Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po naših slovenskih naselbinah
V	Ely, Minn., je umrl eden izmed prvih naseljencev rojak John Pluth, rodom iz Krvavčje-ga Vrha pri Semiču. Dočakal je lepo starost 73 let. Pokojni John je dospel v Zedinjene države leta 1884. Prišel je naj prvo v Jo-liet, kjer je ostal dve leti. Od tam se je preselil v Michigan, pozneje pa v Minnesoto. Poročil se je z Ano Kostelc, rodom iz Brezove Rebri pri Semiču. Nekaj let je delal; v rudniku, pozneje je imel manufakturno trgovino in nazadnje gostilno. Soproga mu je umrla že leta 1916. Pokojni zapušča tri sinove in dve hčeri.
Srebrno poroko sta obhajala v Chicagu zakonca Mr. in Mrs. Andrej Koren. Prijatelji so jima priredili lepo slavnost.
V	Hartwicky, N. Y., je umrla newyorškim Slovencem splošno poznana Slovenka Dorothy Vav-potič. Bolehala je zadnjih šest let na jetiki. Pokojna je bila rojena pred 49. leti v Ihanu pri Domžalah, po domače Markova Rotija. Pred 29. leti je prišla v New York, kjer je bila dolgo zaposlena kot slamnikarica.
Iz Library, Pa., se poroča, da je tam Rudolf Kralj, star 19 let, padel s tovornega avtomobila, ko se je vračal domov z dela. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, toda vsaka pomoč je bila zaman, umrl je nekaj ur pozneje. Ponesrečeni fant zapušča starše, brata in sestro.
V	Arma, Kans., je umrla Mary Kunšek, rojena Grilc, stara 57 let in doma od Rajhenburga na Štajerskem. V Ameriki je živela 36 let in je ves čas bivala na farmah blizu Pittsburgha. Kans. Zapušča moža, dva sinova, štiri hčere, brata in tri sestre.
Zadnjo soboto ponoči so tatovi obiskali rojaka Antona Bak-šeta v Chicagu in si naložili v njegovi trgovini čevljev in druge moške robe, toda z ropotom so prebudili lastnika hiše, ki je brž poklical policijo. Tatovi so potegnili brez plena.
V	Chicagu je umrl rojak John Bučar, star 61 let, doma iz češče vasi pri Novem mestu. Zapušča vdovo in štiri hčere.
Hitler na potu v Italijo. V Nemčiji je diktator odpravil delo otrok, Mussolini nestrpno pričakuje svojega nemškega zaveznika
Berlin, 2, maja. Na dan prvega maja je imel nemški diktator Hitler pomemben govor, tekom katerega je proglasil novo postavo glede dela otrok. Nova postava stopi v veljavo s 1. januarjem.
Glasom Hitlerjeve odredbe ne sme v bodoče v Nemčiji nihče delati, ki ni še star 16 let, ponoči ali čezurno delo, nadalje ne smejo delati med 2. uro popoldne v soboto in do 6. ure v pondeljek.
Oni mladini, ki ostanejo pri delu tekom dneva, morajo dobiti vsako leto tri tedne plačanih počitnic. Določba glede počitnic stopi že v letošnjem poletju v veljavo.
Hitler se je včeraj pripravljal na odhod v Italijo, kjer bo en teden kot gost diktatorja Mussolini ja. Predno je Hitler zapu-
stil Nemčijo, je pomiloštil stotine jetnikov,, katere so izpustili iz raznih zaporov.
Izpuščeni so bili vsi oni jetniki, ki so bili iz političnih ozirov obsojeni v zapore v manj kot šestmesečno ječo.
Na dan 1. maja je imel diktator Hitler govoril zbranim delavcem. Poslušalo ga je do 200,-000 ljudi. Rekel je, da države, ki so dosed a j nasprotovale nacizmu, prihajajo k Nemčiji glede cdnošajev med delom in kapitalom.
Iz Rima se poroča, da so zadnje dneve zaprli v Italiji najmanj 6,000 ljudi, o katerih so sumili, da nasprotujejo Hitlerju. Oblasti so se bale, da bo Hitler napaden, ko pride v Italijo. Mnogo tisoč prijetih ostane v zaporu le toliko časa, dokler se Hitler mudi v Italiji.
Umoril družinski par, potem pa zapalil hišo
Marion, 2. maja. 48 let stari H. L. Roush, farmarski pomočnik, je priznal včeraj, da je ubil farmarsko družino Mr. in Mrs. Homer Myers, nakar je zapalil hišo in pobegnil. Družina je bila daleč okoli po državi znana radi reje finih plemenskih kokoši. Truplo moža in žiene so našli
pogorišču. Roush, farmarski pomočnik, je sinoči peljal svojo ženo in sedem otrok v neko gledališče v Marionu, nakar se je podal na farmo Myersa. Prišel je tja, da plača svoj dolg, ki je znašal $1,400.00. Stari Myers je šel v spalnico po noto, katero je podpisal, da je plačana. Pri tem je pa Roush potegnil revolver in ustrelil farmarja. Ker je farmarjeva žena začela kričati, je tudi na njo streljal, toda le enkrat malo zadel, nakar je šel po puško in ji s kopitom razbil glavo. Po tem umoru je dobil Roush galono gasolina, s" katerim je polil hišo in zažgal in pobegnil. Revolver je vrgel v bližnjo Scioto reko. Pozneje se je zglasil v gledališču po svojo ženo in otroke, katere je odpeljal domov. Umorjeni Myers je bil znan kot eden najboljših farmarjev v Ohio. Star je bil 65 let, žena pa 67 let. Zakaj je Roush izvršil umor, še ni določeno.
Koncert društva sv. Jožefa
Vstopnice za veliki godbeni koncert, katerega priredi društvo sv. Jožefai št. 169 K. S. K. J., se lahko, dobijo pri vseh tajnikih in tajnicah društev K. S. K. Jednote v Clevelandu in v okolici. Poleg tega dobite vstopnice v sledečih prostorih: pri Mrs. M. Makovec. ki imai slaščičarno v S. N. Domu , v knjigarni Jože Grdine in pri Norwood Appfldanqe Co. Sežite po njih, ker bo koncert nekaj zelo zanimivega.
štiri nove dekanije
Clevelandski škof Most Rev. Joseph Schrembs je te dni ustvaril štiri nove dekanije v cleve-tandski škofiji. Dekanije so bile ustanovljene v East Liverpool^ Ravenni, Warrenu in Woosterju.
Iz Washingtona
Mrs. Mae Yartz pošilja iz Slavnega mesta Washingtona le-razglednico in nam piše, da fe ji prav dobro godi v Wash-lr>gtonu, odkoder pozdravlja vse Prijatelje v Clevelandu.
Dvojčki
Družina Mr. in Mrs. Steve in Ann Novak, 6308 Linnwood Ave., je dobila prijeten obisk od tetice štorklje, ki je družino obdarila s sinčkom in hčerko. Toda kmalu se je oglasila smrt in zahtevala življenje sinčka. Pogreb ima v oskrbi A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Otrok bo pokopan v torek popoldne iz Grdinove kapele.
Suspendirana
Dr. Bushong, ki je ravnatelj državne blaznice v Clevelandu, je včeraj suspendiral Miss Jeanne Carter, načelnico bolničark v državni blaznici, kateri urad je volila zadnjih 9 let. Zakaj je bila suspendirana, nihče ne ve. Miss Carter je bila znana kot jako uspešna načelnica bolni čark.
"črički"
Starše! čričkov se opozarja na sejo v sredo večer ob 7:30 v šoli sv.. Lovrenca. Ker je to seja pred koncertom je zelo važna in se prosi vse, da so gotovo navzo či.
Joseph Glavič umrl
Zopet se je točil iz naselbine pionir, ki ga je lahko vsakdo poznal. Umrl je mož, ki je služil narodu in Bogu. Umrl je Jos. Glavič, katerega tfhi1 in mirni dom se nahaja na 6210 Schade Ave. V 6. dneh ga je pobrala pljučnica. Tudi' njegova soproga je že več mesecev v postelji resno bolna. Pokojni Glavič je bil doma iz vasi Klečet, fara Šmihel pri žužemberku. V Ameriki se je nahajal 42 let. V domovini zapušča brata Antona, tukaj pa bolno soprogo Marijo, rojeno Skuly in dve hčeri: Ka-rolino poročeno Jos. Starich in Mary poročeno George Jasko. Zapušča tudi dve sestri, Mary poročeno John Fabian in Ano poročeno Chas. Skuly. Pokojni je bil zvest in zanesljiv janitor pri fari sv. Vida. V tem delu je bil nad 24 let. Namenjen je bil, da bo vršil svoje delo še do konca novembra, potem bo šel pa za 25-letnico v počitek. Bil je star 65 let, in član Dvor Baraga, C. O. F., društva sv. Antona Pad., št. 138 C. K. of O. in samostojnega društva Presv. Srca Jezusovega. Pogreb ranjkega se vrši v četrtek iz hiše žalosti na 6210 Šchade Ave. v cerkev sv. Vida ob 9. uri. Pogreb vodi A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Bodi vrlemu pokojnemu pionirju ohranjen časten spomin. Preostali družini' izrekamo naše globoko sožalje!
Zborovanje za relif
Governer države Ohio Martin Davey je včeraj potom radia naznanil, da bo sklical za dan 16. maja izredno zasedanje državne postavodaje, da slednji odredi potrebne svote za relif.
Zadušnica
V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti zadušnica za1 pok. Frank Bole ob priliki 10. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Pogreb Strumbljeve
Pogreb Mildred Štrumbelj se vrši iz cerkve sv. Kristine na sv. Pavla pokpališče v Euclidu v sredo.
Komunist in duhoven
Paris, 1. maja. V industrijskem mestu Algrange blizu Mctza so komunisti napadli nekega duhovna pri pogrebu. V bolnišnici je umrl neki laški premogar in družina pokojnega je želela imeti cerkveni pogreb. Ko je župnik Rev. Weber prišel v bolnišnico, je bil začuden, ko je našel rdeče zastave pri krsti. Takoj je obvestil družino, rekoč, da umrli ne more biti civilno in cerkveno pokopan. Alco želi družina.cerkveni pogreb se morajo rdeče zastave umakniti. Družina je zahtevala cerkveni pogreb, toda navzoči komunista; tega niso dovolili. Ko je Rev. Weber to povedal komunistom, ga je eden izmed njih trikrat udaril po glavi in rekel, da naj se pobere, župnik je odšel in komunisti ao vodili pogreb. Napadalec) je poznan kot ona oseba, katere* mu je neka katoliška organizacija preskrbela delo, potem ko je bil dolgo časa brez dela in zaslužka. In za take ■ ljudi se med katoliškimi Slovenci pobira za komunistično ambulanco! J !
