Poštnina plačana v gotovini.
MARIJIN LIST
i
xxxvn. LETO.
MARCA 8. 1941.
— MARIJIN LIST —
POBOŽEN MESEČNI LIST
Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala 1.1904. dec. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slo-vencom Slovenske Krajine do rok dani.
Urednik: Klekl Jožef, vp. pleb., Črensovci.
Izdaja: »Katoliško Tiskovno društvo v Slovenski Krajini«.
Tiskarna sv. Družine v Soboti, Gregorčičeva 4.
Namen- Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi do- » hodki podpirati Dom duhovnih vaj, posvečen sv. Družini v Slov. Krajini, kak i sirotišnico Deteta Marije v Turnišči, na tolažbo raz-žaljenomi Srci Jezušovomi.
Cena: na skupni naslov 18 Din, na posameznoga 24 Din, v ino-»zemstvo 50 Din letno.
Kalendar Srca Jezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, bi je plačao naročnino i bo 1. 1942 tiidi naročnik. Naročnina se do konca junija vsa mora plačati.
Duhovne dobrote. Za naročnike M. Lista se služijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v »Seraphinskom dobrodelnom društvi«, štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš služiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
D a r i
Na Dom sv. Frančiška v Črensovcih so dariivali v din sledeči: Miholič Ivan, Turnišče, v zahvalo 100; Vučko Marija, G. Bistrica, da se počasti sv. Anton i v zahvalo 15; Vučko Marija, G. Bistrica, na čast sv. Maloj Treziki 5; Matko Andrej, Odranci, naj se zahvali sv. Antoni 10; Baša Štefan, žand. nar. Bagrdan 10; Dr. Kočar Josip, sodnik stola sedmorice, Zagreb 50; obresti 120; N. Sr. Bistrica 10; -f- Cigan Matjaž, Žižki 675.50; Copot Verona, Odranci 10 din.
Izdali smo v din: Davek na zemlo 17.50 din; pokopni stroški za i Cigan Marijo i f Cigan Matjaša 1878.50 din.
Oča sirot povrni vsem obilno. — Odbor.
Na siromaško blagajno Doma sv. Frančiška so dariivali v din sledeči: Plej Martina žena, črensovci 10; Tretji red sv. Frančiška v Črensovcih 200.
Izdali smo v din: Repič Ani, pregnanoj sestri reda »Dober Pastir« iz Gradca, Bedtinci 300; Voroš Mariji, Beltinci 100.
Smilenje do sirot je pred Bogom preveliko večno bogastvo. Smilujte se sirot. Bog vam naj povrne vsaki najmenši dar z smi-lenostjov. — Odbor.
Na tretjeredniško skupščino, posvečeno Srci Jezušovomi v črensovcih so za 1. 1940. dariivali v din sledeči: Ostalo čistoga 1939. leta 109.27; Marič Ivan, Odranci 10; tretjeredniki iz Črensovec 50; tretji red G. Bistrica 57; tretjeredniki Trnje 13; Plej Marija, Črensovci, za kriih sv. Antona 10; Plej Marija, črensovci, za hoštije 4; tretji red D. Bistrica 97.50; tretjeredniki Žižki 35; tretjerednice Trnje ■65.50; Tretjerednice Sr. Bistrica 50; tretjerednice Žižki 174; tretjerednice Črensovci 75.50. Skupno 750.77 Din.
Izdali smo v din: 2 Bogoljuba 36; 5 Kat. misijonov 72; 3 Glasniki Srca Jezušovoga 28; Mohorske knige 20; Gjorek Mariji, siroti,
Leto 37.	8. marca 1941.	Številka, 3.
Kakši pomen ma božega Sina poprijetje marca 25., na god Marijinoga Oznanenja.
Marca 25., na god Marijinoga Oznanenja, alli kak po domače pravimo, na Cepno Marijo se je v prečistoj utrobi Blažene Device Marije včlovečo Sin boži. Pomen toga goda je neizmerno veliki. Te den se je začelo najbližnje naše rešen je. Dalni začetek našega Odrešenja je poprijetje B. D. Marije, matere Odrešenikove v utrobi svete Ane. To poprijetje, čeprav je v teli naravno bilo, kak pri vsa-kom človeki, se je ločilo v duši. Pri vsakom človeki je pri poprijetji greh seo na, dušo, Marijina duša je pa ostala nevtepena, brezgrešna zavolo naprejvidenoga zasliiženja Gospoda Jezuša Kristuša, njenega sina. če Marije ne, Zveličitela tiidi ne. To je dalni začetek našega Odrešenja.
Bližnji začetek našega odrešenja je Marijino rojstvo, ka na Malo mešo obhajamo. Brez greha poprijeto dete stopi v življenje i začne rasti, da doraste za mater Zveličitelovo v duši i teli,
Na svetek Marijinoga Oznanenja je to dete že doraslo, se je razvilo v čisto mladenko, k šteroj je Bog poslao svojega zvišenoga nadangela Gabriela, da njej naznani, ka je zvoljena za mater božega Sina, Odrešenika i jo prosi, ka to čast sprejme. Gda Boži Sin človek postane, se je začelo naše najbližnje odrešenje. Poprijetje .Sina božega je tak veliko i zaslužno delo. da je samo ob sebi že zado-
fctuvaJo za naše rešenje. A ar je Bog želo, da se naše odrešenje dovrši z Gospodovim trplenjom i njegovov smrtjov, zato se njegovo včlovečenje drži za najbližnji začetek našega odrešenja.
Nastane pitanje, zakaj se je včlovečo Bog ravno marca 25.'. Bog je neskončna dobrota i smilenost. Marc 25. je v začetki spro-toletja, ali spomladi. I skoz spomladi, leta i jeseni raste Odrešenik v Marijinoj presvetoj utrobi pa v zimi pride na svet. S tem je šteo pokazati, da je v vsakom časi Rešenik i za vsako dobo človeštva. Rešiteo je spomladi, dečice. Rešiteo je leta, krepke mladine. Rešiteo je jeseni, zrelih moškov i žensk. Rešiteo je zime, starcov i staric, ki se pripravljajo na odhod k njemi. I gda se začinja naše rešenje, to naznani po velikom nebeskom vladari, nadangeli Gabrieli, ne pa po navadnom angeli, ka bi mi z velikov zahvalnostjov slavili leto za letom te velki dogodek, začetek svojega odrešenja.
Molitve Cerkve na god sv. Jožefa. ,
God svetoga -Jožefa je zapovedani svetek. V nešternih škofijaj Jugoslavije je ne bio zapovedani svetek, a po najnovejšoj odločbi svete Stolice se je svetek raztegno na vse škofije Jugoslavije kak zapovedani svetek i v cerkvenom zakoniki je zapovedani svetek za celo katoličansko Cerkev.
Glejmo molitve Cerkve, štere da po svojih diihovnikaj i redov-nikaj moliti v prvih večernicaj svetka,
Antifone. Teh je pet i vsaka vpela en psalm. Antifona pomeni po našem predglasje, predpopevanje. V vnogih redovnih hišaj se najmre psalmi popevajo i pesem se začne z antifonov pred psalmom. Psalmi so pesmi svetoga Pisma, zloženi od svetoga Davida i drugih pobožnih duš, vse po navdihavanji svetoga Duha. Na god svetoga Jožefa se molijo tisti psalmi, štere moli Cerkev na god svetih apoštolov. O kak primerno i pravično je to! Ve je pa sveti Jožef predhodnik apoštolov, ki je z svojov gorečnostjov rešo Jezušeka morilne roke Herodove, ki je Zveličitela odgojio i je bio prvi njegov apoštol.	i
Antifone predvečernic so sledeče:
1.	Jakob je pa meo sina Jožefa, moža Marije, od štere se je na-rodo Jezuš, ki se zove Kristuš. Kak lepa zveza svetoga Jožefa z Bogom i njegovov materjov! Ne bi nas te navuk Cerkve napunjavao z vupanjom do svetoga oče, Jožefa, i ne bi v svojih nevolaj k njemi bežali!
2.Poslan	je angeo Gabriel od Boga k devici, zaročenoj z možom, koga ime je bilo Jožef, z hiše Davidove, ime device pa Marija. Naše odrešenje se je samo te začelo, kda je mati boža že bila zaročena z Jožefom. Kak bluzi stoji Jožef k našemi zveličan ji! Zato ga pa z vupanjom prosimo, naj nas podpira v skušnjavi, posebno pa, naj nam pomaga na smrtnoj viiri.
3. Gda je bila zaročena mati Jezušova, Marija, predno sta vkiip prišla, je bila blagoslovlena njena utroba od svetoga Duha. TU jasno vči MaticerkeVr da sv. Jožef ne bio oča Jezušov, nego je samo Marija bila njegova mati po velikoj vsemogočnoj Čudi svetoga Duha, ki je brez moža stvoro v teli matere telo božemi Sini. Za svetoga Jožefa je pa neizmerna čast i slava, da je smeo tisto žensko imeniivati za svojo ženo, štera je devica i mati z ednim, mati samoga Boga. f 4. Jožef, njeni mož, ar je bio pravičen, i ne je šteo nje pripe-i lati, jo je nameno skrivoma odptistiti. Velikost svetoga Jožefa se vidi v tom djanji. On ne znao, ka je Marija po milošči svetoga Diiha postala boža mati. On se je ne dotekno, svetost Marijina, štero je vsaki den opaziivao, pa ne dovolila dvojbe o njeno j nedužnosti; ar si. pa nosečnosti ne mogo razložiti, kak veliko skrivnost, da ne škodi njenomi imeni, jo je šteo skrivoma zapustiti. Oditi je šteo tiho, ar
se je čiito nevrednoga pri tak svetoj duši prebivati. Pa njegovo 111-bezen je Bog hitro poplačao.
