradili so jo Čehi in so v njej izdelovali strelivo za puškt? in strojnice. Vladne čete so se bile včeraj po več ur trajajočih bojih prisiljene u-makniti. Predno so se umaknile, so tovarno uničile. Rdeči so pred napadom na tovarno dobili vladni bataljon v zasedo na prelazu Pech Nil, preko katerega vodi pot do tovar- Iz Clevelanda in oholice Dopolnila 91 let— Včeraj je Mrs. Kati Plemel, R D. 2, Geneva, Ohio, dopolnila 91 let. Dolgoletni naročnici lista k rojstnemu dnevu čestitamo in. ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva! “Jesenski dnnevi” uspeli— “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu koncem preteklega tedna so lepo uspeli, posebno velika udeležba je bila v nedeljo, popoldne pri kulturnem sporedu, ko so v odmorih delili dobitke. Prvo nagrado $1,000 je dobila Mrs. Mary Kolar, 1160 E. 71 St., 2. barvni TV Marian Kuhar, 1123 Addison Rd., 3. Panosonic Stereo Conrad Przybysz, 6093 Fry Rd., Brookpark, O., 4. pokončni zmr-zovalnik Frank Cerar, 5818 Bonna Avenue, 5. Kirby sesalec za prah, Stella Strauss, 6510 Edna Ave., 6. toaster Frank Kuret, 5914 Bonna Ave., 7. likalnik Mr. in Mrs. Frank Cenkar, 1129 E. 77 St., 8. kuhalnik za kavo J. Kuhar, 1176 E. 61 St., 9. mešalec Carl Koesel, 590.9 Prosser Ave., 10. hranilni bond $25 Charlene Korelko, 26001 Hendon Rd., Beachwood, O. — Župnik prosi vse, da pridejo svoje dobitke iskat v župnišče na 6019 Glass Avenue. Asesment— Tajnica Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala jutri, v sredo, od 5.30 do 8. zvečer asesment v šoli sv. Vida. K molitvi— Članstvo Marijine legije fare sv. Vida je vabljeno nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogrebni •zavod k molitvi za umrlega Franca Steleta. ne. V bližini prelaza stoji vila Rokoborba_ nekdanjega predsednika Kam bodže princa Sihanuka. Vila in tovarna sta v bližini glavne ceste št. 4, ki vodi iz Phnom Pen- V četrtek, 26. novembra, se bosta znova pomerila v rokoborbi prvak težke kategorije ZDA The Sheik in Mehikanec ha proti morju, oddaljeni kakih1 Luis Martinez v “mehikanski ' smrtni tekmi”, ko ni nobenih omejitev in zato ni možna raz- 60 milj od glavnega mesta. Poveljnik vladnih čet na tem področju gen. Sosthene Fernandez je sporočil iz svojega glavnega stana v Kompong Speu, da se mu je posrečilo čete reorganizirati in na novo razporediti Razgovori med Izraelom in Arabci morda na dobri po//? Sevemega 83 nje v socialni politiki, zagrenjenost med mladim rodom itd. Francija tudi ne bo menjala smeri v svoji zunanji po-: litiki. Kar je tam De Gaulle podrl, bo ostalo podrto, Pom-! pidou pa ne bo odklajal novih idej, ki naj nadomestijo sta-ic. V tem se bo razlikoval od generala. Ne bo se znova pri-, bližal NATO, bo konservativen v odnosih do Evropske go-j spodarske skupnosti, ne bo zaljubljen v načrte o evropski ; varnosti, bo hodil svoja pota v Aziji in Latinski Ameriki, bo ohranil DeGaullovo stališče do komunizma. Smer francoske zunanje politike ostane torej v glavnem nespremenjena, kar bo razočaralo marsikoga posebno v Ameriki, j Tudi stiki med Francijo in našo deželo ne bodo pred No. 227 Tuesday, .Nov. 24, 1970 l”^.ve{)i.h sprememb Naši diplomatje bodo le toliko na _____________________________________• boljšem, da se jim ne bo treba bati, da pridejo iz Pariza ne i pričakovana presenečenja. Sicer je pa tudi to že precej; bo Politična zapuščina De Gaulla ivsaj'enial0 vfn? u«ibi,M|c'ka/bo rekla francoska vlada- m. | Francija bo se naprej gojila svoj lasten narodni ego- __ __ _ I izem, ga morda ne bo tako ostro izražala, kot ga je De Val prvih vtisov po smrti Charlesa De Gaul a je za n ‘j Gaulle. Ni tudi izključeno, da francoska vlada ne bo tako mi. Že se pojavljajo treznejše sodbe o tem ve 1.^cm ].1,a[lc°'i zaprta do obravnavanja raznih mednarodnih problemov, skem državniku, ki pa še niso zajele njegovih P° 1 !Cn''1) ymeraj b0 pa zahtevala, da pri tem ne bodo oškodovani nasprotnikov in tekmecev. Ti že vsi napovedujejo, a b01 francosjci interesi. Razume se, da bo izpolnjevala obveze politična doba njegovega režima kaj hitro utoni a v zg°-jjz p0g0db, kar jih ima s tujino. ciovini. Zdi se nam, da je ta sodba prehitra vsaj, kolikor se; & j A tiče generalovih odnosov do nekaterih problemov franco-1 ske politične javnosti. Glavni med njimi so sistem franco- txxxxxxxxxxxxxxxxt*x**xAAxxxxxxxzxxxixxsgxxxxxx^*xxxx3 ske javne uprave, francosko politično življenje in franco- iyjnenja in vesti ska politika. De Gaullu se je posrečilo to, po čemur je pred njim yfp]£>'Trie» nekaj pri vsa-smrti oglasili nekdanji vidni francoski parlamentarci, ki kem. kak°r navadno. Ko bomo napovedujejo hiter povratek na parlamentarizem iz dobe davcnev racune> bomo to pred DeGalllovim režimom z geslom, parlament naj kot o- Kai hočemo? Potrebe, ne- gledalo narodne volje dobi zopet staro politično moč. Jav- katere upravičene, nekatere ne nost še ni utegnila odgovoriti na te posamezne napovedi “ 80 pa. ^se ,g as,!ie Jn. naPrei nekdanjih vidnih politikov. 111 aaPreJ Pisk3!0 : Dajte, daj- ~ ,1, 1 . w f- j • rte, dajte! — Prav tako m veli- Za povratek bodo seveda vsi voditel,, sedanje parla- kokrat še bolj sitae kakor kure nemarne opcHieue predvsem komunisti in socialist, raz- ok kokošnjak kadar s0 nih vrst. Ne bo tudi manjkalo podobnih glasov iz vrst libe- la-ne ralnih in naprednih struj. Koliko imajo za seboj volivcev, „ ' ' , ,, . se bo pokazalo le pri lokalnih volitvah, kajti redne parla- 180 Pa ° e me sltnostl, ki na Egipt in na Bližnji vzhod, kjer se Egipt nahaja. Njegova zgodovina, kultura in civilizacija so stare skoro 7,000 let, če še ne več. Pravega miru tam skozi vse te čase zgodovina ne pozna. Večni prepiri in boji med arabskimi plemeni. Ali mislite, da bo mir nastal kar čez noč? Bog daj ,da bi! Nekaj mi pravi, kjer se narodi in plemena tako radi prepirajo, kakor se baš tam po arabskem svetu, je malo upanja, da bo že jutrišnji dan prinesel mir in zadovoljstvo med nje.” Tako, vidite, tihi Šved sodi o prihodnjosti Egipta. K temu tudi jaz, ubogi Andrejček, ne vem, kaj bi dodal, kakor to, da svet je zelo čuden in bo najbrž še dolgo časa čuden. Vse čitatelje A.D. lepo pozdravljam, jaz in vi vsi pa delujmo in prosimo Boga, da bi bilo več ljubezni in miru na svetu! Andrejček nas ščipljejo, koliko je še drugih. mentarne volitve bodo šele 1. 