Mubljtma, četrtek, 25. nov. 1954 Leto XX. Stev. 282 glavni in odgovorni UREDNIK tvan Šinkovec UReja List UREDNIŠKI ODBOR . .. tzhaJa vsalc dan razen a // Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRU2ITE SE! eCjudlsk&+ PRAVICA L IZDAJA .LJUDSKA PRAVICA. ustanovljena a. oktobra 1934 U MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JR IZHAJALA KOI H-DNEVNIK in TEDNIK. OD OSVOBODITVE OO I JUL 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK 'J OD 1. JUNIJA 1951 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO. ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Osnovne smernice socialne " ' Ig zdravstvene politike Član Zveznega izvršnega sveta Moma Markovič je podal ekspoze o osnutku zakona o zdravstvenem zavarovanju sveta t!ak°b devet*h dopoldne je bila skupna seja Zveznega koristno družbeno delo, ker je to k član 7 proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine, na kateri v skladu z načeli našega družbe- 0 0snutkVcznega izvršnega sveta Moma Markovič podal ekspoze nega razvoja. Zato je predvideno, beticev. U zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in usluž- da bomo polagoma uveljavili različne oblike invalidske zaščite, na pr. zdravstveno zaščito in medi-!oma Markn« - lzvrsnega sveta P°slemh v gospodarstvu, m cinsko rehabilitacijo, poklicno 86 Pernice nlV6 P°lasnl1 §lav- državnih uslužbencev, to se pravi, orientacijo (izbira poklica) in pogine zdravstvene in da prve in druge uvrstimo v po- klicn0 rehabilitacijo, zaposlitev i* skupščina' - tn- pr0sd’ na] kojnmske razrede po tem, koliko in zaščito delovnega razmerja, 1 nariJč,! m odobri> da dajejo skupnosti, po strokovni,i gmotno zagotovitev (do zapo-* ye= novimi,!,! del° v zvezi kvalifikacijah in delovnem sta- slitve)j zagotovitev normalnega ker t^ °ni S te,ga pod_ zu' Prav teko s0 predvldem | zaslužka z razliko v plači med Ustrezal .sedann predpisi ne 1 Prtd° V(rf- smer ril n J8 • 23561 Pojasnjevati Prikazai »u !?. Moma Markovič s’Va dain P?51ni’ kolikšna sred-kebe sni; ,naaa skupnost za po-. e' Let in ln zdravstvene za-aih nnja , ,,53 smo po nepopol- ' l26.522 oononi? trošili za to Odstotk"0'000 dinarjev ali 12,38 °^ka. v,, yseSa narodnega domujem , *x-s socialuim zavaro-?'5tivnih učenih, vštevši člane lence in zavarovancev, upoko-aad 7 m!Yallde dela, imamo zdaj PtebivaW »nov ali 40% vseh Mor- . JuPnclaTri-irt ■;« Ioiaa Mali JlIS°slavije. Potem je .i oi arkovic poudaril, da bo- c'‘a,negana uP°raba v sistemu nega s^adov - zavarovanja ločitev ^ Prnr=^°Clalne§a zavarovanja Jasnievamnna’ ter P^šel na po-11111 Danni Problemov posamez- nog zavarovanja. zdravstveno »Zak AVarovanje f°vatiju°H ,° zdravstvenem zava-niihn,-i?vcev in uslužbencev i5011 v si°!lh družin je prvi za-la s°cialnf.f>lnl zakonov s področ-Stn°> da iaS+ zavarovanja. Menili ^kotlom reba najprej začeti z a"ju v zdravstvenem zava-^ačetna ’-i1, La zakon temeljna atlja. v 0g? socialnega zava-zavaVm praaania zdravstvene-rednos+ ta.n:,a imajo nedvomno vak°r turi- za zdravje ljudi, t °vno za gospodarstvo, za »lazeh +;t0riIn°st in podobno. JaVstvpnfa_ dosedanji i. "'olvo«« —sistem prežal r,!fa zavarovanja ni adnoSOv iazv°iu naših družbei ^a°go ’v:, ati Pa je bilo v njem aosov, i4rfvu!rz6lL'fi: j zaposlenimi invalidi in zdravimi delavci, zagotovitev ustreznih pokojnin težjim invalidom, ki sploh ne morejo delati, znižanje delovnega staža za pokojnino s skrčenjem starostne meje itd.« SOCIALNO ZAVAROVANJE IZVEN DELOVNEGA RAZMERJA Moma Markovič ukrepi za strožjo kontrolo pri ugotavljanju praviče do pokojnine. Mislimo tudi na nekatere spremembe pri določanju družinskih pokojnin, in sicer v smeri njihovega zvišanja, zlasti pa so predvideni ugodnejši pogoji za pridobitev pravice do družinske pokojnine zavarovančeve vdove. V bodočem zakonu o pokojninskem zavarovanju so predvidene razen zakonitih pokojnin tudi zaščitne osebne in družinske pokojnine v obliki posebne doklade. Ta doklada bi bila odvisna od premoženjskega stanja poristnika pokojnine, če je koristnik osebne pokojnine, pri družinskih pokojninah pa tudi od števila družinskih članov. Tu moram omeniti težaven gmotni položaj dela koristnikov sedanjih minimalnih pokojnin, kakor tudi koristnikov nizkih zakonitih pokojnin, ki nimajo dru gih dohodkov. Za zboljšanje gmotnega položaja koristnikov minimalnih pokojnin je Zvezni izvršni svet pripravil uredbo o začasni dokladi k pokojnini, s katero bo začasno, do uveljavljenja zakona o pokojninskem zavarovanju, zboljšan položaj koristnikov minimalnih pokojnin. Predvideno je, da bi s to doklado zajeli kakih 61 % vseh upokojencev (osebnih in družinskih), to pa so vsi koristniki nizkih pokojnin, katerih dohodki od imovine in zaslužka ne presegajo določenega imovin-skega cenzusa.« INVALIDSKO ZAVAROVANJE »Ena bistvenih sprememb bi bila izločitev invalidskega zavarovanja iz pokojninskega sistema v posebno panogo zavarovanja, Novi sistem invalidske zaščite bi zajel invalide dela z enotnim sistemom invalidske zaščite. Ta sistem bi zajel vse invalide prek službe za rehabilitacijo in zapo Praviln‘ .L so omogočale 6a3e srpridm neracionalno tro-aaia. r,5,YY sucialnega zavaro-Pa tudi ni boja rilsko in delovnih pogojev, za 11 in j tehnično zaščito pri Cll° zdrav; druge ukrepe za zalo zavarovancev.« 7?v?JNINSKO >*ja5 Avarovanje ^stranii pokojninski sistem je nadevanih pomanjkljivosti, k Prejšnjih pokoj-a°tnega „.aiov- Z upostavitvijo m r°vania V3»ema socialnega za->!av°o vn» * 1952 smo cedili baVar°Vania ti? Pokojninskega nrf' keta 1952 in 1953 UfLbikov n^5dli nad 349.000 ko-r pri t bokomin in invalidnin; V te Poman8,?, ®e Pokazale neka- &ninskeea ^iiV0Sti našega r>°' aie kažoT a' Pridobljene določa-,-' 1° na potrebo, da se .''dtev viši elementov za ugo-5? Za po^?6 Pokojnine odloči-111 0^1^.° Izenačenje delav- b zavarovancev, za- h^2fnsko poročilo Obsule aner2°4OŠke S‘Uibe LRS DritfV10 Podinplk 110ycm,Jra 1954 ob 7: aekom? se j6 LaV oke;!a zračnega rii razkrerto srednjo Evropo kltro Se81e Frontalne motnje ta So bo Don ,, AlDe> vendar aejšo v Srecinv?. njihovim vplivom Psica 5,°droije Ym,lu razvija slabot-kontaiZabQ(ino oi S.g® zračnega pri- kflna ae hiotnje L nlJe so nove .PUvale tiirti do ob koncu Jugosla' n °toplitev’ zlastl slltev invalidov. V nasprotju z Sazahio z rahm!!, Je b"o preteino dosedanjim sistemom invalidske-f» Jan??! Sloveni] iPav!y;lrl?ml Y !u‘ ga zavarovanja, ki je zaščito one-il abe/no obiafnluinl Boam PaSrje bilo sposobljenih zavarovancev orne-ceizii„ ob ioY_vreme. Temperatura jeval v glavnem na invalidske st°Pina’ ,?b Jadranu pf ,5t?pl1?! pokojnine ali invalidnine, je v Vizija. nu pa mcd 7 ln 10 predvideno, da bi novi sistem in-a0 v!a: Obiajn!1?povc*. zlasti nUlnl zamegie- na rehabilitacijo (medicinsko in kotad.arb' deloma kot”dež, poklicno) in na zaposlitev inva-(enp bodo “nart. , IbBozahodnl Slo-ilidov. ij. 5e»‘ih^ratu^a b® "'koliko oja-i Naš cilj je, da usposobimo tudi ^orsk^ jd ® do +• 5°jtopiaj”c na:tiste- ki s0 začasno izpadli iz pro- ** 9 ztopinj c.t0PU>3 C> lizvodnje, in da jim omogočimo »Z vrsto pogodb z Zavodom za socialno zavarovanje smo že uredili vprašanje socialnega zavarovanja tistih, ki niso v delovnem razmerju, kakor so književniki, postreščki, advokati in duhovniki. Poseben zakon bo zajel zavarovanje teh ljudi, dalje obrtnike, katerih število je precej veliko in ki opravljajo važno gospodarsko dejavnost, kakor tudi pripadnike ostalih poklicev, ki niso v rednem delovnem razmerju. Pripravili smo tudi zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov, ki bo kmalu prišel pred Ljudsko skupščino. S tem zakonom seveda v celoti ne bomo uredili zdrav stvenega zavarovanja kmetov, marveč se bomo polagoma približevali objektivnim in subjektivnim možnostim, to se pravi, kolikor more dati skupnost, ko-likršna je zmogljivost zdravstvene službe, na drugi strani pa, kolikor so sami kmetje pripravljeni prispevati v sklade za zdravstveno zaščito.« Potem je Moma Markovič govoril o zdravstveni zaščiti, v kateri smo dosegli znatne uspehe. »Leta 1953 smo imeli dvakrat več bolniških postelj kakor 1. 