5. Gospodov angeo se je prikazao Jožefi i njemi je pravo: Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti Marije, svoje žene, ka je najmre v njej poprijeto, je od svetoga Diiha: porodi sina i njegovo ime boš zvo Jezuš. Bog njemi plača njegovo liibezen, ka ne zapiisto Matere bože; njemi naroči, naj po rojstvi on da ime božemi Sini, naj ga imenuje za Jezuša, to je zveličitela. Pa bi se mogli mi bojati, da nam sveti Jožef ne bi mogo pomagati, ki tak bluzi stoji k dobromi Bogi, če ga mi z viipanjom i stanovitno prosimo pomoči! Ne bojmo se, nego bežimo v vseh nevolaj z viipanjom k njemi. Velika sveta Terezija je svedočila, da ne nikaj prosila svetoga Jožefa, ka ne bi dobila od njega. Naslediijmo jo!
Sveta. Maticerkev nadale moli v prvih večernicaj od svetoga Jožefa sledečo molitvico, vzeto iz knige Pregovorov:
Veren mož se vnogo hvali. Ino, ki je čuvar svojega Gospoda, se odiči. Tak verno nišče ne čuva svojih, kak je sveti Jožef Jezuša, zato pa je vreden, da ga dičimo i hvalimo za to. Ve je! to svojo veliko vernost zvršavao za naše dobro, za naše večno zveličanje.
, V slavospevi Maticerkev povdarja sledeče misli: Jožef, tebe hvalijo nebeški šeregi i zemelske vnožine, ar si vreden bio zavolo svojih iakosti, da si postao mož čiste Device. Gda si boječe opazo, ka je žena noseča, ti Bog naznanja, da je ona mati Boga. Rojenoga Gospoda obimaš, ga sprevajaš z trpleniom v Egipt, ga jočič iščeš zgiiblenoga i z veseljem ga najdeš v Jeružalemi. Ka svete diiše po smrti zadobijo, ti že v življenji vživaš: samoga Boga, v neizmernoj blaženosti. Zato te prosimo, sveto Trojstvo, daj nam po zaslužen ji svetoga. Jožefa tebi večno hvalnico spevati.
Na to prideta kratkiva zdihlaja:
Gospod ga je postavo za gospoda svoje hiše i za vladara svojega imanja. Lepo izražata teva zdihlaja veličino svetoga Jožefa.
Za tema pride antifona pred Marijinim slavospevom, Magnifikat i se glasi:
Gda se je Jožef z sna zbiido, je včino, kak njemi, je angeo zapo-vedao, i sprejeo je svojo zaročnico. Pripelao jo je v svojo hišo i pripravlao se je na najvekšo delo sveta: da tomi odgoji Zveličitela i občuva njemi Zveličitelovo mater, Marijo.
Po slavospevi, šteroga smo v lanskom Marijinom Listi obširno razložili, se ešče ednok zmoli gornia antifona, za tem pa sledeča molitev:
Molimo! Prosimo te Gospod, naj nam pomagajo zarfiiženja Za-ročnika najsvetejše tvoje Matere: da ka naša slabost nemore do-segnoti, se nam po njegovoj priprošnji dodeli. Ki živeš i kraliiješ z Očom Bogom v edinosti svetoga Diiha Bog na vse veke. Amen.
Dobre dušice, hodite z viipanjom k svetomi Jožefi vsikdar i v vseh zadevaj, posebno pa včinimo to v njegovom meseci, marci.
V mesti Todi na Taljanskom je vmro leta 1304. odličen advokat Jakob de Benedetti. V začetki je živo jako razviizdano. To je jako bolelo njegovo dobro i pobožno ženo. Ne je mogla inači pomagati, kak da se je sama pokorila za grehe svojega moža. Nosila je odspodi spokorno obleko. Ednok so v tom mesteci priredili gledališko igro. Sodeliivao je tudi njeni mož. Med igrov se pa podere strop. Med podrtijami je bila tiidi Jakobova žena. Na pol mrtvo so jo potegnoli izpod nagrmadenih ruševin. Mož njej odpre- obleko, da bi ležej odi-havala. Komaj zdaj opazi, da nosi odspodi spokorno obleko. »Lucija, ka pa to pomeni?« pita ves začuden. Vmirajoča žena njemi zašepeče: »Jakob, to je pokora, pokora za tebe!« Te reči so ga tak pretresle, da je po ženinoj smrti zapiisto svet i proso za sprejem v cerkveni red frančiškanov, kde je nevtriidno deliivao za slavo božo i zveličanje duš.
MARIJIN FOND
Ob završitvi 25 letnice Marijinoga Lista se je porodila miseo, da se začne zbirati skoz 10 let fond za obstoj Marijinoga Lista. Sovražniki Marijini majo velike šume zbrane, da širijo sramotenje naše dobre nebeške matere, mi njena deca se zato morem tudi združiti i zbirati za fond, ki bo pomagao potom Marijinoga Lista širiti njeno čast. Te fond je Fond za Marijin List ali kratko Marijin fond.
■ Prosi se od 1931. do 1941. leta, to je skoz deset let letno en dinar v osmini Velke meše, ali kdakoli čez leto. Sme se pa dati več liidi. ;
Služi se za žive i pokojne darovnike i v njihove namene na Velko mešo i v osmini osem svetih meš v teh desetih letaj.
Ki dariije 1000.— = jezero dinarov, dobi M. List, Novine i vse priloge teva lista skoz 50 = petdeset let brezplačno.
Ki daruje 500.— din, dobi isto skoz 25 let.
Ki daruje 200.— din, dobi isto skoz 10 let, ki pa 100.— din, skoz pet let.
Podpora poklonjena za Marijin List bo samo tomi nameni služila.	,
Fond se ne sme za drugo poniicati kak za Marijin List. Leži naj ali v gotovini shranjen v hranilnici ali pa v nepremičnini, ka je pač bole hasnovito za M. List.
Fond se naj zviša do petsto jezero dinarov v zlato j vrednosti. Če više pride, naj se za višek povekša i, olepša Marijin List i se te z vsakoletnimi haski fonda v te namen letno doda naročnini. V toj vrednosti od 500 jezero din. v zlatoj vrednosti mora fond stalno ostati.
Z fondom upravlja lastnik Marijinoga Lista i obračunava vsako leto v Marijinom Listi. Lastnik fonda je Marija^ z M. Listom. Sirote iz toga fonda haskov dobijo brezplačno Marijin List i toga priloge, v Črenso ve i, 1931. januar 1.
KLEKL JOŽEF vp. plebanoš, lastnik, vrednik i izdajateo Marijinoga Lista.
Te reči sem napisao v knigo za nabiranje podpore za Marijin List, to je za Marijin fond. Svetih meš sem V teh desetih letaj letno vnogo več opravo brezplačno, kak samo osem. Gda to povdar-jam, objavim tudi poziv, ki sva ga na razne naslove isto leto raz-poslalaposlala z vrednikom Novin, g. Kolenc Francom, te sobočkim kaplanom v dosego gornjega namena. Te poziv se glasi: Blagorodni, prečastiti gospod!
Gotovo Vam ni neznano, da nam delajo nasprotniki našega krščanskega tiska premišljeno in sistematično pri našem nelahkem poslu silne ovire. Javno izpovedujejo, da prej ne odnehajo, dokler nas ne Uničijo materialno in moralno.
Da se moremo tem sovražnikom v bran postaviti, da zamoremo že obstoječih 50.000 din pravdenih stroškov in v bodoče še nastalih
kriti, predvsem pa, da moremo zasigurati i obstoj in razvoj naših listov, smo se odločili za ustanovitev tiskovnega fonda.
Naj zberemo potreben fond, se obračamo do Vas, blagorodni, prečastiti gospod in Vas v interesu najboljšega namena prosimo, priskočite nam po svoji moči na pomoč.
Vsaki najmanjši dar dobrodošel. Naši evangeličanci imajo velikanski fond za izdržavanje svojega »Dttševnoga lista«. Naj ima tudi naš katoliški M. List nek fond z ostalimi listi, da bo mogel braniti pravice naše katoliške vere in dobro našega siromašnega naroda, med katerega nas je postavil Najvišji.
Marijin List letos obhaja zaključek svoje 25 letnice. Naj ima to veselje, da vidi ob zaključku zasigurano svojo bodočnost z primerno svoto tiskovnega fonda. Prosimo Vas, da našo zadevo vsem dobrohotnim katoličanom priporočite.
Svoje dare blagovolite na priloženem čeku poslati, koliko Vam je mogoče in kedaj Vam bo mogoče.
Ko se Vam za vsak najmanjši dar že v naprej zahvaljujemo, Vas prosimo, da na to polo zabeležite dar, ki nam ga blagovolite pokloniti. Obenem Vas prosimo, naznanite nam tiste katoliške kroge, ki bi bili odprti za našo akcijo in nas pri teh podpirajte.
V	zahvalo za Vašo plemenitost in darovitnost sprejmite sadove neštetih tisočih svetih maš, ki se leto za letom opravljajo in se bodo za naše dobrotnike. Samo ob sebi se razume, da darovnikom 1000 din in više, damo vse naše liste do konca njihovega življenja brezplačno.
Prosimo, da ne odbijete te naše prošnje in ponudbe!
Naj nas Vsemogočni podpira v tej važni zadevi! Z to vročo prošnjo sklenemo na god Vnebovzete Matere božje BI. Device Marije svoje ponižno pismo in beležimo z globokim spoštovanjem in iskrenim pozdravom.
Črensovci—M. Sobota, 1930. avgusta 15.
Za uredništvo in upravništvo Novin, M. Lista in kalendarja Srca Jezusovega
KLEKL JOŽEF	FR. KOLENC
vp. župnik, izdajatelj.	urednik.
Na te poziv smo dobili sledeče dare:
Od 100.— din više so za Marijin fond dariivali sledeči:
Klekl Jožef, črensovci 1000 din, dobi Novine, M. List in priloge do konca življenja brezplačno.
čačič Jožef, župnik v Črensovcih 373.75 din. Dobivao vse liste brezplačno in tudi č. šolske sestre v Žižkih po njegovi smrti.
V	Črensovcih dariivano ob 25 letnici M. Lista 814.— din. Brezplačno dobivali iz obresti liste naši misijonarji in misijonarke.
Rožman Franc, Cleveland 222.50 din. Za obresti dobivajo naši misijonarji in misijonarke liste brezplačno.
Lebar Jožef, Sr. Bistrica iz Chicage 1000.— din. Brezplačno dobiva družina naše liste skozi 50 let, to je še 40 let.