SEJA KULTURNEGA VRTA
V sredo 4. ma ja se vrši v Knausovi dvorani seja Jugoslovanskega kulturnega vrta. Začetek ob 8. uri zvečer. Na to sejo so vabljeni vsi zastopniki, kakor tudi uradniki okrožij in podporniki Kulturnega vrta sploh. Seja je važna radi priprav za slavnost 14. in 15. maja. Pridite gotovo vsi! Vsi dobrodošli! — Centralni tajnik.
Na španski fronti
Hendaye, Francija, 2. maja. Armada nacionalistov je včeraj udarila proti severo-vzhodu od Teruela in presenetila španske socialiste, ki niso pričakovali v tem času napada, ker je divjala huda nevihta. Nacionalisti so izboljšali svojo bojno črto na fronti 20 milj od Alige do Moli-ncs. Na ostali fronti je bilo mirno, ker je veš dan padal dež. Ponekod je tako močno nalivalo, da so morali vojaki iz Strelskih jarkov umakniti v hribe. Strelski jarki so bili 'spremenjeni v prave potoke, po katerih je drla voda. Nacionalisti, imajo sedaj solidno fronto in se pričakuje, da udarijo v kratkem proti Sredozemskemu morju.
Nobene koncesije ne smemo dati fašizmu
Thomas Mann, eden največjih pisateljev na svetu, ki je bil izgnan iz Nemčije, je imel preteklo nedeljo pomemben govor o fašizmu. Med drugim je Mann dejal: "Niti najmanjše koncesije ne smemo dati fašizmu, niti pod krinko demokracije. Fašizem je bil ustvarjen po bojazljivem kapitalizmu, katerega bo kcnčno uničil." Dr. Mann je v mestnem avditoriju poslušalo kakih 4,000 ljudi. Pred govorom se je izjavil, da namerava postati ameriški državljan, ker se je prepričal, da je Amerika v resnici najbolj demokratična država na svetu. 'Govornika je predstavil navzočim dr. Leut-ner, predsednik Western Reserve univerze. "Fašizem in demokracija prihajata iz dveh različnih planetov," je dejal dr. Mann. Ako dobi fašizem eno samo koncesijo od demokracije, ako se demokracija poda na eni sami točki ,tedaj bo fašizem izrabil to priliko in smatral, da se je demokracija popolnoma podala. In tedaj je prepozno kesa-nje, ker nas je fašizem objel z vso silo in demokracija je zgubljena. Svoboda mora odkriti svojo možatost, hoditi mora okoli oborožena, da se obvaruje pred svojimi smrtnimi sovražniki, zlasti pred pacifizmom, ki ne želi vojne za nobeno ceno, a končno v resnjci izziva vojne med narodi."
Japonski vojaki so napadli lujezemsko naselbino v Šangaju. Spor med Japonsko ter Anglijo in Ameriko preti
Šangaj, 2. maja. Japonski vojaki z nasajenimi bajoneti so napadli tujezemsko naselbino v šangaju. Zasedli so velik del angleške in ameriške naselbine. Izjavili so, da so iskali neke kitajske teroriste, ki so vrgli bombo v neki japonski vojaški truk in pri tem ranili deset oseb.
Japonski vojaki so preiskali stotine Kitajcev in jih mnogo zaprli. V angleških in ameriških krogih je nastal velik odpor, kajti to je že drugič, da so japonski vojaki vdrli v naselbino Angležev in Amerikancev v Šangaju.
Tisoče japonskih vojakov je dospelo v tujezemsko kolonijo
nekaj minut potem, ko je nastala razstrelba kmalu po 3. uri popoldne. Japonski vojaki so se umaknili šele ob enajsti uri zvečer.
Mestna policija v šangaju je pomagala Japoncem pri iskanju teroristov. Japonski vojaki niso nadlegovali Amerikancev ali Angležev, toda vdrli so v mnoge ameriške in angleške hiše, kjer so iskali kitajske zarotnike.
šangaj, 2. maja. V japonskih vojaških krogih priznavajo, da -so kitajske čete zadnjih 24 ur nekoliko napredovale, in obenem naznanja generalni štab, da je kitajsko prodiranje sedaj defini-tivno ustavljeno.
-o—
Norman Thomas v boju z oblasimi v New Jersey državi. Socialistični vodja bil "deportiran"
Direktorska seja
V sredo 4. maja se vrši ob poli 8. zvečer seja direktorija Slovenskega društvenega doma v Euclidu. Poživlja se vse direktorje, društvene zastopnike in posameznike, da se polnoštevil-no udeležijo. Razpravljalo se bo o prireditvi, ki se vrši v dnevih 28., 29. in 30. maja. Torej naj stori sleherni svojo dolžnost in pride na sejo.
28 pekarij zaprtih
Včeraj je zaprlo v Clevelandu 28 židovskih pekarij radi spora, ki ga imajo 3 unijo. Unija je zahtevala višje plače za svoje člane, toda lastniki pekaren so izjavili, da je v "teh časih, ko sploh nobenega prometa ni, je nemogoče, in ker so unije zagrozile s štrajkom, so lastniki pekaren raje ustavili poslovanje.
* Brazilska republika je proglasila petrolej kot za narodni monopol.	(
19 ubitih v zrakoplovni nesreči v Italiji
Gaeth, Italija, 2. maja. Neki laški potniški zrakoplov' je trčil 2,500 čevljev visoko v zraku v goro Maramota. Pri tem je zrakoplov začel goreti in 19 potnikov je zgorejo med njimi neki newyorški bankir in albanski poslanik v Rimu. Več potnikov v zrakoplovu je bilo albanskih diplomatičnih uradnikov, ki so se vračali od ženitovanjskih obredov albanskega kralja Zoga. V ognju je bilo uničenih tudi draguljev, katerih vrednosti cenijo na 20,000,000 lir.
-o-
Relifno vprašanje
Župan Burton se je včeraj skoro ves dan posvetoval z raznimi councilmani in s svojimi direktorji glede relifnega položaja v Clevelandu, ki je postal v resnici akuten. Governer Davey je obdolžil župana Burtona, da je on kriv položaja, ki je nastal, dočim dolži Burton Da-veya, ker neče sklicati državne postavodaje, da bi dovolila potrebno vsoto za relif. Davey pravi, da bi bilo dovolj denarja, ako bi mestna relif na komisija postopala bolj varčno,, tako se pa relifni denar šiplje v nepotrebna svrhe in odtod prihaja primanjkljaj. V Clevelandu je danes 75,000 ljudi odvisnih od javnega relifa. Za ta teden ne bodo dobili podpore, ker trdi župan, da nima nobenega denarja na razpolago. Včeraj je governer Davey govoril potom radia glede relifnega položaja v Clevelandu. Obdolžil je župana Burtona slabega gospodarstva, in sedaj skuša Burton krivdo vreči na governerja.
Sinko dospel
Vile rojenice so prinesle družini Mr. in Mrs. Martin Golob, 1259 E. 82nd St. zalega sinkota. Materino dekliško ime je Antoinette Jakopič iz Myron Ave. 'iskrene čestitke!
New York, 2. maja, Norman Thomas, znani vodja socialistov v Ameriki in bivši predsedniški kandidat stranke se je pritožil na senatni odsek za civilne svo-bodščine, ker so ga oblasti v New Jersey državi dale "depor-tirati" iz države.
Obenem je Norman Thomas pisal na načelnika tajne policije Zedinjenih držav, katerega je vprašal, če bi mogel tožiti župana v1 Jersey City radi "nasilne odpeljave," pri čemur so se kršile njegove državljanske pravice.
Thomas je prišel v New Jersey, da govori delavcem. V Jersey City pa imajo postavo, ki prepoveduje shode na prostem, razven če imajo govorniki per-
mit, katerega je sicer lahko dobiti od mestnih oblasti.
Ker pa Thomas ni hotel zahtevati permit, je bil prijet in izgnan iz mesta, predno je mogel imeti govor. Policija ga je prijela v avtomobilu, ko se je pripeljal v mesto in ga šiloma odgnala na neki prevozni parnik, ki je bil namenjen v New York.
"Mene niso aretirali," je Thomas pozneje izjavil, "pač so me s silo izgnali iz mesta. S tem so kršile oblasti v Jersey City moje ustavne pravice in kršile točko ustave, ki dovoljuje svobodno, zbiranje in zborovanje."
Norman Thomas namerava tožiti mestne oblasti v Jersey City in je prepričan, da bo tožbo tudi dobil.
Vest iz domovine
Mrs. Josephine Hrvatin, 3848 E. 112th St., je dobila žalostno vest iz domovine, da je umrl nekje v Afriki njen ljubljeni brat Karol Vatovec. Umrl je kot žrtev nikdar sitega laškega fašizma, Pokojni je bil doma iz Koz-jane pri št. Petru na Krasu, kjer zapušča žalujočo mater, dva brata in sestro, omoženo Četi 11 in enega brata v Belgiji. V Ameriki pa zapušča dve žalujoči se-stH Josephine Hrvatin in Angelo Zadnik ter več drugih sorodnikov. Bedi ranjkemu ohranjen časten spomin!
Novi uradniki
Slovenski demokratski klub v 32. vardi je na svoji redni seji 28. aprila izvolil v izvrševalni odbor sledeče člane: Frank Per-ko predsednik, Joseph Kochevar podpredsednik, Louis J. Dugar tajnik in zapisnikar, Joseph Pla-ninšek blagajnik, John Rožanc zastopnik Kluba, Joseph špilar pomožni organizator. Nadzorniki : Joseph Pozriik, Fra nk žni-daršich ml. in Frank šepec.
Ob 30-dnevnici
Za pokojnim Stanley Ause-com se bo v sredo 4. maja brala sv. maša zadušnica ob priliki 30-dnevnice smrti. Zadušnica bo darovana v cerkvi sv. Jero-nima ob 7:80 zjutraj.
Važna seja
Starši pevcev mladinskega zbora Slov. doma na Holmes Ave. imajo danes zvečer ob csmih zelo važno sejo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pridite vsi!
Najmlajši župan
V soboto in V nedeljo ter včeraj se je mudil v Clevelandu Mr. Joseph Milosevich, ki je župan v mestu Gallup, New Mexico. V Cleveland je prišel tekom kegla-ške tekme, ki se je vršila med raznimi društvi Hrvatske Bratske Zajednice. Milosevich je star šele 24 let, pa je bil že dvakrat izvoljen za župana v omenjenem mestu. Navzoče tekmovalce je v Clevelandu pogostil državni senator Mr. Wm. Boyd-Boich in pomožni okrajni clerk Joseph Sanders. V1 tekmi, pri kateri je bilo zastopanih 45 društev, so odnesli zmago Cleve-landčani.