1973, ako se ne pripett kaj posebnega, kar bi dalo povod za volitve preje. „ . ... . Prot. vsak.m spremembam v sedanjih odnosih med ijetnosti nam prerokujejo upravo in parlamentom bodo gotovo degaullisti, k. imajo vremenoslovci> da bomo ^ svojo stranko, večinsko v sedanjem parlamentu. To je iz- zelo občutno zimo letos in prva redne vrste stranka. Ustvarile so jo dejansko generalove dva ali tri mesece v prihodnjem ideje, toda genera je dobavi le ideje, vsakemu sodelo- letu ge t je trebaj kajnej vanju pri ustanavljanju in de u stranke se je pa skrbno sem vzdihnil ,sam pri sebi) ko izogiba! To je čisto odgovarjalo njegovi sodbi o političnih sem bral te napovedi. Na tem strankah in politikih Ne prvih ne drugih ni praviloma ce- našem svetu res vse kar nekam ni. visoko, smatral jih je kot neke vi ste potrebno zlo, dok- čudno postaja in se obnaša. Po-ler napredek v političnem življenju ne nudi boljše izbire. leti komarji) muhe) 0se, sršeni, Seveda m metal stranki polena pod noge, toda vezal se pa zraven zadnja leta še dušijiva nanjo tudi ni. Akoravno je ona izglasovala zakone, jih je Poiucija iz vseh raznih virov, general smatral kot rezultat parlamentarnega dela in ne zdaj pa to? Bo treba res gle-kot strankin političen uspeh. Vsekakor je vsa Francija ve- datj kje na kjki ZVezdi v vse-dela. ua general ne bo pustil pičiti stranki na kak drug po- mirju bi se še našel kotiček, litičen tir. To je seveda onemogočalo burno parlamentar kjer bi se bolj prijetno dihalo no življenje, ki je bila nanj Francija navajena. Volivci so jn živelo. Potolažila me je misel, bili na splošno z novim sistemom zadovoljni. da upanja se ne sme zgubiti. Bo Sedaj je to spremenjeno, stranka mora živeti od lastne že kako, se bo že našel kak iz- pobude, moia pričakovati, da bo sedaj nanjo padalo več hod v boljšo prihodnjost. Upaj-polen kor do sedaj, da bo strankarsko življenje dobilo nov mo! zagon. Vsega tega se stranki ni treba bati do 1. 1973, ko * KAKO SE SVET IN NARO- bodo zopet parlamentarne volitve na dnevnem redu. Ni Dl NA NJEM OBNAŠAJO? — znakov, da bi do takrat začela razpadati njena sedanja V sedanjih časih zopet zelo čud-strnjenost. Vsak DeGaullov poslanec dobro ve, da je nje- no. Kam ta obnašanja vodijo in govo politično življenje sedaj odvisno le od sloge v stranki kaj naj pričakujemo od teh čud-sami. Ako se pokažejo razpoke, jih bo opozicija hotela ta- nih obnašanj? To je vprašanje koj izrabiti in pognati stranko v krizo. Zato ni trenutno za bogove, možno računati z notranjimi trenji v stranki, ki bi ogro- Prav tiste večere, ko je ležal zala njeno moč v sedanjem parlamentu. Na njeno srečo ni na mrtvaškem odru Gamal Ab- vino, da se jo vsaj malo razume.” Potem je pa začel razlagati: “Obseg Egipta se nahaja v severnem delu Afrike. Na severu sega do Sredozemskega morja, vzhodno do Rdečega morja in Palestine. Južno pa do Sudana in zapadno do Libije. Po zadnji vojni in po spopadih z raznimi plemeni, so se meje tu in tam nekaj spremenile. Površina meri in obsega nekako 383,000 kv. milj. Če bi k temu prišteli še Sinajski polotok in puščavske pokrajine in pokrajine Nilske nižine, ki dalo to Egiptu še kakih 14,000 kv. milj. Prebivalcev ima 35 milijonov. Egipt je vladalo okrog 30 dinastij. Kakor omenjajo zapiski je imel Egipt v časih 4,500 let pred Kr. “zlato dobo”, ko so gradili piramide, veličastne stavbe in spomenike, grobišča itd. Pod perzijsko vlado pa je začela e-giptovska kultura propadati. O-živela pa je zopet pod zmagoslavnim Aleksandrom v četrtem stoletju pred Kr., pod vlado Makedoncev, ki se je končala Enkrat je bilo le drugače NEW YORK, N.Y. — Samo se mi je vsililo nazivanje mojega, vprav tegale srenj skega poročila, ki sem ga zdajle začel pisati. Vse se bo predvsem nanašalo na naše martinovanje preteklega sobotnega večera in dela noči. Ker sem njujorško slovensko srenjo zadnja leta že tolikokrat skliceval skupaj in sem imel pri vsem svojem besednem natezanju le toliko uspeha, vrednega piškovega oreha, si zdajle ne morem pripisati v dobro izreden uspeh slovenskega martinovanja na Osmi 14. novembra. Čeprav je bilo moje zadnje poročilo nekaka popevka, oh, da bi bilo drugače v naši srenji — in ko sem hkrati vabil tudi na omenjeno prireditev, si ne morem šteti v osebno zaslugo. Moralni uspeh večera so nam dali bridgeportski fantje, ki sem jih napovedal, da pridejo in da bomo imeli pred prireditvijo v naši cerkvici slovensko mašo, pri kateri bodo oni peli; in da bodo na prireditvi sami tudi peli slovenske pesmi. Sosedne fante-pevce naša soseska že kar dobro pozna, saj so imeli 6. julija v naši cerkveni dvorani koncert. V tistih začetnih -pasjih dneh sem napisal poročilo o tem njihovem nastopu, pa so ga v uredništvu AD nekam založili. Sami veste, da sem se poslej kar nekam kujal pisati iz naše srenje. Prijatelj Cene je bil tedaj na svojih počitnicah. Pisal mi je, da ne smem listu zameriti in jaz sem koj začel točiti srenj ske solze naprej. Sosednji fantje so mi v soboto te solze posušili, ker so nam ustvarili večer, da je bilo enkrat drugače! Sami so s seboj pripeljali svoje sorodnike in prijatelje. Eno tretjino pripravljenih miz so oni zasedli. Bilo jih je menda 45. Ker je župnik p. Richard že poprej oznanil njihovo mašo, so tudi naši srenj čani prišli k tej maši kar v lepem številu. Sosednji pevci in pevke so župniku odpevali in peli pesmi, ki jih mi, dejansko mnogi, poznamo še od doma. O, kako bi 31 let pred Kr., to je v času Kleopatre. Zatem so mu vladali bilo na Osmi lepo vsako nede-Rimljani do leta 640 po Kr. Za- Ijo, če bi znali tudi mi sami vitem Turki in Arabci do leta stvariti takšno mašno prepeva-1517. Ta doba je končala v 19.1 nje. V stvari ni rečeno, da kaj takšnega ne zmoremo, ampak dejansko še nikdar nismo poskusili kaj takšnega. V soboto zvečer so naše orgle molčale, a petje v cerkvi je bilo brez njihove pomoči lepo in polno, vzdušje pa svečanejše, četudi je bil navaden dan. Po maši so vsi šli v dvorano, stoletju. Potem v novejših ča-1 sih so Egipčani prišli pod britanski protektorat. Leta 1930 je postal Egipt samostojna država. Nekako 4 leta mu je vladal kralj Faud. Leta 1936, ko je prevzel vlado kralj Farouk, je E-gipt prišel pod varstvo Anglije, ki se je pa v drugi svetovni vojni jenjalo. Hitlerjev general' nekaj boječnežev mestne teme Rommel je podil Angleže po pa jo je urno ubralo v domnev-Libiji in bežali so in umikali se no varnost doma. Nič takšnega daleč v Egipt. Tako je nam na kratko predstavil preteklost Egipta. Dodal je pa z resnim obrazom še tole: se ni zgodilo, hvala Bogu, a lahko bi se, da bi bil kdo od teh boječnežev napaden ravno doma v hiši. Ljudje ne smemo biti tako boječi. Saj za napade po “To, vidite, je skromen pogled naših mestih in domovih lahko rečemo, da te lahko dolete kot igralska sreča v Monte Carlu ali