Cigan Matjaž, Žižki 500.— din. Dobivao do svoje smrti brezplačno naše liste in po njegovoj smrti mati do svoje smrti.
škaper Terezija, širitelica M. Lista, Dolič, nabrala 187.— din.
Ža obresti dobivali brezplačno naše liste misijonarji in misijonarke.
Sobočan Ivan, Srednja Bistrica iz Chicage 100.— din. Naj se javi pri širiteli, ma pravico skoz 5 let brezplačno dobivati vse naše liste.	j
f Horvat Jožef, pleb. v Martjancih 100.— din. iz zapuščine. Za obresti brezplačno pošilali naše liste misijonarom in misijonarkam.
Plečnik Jožef, arhitekt, Ljubljana, 200.— din. Za obresti pošilali brezplačno naše liste misijonarom in misijonarkam.
Tretji red sv. Frančiška v Črensovcih 100.— din. Skoz pet let dobivao brezplačno vse naše liste.
N. Zagreb, 100.— din. Za obresti pošiMi brezplačno naše liste misijonarom in misijonarkam.
N. Ljubljana, 100.— din. Za obresti pošilali brezplačno naše liste misijonarom in misijonarkam.	1
Rataj Anton, župnik, Sv. Daniel, 100.— din. Za obresti pošilali naše liste prezplačno misijonarom in misijonarkam.
N. Dobrovnik, 200.— din. Za obresti pošilali naše liste brezplačno misijonarom in misijonarkam.
Dr. Klar Franc, D. Lendava, 100.— din. Za obresti pošilali naše liste prezplačno misijonarom in misijonarkam.
f šinko Leopold, Gederovci, iz zapuščine 100.— din. Za obresti pošilali brezplačno naše liste misijonarom in misijonarkam.
Ljudska posojilnica, Ljubljana, 1000.— din. Za obresti pošilali naše liste prezplačno misijonarom in misijonarkam.
Posojilnica, Celje, 1000.— din. Za obresti pošilali brezplačno naše liste misijonarom in misijonarkam.
Spodnještajerska posojilnica, Maribor 200.— din. Za obresti pošilali brezplačno naše liste misijonarom in misijonarkam.
Vsako leto smo objavili v Marijinom Listi vse dare, dane na Marijin fond in ki znašajo z više omenjenimi po letaj sledeče zneske:
Leta	1931.	7.742.07 din.
»	1932.	536.— din.
»	1933.	646.60 din.
»	1934.	1.031.20 din.
»	1935.	353.— din.
»	1936.	619.75 din.
»	1937.	665.85 din.
»	1938.	574.80 din.
»	1939.	924.25 din.
»	1940.	748.75 din.
Skupno prišlo 13.842.27 din.
Te znesek se ne sme zmenšati, samo obresti se smejo porabiti za Marijin List. K tomi zneski še prištejemo letos dobljene dare 64.50 din i tak znese Marijin fond 13.906.77 din.
Pripomnim, da smo vnogim sirotam davali naše liste brezplačno ne samo misijonaram i misijonarkam.
Pripomnim, da sam teh 13.906.77 din izročo tiskarni sv. Družine kak posojilo na 6% obresti i ojtom obvesto Katoliško tiskovno dru-
i •	33
štvo za Slovensko Krajino, ki je zdaj lastnik Marijinoga Lista i tiidi toga Marijinoga fonda.	;	.
Pripomnim nazadnje, da sam iz svojega krio izdatke Marijinoga Lista od leta 1932. naprej, ka je bilo primenklaja, da ne bi se Marijin fond zmenšao. Samo obresti so se prištevale med dohodke Marijinoga Lista, kak sam to v, začetki nabiranja določo, a te ne so zadostiivale za kritje stroškov, zato sem iz svojega doplačiivao.
Proso bi nov oga lastnika Marijinoga Lista, KTD v Slov. Krajini, da po svojih močeh povekšava Marijin fond, dano svoto nikdar ne zmenšiije, nego samo obresti porabi pri dohodkih Marijinoga Lista. To je moja brezpogojna zahteva.
Marija naj svoj fond povekšava, da doraste do tiste višine, štera je potrebna, da list dobi svojo stanovitno podlago.
V Črensovcih, 1941. leta februara 11. na den prikazanja Preč. D. Marije v Lurdi.
KLEKL JOŽEF, rk, duhovnik.
Ka piše list »Božji vrelec" našim kat. driištvam za fanšček?
Da se je v več društev vrinola velika falinga: pije se, držijo se burke i veseloigre, štere smešijo svetost Iiibezni i zakona. Pravoga veselja nuditi ne morejo. I priporoča sledeče: »Po molitvi, duhovnem branju in običajnem predavanju naj sledijo zabavne točke: igre, petje itd. Naj se naši člani in članice, ločeno seveda, v lastnem krogu naužijejo veselja, da ga ne bodo iskatli po gostilnah in na plesiščih.« — Jako na mesti reči: Zato pa molitev, diihovno čtenje, sv. Pismo, obisk Najsvetejšega, gosto spoved i obhajilo vpelati v vrsto prosvetnih društev, Dekliških krožkov i Fantovskih odsekov! Duhovno živlenje mora žareti v prvoj vrsti v naših driištvaj, te bodo znala širiti pravo krščansko prosveto i bodo znala pridobivati, mlačno, posvetno mladino za Kristuša.
Če naša kat. društva ne vejo drugo kak igre prirejati, je bolše, če ne obstojajo. Nikše delo i nikše driištvo ne oslobodi človeka od njegove najvekše dužnosti: skrbeti za zveličanje svoje duše. Gde se to zanemarja, tam je zabloda.
Naša kat. društva te bodo vlekla na sebe naš narod, če bodo njihove kotrige zaistino nosilci Kristušovi, to je, če narod bo v njih vido Kristušovoga diiha, Kristušove jakosti. Zato pa poglobiti versKo življenje naših kat. drUštev, je prva naloga njihovih voditelov.
Sveta Gitra i sv. Katarina Emmerich sta vidile v prikazni, ka kda si je Jezuš legeo na križ, da bi ga razpnoli, so roke i noge bile prekratke do lukenj, štere so naprej zvrtaJli sovražniki, njegovi. Da roke i noge do lukenj potegnejo, so je tak nategiivali, da so vse vo s sklepov stopile i Zveličiteli neskončne muke povzročile. S tem mučenjom še je spunila prorokba: »Vse moje kosti so prešteli.« (Psalm 21, 18.)
Mi smo več, kak samo liidje.
Mi smo več, kak samo liidje. »Božega roda ste,« pravi sveto pismo. Iz Boga prerojeni v novo živlenje. Kristus žive v nas, na posebno globoki način po oltarskom Svestvi: Njegovo telo prebiva v našem teli,njegova krv kroži po našo j krvi. On je pravo: »Što je moje telo i pije mojo krv, v meni ostane i jaz v njem.« Kristuš raste v nas i mi rastemo v njem, dokeč »ne dozorimo v popolnoga Sloveka v Jezuši Kristusi,« kak pravi sveti Diih.
Smo na poti, na poli, na deli, na počitki, v samoči, med liidmi, povsod i vsikdar je naša najvekša dužnost, da zveze z Bogom ne pretrgamo, to je da v smrten greh ne privolimo. Reši nas ga pa miseo na Jezuša, ki nas z oltara gleda i ki nam roko ponuja, da nas podpre v skušnjavi. Zgrabimo za to roko, i Jezuš bo živo v nas i mi v njem.	i	::
Iz pisma duhovne hčerke svojemu spovedniku.
Dragi duhovni oče!
Dobila sem Vaše pismo, ki me je res razveselilo, kajti vznemirjala me je že skoraj misel, če moje zadnje pismo ni prišlo v Vaše roke, kaiti v njem nisem opisala samo svoje notranjosti, ampak tudi položaj duše, ki mi jo je božja Previdnost pripeljala nasproti. Menda zato, da bi je bila vesela in bi tembollj spoznala neskončno božjo dobroto, ki z vso ljubeznijo vodi dušo do čudovitega duhovnega bogastva in po svoji milosti nas vodi po nam nerazumljivi poti. Zdi se mi, da je za to dušo moja naloga deloma končana, a samo deloma, kajti jasno spoznam, da še moram nekaj napraviti, ampak ne vem kaj, pa upam, da me bo dobri Jezus vodil in razsvetlil, da bom spoznala svojo nalogo, kajti samo eno hočem izpolniti: v vsem Njegovo sveto voljo. Ta mi je nadvse, ko pa vem, da sama ne morem prav ničesar, Vas prosim, prosite Božje Srce Jezusovo, naj me vodi. Da. Vas razveselim, Vam prav natiho priznam, da mi dobri Jezus pošilja na razne načine — al vsak dan —« svoj križ, ki mi vedno dokazuje, da ne pozabi na me, ker ni noben dan prazen in vsak trenutek, ki mi ga podeli neskončna milost božja, je vreden življenja, kajti ni prazen, ampak je neizrečeno bogat z božjo milostjo, tako torej vidite, da mi je trpljenje v srečo, ker je polno neskončne božje dobrote za me.
Sad predge zavisi od gorečih molitev.
Misijonar, ki je meo v težavnoj župniji voditi misijon, je pitao župnika, če ma v župniji kakšo pobožno osebo, ki pogostoma spri-mle sv. svestva i se je zanesti na njeno pobožnost. Župnik njemi imenuje starovično ženkico, ki je dosta molila, pa je bila siromaška i prosila miloščino. Driigoga ne znala moliti kak1 rožni venec. Bili je vsikdar zadovolna i je vdano prenašala svoje križe. To siromaško ženkico pozovejo: »Čiijte,« njej pravi misijonar, »ite v cerkev i molite rožni venec v moj namen tak dugo, dokeč bom predgao.« Siro-maška ženska je verno spunila, ka njej je bilo naročeno. Vsaki večer jo je vido misijonar, kak je bila zatoplena v molitev. Misijon je sijajno uspeo. Kda se je župnik na konci misijona voditeli zahvalo, ga je te zavrno rekoč: »Ne zahvalil jte se meni, nego staro j, pobožno j ženkici. Medtem kda sam jaz predgao, je ta s svojov molit-vijov odpirala srca i delala pot mojim rečam i milošči božoj.«
Da bodo tiidi v naših cerkvaj zalegle svete predge i odprle pot božoj milošči, posebno pri mladini, molimo goreče v te namen na tjeden bar ednok rožni venec.