Oropana gostilna
. Trije mladi fantički, noben star nad 17 let, so prišli sinoči v gostilno Old Boat House v Valley View vasici blizu Clevelan-da. Ustrahovali so gostilničarja in ženo ter devet pivcev z revolverji, izpraznili register za $150.00 in pobegnili v avtomobilu.
Uspešno romanje
Skoro 10,000 ljudi je preteklo nedeljo obiskalo slovečo i božjo pot Lurdske matere božje v Euclidu. Mnogo stotin Slovencev je bilo navzočih. Med drugimi je pohitelo na božjo pot tudi 300 katoliških duhovnov. Zlasti mnogo je bilo bolnikov, ki so prosili za svoje osebno zdravje.
Listnica uredništva
Naročnik. Parnik Lusitania je bil potopljen 7. maja, 1915. V katastrofi je zgubilo življenje 1154 oseb.
AMERIŠKpT^DOMeVINft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	A^C&JO	*
IN LANCUArP ONi Y	. ,	, , v , •	SLOVENIAN MORNING
'	AMERICAN HOME	^ ^pkb
KQ- 103_CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 3, 1938	.	LETO XLI. — VOL. XLI.
r t
AMERIŠKA DOMOVINA"
SLOVENIAN DAILY
AMERICAN HOME
8117 St. Clair Avenue _______Published daily
NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti,- pol leta $3.50. Za Cleveland, po rsznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
1909, at the Post Office at

No. 103, Tues., May 3, 1938
Politična svoboda in ekonomsko diktatorstvo
i...........................
BESEDA IZ NARODA
•'"»'**♦—• • • • • ■■*■■••* • »- -»--ta
Naš kulturni vrt
"Kako moremo zagovarjati dejstvo^ da kljub vsem našim ustavnim pravicam, katere posedujemo mi, navidez svobodni ljudje, ki smo z našim delom na poljih, v rudnikih, v delavnicah ali v uradih ustvarili narodno bogastvo v Ameriki, ki je danes vredno najmanj $250,000,000,000, dovoliti, da se dve tretini tega bogastva zbira v rokah in v posesti male skupine, ki šteje par tisoč oseb in katere je predsednik Roosevelt tako primerno nazval — ekonomske ro-jaliste.
"Odgovor temu je, ker se ameriški narod nikakor ne zaveda, da imamo na svetu dve vrsti svobode, politično in ekonomsko, da imamo na svetu dve vrsti diktatorstva, politično in ekonomsko, in da mi v Zedinjenih državah živimo v politični svobodi toda pod ekonomskim diktatorstvom.
"In če je to resnica, postavimo se na stališče, ki ga zavzema takozvani "pozabljeni, mož" v Ameriki. V mislih imam družinskega očeta, ki trka že tedne in tedne na vrata delodajalca, pa še vedno ne more' dobiti dela in zaslužka. Dasi je ta družinski oče izurjen v; svojem delu in poklicu, je pri dobrem zdravju in najboljšega karakterja, pa se mora vsak dan vračati k svoji skoro obupani ženi in otrokom, brez denarja, brez hrane in niti z žarkom upanja v srcu, da bo v bodočnosti boljše.
"Ako niste še nikdar kaj enakega občutili v življenju, tedaj ste zgrešili nekaj bistvenega, kar bi vas probudilo k boljšemu razumevanju, zakaj taki ljudje nimajo navdušenja za svobodo in za ustavo. Pomislite nadalje, da bi n. pr. 20,000,000 ljudi, ki so brez dela, naletelo na moža, ki bi jim obljubil ekonomsko varnost. Ali ne bi bili takoj pri volji zavreči politično svobodo, politično volivno pravico, ki tekom zadnjih 160 let jim ni mogla priboriti socialne varnosti in jih je pustila brez obrambe napram sili, ki je bolj strašna kot moč vsakega diktatorja — finančna sila ekonomskih roja-listov.
"Ali bi dolžili te ljudi, da kaj riskirajo, če zgubijo politično svobodo, samo da postanejo v ekonomskem oziru svobodni, da imajo dovolj velik zaslužek in si lahko kupujej,o vse življenske potrebščine? Ali v resnici mislite, da kar se je zgodilo v dveh drugih velikih državah, v Nemčiji in v Italiji, da se isto ne more ponoviti v Zedinjenih državah? Ali mogoče mislite, da so ljudje v Ameriki drugače ustvarjeni kot v Evropi?
"Ako pa ste prepričani, da so fundamentalna čuvstva civiliziranih mož in žena izražana v zahtevah po ljubezni, prijateljstvu in varnosti, in če je isto primerno za vse narode sveta, tedaj vas pozivljem, da se združimo in analiziramo gorostasno dejstvo, da je v Ameriki 40,000,000 še vedno pod-hranjenih, slabo oblečenih in prebiva v nedostojnih stanovanjih. In ko bomo našli vzrok tega položaja, tedaj je naša dolžnost, da ga odstranimo in naredimo konec strašni mi-zeriji.
"Pri tem pa se še vedno lahko zanašamo na našo ameriško ustavo, pod katero se godijo te strašne krivice državljanom. Toda skrajni čas je, da v resnici sledimo besedam ameriške ustave, da priborimo srečo, zadovoljnost in varnost za vse naše državljane. Dajmo in pojdimo skupno nadelo, da preprečimo "izme," da se ukoreninijo v Ameriki, kajti slednji so donašalci istega gorja kot — ekonomski ro-jalisti.
"Kot inteligentni ljudje bi morali slediti zgodovinskim skušnjam in naukom. Proti koncu osemnajstega stoletja se je nahajal ves tedanji civilizirani svet v žrelu ekonomske mizerije. Amerikanci kot ljudje po ostalem svetu so bili izkoriščani stoletja po aviokratičnih vladarjih in plemenitaših, dokler niso bili pognali v lakoto in ekonomsko sužnjost.
"In prvi ljudje, ki so pognali od sebe birokratizem, av-tokracijo ter sužnjost, so bili Amerikanci. Sledili so nam Francozi, nakar je šel val upora tudi med druge narode. Danes ima Amerika zopet prva priliko, da se otrese izkoriščevalcev. Potrebno je, da skrbno proučimo, kje in kaj nas žuli, da lahko najdemo pot, ki pa ne sme narediti iz bogatina berača, pač pa iz berača zadovoljnega državljana.
» ........... , ---------i-------•-•--------------------r—,---•
Kaj pravite!
j.———.————»■»•«—•—•—■—►—■»"■«'«■»—...............-....... —.—
Enemu naših urednikov je oni dan zastalo srce, ko mu je Mrs. Koželj iz Collinwooda zažugala, da mu bo fižol zmrznil v zemlji, ker ga je prezgodaj sadil. Pa se vsak dan boljše počuti, ker sonce dobro pritiska, on se pa že naprej smeje, da bo jedel stročji fižol
par tednov prej kot drugi. — Rana ura, zlata ura!
*< * »1
Pri Kostnovih so se ustrašili, ko smo objavili tisto vest o kupovanju pobitih muh na debelo. Od vseh strani so namreč prišle ponudbe za pobite muhe. Frank je rešil svetovno' situacijo s tem, da je razglasil, da je trg odprt samo za domače muhe.
« * m
Kaj bi vi rekli k temu kitajskemu reku: če hočeš biti srečen tri ure, se ga nacedi; če hočeš biti srečen trii dni, zakolji prašiča in ga pojej; Če hočeš biti srečen tri mesece, se oženi; če hočeš pa biti srečen vse svoje življenje — postani vrtnar. Kitajci niso neumni ljudje.
Euclid, O.—Približal se je mesec majnik, najlepši mesec v vsem letu. Mesec majnik je posvečen v prvi vrsti nebeški materi Mariji ter se Njej poklada prvo cvetje na šmarnični oltar-ček. Zadnje čase so pa tudi zemskim materam pripoznali en dan v mesecu, da se jih dobri otroci spominjajo z malo cvetlico ali molitvijo. Niso pa pozabljeni v tem oziru naši očetje. Saj so v resnici steber družine. In če se ta steber zruši, navadno razpada vsa stavba.
Zato se je za otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta izbralo mesec majnik, ko bo ta vrt prvič razcveten ter končno do-gotcvljen. Vsi že kar nekam nestrpno čakamo tega pomembnega dneva, ki bo kar hitro tukaj oziroma bosta kar dva dneva, ki bosta tako velikega pomena za vso jugoslovansko narodnost tukaj, kakor tudi v stari domovini. Prav razveseljivo je, ker so se društva tukaj v Euclidu, v takozvani "beli Ljubljani" tako lepo odzvala, da se udeleže korpora-tivno otvoritvenega dneva. Prav ponosna sem, da sem članica teh društev. Katera pa še niso sklenila, se pa pričakuje, da se odločijo, ker povabljena so bila vsa tista društva, ki so že prej sodelovala s kulturnim vrtom. Potrebno je, da se dogovorimo, kako bi se skupno vsa društva peljala do Slovenskega narodnega doma na, St. Clair Ave., ker tam bo zbirališče. Ako imate kako dobro idejo, jo sporočite nam, ali pa pišite v Ameriško Domovino.
Iz Jugoslavije pride župan mesta Ljubljane, dr. Jurij Adlešič na otvoritev. S.sebpj bo prinesel dar, ki bo zelo'velikega pomena, ki bo še bolj tesna vez med Jugoslavijo in Ameriko.
Naj podam nekoliko izvlečkov iz sej glavnega odbora. V soboto 14. maja bo sprejem častnega gosta iz domovine, dr. J. Ad-lešiča ob petih popoldne. Zbiramo se že ob štirih popoldne, kar jih more priti z zastavami ter v narodnih nošah in vežbalni krožki. Med tem časom si lahko preskrbite vstopnice, da ne bo treba potem čakati in greste lahko takoj na svoj sedež. Za narodne noše je prav lepo preskrbljeno. Imele bodo posebne barve vstopnice in bo prostor zanje v dvorani spredaj, srednja vrsta. Nekaj sedežev bo rezerviranih za goste. Ti bodo po $1.'00. Takoj za temi je prostor za narodne noše in vežbalne krožke. .Te vstopnice so po 25c vsaka in to za vse popoldne in zvečer k igri. Igra se imenuje "Naša kri." Je prav pomembna igra in je slovenskega izvora.