1939. Leta 1939 jih je bilo 31.665, lani pa 63.631. Velike uspehe smo do- | segli tudi v šolanju zdravstvenih kadrov. Samo v sedmih letih po ’ osvoboditvi (od 1946 do 1953) je končalo srednje medicinske šole tri in polkrat več gojencev, kakor v stari Jugoslaviji v 20 letih (4442 : 1250). Od osvoboditve do 1. novembra 1954 je bilo diplomiranih na naših medicinskih fakultetah 3741 zdravnikov, torej več kakor v stari Jugoslaviji v 20 letih. K zboljšanju kakovosti dela zdravstvene službe je znatno pripomogel odhod večjega števila zdravstvenih delavcev na izpopolnitev v tujino, pa tudi kongresi in strokovni tečaji, ki jih orga- Nadaljevanje na 2. strani) NAS ODGOVOR NA SOVJETSKI PREDLOG O EVROPSKI KONFERENCI KONFERENCA 0 EVROPSKIH VPRAŠANJIH naj bi se sklicala v daljšem roku in v pogojih, ko bi sodelovale vse prizadete države Beograd, 24. nov. (Tanjug). — Jugoslovanska vlada je odgovorila na noto ZSSR z dne 13. novembra, v kateri je ta predlagala, naj bi se 29. novembra začela konferenca 23 evropskih držav. Državni podtajnik za zunanje zadeve Veljko Mičunovič je sprejel danes sovjetskega veleposlanika v Beogradu g. Vasilija Valj-kova in mu izročil odgovor jugoslovanske vlade. da bi bila takšna konferenca, v skladu z načeli Ustanovne listine OZN, pomemben prispevek k - omiljen ju mednarodne napetosti Po drugi plati je očitno, da so j gledišča vrste evropskih držav O i občih vprašanjih zdaj še močno oddaljena druga od drugih in da mnogo evropskih držav ni pripravljenih zdaj sodelovati na omenjeni konferenci, katera bi Odgovor se glasi: nje, ki je v prid miroljubni ure- VladaFLR Jugoslavije je skrb- ditvi odprtih evropskih vprašanj, no proučila predlog vlade ZSSR, zlasti še vprašanja o varnosti izražen v njeni noti z dne 13. no- evropskih držav, vlada FLR Ju- ___________________ ____________ vembra t. L, ker se nanaša na goslavije pozdravlja in podpira , brez "njihove udeležbe izgubila probleme, katerim vlada FLR Ju- idejo o sklicanju konference, vse- j svoj smisel. Kratek rok, ki ga goslavije pripisuje zelo velik po- bovano v predlogu sovjetske vla-| določa nota sovjetske vlade, res men. de, kakor tudi to, da je bil pred- \ ne dovoljuje potrebne izmenjave Ker ceni sleherno prizadeva- log poslan 23 državam, ter sodi, gledišč, katere cilj bi bil ustvariti moralno-politične pogoje za sklicanje in uspešen izid takšne konference. Ker ima v mislih pomen takšne konference, je jugoslovanska vlada prepričana, da nikakor ne bo prepozno, če bo sklicana kasneje, kot je bilo napovedano v sovjetski noti z dne 13. novembra. Vlada FLR Jugoslavije je tudi prepričana, da bi skupno prizadevanje vseh zainteresiranih držav v omenjeni smeri, zlasti če bi sočasno težili za tem, da bi dosegli sporazumno omejitev oborožitve, utegnilo zagotoviti, in sicer v skladu z interesi in težnjami ter ob udeležbi vseh prizadetih držav, ustvaritev ugodnih pogojev za sklicanje takšne konference in zato, da bi dosegli sporazumno ureditev vsaj nekaterih izmed odprtih evropskih vprašanj, kar bi nedvomno prispevalo k splošnemu zmanjšanju mednarodne napetosti. Minister Erchardt pri predsedniku Titu Nemški gostje so bili tudi v zavodu za jedrske raziskave v Vinci Beograd, 24. nov. (Tanjug), je Voja Lekovič, državni podtaj-Predsednik republike Josip Broz nik za zunanje zadeve dr. Aleš Tito je danes ob 17. uri v Belem Bebler, jugoslovanski veleposla-dvoru sprejel ministra za gospo- nik v Bonnu dr. Mladen Ivekovič, darstvo federalne republike Nem- veleposlanik v Državnem taj-čije dr. Ludwiga Erchardta ter ništvu za zunanje zadeve dr. Sta-nemškega izrednega in pooblašče- ne Pavlič, zahodnonemški vele-nega veleposlanika v Beogradu poslanik v Beogradu dr. Hans dr. Hansa K rol la. Sprejemu je Kroll in člani veleposlaništva ter prisostvoval tudi jugoslovanski iz- funkcionarji zahodnonemške vla-rednj in pooblaščeni veleposlanik de v spremstvu dr. Erchardta. v Bonnu dr. Mladen Ivekovič. I Beograd, 24. nov. (Tanjug). Zahodnonemški minister za gospodarstvo dr. Ludwig Erchardt je obiskal danes dopoldne inštitut za jedrska raziskovanja »Boris Kidrič« v Vinči. Dalj časa se je razgovarjal z direktorjem inštituta Vojkom Pavičičem in znanstvenimi sodelavci inštituta. Skupaj z dr. Erchadtom so obiskali inštitut tudi veleposlanik v Državnem tajništvu za zunanje zadeve dr. Stane Pavlič, načelnik oddelka v Državnem tajništvu za zunanje zadeve Franc Primožič in nemški funkcionarji, ki spremljajo dr. Erchardta. Član Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič je priredil danes opoldne kosilo zahodnonem-škemu ministru za gospodarstvo dr. Ludvrigu Erchardtu. Na ko Libanonski poslanik napovedan v Beogradu Beograd, 24. nov. (Tanjug) Kaže, da bo kmalu prispel v Beograd libanonski poslanik v Jugoslaviji g. Mohamed Ali Hamede. Svoj stalni sedež ima v Atenah. Izraelski novinar pri Moši Pijadu Beograd, 24. nov. (Tanjug). Predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je sprejel do- • t - . — . y _ 9 O V- I11L IVIVJOCI A IJ4aLIv J v ojj I v J CI H VJ šilu so bili elan Zveznega izvrš— Dr* Ludwis Erchardt, minister za poldne izraelske^s novinarja g. nega sveta Moma Markovič, pod- gospodarstvo v vladi Zahodne Sorela Haima, glavnega urednika predsednik Izvršnega sveta Srbi- Nemčije časnika »Davar« iz Tel Aviva. SVETOZAR VUKMANOVIC V LONDONU v Gospodarski razgovori Anglijo Zaključni razgovori v Washingtonu so bili zadovoljivi, je izjavil tovariš Tempo dopisniku »Borbe« London, 24. nov. — Davi ob 8.25 je prispel z letalom iz New Ycrka v London podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič-Tempo. Z njim sta prispela v London tudi namestnik direktorja Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje Kiro Gligorov in državni svetnik z zunanje zadeve Stanislav Kopčok. Jugoslovansko delegacijo, ki je skem letališču odpravnik poslov imela v ZDA gospodarske razgo- j veleposlaništva FLRJ v Londonu vore, so pozdravili na london- Jakša Petrič, pomočnik vojnega | atašeja general Niko Jovčevič, gospodarski svetovalec veleposlaništva dr. Petar Tomič ter predstavniki angleškega Foreign Of-ficea. Danes popoldne sta se Gligorov in Kopčok- razgovarjala s predstavniki angleškega ministrstva za finance in ministrstva sager d'Athenes« je priobčil čla- navaja burmanske komentarje o ° 7^«!® -b° -P°d~ nek z naslovom »Indija in Burma tem obisku, zlasti pa misli »New P Zveznega izvršnega pričakujeta predsednika republi- Times of Burma«, da je Jugosla-ke Tita«, v katerem opozarja na vija sedaj pomemben činitelj v nedavno izjavo novega indijske- mednarodni politiki. Atenski čas-ga veleposlanika v Beogradu Da- nik poroča tudi o pripravah in-jala, da bo Indija predsednika dijske vlade na sprejem pred-Tita toplo sprejela. sednika republike Tita. »Predsednik Tito je prvi gla- Donavska komisija se bo sestala v Budimpešti Beograd, 24. nov. (Jugopress). Pomen Titovega obiska za indijsko in burmansko zunanjo politiko po sodbi atenskega lista Atene, 24. nov. (Tanjug). »Mes- telja jugoslovanske države, in var evropske države, ki prihaja na obisk v Indijo odkar je postala neodvisna«, ugotavlja časnik in nato navaja besede indij- Spor med laburisti poravnan London, 24. nov. (AFP). Parlamentarna skupina britanske laburistične stranke je snoči s 130 proti 93 glasovom sklenila začasno suspendirati 7 svojih članov, ki so v parlamentu glasovali proti sklepom skega diplomata o istovetnih Osmega decembra se bo začelo v i stranke. Šest laburističnih poslancev glediščih Indije in Jugoslavije Budimpešti redno zasedanje Do-glede mednarodnih vprašanj in navske komisije. Pred tem se bo o nekaterih skupnih gledanjih na 5. decembra sestala delovna sku-notranja vprašanja. |pina za finančna in proračunska Časnik omenja tudi izjavo ; vprašanja, ki bo proučila izpolni-opozicijskega voditelja v indij- 1 tev proračuna v tem letu in pro-skem parlamentu Kripalanija, ki1 računski osnutek za prihodnje je poudaril izredni pomen bliž- leto. je glasovalo proti pariškim sporazumom. eden pa je glasoval za ratifikacijo pariških sporazumov, vtem ko je vodstvo laburistične stranke sklenilo, da se laburisti v parlamentu vzdrže g' >ovanja. London, 24- nov. (Reuter). Iz-(vršni odbor laburistične stranke sveta Vukmanovič sestal z angleškim zunanjim ministrom Ede-nom. V petek bo imel razgovor z ministrom za trgovino Thom-croftom. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta je dal danes dopisniku »Borbe« naslednjo izjavo: »Naši zaključni razgovori v ZDA so bili zadovoljivi. V Londonu ostanemo dva, tri dni in v tem času bomo s pristojnimi angleškimi predstavniki obravnavali nekatera vprašanja, važna za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Veliko Britanijo.« Svetozar Vukmanovič in člana jugoslovanske delegacije ostanejo v Londonu do sobote. Od tod bodo potovali v Pariz. V nedeljo bo delegacija z letalom odpotovala iz Pariza v Beograd. D. Blagojevič Določitev dokončne meje po tržaškem sporazumu Beograd, 24. nov. (Tanjug), i. decembra se bosta sestali v Ljubljani delegaciji Jugoslavije in Italije, da bi določili dokončno mejo med nekdanjima conama A in B STO. Začasno razmejitveno črto med conama A in B je zaznamovala mešana ameriško-britansko-jugo-slovanska komisija v smislu sporazuma o ureditvi tržaškega vprašanja. Jugoslovansko delegacijo na teh pogajanjih bo vodil Rihard V —a — Li L, 1 — — rl 44 «T /I » 4*1 rl l t 11 rfrt njega obiska za indijsko zunanjo Začasni dnevni red zasedanja je sklenil, da ne bo ničesar , „ politiko. j Donavske komisije zajema poro- ukrenil zoper sedmerico laburi- Knez, ki hkrati vodi tudi jugo »Messager d’Athčnes« ugotav-' čilo direktorja o delu tajništva , stičnih poslancev, ki so v parla- slovansko delegacijo za določitev lja, da tudi Burma navdušeno j V letu 1954, obračun za leta 1954lmentu glasovali v nasprotju s meje med Jugoslavijo in Italijo pričakuje skorajšnji obisk vodi- 1 in osnutek proračuna za leto 1955.1 sklepom stranke. v smislu mirovne pogodba EKSPOZE TOVARIŠA MOME MARKOVIČA V ZVEZNI LJUDSKI SKUPŠČINI Osnovne smernice socialne in zdravstvene zaščite (Nadaljevanje s 1. strani) niziramo v naši državi. Od osvoboditve se je specializiralo prek svetovne zdravstvene organizacije in drugih mednarodnih organizacij v tujini kakih 480 naših zdravstvenih delavcev. Tako je naša zdravstvena služba v glavnem dosegla raven razvitih dežel. Razen tega imamo široko omrežje ambulantnih poliklinič-nih ustanov, ki jih pred vojno, izvzemši nekaj ustanov socialnega zavarovanja in domov narodnega zdravja, praktično sploh ni bilo. Zdaj imamo takšnih ustanov nad 2000 in v njih išče zdravniške pomoči mnogo bolnikov. V teh ustanovah je na leto povprečno 26 do 28 milijonov pregledov in intervencij. Gmotna sredstva, ki jih daje naša skupnost za zdravljenje in preprečevanje bolezni, so znašala lani 27,5 milijard, letos pa bodo najbrž znašala nad 30 milijard dinarjev. Celotni izdatki za ljudsko zdravje so še večji, kajti navedenim številkam je treba prišteti še stroške investicij za zgraditev novih in adaptacije starih zdravstvenih objektov in stroške za izvembolniško zdravljenje socialnih zavarovancev, izdatke ustanov, ki se z znanstvene ali Uredili smo tudi druga važna vprašanja zdravstvene zaščite. Malarija je od več sto tisoč primerov pred vojno padla lani na pičlih nekaj sto obolenj. Največ nalezljivih bolezni, med katerimi so nekatere med vojno in po osvoboditvi razsajale v obliki epidemije, smo omejili na predvojno raven. Drugih nalezljivih bolezni je neprimerno manj, kakor jih je bilo pred vojno. Endemični sifilis v naši državi skoraj sploh ne bo problem, ker smo dosegli v njegovem zdravljenju velike uspehe. Organizirali smo in uresničujemo široke akcije proti tuberkulozi, trahomu, mikozi in ostalim množičnim obolenjem.