58
I
Ka napravi pobožna sliižečka dekla
1 •• V« •
v družini.
Leta 1874. so meli v malom mesti na Bavarskom — kak nam pripovedavle znani pisateo Wetzel — novo mešo, ki jo je daruvao sin bogatoga trgovca. Pri obedi se je novomešnik zdigno i spregovoro zahvalne reči najprvle svojim staršom. Spominao se je pa tudi domače služkinje Ane Gunther. Pravo je: »Njej se mam zahvaliti za prvo pobudo, da sam si zbrao duhovniški stan. Vcepila mi je posebno poštiivanje do duhovnikov že zmlada. Večkrat mi je pravila: Sam Bog je pokoren duhovnikovo j reči!«
Za njim je govoro najstarejši trgovcov sin, ki je bio uradnik v peneznom zavodi. Pravo je: »Eden den sam bio poslani k grofi, da od njega prevzemem veliko vsoto za naš zavod. Kda pridem domo, vidim, da sam sprijao 1.000 mark več. Skiišnjavec mi je
Jezuš, ti si naš pastir, mi smo tvoje ovčice.
Novomešna podobica misijonara, Cigan Ivana v Indiji.
zašepetao: Bodi tiho, ve nišče za to ne ve. Jezero mark — to je že lepa vsota! Bogatomi grofi se pa ne bo nikaj poznalo, če zgubi to jezerko! V tom trenutki se mi je pa vidlo, kak da bi čiio našo Ano, ki me je v dečinskih letaj tak lepo včila: »Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme. Krivično blago nema teka! I skušnjava je bila premagana «
»Tudi jaz naj nekaj povem od naše Ane,« pravi tretji sin — stotnik. »Kda sam zapiiščao očinski dom, me je prijela za roko i mi pravila: Bodi zvesti Bogi i svojoj domovini!« Te reči so se mi zapičile v srce i mi donele v viihaj, kda sam šteo včiniti kakšo norost.«
Na zadnje se oglasi še hčerka Ema i pove: »Bila sam več let
vzgojitelica v odlično j družini. Tu se mi je približala skušnjava v najbole vablivoj obliki i v najbttižjoj okolici. Ali spomin na našo Ano, ki mi je vsikdar pripovedavala, da je čistost srca najdragši kinč za dekle, je povzročo, da sam premagala vse skušnjave i ostala zmagovalka.« — Ta mladenka, čeravno preprosta služkinja, je bila v družini pravi angeo čuvar, pravi apoštol, ki je po vzgledi svoje nebeške Matere tak lepo zvršavala apoštolsko službo v malom domačem kralestvi.
i
Odlok višje Cerkvene oblasti gledoč na primicije
Na primicijaj, to je po novoj meši na domi novomešnika se dogajajo večkrat nerednosti. Te velki den bi se mogeo z globokov pobožnostjov i z nedužnim veseljem obhajati. Ples gotovo ne ne-dužno veselje i je duhovnikom po cerkvenom zakoniki strogo prepovedani i to pod grehom. Čindara je tudi ples i je zato tiidi strogo prepovedana za duhovnike. Bogoslovci, ki se pripravlajo za duhovniški stan, gotovo po krivoj poti hodijo, če se s plesom pripravljajo na svoje posvečenje. Marijo gledamo s skuznimi očmi, gda vidimo bogoslovca, kak lovi deklo za roko, da bi jo zvabo na ples. Nad vse žalostno.
Zato so na prezvišeni gospod knezoškov gledoč na primicje izdali sledeči odlok:
Kot prejšnja leta, se naj posebno še letos z ozirom na težke čase, ki jih preživljamo, opozorijo starši in sorodniki novomašnikov, da ne pripravljajo dolgotrajnih in obširnih izvencerkvenih primicij-skh prireditev. Škofijska sinodalna določila iz leta 1906, str. 508 nsl. točno določajo, da se mora izvencerkvena slovesnost omejiti samo pa dan nove sv. -maše ter do večera zaključiti. Priporoča pa se tri ali večdnevna duhovna priprava župnije na novo sv. mašo, ki se naj obhaja z Biturg. slovesnostjo v cerkvi. (Ogl. Lav. škofije št. 3092-40.)
Iz toga odloka sledi, da je na primicijaj samo obed dovoljen, večerja že ne. Obed in večerja skupno naj se opravita, ar se kesnej začne vse i z večerom naj se dokončata. Igra, muzika je dovoljena samo na poti v cerkev i v cerkvi. Doma ne. Taksi so cerkveni pre-pasi. Gotovo se smejo pesmi sprevajati z tamboricami. Lepe dekla-macije, pesmi, nastopi, tiidi šalivi, kakše igračke za kratkočasenje naj nadomestijo čindaro, pa Srce Jezušovo bo razveseljeno. Jezuš, dober Pastir, svoje ovce k svetosti vodi, čindara pa svetost podira.
Naj se nam smili Jezuš! Sveti Diih Bog nam dava (tolažbo v srca z rečmi sv. Jeremija proroka: »O vi vsi, ki idete tii mimo, pazite i glejte, če je bolečina, kak je moja bolečina« (Jer. Ž. 1, 2.) Sv. Mechtildi je Jezuš naznano: »Če mi što hvalo da za moje bolečine na križi, tak mi služi, kak če bi mi rane namazao.« O mažimo, mažimo z našov zahvalnostjov zevajoče rane Jezušove, da mo vredni na smrtnoj viiri mi tiidi dobiti njegovo tolažbo.
Tak mine slava sveta
V Parizi je živela okoli leta 1870. gledalliška igralka, po imeni Adela Trechot. Vse je občiidiivalo njeno lepoto, njene lepe vlase. Vse se njej je klanjalo, vse jo obsipavalo z darovi. Mela je krasno palačo v najlepšem deli mesta. Za ženo jo je proso celo vojvoda. V tom sijaji pa je sirotica skoro popdlnoma pozabila na Boga. Zvali so jo »komet«. Komet (zvezda repatica) je tista zvezda, ki se na-ednok pokaže na nebi v velkom sijaji, pa tiidi naednok premine. Tak se je zgodilo tiidi z Adelov. Po bojni leta 1870. je bila že popolnoma pozablena. A ne je pozabilo predobro Srce Gospodovo. Eden izmed njenih znancov jo je po dugom časi najšeo v — bolnici. I kakšo? Vsa je bila zakrita z odejami, tiidi po obrazi. Ar ne mogla gučati, je nekaj napisala na tablico i sestra dvorjenica je odkrila njeni obraz. Prestrašeni znanec zagledne obraz, ves razjedeni od raka.
Marija, na tvojo sedmero žalost . te prosimo, sprosi pokoro grešnomi sveti.
Ne bilo več nosa,- ne viistnic, ne viih, le tu pa tam so se iz krvavečih ran vidlle bele glavne čonte. Samo edno oko je še bilo nepoškodiiva-no. I to je tak resno, tak milo i žalostno, a tiidi nepopisno potrpež-livo i vdano gledalo na obiskovalca, da se je te jokajoč obrno vkrej. Gospod njej je v liibezni svojega srca poslao strašen beteg, da jo je pritegno k sebi. Ar ne mogla več moliti, je vsaki den kak jiitraš-njo molitev zapisala na tablico: »Tebe Boga hvalimo.« Vmrla je vsa vdana, zaviipajoč v neskončno smilenie bože i puna prisrčne hvaležnosti do presv. Srca, ki jo je, četudi komaj s strašnim bete-gom, pritegnotlo k sebi i njej podelilo zaželeni mir.
Srce Jezusovo plača zaviipanje.
V svetovnoj bojni je bila 9. septembra 1914. strašna bitka. Posebno nevaren je bio položaj nekoga polka. Jezero metrov pred njim je bilo sovražnikovo topništvo, še bliže njegova pešadija. Z vsov go-rečnostjov so vojaki kopali zakope, da bi se občuvali sovražnikovih strelov. Na njegovom levom krili je osem možkov kopalo jarke. Bile so strašne vore. Neprestano so vdarjale sovražnikove granate v vrste toga polka. Med fiičkanjom krugel i pokanjom granat so se iz vrste teh možkov zdigavali glasi litanij presv. Srca Jezušovoga: »Srce Je-zušovo, Sina večnoga Oče, smiluj se nam« itd. To je trpelo ves den. Kda je večer sunce zaišlo i je prehenjao bojni metež i je mrak legeo na zemlo, so mogli tej možki zapustiti svoje zakope i si poiskati bolše zavetje. Kak so se začudili, kda so vidli, da so ostali v strašnom viher i' vsi popolnoma nepoškodiivani. Očitno jih je čuvalo presv. Srce Jezušovo, k šteromi so se obračali z vsem viipanjom.
Kristuš je trpo za nas, da bi po njegovih stopajih hodili.
To so čudovite reči svetoga Pisma, da bi mi po stopajih trpečega Zveličitela hodili. Če mi ščemo to hojo napraviti, moramo te sto-paje najti. A tej stopaji se povsod ne najdejo, človeče poti so raznovrstne in ne vodijo k Zveličitelovim stopajom. Ljudje hodijo po poti vživanja, nasladnosti, penez, časti, na tej potaj se Gospodovi stopaji ne najdejo. Gospodovi stopaji se najdejo na vozkoj poti, kak čtemo evangelij sv. Mataia v 7. pogl. 13 in 14 vrsti, gde nas Gospod opomina, da bi stopili na vozko pot, ar samo ta pela v življenje.
Na toj vozkoj poti je naša prva dužnost, premišlavati Kristušo-vo trplenje. To premišlavanje opravimo pri molitvi rožnoga venca, križne poti, predvsem pa z vernim posliišanjom sv. meše, štera je ponovitev Jezusove smrti na križi.