Najprej bo predstavljen vsem navzočim gost iz Ljubljane, dr. Adlešič. Nato se bo pričela predstava na odru. Po končani igri bo prijazno kramljanje gostov v prizidku ter ples v spodnji in zgornji dvorani.
V nedeljo bo pa glavno. Ob eni popoldne bo zbirališče pred SND na St. Clair ju. Takrat se bo tudi oddajal program na radiju, ki ga bo vsak lahko slišal, ker bodo veliki zvočniki pred SND, da, se bo vse natanko slišalo. Program bo oddajan tudi v staro domovino in, seve, po vsfj Ameriki, da bo nekaj posebnega ste lahko prepričani.
Točno od dveh se prične pomikati parada v Jugoslovanski kulturni vrt. Nato sledi uradna otvoritev vrta, petje mladinskih zborov, kratki govori, predstavljanje gostov itd. Po tem programu se pa. vsi podamo nazaj v SNI), kjer se vrši nadaljni program na ordru, ki bo zelo lep in zanimiv. Nato se vrši ples v obeh1 dvoranah. V prizidku se bo pa postreglo vsem cenjenim gostom na prav prijazen način.
Vstopnina bo tudi za nedeljo večer samo 25c, kar ni veliko. Samo da se nekoliko pokrije stroške, ker je treba plačati najeto dvorano.
Za načelnico slovenskih narodnih noš je izvoljena Mrs. Frances Ponikvar. V vseh ozi-rih, kar se tiče narodnih noš, se vas prosi, da ji greste na roko ter se po njenem navodilu udeležimo korakanja in se poslužimo odkazanih sedežev v dvorani. Skušajmo po svojih močeh najboljše napraviti, da bosta ta dneva pomenljiva in neizbrisna v našem življenju.
Mrs. Albina Novak je bila pa ponovno izvoljena za načelnico vežbalnih krožkov. Saj vemo, da brez nje tudi krožkov ne bi bilo, brez njih pa tudi parada ne bi bila tako slikovita. Da, jaz jih cenim, ali čez vse pa narodne noše, ki se bodo kar lesketale krila in avbe v soncu.
Kakor je po večini že znano, je bilo sporočano, da je vrt že plačan. Res je, ali s tem ni rečeno, da sedaj ni nobenih stroškov' več. Vsak pameten gospodar se bo odkrižal tistega dolga, ki mu kolektorji s svojo tirjatvi-jo delajo največ preglavice. Tako se je tudi tukaj naredilo. Plačalo se je vrt, denar se je pa vzelo iz fonda, ki je bil za natis knig ter električne ledenice. Poleg tega je treba napraviti pri vodometu nekaj olepšav, okrasiti je treba ceste, po katerih se bo vila povorka; nekaj bodo sicer pomagali trgovci, drugo bo treba pa plačati iz blagajne.
Prosi se še vse tiste, ki ste pripravljeni kaj darovati, da daste sedaj in da bodo vsi darovalci zapisani v spominski knjigi. Težko je iti prosit, še posebno, če se ne ve, kdaj je človek dobrodošel in da je denar pri hiši. Sedaj ne smemo omagati, ko je voz že privlečen do vrha. Po ravnini bo že samo šlo, če še vsak malo pomaga. Poglejte, koliko dela in se žrtvuje gl. predsednik A. Grdina. Poleg tolikega dela s trgovinami in skrb za družino, si še vzame čas za naš kulturni vrt, hodi na seje v mesto, se dogovarja z mestnimi uradniki ter opravlja sto drugih stvari. Odbor vam bo hvaležen, ako odvzamete nekoliko peze ter pomagate z denarjem in delom. Kako zelo nam je naklonjen'list Ameriška Domovina! že od vsega početka je ta list na razpolage za vse objave in poročila kulturnega vrta. Brez tako zvestih podpornikov, kakor je uredništvo Ameriške Domovine, bi težko tako lepo napredovali. Tem gre vse naše priznanje.
Za vsa nadaljna pojasnila za 14. in 15. maja čitajte pridno, ker bo od časa do časa vse pri-ebčenc. Pozdravljeni!
Frances Kosten.
skem narodnem domu na St. Clair Ave. Da bo ta godbeni koncert prvovrsten, ste lahko prepričani, ker pri tej godbi sodeluje 25 dobro izvežbanih mladih godbenikov, ki se žrtvujejo za dobro stvar, ne da bi imeli od tega kako osebno gmotno korist. Po mojem mnenju se bi moral narod še bolj velikodušno odzvati pri takih prireditvah, kjer nastopi "skupina naših lastnih mladih umetnikov, ne da bi pričakovali od tega kako osebno korist. Pri tej godbi sodeluje skupina lastnih mladih Slovencev, kateri so morali silno veliko žrtvovati, da so se izpopolnili do tako visoke popolnosti, kakor so se.
Na tem koncertu bodo igrali povečini nove in starejše skladbe, ki so jih dobili pred kratkim iz domovine. Nastopili bodo v slikovitih uniformah, katere so si nabavili s pomočjo društva sv. Jožefa. Skratka, koncert bo v vseh ozirih nekaj posebnega in sleherni ljubitelj lepe godbe se bi moral te prireditve udeležiti in prepričani bodite, da ne bo nikomur žal.
Čisti dobiček tega koncerta se bo porabil za to, da se omogoči godbi udeležiti se za par dni prihodnje konvencije KSKJ, katera se vrši avgusta meseca tega leta.
Vstopnice se e prodajajo v predprodaji samo po 50 centov. Dobite jih lahko pri vseh tajnikih in tajnicah društev, spada-jočih v KSKJ.
Končno vam, cenjeni Slovenci v Clevelandu in okolici še enkrat prav iskreno priporočam, da si rezervirate 6. maja za ta velezanimiv godbeni koncert ter pridete v S. N. Dom na St. Clair Ave.
Lawrence Leskovec.
Ce verjamete al' pa ne
No ja, pa naj bo malo potože-no, kako sem v Ameriki nenadoma avanziral do kuharja in pomi-valca posode, česar se nisem nikdar nadejal in tudi zaslužil nisem te časti. Pa nič ne de, morda mi bo še prav prišlo, saj v Ameriki se vse trefi1 in se.
Veste, naša Johana se je kar na lepem zmislila, da bo šla za nekaj časa v Rim na božjo pot. Kar nas je oženjenih, vemo, da ne pomaga nobeno ugovarjanje. Kar si enkrat ženska utepe v glavo, to tudi hoče doseči. In naša Johana je tudi dosegla, kar je hotela. Je rekla, da je zdaj na pomlad najbolj pripravno in da tudi vožnja ni tako draga kot poleti, ko vse leti na ukance.
Predno je šla na dolgo rajžo, sva imela dolgo šolo, ko me je vzela v roko in me učila kuharskih umetnosti in sicer od navadne kave pa vse do prate. Napisal sem si pod njenim pokroviteljstvom jedilni list za ves teden naprej in vzel v naznanje vse podrobnosti: kdaj se zbrca zjutraj otroke pokonci, kdaj naj bo večerja, kaj je treba tega in onega. Največ teh lepih naukov se je tikalo mene samega, ki so bili res zlati nauki in sem se jih po naključju tudi zvesto držal,
Koncert mladinske godbe
Zadnjih par tednov smo zelo veliko čitali v naših listih o raznih kulturnih prireditvah. To pisanje, vabila in priporočanje ni bilo brezuspešno. Dotične prireditve so bile obiskane po prav lepem številu naših ljudi, karje'seveda prav in lepo. Saj se vendar štejemo Slovenci za kulturen narod, če se odzovemo vabilom na razne koncerte in druge kulturne prireditve, s tem storimo samo svojo dolžnost do naših umetnikov.
Ta dopis pišem zopet z namenom, da vas vabim na kulturno umetniško prireditev in to na prireditev posebne vrste. Take prireditve s3 med nami prav redke. Godbenih koncertov nimamo prilike slišati, niti enkrat na leto ne.
Torej, da pridem k stvari. Godba društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi velik in zanimiv koncert v petek 6. maja ob 7:30 zvečer in sicer v Sloven-
Micka ga je dobila
Cleveland (Newburg), O.— Vse je bilo veselo, vse zadovoljno, ko je Micka dobila moža zadnji četrtek po veliki noči. Ljudi veliko. Vsi so se smejali dovtipom igralcev, le jaz sem bil jezen, ker sem moral biti v tovarni. Pa se bo morda zopet razdrlo in bo še na St. Clair ju Micka iskala svojo srečo. Takrat bom pa tudi jaz deležen smeha. Vsem se najlepše zahvaljujem. Najlepšo hvalo igralcem od društva Ilirija, da so se potrudili priti k nam v Newburg. Vašo naklonjenost bomo znali ceniti. Hvala igro-vodji Mr. Rakarju. Hvala uredništvu AAieriške Domovine za priobčene dopise in za vso naklonjenost. Najlepšo hvalo ljudem, ki so napolnili dvorano. Prav je tako, ko se igralci učijo dolge vloge, imajo dosti vaj, da pokažejo svojo zmožnost tudi drugje. Slovenci smo tujci med tujci. Ako se pa pogostokrat shajamo k skupnim sestankom, se v nas utrdi bratska ljubezen. Oživijo se spomini na staro domovino, ko se pogovarjamo odkod je kdo doma.
Največje dobro delo in ohranitev slovenskega jezika pa je, da se naša mladina uči slovenskih iger. V igri se vadi pravilne izgovarjave slovenskih besed. So v igri prizori, kateri igralca in gledalca popeljejo tje v našo vas ali mesto, odkoder smo mi starejši prišli. Ako se bo naša mladina rada učila slovenskih iger, rada se udeleževala slovenskih prireditev, bo še stoletja ostal slovenski običaj v Ameriki. Strah, da se bo v bližnji bodočnosti naša mladina potuj čila, bo izginil Naš narod je bil že stoletja tlačen in zatiran od tujca, na primer beneški Slovenci, pa vsa ta stoletja niso mogli potujčiti beneških Slovencev. To nam daje upanje, da tudi v Ameriki ostane slovenska narodnost še pozne generacije.
Drugo privlačno sredstvo za ohranitev slovenstva v Ameriki, osobito v Clevelandu, je Jugoslovanski kulturni vrt. Koliko-
krat se bodo poznejši rodovi zbirali v vrtu, ogledovali spomenike naših velikih mož. Vsakokrat se bodo domišljevali, da so tudi oni potomci slavnih slovenskih mož oziroma staršev. Vso čast, hvalo in priznanje vsem, kateri ste se kaj žrtvovali za naš vrt. V nedeljo 15. maja vsi na plan! Vsi, kateri se čutite, da ste Slovenci, vsi v parado 15. maja.