pa v Las Vegasu. Tam ne zadeneš zmeraj dobitek, kadar roleto zavrtiš in prav tako ne boš zmeraj napaden, če se na Osmo podaš zvečer, posebno če imaš svojo “karo”. Dvorana se je hitro napolnila. Grozdje in sadje je bilo navezano in je viseče izzivalo. Dvorana je bila čista, saj je bila za to priliko spet prepleskana in Klezinove slike so ji dajale še večjo prijaznost ter domačnost. Tudi kuhinja je bila v skladu z dvorano. Oče Richard je lahko zbrane pozdravil enkrat drugače: brez nepotrebne zamude. In sosedni fantje so začeli pesmi užigati, tokrat precej veselih, naših vinskih, nekaj pa še tistih, ki so nam jih peli junija. V drugem delu ob koroški pesmi s tenorskim solom, ki ga je pel Hans, je dvorana prekipevala v navdušenju in huronskih klicih: Se, še, še enkrat, še, še.. . In tako so jo še enkrat... Ljudje pa so spet vpili: Se, še, še ... Takšno je bilo koj ob začetku. .Sosedni fantje so skupina pevcev, ki imajo čiste glasove in tudi glasovno razsežnost ter lepo barvnost. Težko je zbrati takšno skupino. Vsled tega ti fantje, od katerih je šest bratov, ne smejo v tem kulturnem naporu popustiti. Zdi se mi, da oni bodo lahko hodili od srenje do srenje in navduševali za našo pesem, s tem pa ohranjevali narodnega duha. V pevski kulturi niso ozkosrčni in tako radi zapoje pesem “U boj, u boj ...” Tokrat so jo zapeli malo pred odhodom opolnoči. Pridružilo se jim je tudi nekaj naših fantov: Burgar Ludvik in Vinko, Sergij Delak ter naš prvi tenorist Charlie Guardia. Bil je v izredni formi, tako, da si je pevovodja Peregrin Us kar želel, če bi bil Charlie v Bridgeportu. Seveda mi smo si želeli, da bi bili vsi fantje iz Bridgeporta ostali kar za zmeraj v New Yorku, potem bi pa bilo v naši srenji tudi za zmeraj drugače. Kajti g. Kurbus, ki jih v drugem pogle-lu vodi, zna tudi okrogle — ne spolzke — pripovedovati in 1.1-stvarjati razpoloženje. Morda bodo pri nas miklavže-vali, če se bomo nekako znali domeniti. Prav na Miklavževo pa bodo v Washingtonu peli mladinsko opereto ‘Miklavž prihaja’. Tudi k nam bo prišel. Na to se morajo naši mali že pripravljati. Kaj kmalu bo tisti čas rožljanja peklenskih verig, katerega naj uduše akordi angelskih pesmi in zvoncev. In sredi angelske melodije naj Miklavž pride med nas ... Je tako nekako v naši srenjski navadi, da se ne preskušamo samo v sreči trganja grozdja skrivoma, ampak tudi v igranju za dobitke. Tu nimajo vsi enake sreče — kakor tudi hippiji ne motijo vsakogar, če gre proti naši Osmi — in letos so bili izredno srečni: France Ser jak — $100, Vilko Cec — $50, Agnes Kompare — $25, Franc Furlan — $10, in Bernarda, dveletna Kaminoma — $10. Plesna godba Boba Sveta je bila dobra in pridna, ki je držala naprej razpoloženje, katerega so vžgali fantje-pevci iz naše sosednje srenje Bridgeport. Ljudje so bili tudi v plesu neugnani in so hoteli: Še, še in še, kakor'so si želeli prepevanja še, še in še. .., jaz pa si želim takšnega življenja v našem narodnem središču še, še in še.. ., ker vem, da potem bo naša njujor-ška slovenska srenja živela še, še in še ... Delavnost, živost, razgibanost v mnogih smereh ni pravzaprav nič drugega kot zidanje trdne in veličastne kapelice našega narodnega življenja! Tone Osovnik ------o------ Veliko vrst rastlin V arktičnih predelih je mogoče najti okoli 1700 vrst rastlinja. Slovenska razstava v Navy Pieru CHICAGO, 111. — Dva dni je trajala ta razstava in videlo nas jo je preko 200,000 ljudi. Ker smo Slovenci letos proslavljali tristoletnico, odkar smo začeli v naši deželi z umetnostjo klekla-nja, zato smo hoteli pokazati svetu, kaj mi tu znamo. Ga. Jennie Puchekova je v svoji narodni noši in s svojo spretnostjo kleklj anja pritegnila k sebi množico ljudi. V ozadju se je blestel na platnu upodobljen, košček naše lepe slovenske domovine. Ljudje so obstajali in zavzeti strmeli v naravno lepoto in začudeno spraševali: “Le zakaj ste zapustili tako lepo domovino?” Izpred slike so odmevale slovenske narodne melodije, katere je preskrbela ga. Leskovar. Ni čudno, da smo bili dvakrat na televiziji. Letošnja Miss Slovenija je bila Marija Kranjc v lepi narodni noši in dečko v narodni noši, Franki Šušteršič, sta bila te dni naš ponos na Navy Pieru. Tudi naša tipična slovenska jedila so bila zelo cenjena in zato zelo hitro prodana. To je dobro, ker bomo tudi letošnji čisti dobiček 250 dolarjev poklonili za naše slovenske bogoslovce v Ljubljani in Mariboru. Da je bil tak lep uspeh, je zasluga vseh požrtvovalnih ljudi, ki so dali vse svoje moči na razpolago idealnim stvarem in da pokažejo svetu, da Slovenci obstojamo in da smo zmožni tudi velikih stvari. Za okusno pripravo paviljonov gre zasluga g. Aditu Kranjcu, ki vedno z velikim navdušenjem vse to ustvarja. Dalje gre velika zahvala Oltarnemu društvu fare sv. Štefana in sicer ge. Žibert, Zorko, Gaber, Gregorič, Mavec, Troha, Simrajh, Kra-pene, Ahačič, Palčič. Pri prodajanju v jedilnem paviljonu so bile res težko zaposlene ge. Ho-zijan, Šušteršič, Auguštin in N. Gaber. Od naših mladih so pomagale a k a d e m ičarke gdčne. Angie Vlašič, Mojca Fischinger, Ellis Martinčič, Vera Lavriša in Lučka Radeš ter akademika Toni in Peter Gaber. Iz daljnega Jolieta sta priskočila na pomoč g. in ga. Florijan Markun ml. Seveda ne smemo pozabiti še g. Janka Burjeka, ki je radevoljno priskočil s svojim avtom na pomoč. Enako gre hvala tudi g. Romanu Posediju in g. Gregoriču. Tu je lep vzgled, kaj se da narediti z združenimi močmi. Res, v skupnosti je moč. Le tako naprej, v zadovoljstvo nas vseh! Bog plačaj vsem! Metoda Fischinger V esti iz Šloveniie t Cementa manjka Letošnje pomanjkanje cementa je pogrelo staro vprašanje o izrabi nahajališč gradbenega materiala v Doliču. Raziskave so namreč pokazale, da bi se proizvodnja cementa izplačala. Zaradi nasprotovanja drugih cementarn pa so podatki o raziskavah obtičali v raznih predalih. Tako morajo ljudje hoditi po cement v Avstrijo, če si hočejo kaj zgraditi. Početje odgovornih jim je pa nerazumljiva skrivnost. Šmartno pri Litiji dobilo tovarno Pred nedavnim je začela o-bratovati tovarna pieksi stekla, ki je samostojen obrat lesne industrije Litija. Prvi vzorci lestencev iz tega stekla so že na tržišču. Nov obrat v Trbovljah Hrastniška tovarna kemičnih proizvodov je v Trbovljah od-jDrla nov obrat za izdelavo kozmetike. V novem obratu bodo izdelovali po francoski licenci kolonjsko vodo “Bien etre”. AMERIŠKA DOMOVINA HANAD$H4 DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Plesna družina “Kres” je vasovala v Torontu V pusto jesensko razpoloženje je