A s tem ešče nesmo naprej šli po Gospodovih stopajih. Dužni smo Gospodov križ na sebe vzeti i ž njim obklajeni batrivno iti za Gospodom. Križ naide vsaki. Križ se ponuja vsakomi vsepovsedi. Samo nešterni zakuneio, kda ga ovarajo, drugi ga pa obinejo i ktiš-neio. Ti drugi so pravi romarje na Gospodovih stopajih. V knigi »Hoja za Kristušom« se čte: »Križ je vsikdar pripravlen in te povsod čaka. Ne moreš niemi vujti, kamkoli boš se paščo.« (H 12. 4.)
Trplenje je dobro za nas, je hasnovito za nas. Trpečo dušo Bog z obema rokama blagoslavla, ar v njej vidi svojega božega Sina, našega trpečega Zveličitela. Sv. Duh Bog pravi: »Dobro je za mene, da si me ponižao.« (Psalm. 118, 71.) Po trplenji postanemo resni in pobožni. Komi se dobro godi, malo misli na smrt. Če pa pride trplenje na nas, se radi mudimo pri misli na večnost i iščemo Boga. Pri belom dnevi ne vidimo zvezd, če pa napoči noč, se te vužgejo v po-polnom sijaji na nebi. Trplenje je dokaz, ka nas Bog posebno rad
ma. Tisti penez, šteroga Bog svojim liiblencom na tom sveti v roke da, da bi si ž njim nebo kupili, nosi podobo kriza. Sveti Ambrozij pravi, da je ena prava milošča to, če nam Bog trplenje pošle. Brez trplenja najmre ne moremo se viipati, da bi v nebo prišli. Sv. Ivan Zlatoviistnik piše: »Ne mislimo, da nas je Bog zapiisto i se ne briga za nas, zato ka nam trplenje pošila. Nasprotno, to je najvekši dokaz za to, da se Bog briga za nas. Če Bog na driigom sveti: ne more koga nadeliti, toga nadeli na tom sveti za dobro, ka je včino. Komi Bog nešče nebes dati, tistomi da bogastvo, čast in vse dobrote na sveti. Če zato komi na sveti dobro ide, je to slabo znamenje. Tolaži se pa ti, če maš v roki penez s podobov križa. To je i gotovo znamenje, da te čaka na driigom sveti večna sreča.«
Delce od Gospodovoga križa pobožno kiišiijemo. To je prav. A vsako trplenje, štero nam Bog pošila, je tudi en del Gospodovoga križa. Zato ie sprejmimo z vdanostjov in radostjov in zdriižimo se s trpečim Gospodom, kak nas opomina sv. Duh Bog: »Zdriiži se z Bogom in bodi stanoviten.« (EM. 2, 3.)
Naj mamo telovne, naj mamo duševne bolečine in križe, verno spunjavajmo opomine sv. Avgutšina, ki se glasijo: Jaz sam krščenik. Jaz moram trpečega Zveličara naslediivati, v njegove stopaje stopiti; on je trpo i jaz moram trpeti; on je bio nedužen, jaz sam pa krivec i moram delati pokoro za svojo preminočnost! Moje trplenje ne bo nikoli doseglo Kristušovoga trplenja i ka jaz trpim, je Kristuš
tiidi trpo i to v neskončno bolečoj meri.
®
Sveti Jožef bogato poplača zavupanje
v njega.
Pred 40 Oeti je bio posebno znani po svojo j gorečo j delavnosti v Bosni jezuit p. Puntigam. Bio je izboren vzgojiteo dijakov škofijsko-ga zavoda v Travniki. V svojoj knigi »Potiivanje k Bogi« prav posebno priporoča tiidi češčenie sv. Jožefa i navaja več primerov, kak čiidovito je posliihno prošnje svojih častilcov.
L. 1887. je bilo semenišče v Travniki skoro dozidano. Ravnateo p. Slavič naroči p. Puntigani, naj prosi s svojimi gojenci sv. Jožefa, da bi poslao 40.000 rajnški, »Če posliihne naše molitve,« je pravo, »pa bo zavod dozidani.«	i
P. Puntigam je meo lepo podobo sv. Jožefa v učnoj sobi za gojence. Na desnico je svetomi očaki zapisao številko 40.000 rajnški. Nato ie pa den za dnevom, opravlao prošnje i i molitve s svojimi gojenci, naj bi sv. Jožef pomagao. Ne ie dugo trpelo, pa dobi zavod eden den ravno 40.000 rajnški iz Gradca. Poslao jih je pobožni grot Lilienthal, ki je v Gradci dao zozidati cerkev presv. Srca Jezušovoga. Što je tomi človeki pravo od stiske toga zavoda? što je nagno njegovo srce, da je poslao tak velikodušni dar? — Mi smo se z veseiljom zahvaluvali sv. Jožefi za tak naglo i izdatno pomoč.
»v ' - v— -v
•v --
63
Ecce homo! Glejte, je to človek!
Vo je šo zato Pilatuš i pravo njim je: Glejte, je to človek (Jan.
19, 4—5). Po bičuvanji i kronanji so znova pred Pilata pelali Jezuša. Pilat je mislo, da či toga na smrt zmantranoga človeka pokaže liid-stvi, je zlehka na sočutje gene. Zato je vo išo na trnac z Jezušom zmantranim i pravo je: Ecce homo! Glejte je to človek!
Kak či bi to pravo: Židovje, naj vam zdaj dojde, ka je te nedu-žen mož pretrpo: Glejte, kakši je te človek. Le glejte tu toga človeka, vi ste se ga tak bojali ali jaz ne verjem, da bi se vam za krala poniijao: le glejte, ka je žnjega. Morete se ešče bojati ednoga tak zmantranoga človeka, v šterom že skoro živlenja ne? Pustite ga slobodno, "že tak dugo ned.e živo.
Vo je pa šo Jeznš trnavo korono i rdeči plašč noseči. (Jan. 19/ 5.) Glej ta na trnac! Tvojega Odkiipitela vlačijo tam! Na pol nagi je. Sama rana i krv je. Sveto telo njemi vse razčesano, špotna obleka na njem. Nesmilena korona ga teži na glavi, štera njemi niti hipca ne da mera.
O, ka je gratalo z tvojega pastera samo zato, naj tebe, zgiibleno ovco, gori najde. Jezuš moj! Kelko boš ešče trpo!
Liibi moj Zveličar! Zverini bi se smilo, liidje se pa ne smilijo nad tebov: Gda so ga zato vidili velki diihovnicje i slugi, kričali so rekoč, razpi ga, razpi ga! (Jan. 19, 6.)
Bog moj, ka do pravili liidje na den slednje sodbe, gda do te kak sodca vidili sedeti na od dike se svetlečem troni?
O jaj meni, Jezuš moj, ve sam jaz tudi vsigdar to kričao: razpi ga, razpi ga, kelkokrat sam grešio proti tebi. Ali zdaj mi je močno žao, bole kak či bi kaj šteč dobroga zgiibo na sveti! Lubim te, Bog moj, bole kak vse dobro moje! Odpusti mi, na zasliiženje tvojega svetoga trplenja te prosim, odpusti mi, i daj mi doživeti, naj te na on velki den za mene milostivnoga i ne name srditoga vidim.
Pilat pokaže židovom Jezuša, na njega kaže na trnaci: Glejte, je to človek! Ravno te nebeški Oča tudi na njega kaže, naj gledamo v tom strašnom stani Jezuša: Glejte, je to človek! Ka ste to napravili ž njim, grešniki?
Tak je, le glejte, liidje, toga človeka, z kem ste vi tak božno ravnali, koga ste tak zavrgli; moj liibleni Sin za vaše grehe da z tem trpleniom zdaj zadoščenje, ar vas neskončno liibi — zato nezgovorno dosta trpi. Dobro ga poglejte, zahval te se njemi, liibte ga!
Bog moj, Oča moj, veliš mi, naj se na toga tvojega Sina zglednem; ali jaz te prosim, glej ga ti mesto mene. Zgledni se na njega i smiluj se mi po tvojo j velkoj Iiibezni, z šterov liibiš svojega Sina.
židovje so v pamet vzeli, da je zaman ves krič, Pilat šče le odpustiti Jezuša; zato so ga zdaj že prisilili na sodbo; kričali so njemi, da ga obtožijo pri casari, če ga ne obsodi. Ali židovje so kri-i čali rekoč: če odpustiš toga, ne si prijateo casara, ar vsaki, ki se za krala dene, proti casari je. (Jan. 19, 12.)
To je valalo. Nesrečen Pilat se na to zosagao, da zgubi prijatel-stvo casara; znova pred se pozove zato Jezuša, doli si sede ino ga obsodi na smrt. Zato je Pilat, gda je te reči čiio, vo dao pripelati
Jezusa ino se V sodni stolec seo. (Jan. 19, 13.)
Ali diišnavest ga je mantrala, znao je, da je nedužnoga obsodo, zalo se ešče ednok proti zidovom obrne: Glejte, to je vaš kral! Vašega krala naj dam razpeti? — Oni so pa kričali: Vkraj žnjim, vkraj žnjim, razpi ga! (Jan. 19. 14—15.)
Z cela so zbesneli zdaj židovje. Ka nam gučiš ti Pilat? To bi naš kral bio? Kelkokrat nam ga ešče naprej prineseš, kak krala? Vkraj žnjim, vkraj žnjim. Odpelaj nam ga z očih, na, križ ga razpni!
Bog moj, Gospod moj! Ti vtelovlena Večna Reč! Ti si prišeo z nebe, naj tu na zemli med nami hodiš, naj nas zveličaš, liidje te pa nemrejo trpeti, i vse včinijo, naj te samo vmorijo, naj so te ne prisiljeni viditi!	i
Ecce homo! Glejte, je to človek!
Ali Pilat njim znova proti stane: Vašega krala naj križam? Velki diihovnicje so pa odgovorili na to:Nemamo krala, nego samo casara. (Jan. 19, 25.)