Nekateri Slovenci so oddaljeni od Clevelanda. To naj vas ne zadrži, da bi ne bili navzoči ob Otvoritvi kulturnega vrta. Res, za nekatere oddaljene bo to nekaj žrtve.' Toda žrtev bo šla na oltar narodne zavesti. Kar pa storimo za narod, to storimo za same sebe. Vsem bližnjim in oddaljenim Slovencem lepe pozdrave in na svidenje ob otvoritvi našega kulturnega vrta 15. maja.
J. Resnik.
IZ DOMOVINE
—V Bch. Bistrici je umrl Franc Arh; P- d. Andrej ček v starosti 77 let. Pokojni je bil svoj čas 17 let župan, vnet odbornik prosvetnega društva in več desetletij cerkveni ključar.
—V Vuzenici je v 79 letu starosti nenadoma umrl gosp. Simon Viher, nadučitelj v pokoju in hišni posestnik, častni občan vuzeniške občine, odlikovan z redom sv. Save IV. razreda.
—Na Prevolji pri Dobu je umrla gospa Marija Lebar roj. Bergant.
—V Frankolovem je umrla v 74. letu starosti dobra mamica Agata Skoberne. Pokoj niča je zadnje čase bolehala, vendar je bila še vedno vneta za službo božjo. Pokoj niča je bila mati treh1 otrok, ki jih je vzgojila v strego krščanskem duhu. Njen sin Jože je padel leta 1914 na Tirolskem, drugi sin Ivan je bil narednik-vodnik pilot pri hidro-aviatiki kraljeve mornarice v Boki Kotorški in je umrl leta 1925. Ob njenem grobu je stal še edini sin Skoberne Alojzij, posestnik na Frankolovem.
—Na Savi pri Litiji je umrl v 75. letu starosti Ivan Južnik, posestnik. Pokojni je bil bližnji sorodnik g. p. dr. Hugona Brena, misijonarja'v Lemontu v Ameriki, in g. Frančiška Zorka, župnika pri Sv. Duhu pri Krškem.
—--o-
—Zopet se je pripetila grozna nesreča z granato, ki je zahtevala kar dve žrtvi, in sie'er dva kmeta iz Plav pri Gorici, nekega Rožiča Josipa in Zanuta Hermana.
čeprav sem tistikrat, ko sem jih poslušal, držal z levo roko figo v žepu. Pa je potem vse tako naneslo, da sem bil res ves čas priden, kar mi bo gotovo šteto v dobro na onem svetu, ko bomo seštevali in odštevali dobra in slaba dela.
Ko sem prvi večer sedel sam doma, sem še enkrat pregledal vse inštrukcije, ki mi jih je dala Johana pred odhodom v Rim. Kmalu sem znal vse na, pamet in sem komaj čakal, da bom začel z gospodinjstvom. Predno sem šel spat, sem napravil dve. uri in sicer eno električno na pol šestih zjutraj, navadno vekarco pa na šesto. Ni pošast namalana, da bi zaspal ob dveh urah.
Zjutraj se zbudim že ob petih cd samih skrbi. Gotovo je prav takrat Johana name mislila, sem si dejal, in je prosila svetnike, naj bi me kdo prišel dregnit, da ne bom zaležal. Ker nisem mogel več zaspati, sem zaprl obe uri, da ne bi ragljale in spravile hiše pokoncu, pa sem šel doli v kuhinjo, da primem delo hišne gospodinje oficielno v roke.
Najprej pristavim vodo za kavo. Pazil sem posebno, da ga ne bi polomil, kot sem ga že enkrat, ko sem postavil perkolator na peč, mesto na drugo posodo, da je tekla kava po peči in po tleh, mesto v pravo posodo. Pa sem ga kljub vsemu zopet polomil. Nasul sem kave v posodico, del vse dele perkolator j a skupaj in zlil krop gori. Tedaj sem pa videl, daj je bila posodica s kavo prav na vrhu, mesto da bi bila spodaj, da bi se krop precejal skozi kavo. Tako sem vse skupaj pokvaril in potem zagnal v lijak, pa zopet začel od kraja. Škode ni, bilo druge kot pet žličk kave.
Potem sem napravil električni toaster za kruh in pristavil .mleko. Kmalu sem videl, da to ne gre. Ravno, ko se je mleko pripravljalo, da uide, se je začelo žgati tudi v toaster ju, da nisem vedel, kaj bi prej rešil. Pustil sem torej, da se je kruh sežgal, pa mleko obdržal doma. Druga jutra sem potem najprej mleko zavrel, potem pa kruh opekel. Pa je šlo.
Ta čas je lepo žagalo drva in sanjalo o deveti deželi naših pet naslednikov, ki jih je bilo treba spraviti na realnost tega sveta. Ker imamo samo eno kopalnico ali prostor za jutranjo toaleto, sem jih klical posamezno. Pri nas namreč ne gre, da bi otroci drug drugega klicali ,ker ne dajo dosti na svoje besede. Treba je že višje sile, da jih zbeza pokonci in sicer vzanje, razen za Berto in bebiko, za vsakega najmanj deset minut, predno se ga toliko zbrihta, da zares obljubi, da bo vstal. Tako so tudi mene klicali moj oče, zato tudi mojim potomcem ni zamere.
Kadar prvič najstarjega pokličem in reče, da bo vstal, se lepo obrne in predno sem bil doli v kuhinji, je že zopet sladko spal. Treba je bilo leteti drugič in sva se malo bolj resno pogovarjala in obljubovala dobre i*1 slabe stvari in ko sem pogledal na uro in videl, da zdaj se bo šlo pa zares, sem jo drl tretjič gori po stopnicah in takrat sem moral biti pa že diktator, da se je začel zares pretegovati po postelji, vzdihovati in si mencati oči, kar je bilo dobro znamenje, da bc zdaj že šlo. In tudi je. Tako so bili ob sedmih vsi maršbata-Ijoni pripravljeni in polovico nas-je bilo na tem, da zapustim" hišo, da bomo prinesli domov za kruh, druga polovica se je.Pa oblačila in iskala po kotih čevlje, nogavice in drugo. No, zdaj ni bilo mame doma, da bi letela nanjo vprašanja: kje so mOJ1 čevlji, katero srajco naj oblečeni, kje so moje knjige, kje .1e to, kje je ono. Zdaj so bili samj nase zvezani in sem jim to tu povedal prejšnji večer, vsem skupaj in vsakemu posebej. Izreči moram, (saj ne bodo zvedeli, da bi se prevzeli), da so s dobro držali-
((Dalje prihodnjič).
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV
!»• *«n»k« tiTirslka «■- JUn
"Saj pravim, da si je omis-( lil gospodar gasilno orodje za, slučaj požara. Na gospodarstvo se dobro razume."
"In poskrbel je tudi nam za krasno zabavo!
Pa še nekaj potrebujem. Vode namreč. Brizgalna brez vode je kakor telo brez duše." "O, vode je dovolj!" "V ribniku misliš? Predaleč je! Kdo bo nosil vodo iz ribnika pa sem do stolpa! Premalo nas je in posode tudi nimamo!"
"Ni je treba nositi iz ribnika! Za stolpom, čisto blizu zidu, je dal gospodar izkopati jamo, skrbeti moramo, da je vedno polna vode. K jami pristavimo brizgalno, cev pa napeljemo h goreči kopi."
"Jama je blizu stolpa —? Imenitno —! Je globoka —? Koliko vode je njej?"
"Ne vem sicer, čemu rabiš vodo, in tudi ne, čemu rabiš brizgalno. Pa mislim, da bo za tvoje namene vode dovolj."
"Misliš —? Res krasno —! Tvoje besede so kakor blagodejna rosa, ki pada na ožgano pustinjo! Več so vredne ko sto piastrov in če bom kedaj milijonar, ti jih podarim tisoč!
"Praviš, da ne veš, čemu rabim brizgalno in vodo?" "Ne."
"Niti slutiš ne?" "Ne."
"Ne zameri, pa tvoji možgani so kakor izsušena kapnic|! Poglej, moj gospod tule je že davno uganil! Kajne?" Vprašaje me je gledal. Iz njegovih besed seveda ni bilo težko uganiti, kaj namerava. Pokimal sem.
"No, in kaj praviš k mojemu načrtu —?"
Obraz mu je žarel, oči so se mu bleščale, njegova "sijajna misel" ga je vsega razpalila. Je bil pač poreden, majhen človek in nič ga ni bolj veselilo, ko če je mogel nasprotniku eno zagosti. Takih nagodkov sem že nekaj doživel, odkar sva skupaj potovala. Bili so večinoma le bolj domisleki, vredni prej porednega šolarja ko pa moža, ki nosi puško na rami in pištolo za pasom. In navadno se niso dobro iztekli.
Pričakoval ,je laskavo pohvalo in zato je zelo razočarano gledal, ko sem resnobno dejal:
"Otročarija je, druga nič!" Užaljen je bil. "Gospod, ne govori tako! Lopovi bodo zlezli na stolp in po stopnicah k nam, da nas po-davijo. Poskrbel boš, si rekel, da ne bodo mogli nazaj, da bodo vso noč prebedeli na ploščadi v dežju in vetru. No dobro, pa še jaz bom svoje pri-djal, da se ne bodo kje predobro počutili gori v "sobi lepega razgleda," kakor je zlikov-ski Humun imenoval ploščad. Načrpal jim bom vode v tisto sobo lepega razgleda —• Ploščad je sicer na vse strani odprta, pa zid jo obdaja, ki je za dober meter visok. Zamašili bomo tisto luknjo, ki se skozi njo odteka deževnica, in naši podjetni prijatelji bodo stali do pasu v vodi/ če ne više —.
Ali ni moja misel izvrstna? Ali se ti možje smilijo --? Se bojiš, da bi se kateri prehladil, da bi se nalezel zobobola ali Protina —?"
"Smilijo se mi ne. Privoščim jim, da bi se sami ujeli v past ki so jo nam nastavili. Tudi to jim privoščim, da bi kar moč neudobno! preživeli noč, ki bi naj bila naša zadnja noč. Pa vkljub temu mi tvoj načrt ni všeč."
"Zakaj ne? Saj si vendar zaslužijo kazen!"
"Je res. Pa kar bi naj bila za nje kazen, se ne sme kje nam spremeniti v škodo! In to se utegne zgoditi!"
"Ne, gospod! Previdno in tiho se bomo pripravili; živa duša ne bo ničesar opazila!
Kaj pa vidva pravita, Očko in Omar?"
Bila sta seveda zelo zadovoljna s Halefovim porednim načrtom.