prihitela novica, da bodo prišli vasovat v Toronto članice in člani plesne družine “Kres” pek nageljnov ob besedah govornika, ki se je plesni družini takole zahvalil “Bog je dal zemlji nekaj naj lepšega — cvetje, ljudem pa ljubezen. Sprejmite ta slovenski šopek kot znak naše ljubezni do vašega dela in iz Clevelanda. Mnogokaj lepega kot ,znak priznanja in hvaiežno-smo že brali in slišali o njih, za vag 0kisk in uspel nastop tudi srečali smo se že z nekate- me(j nami B0g živi!» rimi na zadnjem slovenskem Ves nastop je izzval apiaVze dnevu. Ni ;čudno, da smo težko navcju|enega odobravania; pri-pričakovali njihovega prihoda. vabljal je tudi solze v oči; še 0. In ko smo ga v nedeljo, 15. no-jtrokom je zastajal dih, uživali vembra, dočakali, smo se ob nji- so miadi in stari. Treba je ome-hovi razigrani mladosti počutili | nj^ ge> da so med piesnimi toč-vsi mlade. Na več kot dveurnem kamj nastopali “Veseli vandrov-programu so bili slovenski na-1 ci»; s pevskimi točkami pa Cvet. rodni plesi s spremljavo pev- ka in Justi Ovsenik, skih in glasbenih melodij. Tej Dragi Kresovci, hvala vam za mlade plesalke in plesalci so va§ obisk slovenskega Toronta, nam pod vodstvom ge. Ede hvala vam za vaš krasen nastoP) Vovk odkrili obilo bogastva, ki hvala vam za siovensko navdu-ga hrani slovenska folklora. In^nje, ki ste ga prinesli med nas. učinek na gledalce? Slovenska Ko nosite vse to od slovenske zavest je zagorela v ponosu in naselbine do naSeibine in ko Veselju. Novembrski dan ni bil pod neoskrunjeno slovensko za-Več pust, spremenil se je v sonč-jstaVo nastopate pred tujo javnostjo, ste najboljši ambasador-“Kres”(ji slovenskega imena. Da bi se Pomagaj je uradno zaključila postavil na stran svobode, de-svoje delo. Pri tej nabirki je so- mokracije in krščanstva in po-delovalo 108 nabiralcev, ki so v tem bežal na Koroško, kjer je glavnem obiskavali slovenske zopet delal s slovensko mladino, Uo lep praznik. Obisk plesne družine ]e v Torontu organiziralo Društvo Slovencev Baraga. Predsednik Ivan Marn je imel polno |vam želimo in vas vabimo, dela in še več skrbi, a mu je bi se §e kdaj videli! Uazadnje vse povrnila osrečujoča zavest, da je pripomogel do lepega narodno-kulturnega dogodka v slovenskem Torontu. V nedeljo ob treh popoldne je bila velika dvorana pri Mariji Brezmadežni s Čudodelno sveti- (cer lePa čednost, a skromen ujo že polna, a so ljudje še pri- treba 'biti o pravem času in nikdar ne utrudili in da bi hodili od uspeha do uspeha! Tega da se še kdaj Delavnost v Slovenskem domu Nekako premalo poročamo o tej delavnosti. Skromnost je sije na bajali. Program se je začel od-!Pravem mestu, sijati s 15-minutno zamudo. Z1 ^ letošnji sezoni je bilo v do-Uvodnim govorom je predstavil mu uekaj res prijetnih dru-Plesno družino “Kres” g. Peter,žabmh večerov z večerjo in z blarkeš, ki je med drugim izva- vsem potrebnim, kar spada k jal: ... “Praznično se počutimo debri postrežbi, banes Slovenci v Torontu, ker i Kar mimogrede in na tihem So med nami sestre in bratje iz Pa Je S- Janez Muhič organizi-Clevelanda. Pripeljala jih je k ral drugič kuharski tečaj. Pam ga. Eda Vovk. Prinesli so Začel se je 19. ogtobra 1970. ham svojo mladost; pokazati G°spa Hacetova, priznana speham hočejo izraze te mladosti in cialistka v kuharski umetnosti. to v plesnih gibih in v melodiji. Videli in slišali bomo, kaj vse v mladem človeku: kako je vesel, kako je korajžen, kako vriska in poje, kako žaluje in aPubi in kako ljubi. Bo pa to zbere vsak teden dva večera o-koli sebe v veliki kuhinji Slovenskega doma 19 kuharskih kandidatinj. Med njimi je 11 deklet in 8 žena. Tudi letos kakor lani se je prijavilo več udele- slovenski izraz tega doživljanja, ^enb tečaja. Toda, če je razred tzraz v uglajenih gibih, izraz v'Prevelik> ^’P* poučevanje. Zato Pesmi in melodiji. Zato članice'30 nekatere morale počakati, da Pl člani plesne družine “Kres”, se bo začel te°aj. Sedanji Posilci kulturnega izraza , sio-1 tečaj bo zaključen v mesecu no-venske duševnosti, iz srca p0- vembru. Njegova krona bo ban-zdravljeni! Svetu in rojakom ket> na katerem bodo mlade ku-■■'azkazujete slovensko kulturno: harice pokazale slovenski jav-bogastvo. Vaše poslanstvo je^03^- kaj so se naučile. Kdor še kulturna spontanost. K nastopu nima vstopnice za ta banket, Vas sili želja služiti Lepoti. Zato! nai si j° čim preje omisli; dobi-Se učite in nastopate'ter dopri- i0 se Pri odbornikih Društva Pasate žrtve, da bi nesebično | slovenski dom. Največ jih bo-sIužili lepoti slovenskega imena, bo seveda razprodale mlade ln kot taki ste vsi naši, popol-; “novopečene” kuharice. P°ma naši, dobrodošli.” | Pole8' kuharskega tečaja se po govoru se je odgrnil zastor, nekai govori tudi, da se bo pri-^P v ozadju je zažarela slika sio- Pravil šivalni tečaj. Ko bodo Venske pokrajine. Oči so se upr- priprave dozorele, bom že poro-p v to lepoto slovenske zemlje, čah a. Eda Vovk je napovedovala °čko za točko in vrstili so se Plesi, prizori, pesmi: “Gor čez l2aro”, “Imam tri ljubice”, “Sem Se oženil, se kesam”, “Plačilo PePokorni Ženi”, “Ljubezen in repenenje”, “Mladost in vese-Pa vasi”, “Daj, daj srček na-> “Jaz sem se pa nekaj zmi-^ u > in “Slovensko ohcet” v reh delih: Sranga, koroški L0bni plesi in svatbena polka. ° je bil prvi del. Plesalci so zajeli sapo, se od-abpilij preoblekli in čez nekaj iPut začeli z drugim delom Pr°grama ^ Plesi”, skri Vsak petek pa so v domu pevske vaje. G. Ignacij Križman uči svoje pevke in pevce, zbrane v zboru “Vrba”. Zimske tedne je treba izkoristiti, da bodo pevci pripravljeni, ko pride pomlad in bodo prišla vabila za nastope iz raznih slovenskih naselbin. In kaj je lepšega, kot ponesti slovensko pesem rojakom, ki jo na-! sprejemaj o z ušesi in z odprtimi domove po Torontu predzadnji teden v mesecu oktobru. Nabiralci so se oglasili na 954 našlo vih. Nekako dve tretjini od teh je družin, ena tretjina so pa samci. Od obiskanih je darovalo 762 župljanov $24,144.69, 192 je bilo pa takih, ki so pomoč župniji odklonili iz kakršnega koli razloga. Najbolj pogost razlog je bil: gospodarske težave, brezposelnost, bolezen in podobno. V glavnem so vsi župljani nabiralce vljudno sprejeli in se z razumevanjem z njimi pogovorili. Navadno so ljudje obiska iz središča župnije nadvse veseli; tudi duhovnika navadno zelo radi vidijo, ker imajo vedno probleme, ki bi jih radi s kom skupaj reševali. Stroški kampanje pa so znašali $135.00. Tako je župnija mogla v enem mesecu odplačati $24,000.00 dolga. Te geste je bil vesel tudi u p n i k - nadškofija, kjer so Slovenci že itak