Jezuš moj! glej, neščejc te za svojega gospoda spoznati; tak pravijo, ka oni nemajo driigoga gospoda, kak casara; glej, jaz te pa spoznam za krala, za svojega Boga ino te zagotovim, da moje srce ne žele zviin tebe driigoga krala! O jaz nesrečen, bio je čas, gda sam te vozapro z svojega srca; ali odzdaj ti kraliij nad menoin, ti mi zapovedavli i jaz bom te bogao. Z svetov Trezov bom kričao k tebi: Liibeznivi moj Odkiipiteo, ti me bole liibiš, kak sam jaz to zarazmeti mogoči, dopusti mi zato, naj ti po voli sliižim. »Jaz« naj vmerje v meni i naj žive eden drugi »jaz«. To je naj sem jaz več ne takši, kak sam bio, nego z cela novi. Kak blažena je diiša, ki jedino Jezuša spozna za svojega krala!
Protiversko govorjenje.
(»Čevlje sodi naj kopitar...«)
Pokojni polski maršal Pilsudski je bio ednok v odličnoj družbi. Gučalo se je vsevkriž od toga i onoga. Neki inženir, ki je bio na glasi kak veščak v svojoj stroki, je načno tudi verska pitanja, pa tak, da bi brezverskoga panteista proti njemi lehko imeniivaJli vernoga človeka. Pilsudski je meo njegove »modrosti« hitro zadosta. Posegeo je v pogovor na te način: »Gospod profesor! Vse, ka1 pišete v svojih kniga j od strojne umetnosti, ne nikaj driigoga, kak prazne reči. Jaz kak vojak vse to bole znam. Vsi zakoni o težini, o plinskoj i električno j sili i drugo — vse je nesmiseo; vse to ste si izmislili inženiri, da bi liidi begali i motili i dosta penez zaslužili.« — Inženir je bio ves zbegani i se je skiišao izmotati iz zadrege. Pravo je: »Ekscelenca, vi se šalite.« — Nikak ne,« ga zavrne maršal. »Z istov pravicov kak vi, kak inženir, kratkomalo obračunate z najvažnejšimi verskimi isti-nami, smem jaz smatrati vso inženirsko modrost za prazen nič i beganje liistva. Pa še to bi vam rad povedao: Nevere bi bilo dosta menje med liistvom, če bi še meo veljavo izrek staroga Grka: »Čevlje sodi naj kopitar.« Denešnji čas boleha na tom, da se nešterni v vse vtikajo kak kakši veščaki, najbole pa v vedske stvari, čeravno jih niti malo ne razmijo.«
Inženir-profesor je čiito pliisko, pa je z navzočimi pritrdo, da ma maršal prav.
Najvekši grobokopi vere so vsikdar liidje, ki so v verskih pitanjih sčista nevedni, pa si vendar lastijo pravico izrekati odločilno sodbo tudi od vere i verskih zadev. Tem vsem bi pravli: »Čevlje naj sodi kopitar!«
Pilat na smrt obsodi Jezusa.
Te njim ga je pa v roke dao, naj ga križajo. (Jan. 19, 16.) (Glejte! Pilat očivesno svedoči za nedužnost Jezusovo, ravno zdaj je znova to potrdo, gda si je roke prao i se brano,,da je on ne kriv nikaj, židovje naj bodo odgovorni, či pravično krv želejo. Vodo j<* vzeo ino si oprao roke pred liidstvom rekoč: Jaz sam nedužen pri krvi toga pravično ga, vi glejte. (Mt. 27, 24.) Pa glejte, li razglasi sodbo, vendar na smrt da Jezuša.
Grozna nepravičnost! V ednom hipi obsodi i za nedužnoga spozna obtoženoga. - Istina, samo je prek dao Jezuša židovom, naj delajo ž njim, ka ščejo: Jezuša njim je pa na njihovo volo nehao. (Luk. 23, 25.) Nedužni se navadno tak sodijo, ka je v roke dajo njihovim neprijatelom, naj je vmorijo, naj si spunijo želo.
Nesrečni židovje! Te šo kričali: Krv njegova pridi nad nas i nad naše sini! (Mt. 27, 25.) Sami ste se zakunoli, i dosegla vas bo za-kunba; trpi vaš rod ešče i zdaj zavolo nedužne krvi i trpo bode do konca sveta.
Zdaj prečtejo pred Jezusom smrtno obsodbo. Jezuš posluša i
jo mirno sprime. Pravično sodbo svojega Oče vidi v njej, ar ga je On obsodo zavolo naših grehov, štere je na sebe vzeo na križnom drevi; ponižno sprejme obsodbo, ne zavolo krivičnih zrokov, z šteri-mi so ga židovje potvarjali, nego za naše grehe, ar se je poniido nebeskomi Oči, da zadosti mesto nas z svojov smrtjov pravičnosti božoj.
Pilat vo pove tu na zemli: Mreti more Kristuš! Oča nebeški pa potrdi to sodbo: Naj mer je moj Sin! Sin pa odgovori: Glej, Oča, tu sam! Bogao bom, merjem, sprimem smrt naikrizi, naj rešim svet. Ponizo se je, pokoren je bio do smrti, celo do smrti na križi. (Phil. 2, 8.)
Liibeznivi moj Jezuš, ti na rame vzemeš križ, šteroga sam si jaz zasliižo ino z svojov smrtjov mi večno živlenje spraviš! Hvala
ti, liibezen moja! Viipam se, da bom na veke hvalo tvojo velko smi-llenost. Na veke bom spevao od smilenosti Gospodove.
Ar ti, nedužen odkiipiteo moj, na sebe vzemeš križno1, smrt, zato jaz tiidi radovolno sprimem ono smrt, štero mi ti odločiš. Sprimem jo ze vsemi bolečinami, ino zdaj jo že prikapčim k tvojoj svetoj smrti i tak jo darujem nebeskomi svojemi Oči.
Ti si vmro, ar si me liibo, jaz tiidi iz liibezni do Tebe ščem vmreti.	i
Jezuš moj! na zasliiženje tvoje bridke smrti te prosim, dopusti mi, da v tvojoj milošči i v žarnom! ognji liibezni do tebe ednok diišo piistim.
Kakšo žalost si trpela, gda si, tužna mati, žvečita: Jezuš je na smrt obsojen, Bog-Sin. čisti i nedužen.
Gda je Jezuš prišo na goro Kalvarijo, si je sam dolilegeo na križ i roke pa noge raztegno, da je razpnejo. Včino je to vse brez tožbe, naj se spuni prorokiivanje svetoga Izaja:, »Pelan je kak ovca v klavnico i ne je odpro svojih viist.« (Is, ,53, 7.)
CERKVENI GLASI
SLOVENSKA KRAJINA.
Pismo trpeče. Hvaljen bojdi Jezuš Kristuš, Gospa lurska Marija! Prečastiti gospod plebanoš! V imeni sv. Družine vas najlepše pozdra-vlam.. Bog plati na knižici. Sem bila jako vesela. Sestra Celina mi je dobra znanka. Veselim se tiidi knigi: »Povest duše«. .Častite sestre so mi jo poslale, a sam jo g. Pikli odala, štefta pa nesam je. Sporočam g. plivanoši, da sam tri tjedne jako betežna. Na odrezanoj nogi me krč dva dni i dve noči neprestanoma tak močno trgao, da me skoro s postele vrgo i niti moški so me nej mogli v njej zadržati. Povsem se monemogla. Mučila me malarija, jesti nesam mogla, so-marski kašeo me je pa mantrao, da sam mela strašne noči. Trpim vnogo, delo mi stoji, zaslužka nej že tri tjedne v toj velkoj dragoči. Vdala sam se povsem božoj voli. Prišli so, kak sam srčno želela i prosila, veliki svetki za mene: trplenje. Svoje trplenje združim z Jezušovim trplenjom i vse darujem za sveto katoličansko Cerkev, za sv. Očo i njegove namene, za vse katoličanske duhovnike, za moje drage i duše v očiščilišči. Z malim Jezušekom vas pozdravla trpeča Voroš Marija, Beltinci 165. — (Mi poslali mali dar iz siro-mašlte blagajne »Doma sv. Frančiška«. Blagajna se je skoro sčista spraznila, zato prosimo vsa smilena srca, naj sirotici pomagajo. Ne pozabimo, da trpeči duš molitve pri Bogi največ zaležejo. Vr.)
Duhovniške spremembe v apostolskoj administraturi v Sloven-skoj Krajini. Bivši škofovski tajnik g. Camplin Ivan so po preteki polletnoga bolezenskoga dopusta premeščeni za oskrbnika fare k Nedeli. G. Piki Adolf, beltinski kaplan, so premeščeni z Beltinec v Hrastnik. G. Sukič Ivan, provizor, so od Nedele premeščeni v Beltince za kaplana.	,
Na starost doma. Prečastiti g. Klekl! Sporočam vam, da sem se po tridesetih letih vrnola v domovino.,Bila sem v Gradci v kloštri pri redi »Dober Pastir«. Kda so prišli lansko leto, so nas pregnali iz kloštra v sirotišnico. Pregnali so nas, ki smo bile slabotne i nesmo mogle dosta delati. V sirotišnici sem bila tri mesece. Ar pa nesem mela domovinskoga lista, so me poslali domo. Zdaj sam doma pri sestri, ki je pa sama jako siromaška. Rojena sem 4. aprila 1877. Prosim Vas, če bi mi mogli kaj pomočti, ka sem jako pomoči potrebna, če bi bilo mogoče kam me spraviti nazaj v klošter. še ednok prosim, prosim pomoči! — Ana Repič, Beltinci št. 174. — (Naša siromaška blagajna »Doma sv. Frančiška« je poslala siroti neko podporo, prosimo dobre duše v beltinskoj fari, naj njej pomagajo__^
Gda so križ z Jezušovim telom gorpostavili, so se rane njegove zavolo telovne teže vse raztegnole i je krv curlala na grešno zemlo. gor na kosti Adamove, ki je ravno tam bio zakopan, kak pravi staro poročilo, kde je križ Gospodov bio v zemlo opičeni. Na lesi je vči-njeni greh, na lesi križa se je moglo dopuniti tiidi naše odrešenje, pravi sv. Athanaz.
Izkaz o pomnožen ju kat. prebivalstva Slovenske Krajine v 1. 1940:
Župnija	Število rk. vernikov	Rojenih	Izmed rojenih nezakonski •	Poročenih parov 1	£ B S	Izstopilo iz rk. Cerkve	Kam	Pristopilo v Kat. Cerkev	Iz katere krive vere	Pripombe
Dolnja Lendava Število	11.090 zHot. vernik	220 ov s	12 e je	59 pov	165 ečal	1 o za	3 55	1 duš.	iz lut.	27.650 sv. obh.