Slutil sem, da ne poj de vse tako gladko. Halefov nači-t je bil vse preveč zamotan, preveč priprav je bilo treba in zamudnega dela. Pa kaj sem si hotel —! Vsi trije so silili v mene, me prosili, mi prigovarjali, končno sem se le vdal.
In nemudoma so začeli s pripravami.
Janko je privlekel brizgalno cev, zvito v kolobar, dolgo vrv, žreblje, spono in kladivo. Zlezli so po stopnicah na ploščad in črez nekaj časa sem vkljub grmenju in prasketanju dežja čul krepke udarce kladiva. Zabijali so loputo.
Ko so se vrnili v sobo, je Ha-lef zadovoljen poročal:
"Dobro smo opravili, gospod! Ti sam bi ne bil mogel bolje!"
"Kako pa ste cev pritrdili?" "Ustnik cevi smo pritrdili na zid ploščadi pa napeljali cev črez galerijo in jo spustili ob zidu navzdol. Prav do tal sega. Ko bodo zlezli na ploščad, pripeljemo »brizgalno, privijemo cev in začnemo z namakanjem."
"Našli bodo cev, ko bodo lezli na stolp!"
"Janko pravi, da bodo prislonili lestvo vsekakor na nasprotni strani stolpa, kjer jim drevje ne bo napoti. Luči ne bodo imeli, upajmo, da cevi ne najdejo!" .
"No, recimo, da bo tako! Pa ustnik bodo našli, ko bodo na ploščadi! In slišali bodo vodo curljati!"
"Nič ne škodi! Tistikrat bo že prepozno, že prej jim odnesemo lestvo. Sicer pa ustnika tudi ne bodo izlahka našli, dobro smo ga skrili. In saj bo trda tema gori v kopalni sobi!
Da bi naši kopališki gostje le že kmalu prišli —!" , Ves razburjen je bil. "Potrpeti še boš moral!" sem ga miril. "Habulam je pravil, da nam bo poslal dobro večerjo. Preden ne dobimo večerje, jih ne bo!"
"Ali naj grem in pogledam, če je že gotova?" se je ponudil Janko.
"Pojdi! Cim prej večerjamo, tem prej bodo prišli.
Ampak ne pozabi, kaj smo pravili Habulamu! Da si tudi ti poskusil zastrupljeni jajčnik ! Narediti se moraš, kot da te res vije in ščiplje po trebuhu !
In še nekaj! Morebiti je medtem Anka kaj posebnega opazila. Utegnilo bi biti važno za nas. Govori z njo! Pa glej, da vaju Habulam ne bo videl!" Odšel je.
Tiho smo obsedeli in čakali. V sebe zamišljen je čepel Ha-lef v kotu, se rahlo smejal in si mel roke ter pogodrnjaval. Njegove misli so se pečale izključno le z "namakanjem" sovražnika.
Janko je prinesel večerjo. Ni bil sam, Humun mu je pomagal nositi. In tako ga je bilo strah pred mojim pogledom, da ni vstopil, pri vratih je čakal, da mu je Janko odvzel sklede, pa naglo zbežal v temo.
Večerjo smo izprva sumljivo gledali. Toda Janko nas ja pomiril:
(Dalje prihodnjič)
Koliko nas upoštevajo
Clevealnd (Collinwood), O. —Oni dan sem čital v Ameriški Domovini vest, da se je sedanji okrajni inženir John O. McWil-liams naročil na Vaš list s pripombo, da bodo številni Slovenci, ki so pri njem zaposleni, lahko list čitali. Zelo se to lepo bere in sliši, ako bi bilo to res, da ima Mr. McWilliams uposle-nih veliko Slovencev v njegovem oddelku. Resnično pa ima Mr. McWilliams proporčno zelo pičlo število Slovencev zaposlenih. On navadno Slovencem dela obljubuje samo pred volitvami, po volitvah pa na Slovence kratkomalo pozabi.
Sodeč po glasovih, katere Mr. McWilliams navadno dobi od Slovencev v 32. vardi, bi moral on imeti najmanj 10 Slovencev zaposlenih. V resnici pa delata v njegovem oddelku le dva Slovenca in še ta dva le začasno. Dobrih del on navadno za Slovence nima, kljub temu, da prejme lepo število glasov iz slovenskih precinktov v vardi. Uradniki in voditelji slovenskih demokratskih klubov 32. varde so že večkrat podvzeli korake, da bi Mr. McWilliams uposlil več Slovencev. Zastopniki kluba so navadno dobili le lepe obljube in pri obljubah je vse ostalo. Kljub temu, da druge narodnosti dobijo v njegovem oddelku veliko dobrih del. Doslej smo Slovenci nasedali na obljube, če se nas bo pa poslej še zapostavljalo, bomo pa prihodnjič drugače obračunali. Mogoče ni vsega kriv Mr. McWilliams, lahko so njegovi zaupniki, kot je Mr. DeWett in Mr. Reilly? Te vrstice so zapisane, da bodo Slovenci, kakor tudi Mr. McWilliams, v tej zadevi prav informirani.
J. R.,'član Slov. demokratskih klubov 32. varde.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
LOVSKI KLUB BARBERTONJ
Na zadnji seji smo sklenili, da pričnemo v nedeljo 8. maja s strelskimi vajami na lončene golobe. Tem potom opozarjam vse naše fante, da bodo gotovo vsi navzoči. Vaje se prično točno ob dveh popoldne. Ker nimamo še pušk namazanih, naj pridejo vsi lovci na strelišče še pred poldnem, da se vso stvar pripravi in dene v pravi red. Da ne bo kake pomote, naj vsak pripelje svojo boljšo polovico s seboj, da nam bodo pripravile opoldne kosilo.
Da bomo otvoritev strelskih vaj bolj prijetno pražnovali, smo sklenili, da se popoldne vrši piknik na našem strelišču. Tem potom torej vljudno vabim vse prijatelje lovskega kluba, da se kolikor mogoče v velikem številu udeležite prvega piknika v prosti naravi.
Kar spada k takim prireditvam, bomo pripravili in bomo vsem cenjenim gostor kar najboljše postregli. Zato pa ne pozabite priti v nedeljo 8. maja nas obiskat in se udeležite piknika na Prijatljevi farmi v Rittman, O.
Tajnik. --o—-
Za materinsko proslavo
Cleveland (Collinwood), O. Vsa narava se prebuja, ker prišel je krasni majnik. Ves je v cvetju in zelenju. Ta mesec je posvečen naši nebeški materi Mariji, zato je pa tudi najlepši mesec v vsem letu ravno majnik. Pa tudi našim materam je v tem mesecu posvečen en dan in to je na 8. maja. Takrat se spominjamo naših mamic. Srečni, kateri jih še imate žive. Spomnite se jih ta dan. Katere pa že v črnem grobu počivajo, pa jim na grob posadite cvetlic, pa molimo zanje.
Tudi jaz nimam mamice več žive. Na 21. aprjla je minilo 20 let, kar snivate v rodni zemlji. Saj ga ni dneva, da bi ne mislila na Vas. In tudi na 8. maja bom v duhu pri Vas na božji njivi.
Pri naši podružnici št. 41 SŽZ bomo imeli prav lep program v počast materam in tudi živo sliko matere. Bo lepo petje, dekla-macije in prav zanimiva igra v dveh dejanjih. Tako bo prav lep večer 8. maja pri nas. Kakor sem slišala od igralcev, se bo vsak posetnik nasmejal do solz. če bo pa kdo zbolel, bosta pa kar dva zdravnika pripravljena za pomagat, ker imata prakso v tem. če imate kake želodčne neprilike, vas gotovo ozdravita. Pa tudi na zobe se razumeta in vam jih bosta izpulila, če vas bodo boleli. Pa kaj še, tudi na srčne bolečine se razumeta.
Igralci bodo vsi izvrstni. Ker je ta prireditev namenjena za matere, vabimo vse članice, da pridete na prireditev. S tem pomagate naši blagajni, pa tudi zabave bo§te pri tem imele dosti. S posetom daste igralcem priznanje za njih trud.
Obenem bomo pa obhajale osmo obletnico naše podružnice. Ustanovljena je bila#19. maja 1930 z 39 članicami. Danes jih šteje 350. Torej res lep napredek v članstvu. Devet jih pa že krije črna zemlja. Spomnimo se jih z molitvijo ob osmi obletnici.
Vabimo tudi druge podružnice in glavne odbornice SŽZ, ki so tukaj v bližini. Prijazno je vabljeno vse cenjeno občinstvo, saj vstopnina je prav majhna, 35 centov za igro, samo za ples pa 25 centov. Za lačne in žejne bodo preskrbele naše žene in dekleta. Za plesalce pa bratje Krištof. Tudi Urno Neži-ko vabimo in Marko naj se tudi pokaže. Pa Mr. Debevec naj pride, bo videl tisto našo gospodinjo, ki zna tako dobro napraviti potico brez testa. Zdaj bo pa za natakarico in bo tretala za reklamo od ocvirkove potice.
Pozdravljeni vsi skupaj in da se vidimo ha 8. maja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd, začetek točno ob sedmih zvečer.
Mary Lusin.
To je vhod v premogovnik pri Grundy, V a., kjer je nastal ogenj in je pri tem zgorelo A5 premogarjev.
črički bodo peli materam v počast
Cleveland (Newburg), O.— čudovito lep je mesec maj, ki je posvečen nebeški materi Mariji. Kako lepo se glasi pesem: Marija mati šmarnica, kako si lepo vsa krasna majniška Kraljica; vsi rodovi Te časte in an-geljci prepevajo, Marijo časte. Zato je Bog hotel, da je izbral mesec maj, ki je najlepši in odločil Mariji v čaščenje, ko je vse v bujnem cvetju in se vse veseli. Zato imamo tudi mi Zemljani ta mesec maj, da ga kot otroci svojim materam posvečamo. Misiim, da ni lepšega in tudi ne bolj ljubkega, kot kadar otrok izkaže svoji materi ljubezen do nje, ki ga je rodila in zanj skrbela vse svoje dni. Nikdar se otrok ne more dovolj zahvaliti za vse te dobrote. O mamica moja, h,vala vam tisočkrat! Srečen je tisti otrok, ki ima svojo mamico še živo. Ta se jo bo spominjal ta mesec prav goreče.
Tako bodo tudi naši mladi pevci črički svojim mamicam priredili res prav lep koncert za Materinski dan. Zbrali se bodo v nedeljo 8. maja v S. N. Domu na 80. cesti in prav ljubko bodo zapeli svojim mamicam na čast. Zato, mislim, bodo te matere zadovoljne in vesele, ko bodo videle svoje male lepo v vrstah zbrane pri slovenski pesmi. Saj drugega jim ti mali sedaj še ne morejo dati, kakor svoje srčece, ki vse gori v ljubezni do mamice.