« Potem je Moma Markovič poudaril, da je družbeno upravljanje in samostojno finansiranje zdravstvenih ustanov že rodilo lepe uspehe. Za zdravstveno zaščito so zdaj odgovorni ne le zdravstveni delavci, marveč se z vprašanji zaščite zdravja ukvarja vsa skupnost. Mnoge ustanove so obnovile inventar, kupile razne aparature in opremo, opravile popravila, a vse to je vplivalo tudi na kakovost zdravstvenih storitev. Vendar pa je treba nekatere pomanjkljivosti v tem sistemu odstranjevati, sistem je upravne strani ukvarjajo s posli treba nadalje razvijati in izpo-ljudskega zdravja in pod. I poln j e vati. VPRAŠANJE ZDRAVSTVENE ZAŠČITE Moma Markovič je potem govoril o vprašanjih zdravstvene zaščite. Poudaril je, da vzlic pomembnim uspehom na tem področju stanje našega ljudstva še ni zadovoljivo. Zlasti pereče je vprašanje umrljivosti otrok. Naša dežela je uveljavljala in uveljavlja celo vrsto ukrepov, za njegovo čim hitrejšo ublažitev, in ureditev in pozitivne sadove že čutimo. Tako je znašala po predhodnih podatkih umrljivost dojenčkov v 1952. letu 10,52 %, vtem ko je znašala v letu 1951 14,00 % na 100 živorojenih. To zmanjšanje umrljivosti dojenčkov smo dosegli predvsem z razvijanjem omrežja dečjih dispan-terjev in posvetovalnic ter z znatnim zboljšanjem kakovosti njihovega dela, zlasti pa s povečanjem števila medicinskih sester v njih. Tej nalogi je namenjeno tudi omrežje jasli, dečjih domov in otroških bolnišnic. Tudi sama ustanova otroške doklade je nedvomno mnogo pripomogla, da smo dosegli v industrijskih mestih in središčih ob sedanjem omrežju zdravstvenih ustanov lepe uspehe. Moma Markovič je poudaril znatno pomoč, ki smo jo dobivali in jo še dobivamo od UNICEF in ki izpopolnjuje naše uprepe na področju zaščite matere in otroka, zlasti v graditvi in opremi domov ljudskega zdravja, dečjih dispanzerjev in modernih mlekarn. Za urejanje vprašanja dečje zaščite otrok je potrebna mobilizacija vseh naših sil, tako organov ljudske oblasti, kakor tudi družbenih organizacij. Čedalje večja dejavnost prijateljev mladine, republiških in zveznega sveta društev za vzgojo in skrb za Dtroke ima v obravnavanju tega vprašanja veliko vlogo. K tej dejavnosti, kakor tudi k ostalim našim naporom v tej smeri bo r.natno pripomogla tudi ustanovitev republiških in zveznih skladov za varstvo otrok v letošnjem tetu. Ob pravilni in racionalni uporabi naj bi igrali važno vlogo zlasti krajevni skladi. Te sklade je treba utrditi, da bomo zagotovili stalen dotok sredstev vanje, da se bodo okrepili in da nam bodo še s sredstvi, ki jih dajejo ljudski odbori, koristili pri nadaljnji akrepitvl in razširitvi otroške zaščite, pri uveljavljanju novih in raznovrstnih oblik v njenem izpolnjevanju. Eno glavnih še neurejenih vprašanj v, zdravstveni zaščiti so bolezni in umrljivost za raznimi Ponovni poziv za prijavo zahodnoneinških rent in pokojnin Vsi tisti, ki Imajo pravico do za-hodnonemške rente ali pokojnine ln ki tega Se niso prijavili zavodu za socialno zavarovanje naj se takoj zglase pri okrajnem (mestnem) zavodu za socialno zavarovanje, na Cigar področju prebivajo. S seboj naj prinesejo nemško odločbo, s katero Jim te priznana nemška renta ali pokojnina. Ako od zahodnonemSkega socialnega zavarovanja odločbe o priznanju rente ali pokojnine še niso prejeli, potem naj s seboj prinesejo podatke, na podlagi katerih se da uveljaviti pravica do rente ali pokojnine. Priglase naj se tudi vsi ttstl, ki so pridobili pravico do rente ali pokojnine v času okupacije bodisi na nemškem prisilnem (mobiliziranem) ali pa na rednem delu v Nemčiji. Ako je upravičenec umrl, naj se oziroma kdo od de- oblikami tuberkuloze. V naši državi imamo za tuberkulozo obolelih še zmeraj kakih 260.000 prebivalcev, umrje pa jih letno povprečno kakih 26.000. Tudi v tej smeri napenja naša država vse sile tako za povečanje števila kakor tudi zmogljivosti protituberkuloznih ustanov. Znatno delo smo opravili na področju profilakse z vakcinacijo BSG, ker smo do 31. decembra 1953 cepili s tuberkulinom 6 milijonov 349.700, vakcinirali pa 2,697.991 ljudi. Tudi tu so družbene organizacije, predvsem jugoslovanski Rdeči križ, razvile zelo veliko in koristno akcijo. Spričo pomena in važnosti tega vprašanja nas čaka ne le naloga, da utrdimo in okrepimo vse čini-telje, ki delajo za preprečevanje in zatiranje tuberkuloze, marveč da okrepimo tudi gmotne baze za ta boj, tako da bi morda kazalo ustanoviti tudi splošen sklad za zatiranje tuberkuloze. Samo po sebi se razume, da bo zboljšanje družbenega standarda, graditev stanovanj, graditev komunalnih objektov, itd., v katero smer smo v tem obdobju usmerili napore družbene skupnosti, vplivala na ublažitev vprašanja tuberkuloze. Čeprav je prispevala naša dežela v boju za preprečevanje nalezljivih bolezni velike napore, čeprav je zgradila bolj ali manj zadovoljivo število ustreznih ustanov, vendar nas čakata še dve zelo važni nalogi. Predvsem je treba zagotoviti obvezno prijavljanje nalezljivih bolezni, katerih odstotek pri nas še zmeraj znaša nekaj nad 10 % , kar nas seveda ne more zadovoljiti. Prav tako nas ne more zadovoljiti število ljudi, ki smo jih zajeli z vakcinacijo, niti organizacija in vakclniranje samo. Se večjo pozornost bomo morali posvetiti naši bakteriološki in epidemiološki službi, zlasti pa njeni dejavnosti na podeželju, ter omogočiti, da se bodo tako zdravniki kakor tudi medicinsko osebje, ki se ukvarja s tem delom, izpopolnjevali čim hitreje in v čim večjem Številu. Tu nas čaka kot posebna naloga razvijanje dejav- nosti komun v smeri graditve komunalnih naprav (vodovod, vodnjaki, kanalizacija in drugo). Potem je Moma Markovič poudaril, da na zdravstveno stanje našega prebivalstva negativno vpliva tudi pretirana potrošnja alkoholnih pijač. Boj za zmanjšanje pretirane potrošnje alkohola, ki ga bijemo zdaj v glavnem prek jugoslovanskega Rdečega križa in drugih družbenih organizacij, bi morali podpreti ne le s propagando, marveč tudi s pospešenim razvijanjem proizvodnje brezalkoholnih pijač, sadnih in sočivnih sokov. Eden izmed vzrokov velike umrljivosti in raznih obolenj je v tem, da posvečamo premalo pozornosti preventivi, da nismo uveljavili enotne kurative in preventive. Mimogrede naj omenim, da posveča novi zakon o zdravstvenem zavarovanju celo poglavje obveznemu sodelovanju Zavoda za socialno zavarovanje pri ukrepih za preprečevanje bolezni in obolenj, pa tudi pri krajevnih zavodih za socialno zavarovanje bomo predvideli posebne sklade za preprečevanje nalezljivih bolezni. Nezadostno delo na področju preventive lahko vidimo delno tudi iz podatkov o potrošnji sredstev za zdravstveno službo. Po nekaterih podatkih smo potrošili za kurativo 28,7 %, za preventivo pa samo 1,3 %. Izdatki za preventivo so gotovo pač nekoliko večji, ker ti podatki ne zajemajo mnogih velikih vsot, ki smo jih dali za higiensko in tehnično zaščito dela ter za razne komunalne in higienske naprave itd. Razlika pa je vendarle nesorazmerno velika. Potem je Moma Markovič pojasnil nekatere podatke s tega področja, kakor so graditev zdravstvenih ustanov, šolanje in izpopolnjevanje zdravstvenih kadrov itd. Poudaril je zlasti vprašanje srednjih in nižjih medicinskih kadrov. Čaka nas važna naloga, da uredimo vprašanja statusa srednjih medicinskih šol in srednjih medicinskih kadrov ter določimo ukrepe za nadalnje šolanje teh kadrov, ki naj bi jim dajale komune štipendije. Ena važnih nalog na področju ljudskega zdravja je zakonodaja. Mnogi predpisi s področja zdravstvene službe in zdravstvene zaščite ljudstva ne ustrezajo sedanjim razmeram. Pripravljamo zakon o organizaciji zdravstvene službe, zakon o zatiranju ln preprečevanju nalezljivih bolezni ter zakon o nadzorstvu nad proizvodnjo in prometom z živili. Vsi tl zakoni bodo važen prispevek k zdravstveni zaščiti ljudstva. VPRAŠANJA VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV Naša skupnost daje 9 milijard 371 milijonov dinarjev za izplačilo invalidskih prejemkov za osebne in družinske vojaške vojne invalide iz obeh svetovnih vojn. Letni izdatki za zdravstveno zaščito invalidov znašajo 1.014,000.000 din. Naj bodo ta sredstva še tako znatna, zlasti če jih primerjamo s predvojnim stanjem, vendar položaja nekaterih osebnih in družinskih vojaških vojnih invalidov še nismo povsem uredili. Zato pripravljamo spremembe in dopolnitve zakona o vojaških vojnih invalidih. Bistveno v teh