Črensovci število	5496 vernik	180 OV g	7 e je	48 poi	92 /eča	lo za	88	duš		
Turnišče število	5004 verni!	113 tov	4 se je	32 pc	104 več	alo z	a i	duš		
Sv. Sebeščan Število	1148 verni	29 kov	3 se j	4 3 p«	17 aveč	alo 2	a :	2 .2 du	lut. š.	
Sv. Benedikt v Kančevcih števillo	700 vernih	11 .ov	1 3e je	8 po	10 veči	ilo z	a e	no c	ušo.	
Sv. Jurij Števi'	4800 o verr	102 likov	11 se ;	61 e p	74 ove(	;alo	sa 2	3 8 du	lut. š.	
Martjanci Števil	1427 o vern	29 ikov	2 se ;	8 e p	17 ove	Salo	za	12 d	uš.	
Pertoča Števil	3200 o vern	69 ikov	7 se ;	■21 e p	5T ove	Salo	za	1 18 d	ev. ref. uš.	
Cankova Števil	2000 o vern	45 ikov	4 se	9 e p	33 ove	čalo	za	15 d	uš.	
Markovci število	1308 verni!	28 tov	1 se je	7 PC	27 »več	alo	a <	;no c	lušo.	
ekspozitura Hotiza Števi?	950 o vern	31 ikov	3 se j	6 e p	17 oveč	alo z	a 1	4 du	š.	
Vel. Polana | 2000 27 | J j 24 | Število vernikov se je povečalo za 3								duš		
G. Lendava brez ekspoz. Kuzma števil	3975 o vern	91 8 ikov se j		28 j 52 e poveč		alo z	a 3	2 3 dus	ev. vere 1.	
Ekspozitura Kobilje število ^	1050 rernikc	22 >v se	ni	7 pov	22 ečal	0 in	ni	3 1. 1939 zman	ev. vere jšalo	
Ekspozitura Kuzma števi	2300 [o veri	40 like	7 1 se	20 je	35 Dove	čalo	za	3 5 du	ev. vere š.	
Bogojina števi	2800 lo veri	45 iiko\	t se	& e z	49 man	jšalo	za	4 di	iše.	— - - -
Beltinci Število	vernil<	257] 5 185 :ov se je po			157 večž	lo z	a 1(	)0 duš.		
M. Sobota Število	6540 verni	156 cov	23 se je	51 84 poveč		alo z	a 7	11 2 du	j ud. i ev.	
Tišina Številc	3300 verni	79 kov	5 se je	17140 poveč		alo 2	a ■	4 9 du	jud. š.	
PO DRŽAVI.
Zagreb. Tiijinci, ki prihajajo v Zagreb, se čudijo, da zagrebška filmska reklama vživa tak velko sloboščino. Ta reklama lehko tekmuje z nekdašnjov reklamov pariških nočnih lokalov, še bole se pa čudijo domačini, kak je to, ka kinematograf kak javni vzgojni činiteo ne podvrženi zakonom morale? Tak piše hrvatski »Katoliški list«.
Marksistična propaganda potom filma v Sloveniji i na Hrvat-skom. V zadnjem časi se marksistična propaganda poslužuje novoga načina. Uporabla najmre film v te namen. Sovjetski filmi, čeravno so odeti v narodni ruski prt, majo vendar propagandistično črto.
PO SVETI.
Italija. V Monzi sta bila pokopaniva, kak pravi poročilo, krao Agilulfo i kralica Teodolinta. Nedavno so z dovolenjom cerkvene oblasti odprli kralevski grob v katedrali v Monzi. V grobi so najšli zlato kralevsko krono, orožje, vnogo predmetov i penez z zlata i drugih kovin.
Kitajska. Na Kitajskom deluje 3000 inozemskih duhovnikov mi-sijonarov i to 556 Francozov, 465 Italijanov, 436 Nemcov, 309 Bel-gijcov, 297 Amerikancov iz USA, 269 Špancov, 140 Holandijcov, 125 Kanadcov, 87 Ircov, 45 švicarov, 44 Portugalcov, 33 Polakov, 30 Madjarov, 9 Slovencov i Hrvatov, 5 Australcov, 3 Čehi, 2 Romuna, 2 Škota, po 1 Rus, Mehikanec, Brazilijanec, Argentinec i > Luksemburžan. Duhovnikov Kitajcov je 2000. To je vse premalo,
Že pomislimo, da na ednoga msijonara pride 750 spreobrnjencov i 90.000 poganov, da ma Kitajska 3,200.000 katolikov i tvori četrtino celoga sveta. Zavolo bojne je položaj misijonarov na Kitajskom izredno težek. Iz domovine so dobivafli izdatno podporo. To podpiranje je zdaj postalo nemogoče. Zato sv. Oča posebno priporočajo katoliškomi sveti, naj se s svojimi molitvami i darovi spominja kitajskih misijonarov.
Zadnji hip rešeni misijonar. P. Buliard, ki je star 25 let, deluje v misijonskoj postaji v Repulse Bay v Kanadi. Ta postaja je najbliže severnomi tečaji. Pred meseci je bio na potiivanji, obiskati je šteo nekaj vesnic, pa ga je doletela nesreča. Spadno je i led se je pod njim potro. Naednok je bio do pojasa v vodi. Najšeo ga je njegov pomočnik, javo nesrečo škofi, ki je poslao letalo po njega, z šte-rim se je odpelao v bolnico, tU so jijemji roke ozdravili z obsevanjom, ovak bi njemi je mogli odrezati
Vatikan. Izišeo je šematizem Katolliške Cerkve »L'Annuario Pon-tificio Vaticano«. V njem so statistični podatki katoličanske Cerkve od 31. dec. 1940. Po teh podatkaj ma katoliška Cerkev 1218 škofov s sedežom, 54 opatije, 458 vikarijatov, prefektur i misijonov, skupno 1739 raznih cerkvenih področij. Naslovnih škofov ma 783, ki s svojimi naslovi spominajo na nekdašnjo slavo Cerkve. Skromnih junakov misijonarov, ki se bojujejo za rešenje nemrtelnih duš, je 73.887 i to 20.578 duhovnikov, 8514 bratov lajikov i 44.895 sester misijonark. 1939. leta je bilo ustanovljenih 24, 1940. leta pa 13 škofij s sedeži, opatij i prelatur. V Cerkvi zdaj deliije 159 možkih i 776 ženskih redov. Sv. Stolica ma v raznih državah 60 predstavnikov, od teh je 38 predstavnikov diplomatskih. Pri sv. Stolici ma 36 držav svoje poslanike. V Samom Rimi je 13 zavodov za višji študij, 9 Papi-nih akademij i 85 vzgojnih cerkvenih zavodov.
Sveti Jožef ga pozvao.
Župnik Guggemos pripovedavle: Bilo je pred 30 leti. Neko no-vembersko noč sam po obilnom nedelskom zaposlenji trdno spao. Naednok se prav krepko oglasi hižni zvonček. Skočim gor. Vora je odbila edno ponoči. Poglednem skoz okno. Neznani človek stoji pri dveraj i prosi: »Ite včasi v našo župnijo. Neki, mož si je v žalosti narezao žile na roki i je na tom, da izkrvavi.« t— »Zakaj pa ne idete po vašega gospoda župnika?« — »Naš župnik je pred dnevi odišeo na drugo sliižbo, namestnik pa še ne imeniivani.«
Po tom pojasnili ne kazalo odlašati. Sila kola tere. Med tem, kda se župnik pripravla, je poslanec premino, ne da bi dao točnejše podatke. »Dež se je vlevao v temno noč,« pripovedava dušni pastir. »Paščim se gor po bregi, nato pa dol proti jezeri, ki je ločilo obe fari. Obrežje je močvirno tak, da so se mi noge pogražale v blato i mokročo. V stiski zovem vse svetnike na pomoč, da bi še mogeo pravočasno priti k betežniki. Ves znojnati sam prišeo na drugo stran jezera. Kama pa zdaj? Dež je henjao. Okoli cerkve je več hižic, pa vse so v krnici. Komaj na konci vesi se sveti slab posvetek. Včasi. sam tam i idem notri. Vozka sobica. Na okrvavienoj posteli
leži starček, ki se zvija v bolečinaj. Stara ženkica se približa i "se začudi: »Za božo volo, kak je to mogoče, da ste prišli? Pa hvala Bogi, da ste samo tu. što vam je pa povedao, da se je pri nas ta nesreča zgodila? Što vas je pozvao?« — »Čudim se, da mi je skoro -sapo zaprlo: Ve ste pa vi poslali po mene?« — »Jaz ne,,ne sam mogla ni-kam,« — pravi ženkica. »Nišče drugi ne ve za našo nesrečo.«
Moje začudenje je naraščalo. Bog sam je morao poslati svojega posrednika. Moje domnevanje je bilo pojasnjeno zajtra, kda sam v zorji šo po istoj poti proti domi i se prepričao, da sam bio sam v smrtno j nevarnosti, šteroj sam se pa srečno ogno. Kda sam en den kesnej betežnika še ednok obiskao, da bi bio navzoči pri njegovo j smrtnoj vori, mi je ženica vsa srečna i potolažena pripovedavala: »Pri nas smo močno častili sv. Jožefa. Ne je bilo zaman. On vas je pozvao ponoči k nesrečnomi betežniki.«
Vsem častilcem sv. Jožefa.
Mesec marec je posvečen ljubeznivemu in mogočnemu nebeškemu zaščitniku sv. Jožefu, ki je Varuh naše domovine, Zavetnik naših družin i posebni Pomočnik za zadnjo uro. V Ljubljani se, kakor znamo, v njegovem svetišču na Poljanah, pravkar postavlja mogočen kamenit spominski oltar s posebnim namenom, da bi sv. Jožef nas in našo domovino obvaroval vojne in drugih nesreč. To delo sta priporočila oba slovenska škofa, ljubljanski in lavantinski, in sv. Jožef nam je doslej čudovito izkazal svojo pomoč.