Torej matere, pripravite se za nedeljo 8. maja v S. N. Domu na 80. cesti. Za vse bo veselje in užitka poln večer. Ne dopustimo, da bi ta; Večer bila dvorana prazna. To bi ne bilo lepo, da bi ravno za Materinski dan skazali tako' malo sočutja do mater. Da, dobro je, če podarimo materi dobro knjigo ali šopek duhtečih cvetlic, koliko več veselja je pa našim staršem, ko slišijo svoje otroke peti izbrane slovenske narodne in domače pesmi. Za ta koncert so naši črički še prav posebno izvežba-ni. Mojster jih uči in mojster-sko bodo tudi zapeli. Po končanem koncertu se bomo zbrali v spodnjih prostorih, kjer bo pripravljeno za okrepčila in tudi ti mladi pevci bodo nekaj dobili, tako jim je obljubljeno. Zatorej pridite vsi v nedeljo zvečer ob 7 :30 na koncert. Za odbor čričkov:
Anton Meljač.
Dobra novica za obiskovalce Jugoslavije
Hamburg-American Line in North German Lloyd naznanjata, da je uprava jugoslovanskih državnih železnic dovolila vsem turistom (pa naj so jugoslovanski podaniki ali tuji državljani) 50% znižanje na vseh progah jugoslovanskih državnih železnic do konca leta 1938. Znižanje je veljavno za šest mesecev, začenši z dnem, ko stopi obiskovalec na jugoslovanska tla, in do konca tekočega leta. To znižanje je veljavno za potovanje po Jugoslaviji pod pogojem, da turist ne ostane tam več kot 6 mesecev. Vsak Iiapag-Lloyd agent bo dal z veseljem onim, ki nameravajo potovati v domovino, podrobna navodila.
-o-
V glavnem mestu Wash-ingtonu bi radi volili
Washington, D. C., 2. maja. že dalj časa se plete debata v kongresu, ali naj se podeli prebivalcem glavnega mesta Wash-ingtona volivna pravica. Kot znano državljani v Washingto-nu nimajo pravice voliti svoje lokalne ali narodne uradnike, a tudi davkov ne plačujejo. Včeraj so se vršile nekake poskušne volitve, pri katerih so se prebivalci 7:1 izjavil, da bi radi dobili volivno pravico. Volitve so bile namenjene samo za kongres, da se slednjega prepriča, da bi ljudje v Washingtonu radi volili.
-:-o-
Pijani voznik je ubil 10 oseb
Mexico City, 2. maja. Deset oseb je bilo ubitih in 32 ranjenih, ko je neki pijani voznik tru-ka zevozil; v skupino ljudi. Med ranjenci so številni otroci. Mnogo ranjencev bo najbrž umrlo za posledicami. Pijanec je vozil truk na neki piknik in je zadel z vso silo v betonska steno nekega mostu.
-o--_
81 unij je protestiralo glede Mooneya
Detroit, 2. maja. Zastopniki 81 delavskih unij so se zbrali včeraj na glavnem trgu mesta v masnem zborovanju in so protestirali, ker država California drži Tom Mooneya še vedno v zaporih. Najmanj 12,000 ljudi se je nahajalo na zborovanju in vsi so obljubili, da se bodo borili, dokler Mooney ne pride iz zaporov.
DNEVNE BEST«
■V Pragi, Čehoslovaška, se bo vršil na 3. julija sokulski kongres. Pričakuje se udeležence iz vseh delov sveta.- Na sliki vidite prizor, v praškem atletskem stadionu.
Na Dunaju potrebujejo mnogo novih ječ
Dunaj, 2. maja. Od velike no«-či naprej je postalo na Dunaju preganjanje Židov in drugih nasprotnikov fašizma veliko večje kot prej. Obiskovalci, ki prihajajo iz Dunaja pripovedujejo, da je tam zmanjkalo zaporov. Kljub temu, da so stotine aretiranih poslali v koncentracijska taborišča v Nemčijo, je na Dunaju premalo zaporov in že rabijo privatne prostore za ječe. Smatra se, da odkar je Hitler zasedel Dunaj, da je bilo tam aretiranih do 18,000 ,oseb, nekateri pa celo trdijo, da znaša število prijetih do 30,000. Obenem naciji marljivo plenijo židovske trgovine. Poroča se tudi, da je vdova po ranjkem avstrijskem prestolonasledniku Rudolfu, nadvojvo-dinja Štefanija, ponudila pregnanim Židom iz Avstrije svoj obširni grad na Ogrskem na razpolago.
Southern železnica bo kupila 5,500 novih vozov
Atlanta, Ga., 2. maja. Southern Railway Co. naznanja danes, da je naročila 5,500 novih tovornih železniških voz. Vozovi so vredni $14,000,000. Potrebni denar bo dala na razpolago vlada potom R. F. C.
MALI OGLASI
"' 1 1 • •""'"1 *.................................................— .i—"—
Naprodaj je gostilna
s permitom za prodajo žganja. Jako ugoden prostor. Proda se v resnici poceni. I^epo priliko imate sedaj. Zglasite se v Russell Inn, 6921 Wade Park Ave., in sicer po šesti uri zvečer. _(104)
Proda se
Jeklena galvanizirana ograja; vspredaj je 3% čevljev visoka in 40 čevljev dolga; ima dva vhodr: in dve vrati za driveway; r.a straneh je 70 Čevljev široka in 7 čevljev visoka. — Proda se za zmerno ceno. — Vpraša se na 6009 St. Clair Ave. — HEn-der8.cn 2613.	(104)
Tri sobe
se oddajo v najem. Kopališke na razpolago. Podstrešje, klet za pranje. Odda se mirni in pošteni družini, j ako pripravno za novoporočence. Vprašajte na 1113 E. 67th St.
Tri sobe
se dajo v najem mirnim ljudem. Vprašajte na 1017 E. '62nd St.	(98, 103 106)
Naprodaj
je hiša na 119S E. 170 St., za eno družino, sedem sob, kopališče, cena samo $2700, Hiša na 1241 E. 170th St., za eno družino, šest sob, cena samo $2300. Vprašajte za podrobnosti na 267 E. 149th St.
lieta vrže proti njemu, mu z rokami objame vrat in ga stiska kot ga nikdar prej še ni stiskala.
"Da, ljubim te," kriči Ju-lieta. "Šel si in izvršil zločin radi mene, ker si me ljubil. V resnici te prej nisem nikdar dobro poznala."
Strašne svote denarja je moral Noel potrošiti, da je vzbudil to strast v Julieti. Noel nikdar kaj takega niti mislil ni.
(Dalje prihodnjič)
Zamenjana sinova
FRANCOSKI ROMAN
Ko ni hotel urednik mesečnika "Uncle Sam," Charles Weiss v Brooklyn, N. Y. poljubiti nemške zastave, so ga nazijci pretepli. In to s-e je zgodilo v okviru Zed. držav!
V JUGOSLAVIJO
SAMO 7 DNI
če potujete na cksDresnih parnikih:
BREMEN • EUROPA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerliaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane
Ali potujte s priljubljenimi ekspros. parniki
COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga
StrokovnjaSki nasveti Slede vizejev za priseljene« in obiskovalce.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
1430 Euclid Avenue	Cleveland, Ohio
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
court res v. stanoako oil ca. Of onto
Ob prilki 150 letnice prihoda prvih pionirjev v Ohio, ki se praznuje letos, so domoljubni ljudje posnemali prve pionirje in vprizorili tedanji pohod v državo Ohio. Na sliki vidite, kako tekajo in tešejo trame, da bodo zgradili močan splav, kakršnega ~so imeli prvi pionirji, ki so se pred 150 leti pripeljali do Mariette, O. po reki Ohio. Spodaj pa vidite, kako bodo izžgali iz velikega debla čoln. Pri vsem tem se rabi prav tako orodje, kot so ga rabili pred 150 leti pionirji., Slike je povzela The Standard Oil Co. of Ohio.
Prva, najstarejša, največja itn najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-SlovenskaQ} Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894. inlcorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 45. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka« nad $6,700,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeS zavarovati pri dobri, pošteni in solventnl podpora, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K S K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od 16. do 55* leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zayaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" ln ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan aH $5.00 na teden. Asesment primerna nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem Jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.	.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) P« K S K. Jednoti, kot pravi materi vdov !n sirot, če še nisi član članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se m
pristopi takoj.	., , mm
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate društ/a, spadajočega k tej solventnl katoliški podporni organizaciji, ustano vite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — <=■» » daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika. ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
VLOGE v tej posojilnici
' zavarovane do '	$5000 po Federal
MA^^^yA Savings & Loan FfiMIfl ^ 1 Insurance Corpo-
ration,, Washing-ton- d- c-
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
..... coy/fresn SnkNOAKO OH. CO, Of OHIO
Letos se obhaja 150 letnica, kar so prišli prvi pionirji v sedanjo državo Ohio. V proslavo so vprizorili posnemanje karavane, ki je zapustila pred 150 leti Ipsivich, Mass. in dospela zgodaj v aprilu do Marietta, O.' Na zgornji sliki vidite voz, čisto tak, kot so ga rabili takratni pionirji in spodaj so udeleženci te karavane, ki so oblečeni v prav take obleke, kot so jih imeli takratni pionirji. Ob te% priliki je posnela dike Standard Oil Co. of Ohio, ki se bodo potem kažale v šolah in pri raznih organizacijah.
Ko je prvič zamislil zločin, 1 si je rekel: "Mogoče me pa dobijo?" In zavedajoč se tega i je naredil načrt na tako zvit j način, da ga ne bi mogel nih- i če sumničiti. Naredil bi to in i ono; izmišljal si je razne zagovore, rabil bi skrajno pre- 1 vidnost. Toda noben teh načr- j tov mu ni sedaj ugajal. V me- ] stu ga iščejo, toda niti na en sam prostor se ni mogel domis- < liti, kjer bi se počutil popol- 1 noma varnega.
Bil je blizu Odeona, ko se j pojavi v možganih misel, ki < je bila hitrejša kot blisk.	<
Vedel je, da so mu že brez i dvoma za petami; opis njego- ] • ve osebe bodo razširili vsepov- ] sod. Njegova bela kravata in 1 njegove brke ga bodo izdale, . kjerkoli se pokaže.	j
V bližini zagleda brivnico in ] stopi do vrat, toda ko obrača ] kljuko, se ga znova poloti ] strah.