spremembah je, da bomo posvetili več skrbi vprašanjem rehabilitacije in da bomo tiste invalide (osebne in družinske), ki nimajo nobenih dohodkov, razlikovali od zaposlenih. To bi uredili z invalidsko doklado. PODROČJE DELA IN DELOVNIH ODNOSOV Prihodnje leto se nameravamo lotiti priprav na osnutek temeljnega zakona o delu, ki naj določi najbolj bistvena načela sistema delovnih odnosov v FLRJ. Ker zahteva ta naloga daljše proučevanje, sedanji položaj, zlasti v gospodarstvu, pa nujno zahteva potrebne predpise s tega področja, je najnujnejše, da izdamo zakon o delovnih odnosih v gospodarstvu. Prvi osnutek tega zakona je že pripravljen in bo kmalu poslan Ljudski skupščini. Zakon o delovnih odnosih v gospodarstvu bi moral organizacijsko in pravno ugotoviti in vskladiti delovne odnose z novim gospodarskim sistemom ln delavskim samoupravljanjem, urediti pravice delavcev in določiti pristojnost organov upravljanja v podjetjih na področju organizacije dela v tisti meri, ki ustreza stopnji našega družbenega razvoja in potrebi po družbeni zaščiti pravic delovnih ljudi, gospodarskim organizacijam pa prepustiti, da s svojimi normami v družbeno danih okvirih samostojno urede pogoje dela, kakor priglasi vdova dičev-upravičencev. , tudi druga vprašanja s tega pod Kdor te svoje pravice do zahodno- J ° * nemške rente alj pokojnine ne pri- rocja. javi, je proti nemškemu socialnemu j Vzporedno z delom za nadalj-zavarovanlu ne bo mogel več uvelja- . graditev in razvoj našega 2^ *«»». • «p£ membami v sistemu obdavčenja in razdelitve dohodkov gospodarskih organizacij pripravljamo tudi spremembe v sistemu plač v gospodarstvu. Te spremembe naj omogočijo, da bodo delavci z načinom formiranja plačnega sklada dobili v polnem znesku plačo, ki ustreza delovnemu učinku, hkrati pa, da bodo zainteresirani tudi do rentabilnejšega poslovanja vse gospodarske organizacije. S tem naj bi bilo zagotovljeno zanimanje za povečanje delovne storilnosti, hkrati pa zagotovljeni tudi pogoji za zboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi. Zato je treba komami omogočiti večji vpliv na formiranje plač v gospodarskih organizacijah na njenem področju. Druga važna naloga, ki nas čaka na tem področju, je novi zakon o inšpekciji dela, ki naj bi tudi prišel prihodnje leto pred Zvezno ljudsko skupščino v proučitev. V prizadevanju, da bi še bolj razvili učinkovitost tehnične zaščite dela, je potrebno, da se bolj usmerimo na aktlvlzacljo vseh neposredno zainteresiranih družbenih činiteljev, predvsem organov delavskega samoupravljanja v rudnikih, tovarnah in na drugih delovnih mestih, od dejavnosti katerih je najbolj odvisen uspeh v preprečevanju nesreč in obolenj v zvezi z delom. Vzporedno z uveljavljenjem pravilnikov o higienskih in tehničnih zaščitnih ukrepih pri delu na posameznih področjih gospodarske dejavnosti, kjer jih še ni, bomo morali okrepiti boj, da bodo delavci sami sprejeli te ukrepe in se ravnali po njih na vsakem delovnem mestu. Zato bomo morali znatno okrepiti založniško dejavnost na tem področju s serijo poljudnih brošur in propagandnih lepakov, s prikazovanjem filmov, s prirejanjem predavanj v tovarnah in podobno. Razen tega je treba krepiti učinkovitost nadzorstva nad izpolnjevanjem predpisanih ukrepov glede higienske in tehnične zaščite predvsem tako, da določimo vlogo in okrepimo funkcije inšpekcije dela v ljudskih odborih, da pospešimo učinkovitejše delovanje sodnikov za prekrške ter s kazenskim progonom odgovornih fizičnih in pravnih oseb za neizpolnjevanje zaščitnih ukrepov pri delti. Povsem razumljivo je, da je treba še večjo pozornost posvetiti tudi nakupu zaščitnih naprav in opreme, predvsem za tiste panoge industrije, v katerih so delavci najbolj izpostavljeni možnostim poškodb in sploh nesreč pri delu. Na koncu ekspozeja se je Moma Markovič dotaknil zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev. Govoril je zlasti o vprašanju zavodov za socialno zavarovanje. Poudaril je, da v teh zavodih ne smemo videti komunalnih ustanov, ne smemo pa jih tudi povsem ločiti od komun. Socialno zavarovanje naj se osamosvaja in razvija kot samostojen mehanizem po enotnih predpisih, po enotnih organizacijskih in finančnih načelih, ter zagotavlja takšne instrumente, ki bodo omogočili, da se bodo sredstva pretakala znotraj njega. Pri tem je treba zagotoviti, da s pretakanjem sredstev ne bomo zmanjšali zainteresiranosti do njihovega pravilnega izkoriščanja pa tudd da ne bomo spravili v težaven položaj tistih zavodov, ki imajo vzlic vsem ukrepom primanjkljaj. Po 1. decembru novi DEVIZNI REŽIM Vse kaže, da bo s 1. decembrom uveljavljen nov: devizni režim, o katerem se že dalj časa razpravlja. Novi predpisi, ki so v zvezi s spremembami devizneg režima, bodo verjetno objavljeni že v prihodnjih da Obrisi novega deviznega re- se bo uporabljal tisti koeficicn la so več ali mani znani. Bi- j ki je bil v veljavi M paI' P bo uporabljal tisti ^oefici • __________________________________________ je bil v veljavi na dan [tf stveno se bo spremenila predvsem ; sklenitvijo izvozne a*1 “J. osnova dinarskega obračuna med jjkupčije, tako da bo^zujia^J *{rani U AUUi. kTUV ^ 1 U V U XI d V v* p-- -J — 7 ^ . , I _||in II | zunanjetrgovinskimi podjetji in j vinsko podjetje tudi s w . banko. To osnovo bodo predstav-1 imelo sigurno osnovo za k ' IjaJi obračunski (disparitetni) te-lcijo. Tako tudi prehod v čaji, ki bodo več ali manj stalni vizni režim ne bo povzr, j_](( in bodo sloneli na dvojnem urad- lin zastoja v prometu, k ^ nem tečaju posamezne devize, po- veljali dosedanji predpisi . -tve večanem ali zmanjšanem za dis-;kupčije, sklenjene °o.uv J ei;ali pariteto dotične devize (za prosti 1 novega deviznega rezuna. ^ ameriški dolar bo vel jal n. pr. j dosedanji predpisi. £a ° ^D0(j. obračunski tečaj 632). Po teh ob- viz, ki juh mora jo i7.yozn računskih tečajih se bo izvozne- ijetja obvezno prodati ban* se mu pod jetju obračunal tisti del j do izvirali še od starin K p deviz od iizvoza, ki ga mora ob-ibodo sicer uporabljali n Jar vezno oddati. Ker se bo vedno stotki za obvezno oddajo, . uporabljal tisti obračunski tečaj, se bo pri obračunu upora , J -un, ki je bil v veljavi na dan pred vprečni tečaj deviznega o . zaključkom izvozne kupčije, bo sitega mesta v tretjem ce imelo izvozno podjetje trdno os- j Tudi pri obračunu uvoza h novo za svojo kalkulacijo. Del lagi starih kupčij se Doa ^ deviz, ki ga bo moralo izvozno’rahljali predpisi 'Do* podjetje obvezno oddati, bo zna- so veljali pred uveljavlja j - -e_ šal povprečno 90% (za proi-zvo- ] vega deviznega re^lina’m>ral)ljal de metalurgije, za les in nekatere mer se bo prav u'„ 0],ra- kmetijske pridelke 95%, za živi- povprečni tečaj devizneg no. meso, tobak, kože, volno itd. canskega mesta v,*ryJ novem 97%, za žito 99%, za ostale iz- j let ju. Važno je tudl, aa i Mneffa vozne predmete pa 80 %). Tisti del [režimu ne bo več dop iasj;gno deviz, ki bo ostal izvoznemu pod- koeficienta, ki °anes.. uVozflih jetju, bo to podjetje lahko upo- dviga cene nekaterih rabilo za potrebe svojega uvoza ali pa ga bo prodalo po prostem tečaju na deviznem obračunskem mestu. Obračunski tečaji bodo hkrati i? ““ da’bo' lahko v osnova za obračunavanje razlike j • ^ spremenila te koef«:-v cenah pri uvozu in izvozu, se. ^ ^ treba povprečno pravi za uporabo predpisanih iz-, j ilZyirajočih od izV0^''.un. voznih m uvoznih koeficientov. ^Narodni banki P® t Ti koeflcienh se pri uvozu ne bo-;skem tečaju, bo mogoče *^1 do več obračunavali z uporabo !veCii meri nuditi uvoznikom £ tečajev na deviznem obračunskem ; devize za »voz sU . TV» /A n 1 M l« H —* — — - L _ L _ 1 _ — . ■ 1 TY1 J jetju, bo to podjetje lahko upo- dvisra cene nekaterm 0), predmetov. Da pa bo mom* spremembi domačih ali ,. s skih cen hitreje reagira, spremembo koeficienta, a j» mestu, marveč z uporabo obra- čunskih tečajev; pr, tem bo ve- . ’k]juPne opreme. Devize J hala kot osnova vrednost blaga : ^ M v določenih franko jugoslovanska meja, pri fjl na raz,polago Pf a'"uv0z De ° UpSa"? a’L uV h p—*-* «*«*"' iSf&ssar«** n#** °braČUD' Idot,enega kontingente Uvozni in izvozni koeficienti bodo te devize oDrBciu ^ ^ v bodo seveda ob uveljavljanju no- računskem tečaju, sic ■ prjšlo vega deviznega režima revidirani, okviru prizadetega K ker jih je treba prilagoditi novi do licitacije ’j,raeansk,'ffl obračunski osnovi, to je obračun- deviz na deviznem ° < skemu tečaju. V vsakem primeru mestu. materia S RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O ZDRAVSTVENEM ZA1 varovanju Namen zakona ni le v tem, da zaš^1 človeka,ampak, da zaščiti tudi dn* pred zlorabami posameznik©^ je dejal v razpravi tovariš Edvard Kardelj ditvi zdravstvenih “fl^stvcnih ka' sabljanju novih zdrj drov. Beograd, 24. nov. (Tanjug), Ljudski poslanec Djuro Salaj je v razpravi poudaril, da je bil zakonski osnutek pametno urejen, saj ustreza različnim mnenjem o višini gmotne zagotovitve za primer bolezni, tako imenovane hranarine. Predlog, naj bi bil zmanjšan sedanji znesek hranarine v odnosu na redno plačo, je v glavnem v načelu sprejela večina zavarovancev, in je bilo treba samo še najti primerno višino te hranarine. Djuro Salaj je dalje poudaril, da bodo ostrejši pogoji hi omejitve onemogočili zlorabe v izkoriščanju nekaterih oblik zdravstvene zaščite, kot so kopališko in klimatično zdravljenje, ortopedske potrebščine, potni stroški itd. »Ena izmed najpomembnejših določb tega zakona je, da imajo vsi zavarovanci ob enakih pogojih enake pravice do zdravstvenega zavarovanja. Takšna določba je pomemben element pravne sigurnosti delovnih ljudi v uveljavljanju v zakonu zajamčenih pravic. To načelo ima tudi gmotno podlago v zakonski obveznosti, da se zavarovancem zagotovi uveljavitev pravic neodvisno od finančnih možnosti zavodov za socialno zavarovanje. S tem se zagotavlja, da bo razglašeno načelo v vsakem primeru konkretno uresničeno.