dobro zapisani. Med župnijske novice tudi spada, da je na sestanku katoliških mož in fantov v nedeljo, 8. novembra 1970, predaval g. Aleš Krek. Govoril je o razmerju med mladino in starši. Predavanje je bilo namenjeno vsem župljanom. (Iz Oznanila.) Sina ni bilo pri očetovem pogrebu V soboto, 14. novembra, je bil pokopan v pravoslavnem samostanu Libertyville, južno od Chicaga, bivši j u g o s lovanski kralj Peter II. Očividec je pripovedoval, kako so razne bolezni skrčile njegovo.telo., da je bil ob smrti majhen kot otrok. Kralj Peter II. je bil vse življenje žrtev težkih razmer in ne najboljših svetovalcev. K pogrebu se je zbralo kakih 15,000 ljudi z vseh delov sveta. Prišli so celo iz Avstralije in južne A-merike. Srbom v emigraciji je še danes monarhija veliko pomenila, pa je verjetno tudi za nje bila s kraljem Petrom II. položena v grob, kakor je izjavil velik kraljev prijatelj. K pogrebu ni prišla niti kraljica, žena Petra II. Tudi brata Tomislava ni bilo in po njegovem nasvetu je izostal tudi sin Aleksander, ki ga je oče določil za prestolonaslednika. Ko mu je bilo sporočeno, naj se udeleži pogreba in naj se tako pokaže ljudstvu, je odgovoril: “Jaz sem angleški oficir; v zadeve kraljevega nasledstva se nočem vtikati; če bo kdaj narod doma na svobodnem plebiscitu odločil, da me hoče za kralja, se bom odzval, drugače pa ne. Pogreba svojega brata se je udeležil samo princ Andrej. Težka in nič prijetna je bila pot življenja pokojnega kralja Petra. Naj mu bo Večni milostljiv! P. z drugim “Belokranjski narod-“Pod okenca”, “Ti lvnostni moj cvet”, “Tam, 7 er mi del zibka tekla je”, kmečki avni plesi, “Zidana marela”, mev s Triglava”, “Oj, življe-n;,e je lepo” in "Od 2drav vseh plesalcev. veličasten po- v ^ Priznanje je mala Tratniko-a deklica v narodni cila ge. Edi noši izro-Vovk slovenski šo- srci. Dokler bo živela slovenska pesem, bo živelo slovensko ime. Srede zvečer pa so rezervirane za STZ. Starosta g. ing. F. Grmek zbira te večere svoje telovadce in jih uri na orodju in v talni telovadbi. V teh dneh pa je zlasti zaposlen lovski odsek STZ, toda ne v dvorani slovenskega doma, ampak po gozdovih severnega Ontarija. Veliko sreče! Por. Obračun župnijske nabirke Župnijska nabirka pri Mariji h iCermčvsierfa SCARBORO, Ont. — V ponedeljek, 26. oktobra, se je vršil na Zalah v Ljubljani pogreb Iva Kermavnerja, človeka športnika, narodnega in prosvetnega delavca, poznanega včasih širom Slovenije. Pokojni je bil vrhunski telovadec pri Orlu in kot tak proslavil s svojimi športnimi uspehi Slovenijo po Evropi, Ivo je zmagoval v Brnu, Pragi, Koel-nu in Parizu in bil kot simbol slovenski mladini, da se je pridružila športu in narodnemu u-dejstvovanju. Ko se je ustanavljala ZFO, je bil Ivo eden vodilnih organizatorjev in zastopal organizacijo v Ljubljani Beogradu. bil športni mentor slovenski begunski gimnaziji in veljal za narodnega in prosvetnega delavca. Pokojni je bil tudi eno desetletje v Clevelandu, kjer je gotovo še poznan pri vseh bivših taboriščnikih in ljudeh okoli STZ. Ivo se je na starost vrnil na slovensko zemljo, živel nekaj časa na Koroškem, nekaj mesecev nazaj pa je smel pogojno zopet v Ljubljano. Sedaj, ko so se začele svetovne telovadne tekme v Ljubljani, je hodil vsak dan v Tivoli dvorano in nekega dne obležal na pločniku zadet baje od srčne kapi. Pogreba, na katerem sem bil navzoč, se je udeležilo preko 3,000 ljudi, bilo je tudi veliko vencev, med katere sem položil tudi enega od STZ z napisom: “Janez Bog živi! V spomin Slovenska telovadna zveza — Cleveland in Toronto.” Na pogrebu je govoril bivši prvak Orla in ZFO ,g. Hvale. Govoril je zelo previdno, poudaril je, da je bil Ivo odličen telovadec, športni novinar, ki je z vzgledi in besedo navduševal našo mladino za šport in zdravje, ki je največje bogastvo mladine. Opazil sem previdnost govora, zato sam, ki sem bil po četrt stoletja zopet v Sloveniji po svarilu prijateljev Iva pač nisem upal javno izraziti slovo, prosim vas, dragi Slovenci, d£t mi dovolite storiti to v svobodnem svetu: Zbogom Ivol Najina pot se je križala nekoč na stadionu v Ljubljani; jaz sem bil mal fantič, Ti pa takrat na višku svoje fizične moči, nam vsem v vzgled in ponos. Sledili so nastopi, tekmovanja in tabori širom po Sloveniji in najina vez se je bližala. Spomini iz tistih časov so ostali vedno eni najlepših v zgodovini mojega življenja. Vojni bes poznejših let ni razbil mladostnih sanj, saj smo se borili za svobodo in trpeči slovenski narod. Bakljo svobode smo nesli tudi v pregnanstvo, Ti Ivo, drugi heroji in narodni delavci ste jo nosili. Na Koroškem smo se zgrnili mi mladi rodoljubi okrog svetilnikov, kot si bil Ti, ter delali edino, kar se je takrat v tisti porazni puščavi po tisočerih likvidacijah dalo. Vlili smo novega ognja in morale v našo slovensko srenjo, se kot taki raztepli po svetu in vidiš, Ivo, ponekod ta baklja ni čisto ugasnila. Ivo, vem, kako te je vlekla nazaj slovenska zemlja, bogata Amerika, a tuja tvojemu pogledu, te ni mogla privleči za vedno; naš narod je doma, si govoril. Dočakal si, dasiravno si se moral ponižati, a dočakal si, da si še enkrat videl belo Lljublja-no, Grad, Stadion, kjer si pustil toliko tvojega življenja. Vidim Tvojo gomilo, polno vencev, vidim ljudi, ki so ti dali priznanje za Tvoje zasluge slovenskemu narodu. Vidiš, Ivo, tudi mi zunaj te nismo čisto pozabili, prišel sem, da vzamem slovo v imenu vseh onih in Ti vzkliknem: “Zbogom Ivo, slava Tvojemu spominu, naj Ti bo lahka slovenska zemlja!” Za STZ ing. F. Grmek L. Ambrožič st.: OBLJUBA DEU DOLG Kadar v cerkev nisem šel radi premajhnosti in pozneje radi kakega slabega vremena, sem se pa veselil zato, ker sem vedel, da mi bodo ata prinesli “šifelj-ce”, to je bil nekak meden kruh, skoraj čisto črn-temnorjav, narezan na poševne kvadratke; teh so mi navadno dali polno pest. Včasih, kadar so bili bolj pri denarjih, mislim, so pa pri-ne’sli “čegučke”. To je pa bila dobrota in pol. (Pri Šumiju v Ljubljani so bili delani — kar sem pozneje, ko sem že dora-stel, zvedel.) Bili so to mali kvadratki, kot bi plašče od igre “domino” na pol prerezal. Barva je bila rožna, okus pa zelo sladak, prepojen z nageljnovimi žebicami ali cimetom. Tiste sem rad kupil tudi pozneje, ko sem se že bolj na svoje noge postavil. Bili so zares dobri. Mama so nam prinesli kake piškote ali pa konjička z zlatim sedlom, ki so jih v več velikostih prodajali na stojnicah. O, to je bilo pričakovanja, da so se starši vrnili od maše. Oni so navadno šli zjutraj k šesti maši. Otroci smo povečini