Mislil je, da se bodo čudili, , ker si pusti odrezati tako kras- , ne brke; najbrž bi ga začeli vpraševati.	-	i
Noel koraka naprej.
Zopet zagleda brivnico in ] enake misli se mu pojavijo.
Polagoma je nastala tema, in s temo je narastlo zaupanje ] v Noelu. Ali ni res nobene poti za rešitev?
Da, šel bo v tuje kraje, spremenil bo svoje ime, začel novo življenje, postal bo drug ( mož. Denar ima, in to je bilo glavno.
In ko potroši osemdeset tisoč frankov tedaj je bil prepričan, da dobi še petkrat ali šestkrat toliko.
Že je začel misliti, kako se bo preoblekel, katero mejo si bo izbral, ko se naenkrat spomni Juliete.
Ali naj pobegne brez nje, ali naj odide, ne da bi jo še kdaj videl?
Ali naj beži, zasledovan po policiji vsega sveta, dočim ostane ona v Parizu? Nemogoče. Zaradi koga pa je izvršil zločin? Radi nje. Kdo je dobival dobiček od zločina? Ona. Ali ni bilo torej pravično, da ona deli z njim vred del kazni?
"Ona me ne ljubi," misli odvetnik z vso grenkobo. "Nikdar me ni ljubila. Vesela bi bila, če me nikdar več ne vidi. Sedaj, ko me ne bo več potrebovala, me gotovo ne bo pogrešala. Prazna skrinja je brez potrebe v hiši. Julieta je pametna, kajti prihranila si je čedno svoto denarja. Postala je bogata na moje stroške in vzela si bo druzega ljubimca. Pozabila bo na mene; srečno bo živela in jaz — in jaz nŽtj grem brez nje iz mesta?"
Glas razuma mu je klical: "Nesramnež! Ce vlečeš žensko s seboj, in poleg tega še tako žensko, boš vendar vzbujal splošno pozornost, tako da še pobegniti ne boš mogel."
"Kaj za to?" odgovarja glas strasti. "Skupaj bova rešena ali pa skupaj pogineva! Ako me ona ne ljubi, tedaj jo ljubim jaz. Potrebujem jo. Z menoj mora, ali —."
Iti v njeno hišo bi bila skrajna predrznost. Brez dvoma je
bila tam že policija.
"Ne," misli Noel, "nihče ne č ve, da je moja ljubica. Par dni 11 gotovo še ne bodo zvedeli. Pi- 1. sati pa bi bilo še bolj nevarno."	1' Zdajci je poklical kočijo v n bližini in tiho povedal kočija- j žu številko usodepolne hiše na v Provence cesti. i: Sedeč na mehkem sedežu ko- j čije je zopet premišljeval. Uničen, brez sredstev, pa se g je odločil, da dobi denar in ^ nadalje živi z Julieto. Nekega ^ dne je po naključju prišel na sled korespondenci, ki se je n vršila med grofom de Comma- r rinom in gospo Gerdy. Dobil r ni samo ona pisma v roke, katera je pokazal Tabaretu in Albertu, pač pa tudi več "drugih pisem, iz katerih se je jasno videlo, da je bil grof pre- rj pričan, da se je zamenjava ot- ^ rok izvršila.
r
Ko je prebral ta pisma so r se mu eno uro podile blazne misli po glavi.	^
Mislil je, da je zakonski sin j grofa, toda kmalu ga je nje- -gova mati tozadevno poučila, j, mu povedala vso resnico, po- f klicala je Claudino za pričo in mu pokazala tudi brazgotino, ( ki jo je še vedno nosil.	^
Toda potapljajoči mož nik- , dar ne izbira veje, po kateri ^ naj se reši, pač pa zagrabi pr- ( vo v bližini. Noel je sklenil * okoristiti se s pismi.
Najprvo je skušal pregovoriti mater, da grofu ne pove ; resnice, tako da bi lahko izsiljeval denar iz njega. Toda gospa Gerdy je z grozo zavrnila tak predlog.
Nato je odvetnik izpovedal vse svoje neumnosti, katere je počenjal, razložil svoj finančni položaj, pokazal se je v ■ pravi luči, zakopan v dolgove. Prosil je svojo mater, da iz-posluje od grofa denar.
Toda mati je tudi to prošnjo zavrnila. Prošnje in grožnje niso nič izdale. Pet dni s je vršila silna borba med materjo in sinom, in odvetnik je končno podlegel v tem boju.
In tedaj se je porodila v njem ideja, da ubije Claudino.
Ako Claudina ne more več pričati, kdo mu je še stal na potu do bogastva? Qospa Gerdy in mogoče grof. Obeh se ni bal. Ce bi gospa Gerdy govorila, bi lahko odgovoril: vi ste ukradli moje ime za vašega sina! Toda kako odstraniti Claudino brez nevarnosti.
Po dolgem premišljevanju si je odvetnik izmislil peklenski načrt.
Zažgal bo vsa grofova pisma, ki so pričala o zamenja-i vi. Ohranil bi le ona, ki so bi-i la dvomljiva.
Ta zadnja pisma bi pokaza i Albertu, prepričan, da če bi pravica kdaj začela poizvedo-5 vati o tem, da bi najprvo sum-i ničili umora Alberta, ki bi > imel največ koristi s smrtjo
-	Claudine.
Noel tudi ni mislil, da bi pregnal Alberta iz njegovega
-	mesta in samega sebe nasta-e nil v palači.
r Njegov načrt je bil priprost. Umor bo izvršen, potem bo pa čakal. Vse bo prišlo na vrsto. Začel bi se pogajati z grofom za milijone.
Vedel je, da bo mati molčala pod pogojem seveda, če ne bo zvedela, da je on umoril Claudino.
Ko je vse načrte še enkrat dobro premislil, je sklenil, da gre na pustnega torka večer
na delo.
Da se ne izda in da lahko dokaže, da je bil dotični večer v mestu, je sklenil, da pelje samo Julieto v gledališče, pozneje pa na operni ples. Tako bi lahko trdil, da je bil ves čas v mestu.
Zguba suknje ga je en čas vznemirjala, pa kmalu je pozabil na to, češ, kdo neki se bo brigal!
Vse se je izvršilo, kot je računal. In sedaj je bilo treba nekaj tednov samo potrpežljivo čakati.
Toda ko je gospa Gerdy brala zgodbo o umoru, je nesrečna ženska tako začutila, da je to delo njenega sina. V prvem napadu žalosti in jeze je izjavila,, da ga naznani policiji.
Noel se je ustrašil. Ena beseda od nje ga lahko izda. Toda zgrabil je priliko in drzno nastopil.
Ce obrne pozornost policije na Albertovo sled, s tem garantira sam sebi varnost, obenem pa postane tudi dedič silnega premoženja.
In ravno teclaj je prišel Pere Tabaret na obisk.
Noelu je bilo znano, da ima Tabaret zveze s policijo, vedel je, da se lahko posluži starega moža v svoje nečedne namene.
Dokler je. živela gospa Gerdy se je Noel tresel. Toda ko je izdihnila dušo, se je Noel čutil varnega. Nobenega zadržka ni bilo več. Noel je trium-firal.
Sedaj je pa vse odkrito, v trenutku ko bi začel z žetvijo. Toda kako? Kdo ga je odkril? Kakšno naključje je prišlo na sled tajnosti, ki je bilo tako globoko zakopano v srcu gospe Gerdy?
Toda kaj briga onega, ki se nahaja v prepadu, kako je prišel v prepad. On misli, kako bi bi prišel ven, ne pa kako je zašel v prepad.
Kočija se ustavi na Provence cesti.
Noel pogleda vse naokoli, in ko ne vidi nikogar, plača koči-jaža in odbrzi proti hiši in po stopnicah navzgor.
Charlotta ga zagleda in veselo pozdravi.
"Ah, tu ste!" zaldiče. "Gospa vas je čakala z največjo nepotrpežljivostjo."
Julieta ga čaka? Nepotrpež-ljivo?
Odvetnik ni vprašal. "Ce
kdo pozvoni," reče Charlotti, "ne spusti ga noter. Brez ozira, kdo so ali kaj rečejo, ne spusti jih v sobo."
Ko zasliši Noelov glas mu prihiti Julieta nasproti. On jo pa nerahlo potisne v salon in zaklene" vraja.
Tu je Julieta prvič zagledala njegov obraz.
Kako se je spremenil!
"Kaj se je zgodilo?"
Noel ne odgovori, pač pa stopi k njej in jo prime za roko.
"Julieta, bodi odkrita. Ali me ljubiš?"
Ona je pa instinktivno čutila da se je nekaj groznega zgodilo, vendar je ostala še mirna.
"Ti pokvarjeni fant," odvrne in mu nastavi vabljivo svoje ustnice, "ali zaslužiš —."
"Ah, dovolj," jo prekine Noel in udari z nogo po tleh. "Odgovori mi, da ali ne — ali me ljubiš?"
Stokrat se je igrala z jezo svojega ljubimca in se radova-la, ko je postal razburjen, na-
kar ga je znala potolažiti s sladko besedo. Toda takega ga še nikdar ni videla.
Storila mu je mnogo krivic in ni se drznila ugovarjati.
"Da, ljubim te," zajeclja, ali še ne veš tega?"
"Zakaj?" odvrne Noel in spusti njeno roko, "zakaj ? Ako me ljubiš, mi -moraš dokazati, ako me ljubiš, mi moraš takoj slediti. Pojdi, beži z menoj. Cas prihaja —."
Mlado dekle je bilo skrajno prestrašeno.
"Sveta nebesa! Kaj se je vendar zgodilo?"
"Nič druzega kot da sem te preveč ljubil, Julieta. Ko sem dognal, da nimam več denarja za tvojo udobnost, za tvoje kaprice, sem postal divji. Da pridem do -denarja sem izvršil — zločin, ali me razumeš? In sedaj me zasledujejo. Bežati moram. Ali greš z me-, noj ?"
Julieta je bila vsa začudena. Niti verjela ni Noelu.
"Zločin? Ti?" je začela.
"Da, jaz. Ali bi rada zvedela resnico? Ubil sem neko žensko. Toda naredil sem to radi tebe!"
Odvetnik je pričakoval, da se bo Julieta z grozo obrnila od njega. Pričakoval je one groze, ki navadaja ljudi pred morilcem. Mislil je, da bo pobegnila pred njim, mogoče jo napade histerija, mogoče bo klicala na pomoč. Toda motil se je.
Z enim samim skokom se Ju-
Dr. Townsend, znani propagandist, bi bil moral od-deti enomesečno kazen, ker se je protivil pričati pred kongresom. Pred&ednik Roosevelt mu je pa kazen odpustil.