« Bistvo spreminjevalnih predlogov, zaradi katerih je bila seja Zveznega sveta prekinjena, da bi jih predhodno proučili v odboru, je v tem, da se odškodnina namesto plače daje samo v tistih primerih, kadar je bolezen ali poškodba posledica dela pri poslu, v katerem je bila tista oseba zavarovana, ne pa tudi v drugih primerih. Ta spre-minjevalni predlog je stavil ljudski poslanec Ilija Materič, ki je poudaril, da so ljudje, ki so bili poškodovani izven delovnega mesta, na katerem so stalno zaposleni, namreč pri zasebnih obrtnikih ali drugih zasebnikih. Materič je dejal, da takšnim ljudem ne bi smeli dajati gmotne odškodnine, ker dejansko nimaio do te nobene pravice. Tov. Edvard Kardelj, ki se je med razpravo oglasil k besedi, se je strinjal s tem, da je vprašanje, ki ga je sprožil poslanec Materič, | nadvse pomembno. Pripomnil je, da namen zakona ni le v tem, da za-1 ščiti človeka, marveč da hkrati zaščiti tudi družbo pred zlorabami nezavednih posameznikov, Tov. Kardelj je opozoril, da je zelo razširjena praksa, da posamezni delavci in uslužbenci delajo osem ur v podjetjih in ustanovah, kjer so zavarovani, zatem pa opravljajo delo pri zasebnih obrtnikih, ki ne plačujejo zanje in se izogibajo obveznostim do socialnega zavarovanja. V takih primerih, je dejal Edvard Kardelj, ne sme socialno zavarovanje nositi stroškov zavarovanja, marveč mora plačati to tisti, ki je kriv — obrtnik — zasebnik ali ustanova, ki je protipravno zaposlovala človeka, oziroma tisti človek, ki se je izogibal svojih obveznosti do družbe na ta način, da se je nezakonito zaposlil. Tudi ljudski poslanec Radivoje Davidovič je opozoril na isto vprašanje ter prav tako stavil spremi-njevalni predlog. O teh spreminje-valnih predlogih bodo danes popoldne razpravljali najprej odbori, zatem pa bo Zvezni svet o njih dokončno sklepal. j Todor Vujasinovič je v svojem govoru poudari!, da je bila skrb za I izboljšanje ljudskega zdravja te-J meljna zamisel v izdelavi tega za-| konskega osnutka, saj to terja tudi I naše sedanje stanje. Tako se na primer delovni staž v naši državi giblje okrog 23 let, kar ni niti povprečje za pokojnino. Pri tern bi morali upoštevati naše sedanje ekonomske možnosti — jo poudaril Todor Vujasinovič. Ce bi nelcje dali več, bi drugod morali odvzeti. I Hes je, da je bilo zoževanje dosedanjih pravic večidel tamkaj, kjer sta bila ugotovljena razsipavanje in zloraba. Ob objavi tega zakona so upoštevali tudi to, da je zdravstveno zavarovanje pomemben delež v življenjski ravni naše države. Na koncu je dejal, da nj treba pričakovati, da bodo s tem zakonom urejena vsa vprašanja in da bodo ustvarjeni znatni prihranki. Posvetili je treba veliko pozornost gra- Zokon o zdravst_al!0!1 zavarovanju in * o javnem sprejeta sejab Na popoldanskih točen Zveznega sveta to. Zb skuP vajalcev ZvezI?e, jLia razpra ščine se je nadalje zdra(n o zakonskem osnut, Hf>lavceV ^ stvenem zavarovanj uslužbencev. a sod?” Po sestanku odbora zdraVst^ no politiko in ljudsik terem & Zveznega sveta, na k■ pred proučevali spreminj « ^.jg log ljudskega poslanca ^ Da teriča, se je v Zveznem spre ; poslanca spre) Zvezni svet je zat ”L,vstVe zakonski osnutek o nem zavarovanju. zafe. Zvezni svet je nUtck obravnavati zakonski osi javnem tožilstvu. Tu( sPrejc ! ski osnutek so soglasno Devizni isča|i dne 24. novembra ^-40 ' n n k L "f SuT' 3175,50* T— »ru STO 17(1 - 17fi - _ 17.4* , 23.G!)fi,02 - Svod. kr?na,lL i. 1000.1' _ obr. dolar Avstr. 1000 gM oj#| obr. dolar Damska — _ ^r. <*° dolar Turčija 650 — G5® « Paragvaj 024. rjublj®0 Opombe; 1. tečaji v teinji v zaerebu. ,.k v0fji llfrH. Točaji so so formlr“,lh na bas-.! zadnjih nvednjlli ^ vr FLB.I, liane* 25 novembra [U1 drnci posebni sestanek v *e,n Možnost ločitve v dva bloka je izzvala ostre proteste nemških socialnih demokratov fojTRTEK. UREDITEV AVSTRIJSKEGA VPRAŠANJA Trojna akcija pri OZN - Ali bo SZ privolila v zahodne predloge? AvstriTsko°vn’ 2-4' nOV’ (Taniu2)-, naju z zadovoljstvom sprejeli. V jih je dva dni poprej navedel v novno sprože rSS^r^e ^ '3il° po~ I P°luradnih krogih poudarjajo, da svojem govoru na plenarni seji je nainrRi zadnjih dveh je z avstrijskega vidika najpo- Generalne skupščine Mendes- vztrajata na tem, naj di najprej raiuiciraii pansse pogocme in ““des-Frano Predvčerajšnjim | membnejše dejstvo, da so vpraša- France. Tu zelo malo upajo v to, gele potem začeli razgovore z Moskvo o nemškem in drugih vpra-S{ini OZN nom T „eralni skup- I n;ie državne pogodbe v najvišjem da bo SZ v sedanjih razmerah šanjili, vidijo nemški socialni demokrati v takšni politiki zahod-fevlačevati mf-t ■Preneha | mednarodnem forumu ponovno privolila v pogajanja o Avstriji. „ih držav veliko nevarnost. Socialni demokrati menijo, da bodo T°Sodbo nato ®lo . državno. postavili v ospredje. Toda mnogi Malo je verjetno, sklepajo ti zahodne države s svojim negativnim odgovorom na zadnjo so-°kupaciiqirQ , sf? ‘;ri zahodne • tukajšnji politični opazovalci so krogi, da bi Moskva privolila v j vjetsko noto in predlog Molotova v »Pravdi« neposredno povzro-OZN . velesile obvestile +«-»«■»«% lmir*«? ««« ** v... . . - • - - . - . . « ■ Prišlo te T kakšno zagato je tki kannl^^311^' Tudi avstrij- Eem obiskfi ^ ki ^ na urad-'"ktranijo nI- ’ je ter-)al, nai Zgodbe Ti- I za sklenitev te teffii no?:,,: ’ da tiči za vsemi SZ ^ m«enje Zahoda, da bi bzum o arebiti privolila v spo- ^ iz Avstrije113^1 okuPacijskih ^endk-RvJ6 videti, da so poziv sprejeli „ S,,63 Y Moskvi hladno Rljučuipi. Washingtonu ne iz-« mozn°stl, da bo urad- b>nnn sovjetske vlade na . ncu nr»i+- auvJersKe vlad« Ifiava ,rp ‘Len: To Potrjuje tudi ne bi • ,nLka Eisenhowerja, !tanku štiri?« ni5esar Proti se-^azala da’ u° SZ v naPrej ?°varjal= 2 ,se bo iskreno raz-6 iskrenncH un izmed dokazov Rednika' 7m'la po mnenJ'u ^riiskn a . privolitev v , Nekaterfrffpogodbo' 6 ^endes-Fri Vročajo, da se °rom v £, nce pred svojim °-ten> PosveSvafalni Skupščini (Od posebnega dopisnika »Borbe«) Bonn, 24. nov. Vtem ko kancler Adenauer in bonnska vlada vztrajata na tem, naj bi najprej ratificirali pariške pogodbe in skeptični glede tega, kakšni bodo sklenitev državne pogodbe in v čili poslabšanje mednarodnega položaja in zmanjšali sleherno sadovi zadnjih korakov zahodnih umik svojih čet po dveh letih, upanje, da bi se v doglednem času pogajali o združitvi Nemčije. velesil, kakor tudi glede pogojev potem ko bodo že veljali spora za sklenitev državne pogodbe, ki zumi glede Zahodne Nemčije. i Podobni so razlogi tudi v ko- Ollenhauer meni, da takšna I men tar jih in stališču nasproti | politika zahodnih držav in SZ, ki čakovati poslabšanje mednarodnega položaja in neposredno zmanjšanje upanja na združitev Nemčije. Nemško vprašanje bo ostalo dolgo na mrtvi točki.« Te svoje sklepe opira Olen-hauer na stališče zahodnih držav, da je treba najprej »ratificirati pariške vojaške pogodbe«, in na zahtevo Molotova, da bi konferenco o evropski varnosti, ki jo je predlagala Sovjetska zveza, odložili, da pa bi hkrati odložili Churchill o odnosih s SZ Mendes-Franceovemu predlogu o jo je že moč slutiti, neposredno tud' ratifikacijo pariških pogodb. vodi do dveh nasprotujočih si| Ollenhauer se je zlasti dotaknil Mendes-Franceovega predloga, ker je njegovo izhodišče dejstvo, da bi se v maju znašli za isto mizo predstavniki dveh Nemčij, London, 24. nov. (AFP). Sinoči je imel britanski ministrski predsednik v svojem volilnem okraju v londonskem predmestju Wood-fordu govor, v katerem je izjavil, da je cilj britanske politike doseči' »mir s pomočjo moči«. O oborožitvi Nemčije je Churchill rekel, da je sovjetska politika, predvsem pa Stalinova povzročila spremembo britanske politd-tke. Pripomnil pa je, da po Stalinovi smrti v SZ »novi ljudje delijo oblast med seboj«. Od lanskega maja je postal zagovornik uu —»uu,,,. tesnejših stikov z ZSSR. »Tudi to *Wn„5, 24- nov (Tanint?! —'je naša politika,« je pripomnil ^ skleni? i°S?niih naporih, da Churchill. ^bo, k: ^rilsko državno po- „el*ke Bri+a?,--®3 vodSe delegacij 'Stožili Francije in ZDA N Hammaen?ra.lnernu tajniku rskjoldu, so na Du- konferenci v maju prihodnjega leta. Vladni krogi v Bonnu po-I udarjajo, da je predlog franco- »Ddlv Herald« o njegovi poslanici Montaomervju! ske§a ministrskega predsednika * li j« ■ sprejemljiv, menijo pa, da je rok ob koncu zadnje vojne j prekratek, kajti ratifikaciji pa- I riških pogodb bo marala slediti ---------------- . ------ --------- tovim v ojne *n Utahomen jen ib r zo j a vH njihova izpolnitev. Vodja Social-| evropski. To pa po Ollenhauerju Eisenhowerju oziroma Montg:omeryju,. no-demokratske stranke Ollen- i pomeni nadaljevanje nemškega v katerih je Churchill svetoval, naj j hauer je v intervjuju, ki ga je statusa quo v nedogled. SZ dal danes tujim novinarjem, ostro »Nobenega dvoma ni,« je re-na Jrfci, za katero so se dogovorili. napadel taksno politiko. kel Ollenhauer, »da je treba pri- vojaških taborov. To pa praktično pomeni, da bo ostala Nemčija razdeljena, tako da bo Zahodna Nemčija vključena v zahodnoevropski vojaški blok, vzhodna pa v bodoči vzhodno- *»cler ,?