hodili k glavni ob desetih, ki je pa bila vedno slovesna •— latinska. Navadno je trajala skoraj do opoldan. Za mlajše o-troke pretirano dolga. Bila je med mašo seveda tudi pridiga in navadno precej dolga. (Tako se mi vidi, da je včasih bilo pretirano dolgo, zdaj pa nekako pretirano kratko.) Nikdar nisem bil in tudi ne bom — pri-jatejl pretiravanja. Angleški župnik, v katero župnijo po teritoriju spadamo, jo “opleve” večkrat prej kot v četrt ure. Skoraj mu ni mogoče slediti. (Nek mož se je pred kratkim pritoževal, da sedaj vse prehitro mašujejo in dejal: “Jaz še roženkranca ne morem ta čas med mašo zmolit i.” Povedal sem mu, da sedaj ni prav, če moli med mašo rožni venec. Pač pa naj sledi maši in naj spremlja duhovnika in premišljuje daritven obred. Nekaj časa me je gledal ves začuden, potem pa dejal: “Oča, vi ste pa že moderni gratali.”) — Mogoče bi bilo prav, da bi duhovniki — v pridigi — večkrat obrazložili potek pokoncilske maše in kakšno naj bo zadržanje vernikov med pokoncilsko mašo. Kakor so bile svoj čas predolge slovesne latinske maše — čeravno se pripeti, da kdaj še zahrepenim po tistih časih, po krasnem petju in odpevanju — pa se obenem tudi spomnim, kako sem bil — še kot otrok — Kuba ima obilo niklja Kuba je poleg Kanade in Nove Kaledonije, francoske pose-in!sti v južnem Pacifiku, naj večje in najvažnejše nahajališče nik- Med vojno se je Ivo junaško ija na svetu. mmm ■: .. ’N Ni r* V NENAVADNI OBLEKI — Znana francoska filmska igralka Brigitte Bardot je prišla nedavno na neko glasbeno prireditev takole opravljena. že nestrpen, da bi že bil konec. Če bi se ne bal, da bi me doma sestra ali kdo od bratov ne zatožil, če bi se ne bal, da bi me ne opazila katehetovo oko, ki se je potil pred oltarjem v ornatu, in če bi se ne bal nadučitelja Ranta, ki je opravljal organi-stovsko službo na koru in je budno opazoval kretanje svojih učencev tam pred oltarjem, pa bi jo marsikdaj potiho odkuril iz cerkve in se bi do konca maše potikal okrog stojnic, polnih najrazličnejše in tako zanimive robe. Gledal bi pri spodnji stojnici, kako so fantje “table sekali”. Te table so bile narejene in spečene iz vzhajanega testa in medene. Zakaj so bile rjave, ne vem. Morda jim je bila primešana kakšna barva, da niso bile podobne navadnemu kruhu. Vsekakor bile so okusne za tiste čase. Kako bi jih danes “obraj-tov”, pa ne vem. V dolžini so bile za dobro ped, široke za pol, visoke ja za dva prsta. Zgledalo je, da so bile pečene v kaki pločevinasti posodi. O, kako je šlo to v promet in marsikak fant je radi tega sekanja tabel ostal brez maše. Table so postavljali pokonci in dajali drug drugemu sekat z malo sekirico. Kdor jo je z enim zamahom presekal na dvoje, je bila njegova in je moral plačati oni, ki mu jo je dal presekati. Če jo ni razpolovičil, je moral plačati on. Mislil bi, da ni bilo prav, da so gospodje župniki oddajali tako blizu cerkve in na cerkvenem svetu tolikim kramarjem prostor za te stojnice. Naj bi bili bolj odmaknjeni. S to rečjo je bilo pomaga-no, kot sem pred kratkim bral: “Rdeči so nam uničili cerkve, a prej smo mi uničili Cerkev.. . Iz “Misli”: Kardinal Leger, bivši nadškof v Montrealu, je sedaj že tri leta preprost misijonar v Afriki. Svoje delo posveča v glavnem gobovcem. Odšel je v Afriko brez premoženja, zdaj pa je padel med — milijonarje! Hotel ali ne hotel, moral je postati eden od njih. V Kanadi pridno zbirajo zanj in mu pošiljajo. Dva iz Kalifornije sta mu poslala kar vsak po en milijon. In to — milijon v dolarjih. Seveda vse to bogastvo ni njegova osebna last; z njim ustvarja velika dobrodelna podjetja med Afrikanci: zdravilišča za gobavce, bolnišnice za vsakovrstne bolezni, sirotišnice, šole, samostane. V šestih afriških državah ima v načrtu velika podjetja. Tako je njegov izredni vzgled segel v srca neštetim, ki ga velikodušno podpirajo ali od svojega bogastva ali pa tudi od svoje revščine. On vztraja pri načelu: Vse za druge, zase le najbolj nujno potrebno. • A M E R I KANSKI gospodarstvenik slovenskega rodu je o-biskal Avstralijo. Oglasil se je tudi pri tukajšnjem Slovencu. Govoril je mešanico angleščine in slovenščine. Se to mu je zelo težko šlo. Pa se je skušal opravičiti. Veste, je dejal, jaz imam veliko ljubezen do jezika svoje matere. Je pa prav tak križ z njim kakor z mojo ženo. Ljubil sem jo, odkar se poznava, ljubim jo še vedno in sem prepričan, da jo bom ljubil do smrti. Ampak eno vam povem: obvladal je nisem nikoli in je nikoli ne bom. Preveč zapletena je zame, complicated, sem hotel reči. In prav tako je z mojo slovenščino ... (Dalje sledi) Morskega dna ne sme nihče rabiti ia orožje NEW YORK, N.Y. — Precej neopazno je generalna skupščina ZN dala svoj blagoslov najnovejšemu prispevku k omejitvi oboroževanja: demilitarizaciji morskega dna. Ideja, da se morsko dno ne sme rabiti za oboroževanje, je dobila svojo praktično obliko v predlogu razorožitvene komisi- je ZN, ki zaseda v Ženevi v Švici. Zgodilo se je to pred dvema letoma. Takrat je komisija pritiskala z vso silo na Ameriko in Sovjetsko zvezo, naj se sporazumeta, kako naj se onemogoči raba morskega dna v vojaške namene. Obe deželi nista v začetku kazali posebnega veselja, da se pečata s to idejo. Pritisk drugih držav ni odnehal in po dveh letih je besedilo pogodbe že tako dozorelo, da ga je lahko odobrila organizacija ZN. To je napredek, ki ga pred dvema letoma ni nihče pričakoval. Kaj je vsebina nove mednarodne pogodbe? Morsko dno se ne sme v nobeni obliki rabiti po katerikoli državi kot skladišče ali skrivališče atomskega in vodikovega orožja. Morsko dno se začenja 12 milj od obale. To je važno načelo, v njem je namreč izražena ideja, da se “domače morje” more raztezati le 12 milj od brega. Sedaj ni v tem pogledu nobenega mednarodnega sporazuma, zato vsaka država po svoje odreja “domače morje”, česar pa druge države ne priznajo. Tako vodi to vprašanje stalno do trenj, ki bi lahko dala povod za oborožene spopade. .Sedaj upajo, da se bo meja 12 milj tako utrdila, da bo končno obveljala kot mednaroden dogovor. Druga važna točka v tej pogodbi je udeležba ZN pri izvajanju nadzora, kaj se godi na morskem dnu. Do sedaj je Sovjetska zveza stala dosledno na stališču, da ZN ne morejo nikogar pritegniti k udeležbi pri nadziranju. Sedaj je menjala svoje stališče in to bo močno o-lajšalo sklepanje novih mednarodnih dogovorov. Tako smo dosegli omejevanje oboroževanja na dveh točkah: v vesolju in na morskem dnu Morda bi lahko še dodali področji severnega in južnega tečaja. Tako se bližamo idealu splošne razorožitve