Odzvalo se je že mnogo dobrotnikov in podpornikov, ki so s svojimi velikodušnimi darovi omogočili začetek tega velikega dela. Vendar še ni zbrana vsa potrebna vsota.
Sedaj, ko se bliža praznik sv. Jožefa, se obračamo na vse njegove častilce, posebej še na one, ki nosijo njegovo ime, z vljudno prošnjo, da bi nam pomagali s svojimi plemenitimi darovi to lepo delo na čast sv. Jožefa srečno dovršiti.
Vsak, tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Sv. Jožef, nebeški Zakf adničar, ne bo nikomur ostal dolžan.
Ker so pa stroški za tako monumentalno delo, ki bo imelo trajno vrednost, zelo veliki, vabimo imovitejše darovalce tudi k večjim prispevkom, in sicer: l.dobrotniki so tisti, ki prispevajo vsaj 500 din; 2. podporniki, ki darujejo po 1000 din, bodo vpisani v posebno spominsko kniigo, ki se bo hranila v svetišču sv. Jožefa; 3. ustanovitelji so tisti, ki darujejo vsaj 10.000 din in bodo njih imena vklesana z zlatimi črkami v marmornato ploščo pri novem oltarju. Prispevki se lahko darujejo tudi v mesečnih obrokih.
Vsi darovi naj se oddajo pri cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani ali v samostanu oo. jezuitov (Zrinjskega cesta 9). Po pošti pa naj se pošiljajo po poštni položnici, (ki se dobi na vsaki pošti) na ček. račun št. 17.969 in na naslov: Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani.
Vsi darovalci bodo deležni poleg pomoči sv. Jožefa še obilnih molitev in sv. daritev, ki se bodo opravljale pri novem oltarja in v svetišču sv. Jožefa.
Akcijski odbor in Predstojništvo cerkve sv. Jožefa v Ljubljani.
73
i
X). Bistrica, za robec 135; na cerkev v Čirensovcih 1002 Odmeva in :Zamorčeka 50; siromaškoj blagajni Doma sv. Frančiška v Črensovcih 200. Skupno 641 din. Ostalo čistoga na 1941. leto 109.77 din.
Srce Jezušovo naj vam povrne vsaki najmenši dar. — Predstoj-ništvo.
POŠTA
Slana Marija, Ptuj, Aškerčeva 6. Pritoževali ste se, da ste dobili za ianuar samo en Marijin List. Dooslali smo vam naknadno še enega, pa ste ga vrnili. Zakaj?	j
CERKVENE ZAPOVEDI V NOVOM CERKVENOM ZAKONIKI.
1. i 2. cerkvena zapoved.
Kan. 1241 § 1. Za celo Cerkev so zapovedani samo eti svetki: vse nedele, Božični den, Novo leto, trije Krali, Vnebohod Kristušov, Marijino brezmad. (nevtepeno) poprijetje (8. dec.), Marijino vnebo-zetje (Vel. meša), sv. Jožef (19. marc), sv. Peter i Pavel i Vsisvetci.
1. Opazka. Vse druge dneve, tudi na svetke cerkvenih, farnih, škofijskih i deželnih patronov, šterih slavnost škofje lehko prestavijo na prihodnjo nedelo (kan. 1247 § 2): pa Svečnico, na svetek Marijinoga oznaniivanja i rojstva, sv. Ivana, sv. Štefana, vuzemski i risal-ski pondelek, so verniki več ne dužni iti k božoj službi i smejo delati (Act. Ap. Sediš 1912 p. 340).
Sveti Oča ščeio, da se boža služba ob teh, prle zapovedanih zdaj pa ne več zapovedanih svetkih obhaja ravno tak slovesno, kak prie, i če je li mogoče, naj se verniki potrudijo, da prijdejo k božoj službi. Vsaki diišni pastir more pred temi dnevi po papovoj zapovedi vernike resno i trajno vabiti k sv. meši pa k driigim božim sliižbam. (Act. Ap. Sediš 1912, p. 340.)
2. Opomba. Či je bio gde kakši od naštetih zapovedanih svetkov cele Cerkve postavno odpravleni, ali preloženi, se sme kaj izpremeniti samo z dovolenjom apoštolske stolice. (Kan. 1247. § 3.)
Kan 1248. Zapovedane svetke smo dužni biti pri sv. meši, štera se opravla po kakšemšteč katoličanskom obredi, bodisi na prostom ali v kakšoj cerkvi, v kakšem javnom oratoriji, na cintori. V kakšem driigom zasebnom oratoriji pa izpunijo svojo dužnost samo tisti, ki majo papovo dovolenje za to.
3. Cerkvena zapoved.
Kan. 1252. § 1. Samo zdržnost od mesa je zapovedana vse petke (celoga leta).
§ 2. Zdržnost i post sta zapovedaniva na pepelnično sredo, po petkih i sobotah štiridesetdnevnega posta (Veliko soboto pa samo do poldne § 4. ), v sredo, petek i soboto vsakoga kvaternoga tedna, v soboto pred Risali, na den pred Marijinim vnebovzetjom (14. aug.) pred svetkom Vseh Svetcov, pred Božičom.
§ 3. Samo post je zapovedani vse driige dneve štiridesetdnevnoga posta.
§ 4. V nedelo i zapovedane svetke ne veže postava ne k zdržnosti i posti, ne k posti samomi zviin svetkov v postnom časi. Či pa pride •den pred onimi svetki, pred šterimi sta zapovedaniva zdržnost i post (vigilia), na nedelo, ne trbe zdržnosti i posta preložiti na soboto nego takše nedele odpadne oboje, ravno tak ne veže na Velko soboto •od poldneva naprej.
Kan. 1250. Zapoved zdržnosti prepovedavle samo vživati meso, pa mesno župo, ne pa bilic, mleka, zmočaja, sira itd. i kakšihšteč začimb, zabel, tudi ne živalsko maščobo.	*
Kan. 1251. § 1; Zapoved posta dovoli samo enkrat na den se do-sitoga nagesti, vendar pa sme vsaki kaj namali zavzeti tudi zajtra i večer, najmre telko i od takših jedil, kak je navada v tistom kraju
§ 2. Dale je ne več prepovedano pri ednom jeli zavživati meso i ribe, dopuščeno je tudi spremeniti večerno okrepeanje z glavnim obedom (t. j. glavni obed preložiti od poldne na večer).
Kan. 1254 § 1. Postava zdržnosti veže vse, ki so dovršili sedmo leto starosti.
§ 2; Postava posta veže vse vernike od izpunjenoga 21. do za-četoga 60 leta.
Opomba. K prvim trem cerkvenim zapovedam: Či je pri lcakšoj škofiji odpravleni s ve tek, šteri je zapovedani za celo Cerkev (kan. 1247 § 3.) in ima oprostitev od posta ali zdržn. morejo itak vsi verniki, ki nemajo osebnoga dovolenja, obhajati i zdržati svetke, postne i zdržne dneve cele Cerkve, či na tisti den stanujejo prek mej svoje škofije v kraji, gde obhajajo te svetke, postne i zdržne dneve, zapovedane za celo Cerkev (kan. 13. § 1.). Ne so pa dužni, či s, tem koga pohiijšajo, držati za driigo škofijo zapovedane svetke i poste (kan. 13. § 3.). Kan. 1244. g 2. Škof lejko v svojo j škofiji zapove, pa samo v posameznih slučajih, posebne svetke, dneve posta i zdržnosti.
4. i 5. Cerkvena zapoved.
Kan. 906. Vsaki vernik obojega spola se more, gda pride v razsodna leta, t. j. k pameti, konči ednok v leti vseh svojih grehov odkritosrčno spovedati. Spovednika si lejko vsaki sam izbere (kan. 805.).
Kan. 895 § 1. Vsaki vernik obojega spola more prejeti, gda je prišeo k pameti, enkrat na leto, konči k Viizmi, sv. obhajilo. Viizem-sko obhajilo naj se sprejme, či škof ne določi inači, od cvetne do bele nedele (Kan. 895 § 2).
Iz pogostih slovesnih izjav Pija X. i iz popolnoma vednakoga besedila novoga cerkvenoga zakonika sledi, da more dete v tistom časi k sv. obhajili, gda ide k spovedi. Cerkev sodi, da je prišlo dete z izpunjenim 7. letom k pameti (Kan. 88. § 3.).
Da se sme prejemanje svetoga obhajila pri deci brezi greha na. kesnejša leta preložiti, se more za vsako dete posebi dokazait, da je še ne prišlo k pameti. Če pa pride dete k pameti že pred spunjenim 7. letom, more že pred tem letom k sv. obhajili i k 'spovedi. Plevanoš more skrbeti, naj deca ne idejo k sv. obhajili, dokeč so ne pri pameti, ali dokeč so ne pripravlena, nasprotna pa naj se deca, gda so prišla k pameti, kemprle zadosta pripravlena pokrepčajo s sv. prečiščavanjom (Kan. 854, § 5.). V smrtno j nevarnosti se sme i se more dete prečistiti, či li razločuje sv. obhajilo od navadnoga jela (Kan. 854. § 2.). Zviin smrtne nevarnosti pa dete more znati preči dobro krščanski navuk i biti dobro pripravleno, naimre da zna k zveličanj.i neobhodno potrebne skrivnosti t. j. od sv. Trojstva ino odrešenja po svojoj (dečinskoj) razumnosti i da svojoj starosti primerno pobožno prejme sv. obhajilo (Kan. 854, § 3.). O tom odločajo spovednik i starišje, ali pa njihovi namestniki, (Kan. 854. § 4.). Plevanoš more: 1) vsako leto v določenom časi z večdnevnim navukom pripravlati deco za spoved pa firmo i je 2) z velikov skrb-jov, posebno, či nega v tom oviranja, v posti pripravlati, da pobožno spremejo prvo sv. obhajilo (Kan. 1330). Potem je more ešče bole navčiti v katekizmi (Kan. 1331.). Dužnost, štera veže deco, da pristopi k prvomi sv obhajili, veže tudi i to posebno tiste, ki morejo za deco skrbeti, najmre stariše (tutore), spovednika, vzgojitele i pliva-noša (Kan. 860.).