«*«»*»■ z avstrijskim r>1c . wni stiki MiScniio in SZ feetih ,np',24, nov. (Tanjug) V V svojem govoru je Churchill omenil tudi tajno poslanico, ki jo je 1945. poslal generalu Montgomeryju. To Churchillovo izjavo označuje danes laburistični »Daily Herald« za senzacionalno. O tem pravi: Kaže, da je bila brzojavka ministrskega predsednika Churchilla generalu Montgomeryju eden izmed njegovih nenadnih ukrepov brez posvetovanja z vojno vlado ali s komerkoli drugim. Položaj maja 1945, ko so se Nemci predali, je povzročil resne skr-*5"\W mesecih illYVt !1 anJu?J v bi. Dosežen je bil sporazum o conah, V i “iskal letošnjega leta j« ki jih bodo okupirali Rusi na eni in e*ikc p . raznih Hclco-ani; ! zahodni zavezniki na drugi strani. haniie "»eiegacij iz Med boj. ^ ge znaSle Eisenhowerjeve Hit “bik 7flr - ■ -ie ,zJavl‘ čete vzhodno od dogovorjene črte. Mo- k 1 s tuiin c,uzenJa kulturne i rale bi se umakniti, toda bila je ne- j 'ttnice Uenisov na p rosica vi ! vil,rn°5t' da bi Emi utegniU presto- UstnnoviOrc i-, piti demarkacijsko črto na drugih f So a Za kult 4ve angleškega ! točkah in dospeti globoko na zabod L .c, ;e rei 'burne stike s ZSSR — celo do Danske. Tistega dne, ko se .l'g »1,1,1 So izdali nad '>000 : j6 Ne™6iia vdala, je Churchill v >, |.®gleskih nicoini* . brzojavki Eisenhowerju vztrajal na kladi 'ts P/Sateljev v skup- tem, naj bi Nemcem ne dovolili uni-nulijonov izvodov čevati letala ali drugo orožje. »Ne- ^lave „ .ilstavniki oT„rTxiUUVIC,'“1 “PČno potrebno,« je brzojavil Chur-aništva. angleškega ve- ohili Eisenhowerju. »Daily Herald« ugotavlja, da v - ,;-»ve V kr ""‘'JVIJVV IZVIHIOV iBiaift ali urusu orožje. »1N6- i “l nroj , “toskvi So se lirlclcžili feega dne nam utegne biti to orožje POSl * ? O /. 111 n^nn nrO.Knr . 1« C1--- Ali bo francosko-tuniška deklaracija pomirila felahe in pospešila sporazume o tuniški notranji avtonomiji? Pariz, 24. nov. (Tanjug). Minister za maroške in tuniške zadeve Christian Fouchet je izjavil v zunanjepolitičnem odboru skupščine, da francosko-tuniška pogajanja za konvencije o avtonomiji Tunizije počasi napredujejo. Zajamčene morajo ostati pravice Francozov v deželi in zagotoviti je treba tesno sodelovanje med Francijo in Tunizijo na vseh toriščih, političnem, gospodarskem, upravnem in kulturnem. Glede felahov je opozoril, da je bil red, ki je bil skorajda v celoti obnovljen po deklaraciji Mendes. Franceove vlade z dne 31. avgusta M danes po svetu Qtfnaro dni 59. k\un/erenr?Te*}°9 0 evroP- tnn »Obseg predloženega sestanka nouemb York, 24. nov. (AFP). Libanonski delegat Charles Malik je sinoči po sestanku z Mendčs-Fran-ceom izjavil, da se je razgovarjal s predsednikom francoske vlade o Severni Afriki. Dejal je, da je Men-des-France »pokazal najboljšo voljo, da bi bilo to vprašanje preurejeno in željo, da bi to tudi v praksi dokazal«. Malik je dodal, da ne dvomi o dobrih namenih francoskega vodilnega politika in da bo nemara odpravil težave, ki so nastale na tem področju. Protest zaradi obsodbe ameriških ujetnikov na Kitajskem Washington, 24. nov. Vrhovno sodišče v Pekingu je obsodilo 22 ljudi na smrt, oziroma po več let ječe zaradi vohunstva. Med obsojenci je tudi 13 Američanov med njimi John Downey in Richard Georges Fauteau, ki sta bila aretirana že leta 1952 za časa vojne v Korejk Nekaj obsojencev je s Formoze. Ameriška vlada je danes od- o tuniški notranji avtonomiji, zad- francoska diplomatska predstavni-nja dva meseca spet omajan zara- štva,'kakor se je doslej dogajalo in di njihovega čedalje hujšega odpo- za kar se zavzemajo Francozi. Gle-ra. Vzlic prizadevanju, da bi brž de vojaške konvencije so nastala ko mogoče sklenili posamezne kon- nesoglasja v zvezi z zahtevo vodi-vencije, ki naj bi pospešile ostvarj- teljev »Neodestura«, naj bi imela tev avtonomije, so nastale motnje Tunizija svojo vojsko (506.000 mož) v odnosih med Francijo in Tunizi- pod francoskim poveljstvom. Zad-jo. Zaradi tega je bilo treba nujno nje dni zahtevajo Tunizijci, naj bi odpraviti negotovost in zahtevati od jim prepustili odgovornost za poli-tuniške vlade, naj se postavi na cijo, vtem ko francoski predstavni-opredeljeno stališče nasproti fela- ki predlagajo ohranitev sedanjega domnevajo, da so zahodne drža-hom. Tako je prišlo do najnovejše stanja še za dobo dveh let, nakar ve zaključile posvetovanja o od- bi začeli policijsko oblast postopo- govoru SZ in da bodo odgovor ma prepuščati Tunizijcem. poslali v Moskvo še ta teden. obeh oboroženih im obeh vključenih v nasprotniška vojaška taborišča. Ollenhauer obsoja zahodne države, ker niso izkoristile zadnje sovjetske ponudbe in spravile s svojimi konstruktivnimi in pozitivnimi odgovori SZ v položaj, da bi morala odkrito povedati, kaj misli in kaj hoče. Ollenhauer meni, da bo nemški narod konec koncev plačal račun za takšno politiko držav, torej zahodnih držav in SZ. Ostro je napadel bonnsko vlado zato. ker se je pridružila takšni politiki zahodnih držav. Rade Vujovič Zffh^hsi Gdaovoir SZ še ta teden? London, 24. nov. (Tanjug). — Predstavniki britanske, francoske in ameriške vlade so imeli danes v Foreign Office še en sestanek, na katerem so obravnavali besedilo odgovora zahodnih velesil na obe zadnji sovjetski noti. Tu važnih vpiašanj, kot sta problem I ločno protestirala proti tej ob- Nemčije in evropske varnosti. Nasprotno, ves razvoj dosedanjega obravnavanja teh problemov prepričljivo dokazuje, da bi aktivnejše in neposrednejše sodelovanje evropskih držav lahko samo pozitivno vplivalo. J. S. sodbi. Zunanje ministrstvo ZDA trdi, da so bile obtožbe proti Američanom docela izmišljene. Ameriški konzulat v Ženevi je danes izročil ameriško protestno noto ondotnemu kitajskemu diplomatskemu predstavništvu. 2 VSEH STRANI SVETA - „ GRČIJA h 24 CAJ ^ AO tete JTauju*). Snoči .e I Va v ,,'! in nrehrKa,nizac‘^e 0ZN “ Za ministra Je bil S? 80 .Zh°fn6M s Ame. !*»f"».Sstno »K,,11 80 -i« T ifru i°«t n 1!m' zIzvoz j« d°- 4] dnlnrjev. a Uvi»Y • preJsnji mesec v Primeri »JS,/'nnfial 780 0IK) Uv ^ Brt * 924.000 dolarji v ^OŽRa V^tanija Sb«o», 24 °TI FRANCU I»^<,Vo^le*nHjaOVv1lR4Buter>- U>l>ral-8?*^ tej6 0 hladni ! ,6. ini®la tukaj V^iJa an«'lcški t rnV. kl V0(i’ del J® vrnu •*’ FraP0«va »J fooiie ArUar, v Gibraltar, z n® razg Avra Rnoan je izja-1*8(1^, r,.mia|fit-„^. arjal o tem vnrn- o ““,n|strdm “‘Jal,6m vpra Ul .'!°m 18 k°lonije Le- «4 SRS? -2sa" MELFHTRiIrv^;TRSTvo ^ 24 CENTRALE »o gotske v"”je i.TanJuK), v eklo- ministru* 0 uatanov-“■strstvo za graditev električnih central. V okviru tega ministrstva eo tudi gradbena in mon-terska podjetja, ki so poprej pripa-elektroindustrijo imenovan F. D. Loginov. NEMČIJA TRGOVINSKI SPORAZUM MED VZHODNIM IN ZAHODNIM BERLINOM Berlin, 24. nov. (AFP). Danes so predstavniki Vzhodnega in Zahodnega Berlina sklenili trgovinski sporazum o menjavi blaga v vrednosti 210 milijonov mark. ZAPLEMBA GOBBELSOVEGA IMETJA Berlin. 24. nov. (AP). Sodišče za donacifikacijo v Zahodnem Berlinu je razsodilo, naj država zapleni imetje nekdanjega nacističnega propagandnega ministra Giibbelea. Edino znano Gobbe/lsovo imetje je na jezeru Wann-see v Zahodnem Berlinu, katerega cenijo na 113.000 mark. JAPONSKA RAZKOL MED LIBERALCI Tokio, 24. nov. (AFP). Nova stranka na Japonskem je imela dane« v navzočnosti več tisoč pristašev svoj ustanovni občni zbor. Stranka se imenuje »japonska demokratska stranka« in so izvolili za njenega predsednika KITAJSKA KUOMINTANSKI LETALSKI NAPADI Tajpeh. 24. nov. (AFP). Kuomin-tanška letala so danes bombardirala skupne deklaracije. Pričakovati je, da bo dosežen sporazum o konvencijah, s katerimi bodo določene pravice Francije in Tunizije v okviru notranje avtonomije dežele bržčas do konca meseca. Vladni krogi opozarjajo, da je treba pripraviti še diplomatsko in vojaško konvencijo ter se sporazumeti o notranje-upravni odgovornosti tuniške vlade zaradi reda v deželi. Kar zadeva diplomatsko kon- Slovenski gospodarsko-knltanii zveza bo v nedeljo ustanovljena v Trstu Trst, 24. nov. (Tanjug). Predsednik pripravljalnega odbora za Slovensko gospoda rsko-kultumo zvezo odv. Fortunat Mikuletič je vencijo, še ni bil dosežen sporazum izjavil dopisniku Tanjuga, da o tem, ali bodo imeli Tunizijci svo- ustanovitev te organizacije žele je diplomatske predstavnike v tuji- tržaški Slovenci za skupno ni, kj bodo sodelovali s francoski- obrambo svojih koristi. Uresni- mi diplomati, kakor to zahtevajo tuniški predstavniki, ali pa bodo preprosto delegirali svoje ljudi v čitev te želje je pospešil podpis sporazuma o tržaškem vprašanju. Med tržaškimi Slovenci, ki so Pogajanja z Italijo Beograd, 24. nov. (Jugopress). i notranje zadeve LR Slovenije Mi-Jugoslovansko-italijanska poga- j loš Bučar, janja o finančnih in reparacij-skih vprašanjih px>tekajo v ugod- nem vzdušju in je bil doslej dosežen že precejšen napredek. Pričakovati je, da bo dokončni sporazum dosežen prve dni decembra. Baje je treba urediti še nekaj vprašanj, med njimi problem tako imenovanega prostega imetja italijanskih optantov iz krajev, ki so bili p« mirovni pogodbi priključeni k Jugoslaviji. Jugoslovansko-italijanska p>oga-janja so se začela v Beogradu 16. novembra. Obmejni promet s Trstom Beograd, 24. nov. (Tanjug). — Jugoslovanski in italijanski predstavniki se bodo kmalu