v zemljepisnem oziru s periferije. Ni to najbolj idealna pot, pa je boljša kot nič. CLEVELAND, O. dobijo delo SND išče snažilke Slovenski narodni dom, 6409 St. Clair Ave. išče nekaj snažilk za delni čas. Oglasite se osebno v tajnikovi pisarni. (230) MALI OGLASI V najem Oddam ženski 3 opremljene sobe in kopalnico zgoraj, v Col-linwoodu pri Grovewood Ave. Vse udobnosti plačane. $80 mesečno. Kličite 531-6428. (227) Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje s kopalnico in ogjrevom oddajo. Kličite po 4. popoldne tel. 432-3193. (229) Hiša naprodaj v Euclidu Lep bungalow, 2 spalnice, na Lloyd Rd. Se lahko razširi na drugem. Polna klet. Priključena garaža. Velik lep lot. BLIZU E. 260 St. zidan duplex, 6-6, dve priključeni garaži, patio, sedem let star, v St. Williams fari. Dohodninski bungalow Pri E. 200 St., 2 spalnici spodaj, ena na drugem; nova dvojna garaža. Posamezni vhod. Znižano na $22,900. UPS0N 499 E. 260 St. Realtor RE 1-1070 UMLS (227) V najem Oddamo 5 sob, spodaj, na 1012 E. 143 St. Kličite 333-6742. Tudi garaža, vse prebarvano. (231) Hiša naprodaj 2-družinska duplex, 6-6, 4 in pol garaže, v izvrstnem stanju. Blizu Sv. Vida. Kličite 531-0361. ALEXANDRE DUMAS: Grof Monte Cristo “Baš to sem hotel.” “In če bi se vam bilo posrečilo?” “Skočil bi bil v morje, plaval na jednega izmed otokov, ki obdajajo grad If, naj bi bil že otok Daume ali Tiboulen ali celo obal sama, in rešen bi bil.” “Ali bi mogli plavati tako vsklikne, instinktivno slute, da 'ga ta mož hoče zapustiti; “prisegam vam pri Kristusu da hočem raje umreti, kakor da bi izdal vašim in svojim mučiteljem le besedico o vsem tem; toda za Boga,, ne odtegnite mi daleč?” “Bog bi mi dal moč; in zdaj je vse izgubljeno.” “Vse?” “Da. Zakrijte previdno svojo odprtino, ne delajte, ne brigajte se za nič ter pričakujte poročila od mene.” “Kdo ste vi? Povejte mi vsaj, kdo ste!” “Kdo ste vi? Povejte mi vsaj, kdo ste!” “Jaz sem ... jaz sem ... štev. 27.” “Torej mi ne zaupate?” vpraša Dantes. Edmondu se zazdi, da čuje smeh. “O, jaz sem dober kristjan,” CHICAGO, ILL. Help Wanted Male & Female NEED EXTRA MONEY? Part time—two evenings per week. Car necessary. Excellent pay. Julia Hudy 352-0564 HELP WANTED STORE ROOM CLERK PERMANENT GOOD PAY. CALL AT ONCE YA 7-5580 (228) HOUSEHOLD HELP COOK - HOUSEKEEPER —Exper", mature. Assist with household duties. Other help. Own. room, bath and TV. $75-85 salary to right person. Ref.4. required. Exec's family. Glencoe. Call Mrs. Middlebrooks, 483-4100 (229) HOUSEKEEPER — Child care, mature, exper. Live in, own room, bath, TV. Top salary for right person. Re.fs. req. Exec’s family. Glencoe. Call' 483-4100, Mrs. Middle-brpoks. 1 (229) 1 ...... ........ - " ....■' BUSINESS OPPORTUNITY BY OWNER — FISH MARKET — BENTON HARBOR, MICHIGAN 30 years establ. Wholesale & retail trade. Fried food carry out service. Gross over $125.00. Full price $22,000 for irnmed- sale. 616-925-5461 (227) APTS. FOR RENT 1 & 2 Bedroom Apts. , , $155 & Up Hillside & West Suburban apts. Will include stove, refrigerator and air conditioning. Storage Area. Free parking space. VINCENT REALTY 4856 Butterfield Rd. HILLSIDE 449-6477 (227) REAL ESTATE FOR SALE PALOS HEIGHTS — New 7 room brick home, 2% baths, full bsmt., fireplace in family room, fully equipped. 2 car garage. Priced at $43,000. 448-7433 or 448-6688. BY OWNER 3 bdrm., WW crptg., air cond., radiant ht., $144.50 mo. incl. ht., light, gas, mortgage & taxes. Pvt parking. $13,500. Cash. AM 2-6061 svoje prisotnosti, svojega glasu, sicer vam prisegam, da si razbijem svojo glavo ob zidu, kajti moja moč je pri koncu, in vi bodete imeli na vesti mojo smrt.” “Koliko ste stari? Po svojem glasu se mi zdite še mladi.” “Natanko ne vem za svojo starost, kajti odkar sem tukaj, je nisem štel. Vem samo, da mi je manjkalo še nekoliko do devetnajstih let, ko so me 28. februarja leta 1815. zaprli.” “Še ne šestindvajset let,” zmr-mra glas. “Prav, v teh letih človek še ni izdajalec.” “O ne, ne! Prisegam vam,” ponovi Dantes. “Povedal sem vam že in ponavljam vam, da se dam raje razsekati v kosce nego da vas izdam.” “Prav ste storili, da ste govorili z menoj in me prosili,” pravi glas, “kajti hotel sem napraviti nov načrt in se oddaljiti od vas. Toda vaša starost me pomirja; vrnem se, in pričakujte me.” “Kdaj?” “Preračuniti moram kako bi bilo vse to mogoče; in potem vam dam znamenje.” “Toda ali me ne pustite tukaj samega? Ali se vrnete, ali mi dovolite, da pridem jaz k vam? Skupaj ubeživa, in če nama ne bode mogoče ubežati, se bodeva zabavala, pogovarjaje se o enih, ki jih ljubiva. Saj pač koga ljubite?” “Jaz sem sam na svetu.” “Potem bodete ljubili mene: če ste mladi, bodem vaš tovariš, če ste stari, bodem vaš sin. Jaz imam očeta, ki mora biti star sedemdeset let, če še živi; ljubil sem samo njega in mlado deklico, ki se imenuje Mercedes. Moj oče me pi pozabil, tega sem si svest; toda Bog ve, če ona še misli na me. Ljubil vas bodem, kakor sem ljubil svojega očeta.” “Prav,” pravi jetnik, “jutri na svidenje!” Te besede prepričajo Dantesa o svoji resničnosti; ničesar več ne zahteva, vstane, skrije kosce, katere je izkruščil iz stene, z isto previdnostjo, kakor doslej, ter primakne svojo posteljo k zidu. Zdaj so zatopi Dantes popolnoma v misli o svoji sreči. Nič več ne bode sam, morda se celo oprosti. In v najhujšem slučaju, ki bi bil ta, da ostane jetnik, bode imel vsaj tovariša, in deljeno jetništvo je polovično jetni-štvo. Skupne tožbe so takorekbč skoro molitve, molitve, ki jih molita dva, pa so tolažilne. Ves dan je hodil Dantes s srcem, prekipevajočim veselja semtertja po svoji ječi. Zdajpaz-daj ga je premagalo veselje. V takih trenotkih je sedel na svojo posteljo, zadržuje silno vtri-panje svojega srca s tem, da si je stiskal prsi z rokami. Pri najmanjšem šumu, ki ga je čul na hodniku, je planil proti vratom. Strah da bi ga ločili od tega moža, ki ga ni še niti prav poznal in ga že ljubil kot svojega prijatelja, mu je skoro zmešal pamet. Za ta slučaj je bil njegov sklep trden: v hipu, ko premakne jetničar njegovo posteljo, da si ogleda odprtino, ga ubije s kamnom, na katerem je stal njegov vrč. Vedel je, da bi ga za to obsodili k smrti; toda ali se ni hotel usmrtiti sam vsled dolgega časa in obupa baš v hipu, ko mu je vrnil življenje oni čudoviti šum? Zvečer pride jetničar; Dantes je ležal na svoji postelji, in zdelo se mu je, da se jetničar pazljivo ozira na izdolbino pod posteljo. Gotovo mu je bilo citati ta strah na obličju, kajti jetničar ga vpraša: “No, ali hočete zopet zblazneti?” Dantes