začeli razgovarjati o ureditvi obmejnega prometa z bivšo cono A STO. Kaže, da se bodo razgovori začeli 3. decembra v Vidmu. Jugoslovansko delegacijo bo vodil svetnik Državnega tajništva za Razgovori se bodo opirali na sjoomenico o sporazumni ureditvi tržaškega vprašanja. V sporazum o obmejnem prometu bodo vključili tudi olajšave glede prehaja. bili na tem ozemlju vselej narodnostno ogroženi, je sedaj dozorela zahteva p>o organu, ki bo ne glede na morebitne razlike v političnih glediščih njegovih članov, branil njihove koristi- Da bi dosegli ta cilj, so se predstavniki največjih slovenskih organizacij v Trstu: Slovensko-hrvatske prosvetne zveze, v kateri je včlanjenih kakih 20 združenj in ki šteje približno 800 članov, sestali že 23. oktobra in sestavili pripravljalni odbor. Ta je pripravil vse potrebno, da bi bila to nedeljo ustanovna skup>ščina Slovenske gospx>darsko-kultume zveze. K organizaciji je doslej pristopilo nad 30 tržaških gospodarskih in kulturnih organizacij. Odv. Mikuletič je dejal, da se Zveza ne bo vmešavala v delo včlanjenih organizacij, ki bodo tudi v prihodnje avtonomne. Na- nja čez mejo, da bi prizadetim | stopila bo samo, kadar bo treba zagotovili opravljanje normalnih j braniti skupne koristi. Zveza bo trgovskih in drugih poslov. S i delovala za izpolnjevanje določb sp/orazumom bodo uredili tudi londonskega sporazuma o trža-vprašanje prevoz^ blaga in sploh! škem vprašanju, kolikor zadevajo prometa z bivšo cono A STO. tržaške Slovence. Odlikovanje fašističnega zločinca je izzvalo ogorčene proteste tržaških antifašistov in njihovih organizacij (Od stalnega dopinsika »Borbe«) »Vsi ljudje se še sedaj zgraža- Trst, 24. nov. Odlikovanje po-ljo’ k<> se spomnijo vseh njegovih i* i • • i j igrozmb zločinov. Nihče še ni po- lic.jskega podkonusarja v nekda- zabil muJ5en. y ulfcj Be]lo SguPf. nji Julijski krajini Gaetana t o- do, taborišč smrti v Nemčiji, pre-lottija, ki se je »odlikoval s svo- ganj^nja družin borcev NOV, ki jimi vojaškimi zaslugami v boju jih je vse vodil zločinec Colotti proti ^ sovražnim partizauoni«, je s svojo drhaljo.« izzvalo hude proteste vseh tržaških antifašistov. V protestni resoluciji tržaške Zveze partizanov ie rečeno, da je bil nekdanji podkomisar Colotti Skandinavski ministrski predsedniki v ZDK Washington, 24- nov. (AP). Predsedniki vlad Norveške, šved-j nacifašistični ubijalec, da je pre-,. , , _ t m ske in Danske so prispela davi v ganjal antifašiste ter vse italijan- kakih 15 k°m sev^rnoVotoka TaftSia! i Washington na uraden obisk. ske in slovenske demokrate. To ja bil že četrti zaporedni napad na ta otok v zadnjih potih dneh. SEVE„„„ kohf.ja 0G0DEH MZT01 italijjhske ZUNANJE TEBOVINE PROMET Z JUŽNO KOREJO Rim, 24. nov (Tanjug). Itali- bila žetev sicer slabša, toda na Keson«, 24. nov. (Kitajska časo; jaaski gospodarstveniki izražajo drugi strani se je povečal izvoz pisna agencija). Kitajci in Ko bil olajšan promet med Severno ln Južno Korejo. CIPER BRITANSKI SREDOZEMSKI STAB NIkosla, 24. nov. (AFP). Na Cipru se je aačel nameSSati britanski sredozemski štab, ki jo bil prej na področju Sueškega prekopa. Skupno bo prišlo na Ciper 1500 Angležev. ITALIJA POTRES NA SICILIJI Palermo, 24. nov. (Reuter). 4000 prebivalcev Grisija blizu Palerma je ______ _ ____ snoči zaradi ponovnega potresa zbe- starega prvaka liberalne stranke Išira , žalo Iz mesta fn prenočilo na prostem. Hatojamo. Stranka je proti politiki I Prod potresom je Vilo daljše podzo-predsednika vlade Sigera Jošide. 'meljsko bobnenje. Žrtev ni bilo. w Severni zadovoljstvo spričo iz-bolišanja industrijskih izdelkov za več kot orejcd so predlagali komisiji za pro- italijanske zunanjetrgovinske bi- 10 odstotkov. ?YmnitoIlwiT.o^T0’lLvP—laru'e v prvih devetih mesecih razmejitveno črto. 8 tem ukrepom bi t. 1. Od januarja do konca sep- KriZO V italijanski M?0''J&ldT' yč™s avtomobilski industriji milijarde. V primeri z enakim Rim, 24. nov. (Tanjug). V ifca-razdobjem minulega leta se je lijanskih tovarnah avtomobilske uvoz zmanjšal za 0,S°/o, izvoz pa industrije je nastala kriza. povečal za 10,2°/o. V primeri z »FIAT« namerava odpustiti 570 lanskim letom se je primanj- delavcev zaradi pomanjkanja de-kljaj v zunanjetrgovinski bilanci la v delavnicah za ladijske mo-zmanjšal za 17,1%. torje in letalske reaktivne mo- Zboljšanje zunanjetrgovinske torje. »Lancia« je objavila, da bo bilance je vzbudilo v gospodar- morala ustavita proizvodnjo za skih krogih upanje, da se bo zu- 15 dni, ker je na tržišču premalo nanjetrgovinska pasiva še zmanj- zanimanja za njena vozila, šala in zunanjetrgovinska me- Sindikalne organizacije in de- njava ustalila. K zmanjšanju lavske komisije v tovarnah so |slej. Zahodna Nemčija je v itali- obsega uvoza je pripomogla sprožile akcijo, da b* ' ^prečile ijanski zunanji trgovini na prvem lanska dobra žetev. Letos je ukrepe obeh tovarn. mestu, »Ob spominu na junaške in slavne žrtve nacifašizma v imenu vseh borcev za svobodo im demokracijo ter nacionalno enakopravnost so protestirale Zveza partizanov, Zveza invalidov NOV in Zveza političnih preganjancev im zahtevale opravičilo spričo nezaslišane žalitve, ki so jim jo prizadejali organi oblasti in predstavniki vlade. Tem organom je ljudstvo zaupalo odgovorna mesta ne zaradi tega, da bi rehabilitirali fašizem, njegove metode in zločine, marveč da bi odstranili vse njegove ostanke. M. Petrinič Načelen sporazum o italijansko-nemških trgovinskih odnosih Rim, 24. nov. (Tanjug). — V Miinchenu so sinoči predstavniki vlade zaključili gospodarske razgovore o možnostih sporazuma, ki bo postavil trgovinske in gospodarske odnose med obema državama na novo podlago. V Rimu menijo, da je najvažnejša nemška obljuba, da bodo omogočili večji uvoz italijanskega blaga kot do- TEDEN ANGLEŠKIH LABURISTOV (Od stalnega dopisnika »Borbe«) London. 23 nov. Minuli četrtek ni bil posebno veder dan za angleške laburiste. Na naknadnih volitvah se jim namreč ni posrečilo, da bi v nekaterih volilnih okrajih izpodrinili konservativno kandidate. Istega dne Jo vodstvo laburistične stranke doživelo Sc en neprijeten udarec. Sedem njenih članov parlamenta so mu je namreč, ob glasovanja v Spodnjem domu o londonskih In pariških pogodbah Izneverilo. Sledilo pa Je še ne- laburisti in vlado ni razlike In da iz tega zmeraj kujejo dobiček \ konservativci. | Na splošno lahko rečemo, da so trenja v laburističnem gibanju kaj pogosta. Nekateri labu-| risti so usmerjeni na skrajno Japonske reparacije K sklenitvi burmtmsko-japcnske mirovne pogodbe cp Tokio, novembra, začetku novembra Je bila podpisana separatna mirovna pogodba med Burmo in Japonsko. S tem je končano dolgo obdobje medsebojnega bojkotiranja, gledanja po strani ln mučnih pogajanj o ureditvi medsebojnih stikov. Glavna dosedanja ovira kaj neprijetnih dni v življenju laburističnega gibanja. Prejšnji teden Je [oprezni reformizem in nanje se n* P°t* k sklenitvi mirovne pogodbe je bilo neurejeno vprašanje Jason-bll pravzaprav obdobje »sojenja« desetih članov parlamenta. Laburistična ' ‘ * ' " — .t -- _ . .. . .. . ... . - . »vlada v senci« sklepa o tem, ali bi odstranila Iz svoje parlamentarne skupine sedem poslancev, ki se niso hoteli ravnati po napotkih vodstva o glasovanju o vladni zunanji politiki. O tem primeru bodo sklepali v torek na sestanku vseh laburističnih članov parlamenta. 2e v sredo pa se bo sestal ke v kočljivem položaju. V svoji narodni izvršni odbor, ki bo »so- akciji »discipliniranja« stranke je dil« prve tri bevaniste, člane par- šlo že precej daleč in zdaj se ne lamenta, javnosti že dobro znane bo moglo kar tako umakniti, urednike revije »Tribune« zaradi Umik ali »oprostitev« bi po mne- znanega spora s tajnikom Trade- n ju nekaterih nekoliko diskredi-. uuii:LiK.e niso uoKiavui na Urala »“vanje, da 56 oSr^liš^Tasprotl ^ p,ravi rcd<<-. P® P? bJ segl° vod- svojim nasprotnikom. To »po- ki pripadajo skupini bevanistov. stvo po najstrožjih ukrepih, bi se naslanja vodstvo stranke. Drugi I sMh reparacij. Burmi za škodo, ki so jo napravile japonske čete in oku- I pa bi se radi bolj razlikovali od ■ paeljske oblasti med drugo svetovno vojno. To vprašanje Je bilo tudi j konservativcev. Takšen položaj j I nekoliko pojasni tudi stališče La- j buristične stranke nasproti vladi tik pred volitvami. Vzlic nekate-' rim govoricam, da bi utegnilo priti do volitev že prihodnjo pomlad, kar konservativci vztrajno zanikajo, se laburisti uradno skoraj še v nobenem vprašanju no- V obeh primerih je vodstvo stran. Francija in ZD A o je predsednik francoske vla-de Mendes-France odpotoval d Ameriko, so mnogi časniki pisali, da ga bodo politični krogi v ZDA sprejeli mnogo lepše, kakor bi bili to storili pred dvema mesecema. Ko se je izjalovil načrt o EOS, je bilo izrečenih v ZDA mnogo bridkih pripomb na račun francoskega ministrskega predsednika. Ameriški tisk zdaj trdi, da je sklenitev londonskih in pariških sporazumov ublažila nejevoljo v Washingtonu, odstranila nezaupanje nasproti Mendes-Franceu in hkrati povečala zanimanje za moža, ki se je po dokaj originalnih metodah lotil zamotanih vprašanj svoje domovine. Ne glede na takšno evolucijo v stikih med francosko vlado in njenimi prekmorskimi zavezniki je bilo vendarle jasno, da se Mendes-France in Dulles ne bosta začela razgovarjati s povsem istovetnimi nazori o nekaterih bistvenih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu tega srečanja. V zaključnem poročilu je poudarjeno, da je bila dosežena »bistvena enotnost nazorov«, mnogi opazovalci pa pripominjajo, da je v teh mislih, kratko pojasnjenih v komunikeju, čutiti dokaj močan vpliv Mendčs-Franceovih nazorov. V tistem odstavku komunikeja, ki se nanaša na evropska vprašanja, je rečeno: »Ratifikacija pariških sporazumov odpira pot k proučitvi sredstev za zboljšanje mednarodnih odnosov v skladu z duhom in cilji Ustanovne listine ZN, ker sta obe deželi pripravljeni sodelovati za ta cilj v razgovorih, ki ne bi bili namenjeni propagandi, marveč bi bili skrbno pripravljeni in odkriti.