ne odgovori, boje se, da bi se ne izdal z razburjenostjo svojega glasu. Jetničar odide, majaje z glavo. Dantes je mislil, ko pride noč, da izrabi njegov sosed njeno temo in bode nadaljeval pogovor ž njim; toda motil se je. Noč je minila, ne da bi odgovoril njegovemu grozničnemu pričakovanju le najbolj tihi glas. Toda drugi dan, ko je odšel jetničar in je Dantes baš potegnil svojo posteljo od zidu, začuje tri udarce na steno, sledeče si v jednakih posledkih. Dantes pade na kolena. “Ali ste vi?” pravi. “Jaz sem tukaj.” “Ali je odšel vaš jetničar?” vpraša glas. “Da,” odvrne Dantes, “in ne vrne se prej, kakor zvečer. Imava torej dvanajst ur prostosti.” “Torej se smem prosto gibati?” “O da, da; prosim vas, ne obotavljajte se.” Takoj se zazdi Dantesu, da se pogreza pod njim del tal, na kgterega je opiral svoje roke, hitro odskoči, in pod njim se pogrezne prst in kamenje v odprtino, ki se je odpirala prav pod ono, katero je napravil on, potem se prikaže v tej temni odprtini, katere globočine ni mogel videti, najprej glava, potem rame in končno cel človek, ki se dvigne s precejšnjo ročnostjo iz odprtine. XVI. Italijanski učenjak. Dantes objame novega prijatelja, ki ga je pričakoval tako dolgo in tako nestrpno, s svojimi rokami in ga odvede k oknu, da si ga ogleda pri popolnejši luči, ki je padala v njegovo ječo. Bil je mož lepe rasti, sivih las, ki so osiveli bolj vsled mnogega razmišljanja kakor vsled staro- sti, ostrih očij, ki so jih skoro zakrivale goste, osivele obrvi, in s še črno brado, ki mu je segala globoko na prsi; njegov suhi obraz, poln globokih gub, in njegove drzne, karakteristične poteze so značile, da je mož navajen vežbati svoje duševne in svoje telesne moči. Njegovo čelo je bilo znojno. Prvotnega kroja njegove obleke ni bilo več mogoče spoznati, kajti v cunjah je visela od njega- Star je bil videti najmanj petinšestdeset let, dasi je naglost njegovega gibanja kazala, da je skoro gotovo mlajši in videti tako star samo vsled svojega dolgotrajnega jetništva. Entuziastično prijaznost mladega moža sprejme z neke vrste veseljem; zdelo, se je, da se njegova otopela duša greje in taja za nekaj trenotkov ob žareči duši mladeničevi. Odkritosrčno se mu zahvali za njegovo ljubeznivost, dasi je bil slabe volje, ker je našel tam, kjer je pričakoval prostost, samo drugo ječo. “Poglejva najprej,” pravi, “če 1897 1970 aznanilo in JZah-data V najgloblji žalosti javljamo, sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 16. oktobra 1970 umrla naša ljubljena mama in stara mama, tašča in sestra, MARIJA FERKUL, roj. ŠKUFCA Rojena je bila 26. oktobra 1897 v vasi Vrh, fara Hinje na Dolenjskem V Ameriko je prišla leta 1950 z vso svojo družino v Biwabik, Minn. _ Zadnjih sedem let je bila kuharica v Aurori Minn., pri fari in cerkvi sv. Rožnega venca. Pokojna je ležala v pogrebnem zavodu Moeglein v Aurori, Minn., odkoder smo jo prepeljali v Biwabik v cerkev sv. Janeza Krstnika, kjer je Father Steven Savinshek daroval za pokojno sv. mašo zadušnico ob asistenci čč. gg. Raymonda Cassette, Rudolpha Faith in Franka Perkovich. Iz cerkve je šel pogrebni sprevod na pekopališče Lakeside, Biwabik, kjer smo jo pokopali poleg njenega moža, ki je umrl leta 1955 in poleg njenega sina, ki je umrl leta 1962. Tam vsi trije čakajo dan vstajenja. S tem se najiskreneje zahvalimo Father Steven Savinsheku za tako ljubeznjivo skrb za pokojno, ves čas, kar je bila v Aurori. Potem za darovano sv. mašo zadušnico, za molitev sv. rožnega venca v pogrebnem zavodu in za spremstvo na pokopališče, čč. gg. Rev. Raymond Cassette, rev. Rudolph Faith in Rev. Frank Perkovich pa sprejmite našo globoko zahvalo za asistenco pri sv. maši zadušnici in za spremstvo na pokopališče. Gospod Viljem Kuntara in Frank Mihe-lich sta prihitela iz sosednjih far, da sta s svojim lepim petjem spemljala pogrebno sv. mašo. Bc^ jima povrni za to žrtev in dobroto! Lepo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše in za vence cvetja, ki so krasili krsto naše drage pokojnice, kakor tudi vsem, ki so jo prišli kropit, ki so za njo molili, se udeležili sv. maše in, ki so pokojno spremili na pokopališče. Člani društva Kolumbovih vitezov so skupno molili sv. rožni venec v pogrebnem zavodu v Aurori. Iz srca se jim zahvalimo! Krsto pokojne so nosili trije njeni sinovi: Janez, Ciril in Stanley, ter Ivan Goritchan, Frank Krulc, oba iz Aurore ter Frank Vidmar iz Biwabika. Najlepše se zahvalimo Ivanu Gcritchanu, Franku Krulcu in Franku Vidmarju. Lepo se zahvalimo vsem dobrim ženam iz Aurore in Biwabika, ki so nam tako lepo postregle s kosilom in drugim dobrotami. Pogrebni zavod Moeglein v Gilbert, Minn., je skrbno oskrbel in pripravil pogrebne priprave. Hvala lastnikom in osebju za lepo postrežbo in naklonjenost. Ljubljena mama, počivaj v miru v tej Tvoji drugi domovini in lahka naj Ti bo njena gruda. Vedno se Te bomo spominjali v naših mislih in molitvah! Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušu Rešnjo kri. Ti dobrotno sc je usmili, raj nobeški ji odpri! žalujoči: sinovi: JANEZ, CIRIL in STANKO z družinami hči: JUSTINA por. Boris GORITCHAN in družina V starem kraju žalujejo za njo sestra Magdalena in bratje France, Jože in Lojze. OSTALO SORODSTVO tukaj in v Sloveniji. Biwabik, Minn., 24. novembra 1970 moreva zakriti sledove mojega prihoda očem vašega jetničarja. Mir najine bodočnosti je odvisen jedino od tega, da ne izve ničesar tega, kar se je zgodilo na tem mestu.” Pripogne se k odprtini, dvigne težki kamen z lahkoto in ga položi pred njo. “Tega kamna se drži še mnogo apna,” pravi, majaje z glavo. “Ali nimate nikakega orodja?” (Dr 'p- prihodnjič) ■ ................................... ...*»- << 4 :::: NI PRAVKAR PRISTALA — Padalo v ozadju, ki naj hi pravkar doseglo zemljo, služi le za ozadje novega modnega kroja “padalke”, ki ga je izdelal Victor Costa in so ga nedavno pokazali ogledovalcem nove mode. GROMOVA POGREBNA imm 1053 East 62 St. 431-2088 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 ^ — -—- — - ^ ^ - KS K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. clo 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ............................... NASLOV ....-....................... MESTO ...............)............. DRŽAVA ...................... CODE ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio 44103 ) Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PES POD PRHO? — Ko avtomat škropi trato, se domači pes ne počuti posebno dobro, kadar začne “deževati” nanj. Morda dan ni bil več “pasje" vroči *■