« Ta stavek je nedvomno odgovor na sovjetski predlog o konferenci, posvečeni evropski varnosti. Čeprav tudi ta odgovor veže vprašanje evropske varnosti z ratifikacijo pariških sporazumov, kar je, mimogrede rečeno, na še izrazitejši način storila sama sovjetska nota, vendar pušča dokaj široko odprta vrata za razpravo in sporazumevanje s SZ. Omenjena formulacija pomeni baje odmik od prejšnjega ameriškega stališča, da so takšni razgovori za daljše obdobje še nezaželeni. Mendčs-France je s svojim po* tovanjem v ZDA menda dosegel nekaj uspehov. Ta obisk bo najbrž utrdil njegov položaj v tistih francoskih krogih, ki so mu zamerili prav to, da je »zaostril stike z ZDA«. Na drugi strani pa se mu je menda posrečilo vplivati na vlado ZDA v korist bolj elastičnega in aktivnega obravnavanja potrebe po pogajanjih s SZ. G. A. najbrž položaj še bolj zaostril. Vse to je dalo angleški javnosti povod, da se zelo zanima za položaj v laburističnem gibanju. Z njim se ukvarjajo seveda predvsem sami laburisti. Glede neuspeha na volitvah nekateri nji- ■SSfc diia!bu4aw manjkanje odločnosti in akcije« daje nekaterim opazovalcem povod, da načenjajo celo vprašanje, ali Laburistični stranki bolj kaže prevzeti vlado ali pa ostati tudi po prihodnjih volitvah v opoziciji. Pripisovati takšno dilemo La- Vietnamci sicer niti sami nt vedo. koliko zahtevajo, zate»P® vedo še manj, koliko jun P' . jajo, ker jim Japonci v J platonski ljubezni za zdaj p:e nujajo ničesar. Z IndonJ stvar jasnejša. Indonezija va 7,5 milijarde dokrjev - J ponska pa ji ponuja 200 m \ nov. Indonezijci imenujej i, ponsko ponudbo »lnfim , a. no<, Japonci pa indonezijsk htevo »astronomsko«. In na vse stoji. S Filipini te stvar m jasnejša, ker so prišla R°S*J“nA. o reparacijah do tiste diP ske in aritmetične točke, kj« J treba samo malo uvidevnosti^ bodo dosegli časten k°mPT>urine Upanje, da bo primer sprožil verižno rea^c'^jn;e volje, pa je bilo prezgodnje. ^ Med skrajnimi mejami Pogajanja s FiHpiniJo se ^ čela pravzaprav na je treba pripisati splošni brezbrižnosti tistih volivcev, ki navadno podpro laburiste. Njihova vičeno, toda vzlic temu že samo U čo Njen z japonskima delegatoma je iAjjctsuu viius urez- rfolrnl rfvilMrmIh H- f- • ’ br« volivcev , te* da „ed U S po novih programskih pobudah. I icazenj naložena premagancu, ali Z ZASEDANJA UNESCO Morftevldeo, 24. nov. (USIS). Upravni odbor generalne konference UNESCO, ki zaseda v Montevideu, je za- Če so torej sedanji spori rned pa v najboljšem primeru delna laburisti zunanji izrazi globoke odškodnina, izplačana oškodo-krize, tedaj bi lahko tudi način vancu. Japonska je ostala po I obravnavanja teh sporov obrav- vojni dolžna vsemu svetu, dolžna čel razpravljati o razširjenem progra- i ^°t. nekakšen prvi znak tudi za tisto, kar je njena sol- mu tehnične pomoči v letu 1955. Po bodi nadaljnjega razvoja gibanja, dateska počenjala po Burmi, s sedanje »točke zastoja«, bodi Malaji, Indokini, Indoneziji in prizadevanja, da bi laburisti s Filipinih, da o Kitajski sploh ne sedanjih položajev še napredovali, govorimo. In če bi vzeli Japon-D. Blagojevič j cem vse, do zadnjega žeblja, ne tem programu naj bi ustanovili središča za znanstveno in tehnično dokumentacijo v Mehiki, Egiptu, Indiji, in Jugoslaviji. GOSPODARSTVO PO SVETU Italijanska zunanja trgovina Za deželo, ki mora z uvozom zadovoljevati malone vse svoje potrebe po surovinah, razen tega pa še znaten del potreb po živilih, je izvoz življenjsko vprašanje. Na surovine In gorivo odpadeta običajno dobri dve tretjini italijanskega uvoza, na živila pa približno šestina. V izvoza odpadeta dve tretjini na industrijske izdelke, tretjina pa na živila. Vprašanje zunanje trgovine je za Italijo tako važno, ker izvaža večidel tisto blago, ki italijanskim trgovskim partnerjem ni nnjno potrebno, kakor je potrebno uvozno blago Italiji. Sestava Italijanskega Izvoza se je In dohodki od turizma. Po lotu 1945 v povojnih letih ros zboljšala In je pa so se tl tako imenovani nevidni čedalje ugodnejša. Italija je bistveno dohodki bistveno skrčili ali pa je povečala izvoz izdelkov strojne ln ke- t Italija v tem oziru postala celo pa-mljske industrije, torej tistih lzdel- j slvna (na pr. pomorski prevozi). Na kov, katerih zunanja trgovina po dru- drugi strani pa je pasiva trgovinske gl svetovni vojni narašča. Tako je bilanco še po letu 1945 naraščala. Ka-malone podvojila Izvoz motornih vo- kor vsa Evropa Je Imela tudi Ita-zll In večkratno povečala Izvoz lndu- lija v prvih povojnih letih vcllkan-strljske opreme, orodnih strojev, elek- skl plačilni primanjkljaj, ki ga .ic tričulh potrebščin, računskih In pisal- ! lahko krila samo s tujo, predvsem nlh strojev. Pa tudi v strojni lndu- ameriško pomočjo. Vtem ko so za-strijl Italija še zmeraj več uvaža ba- hodnoevropske dežele ▼ povojnih lotih v glavnem Izravnale pasivo v plačilnem primanjkljaju, predvsem z znižanjem trgovinskega primanjkljaja, se Italiji to ni posrečilo. Italijanski izvoz Je v zadnjih dveh letih kril samo nekaj nad 6®*/« uvoza. V milijardah lir sta znašala uvoz ln Izvoz v povojnih letih 1952 1953 uvoz 1,459.7 1.497,1 Izvoz 8C6.5 939,9 primanj- kljaj 593,2 567.0 Vprašanja Italijanske zunanje trgovino niso pereča samo zaradi splošne trgovinske bilance. Zamotana so tudi zato, ker Je Italijanski uvoz usmerjen predvsem v zahodnoevropske dežele, kamor ga gresta dve tretjini, vtem ko je Italijanski uvoz liolj vezan na prekomorska področja. Glavne dežele uvoza ln izvoza so bilo lani (številke pomenijo milijarde lir;: uvoz ZDA Zahodna Nemčija Velika Britanija Franclja Avstralija Irak Švica Avstrija Saudova Arabija Belglja-Luksemburška 191.7 178,2 115.8 75.4 72.7 71.5 63.0 55.0 51.8 4«, 2 ke- Samo v prvih povojnih letih Je bil skesa kmetijstva lu Izdelke lahke In-Jili Italijanski trgovinski primanjkljaj dustrlje, vštevšl tekstilno. Na drugi ■lje ' osredotočen na dolajslto področje. S strani kupuje Italija v Zahodni Ev- kor izvaža — 220 milijard lir v uvozu nasproti 195 milijardam Ur v Izvozu leta 1953. Podobno je razmerjo tudi v kemijski Industriji — 64 milijard Ur uvoza nasproti 52 milijardam lir Izvoza v lanskem letu. Vračunan pa ni uvoz derivatov mineralnih olj. Ul je znašal lani blizu 90 milijard Ur. Med obema vojnama so bili glavni del Italijanskega industrijskega izvoza Izdelki tekstilne Industrije In že v prvih povojnih letih jo dajala tek stilna Industrija polovico Italijanskega Industrijskega izvoza. V zadnj"* letih pa je izvoz tekstilno Industr' _ _ ........ padel tako. da odpade nanj samo še povečanimi možnostmi nakupa surovin šestina Italijanskega izvoza — lani na drugih področjih so je dolarski 141 milijard Ur. To pa Jo znatno manj primanjkljaj zmanjšal, povečal pa se od Italijanskega uvoza tekstilnih su- je primanjkljaj nasproti drugim pod-rovtn. Samo vrednost uvoženega bom- ! ročjem. zlasti nasproti področju an-baža in volne jo znašala lani 180 ml- gleškega funta (lani 240 milijard do-lijard Ur. Razmorje med bistvenim larjev). Italije je svoj čas plačala do-uvozom In nebistvonlm Izvozom prldo bave šterllnšklh surovin z dohodki lz do Izraza tudi na področju živil. Ita- ; svojega izvoza v Anglijo. Italija nam-UJa uvaža visoko kalorična živila, strljo. Ker pa Je Anglija v zadnjih kakor žito In maščobe, Izvaža pa dveh Ictlb uvoz teh pridelkov ln lz-nredvsem sočivje, sadje ln vino. V reč že po tradicijah Izvaža v Anglijo lanskem zelo rodnem letu Je uvozila velike količine Južnega in drugega za 212 milijard živil. Izvozila pa jih sadja, sočivja ln izdelkov lahke Indu-Je za 235 milijard. ; delkov omejila. Je bila nujna posle- Sestava Italijanske zunanje trgovl- dlea povečanje Italijanske paslve na-no večidel pojasnjuje, zakaj je Itall- sproti področju angleškega funta. Janška trgovinska bilanca že po tra- Največji Italijanski trg je konti, dicljl pasivna. Pred prvo svetovno nentalna Evropa, ki Je bila lani ude-vojno In po n lej so paslvo trgovinsko ležena v Italijanskem Izvozu s 45*/*, bilance krili dohodki trgovinske mor- | v uvozu, pa s 407». Zahodna Evropa narlce, denarne pošiljke emigrantov je predvsem trg za pridelke Italljan- lzvoz Zahodna Nemčija ZDA Velika Britanija Svlca Franclja Grčija švedska Turčija Avstrija Belglja-Luksemburška 103,7 89,8 67,6 61.0 42,2 33,4 28,0 27.1 25,( 23.1 OBISK DELEGACIJE SGU IZ TRSTA TRGOVINSKI STIKI S TRSTOM Razgovori o ustanovitvi tržaško-jugoslovanske trgovinske zbornice Ljubljana, 24. novembra nameri obvestilo tudi Tržaško janje nedavno sklenjenega trža-Danes je bil v Trgovinski zbornico za trgovino, industrijo ško-jugoslovanskega trgovinskega zbornici za Slovenijo sestanek > in kmetijstvo s prošnjo, da po-! sporazuma, ki je sicer prinesel med jugoslovanskimi in tržaški- budo podpre. Zamisel ustanoviti! povečanje možnosti Izmenjave na mi predstavniki trgovinskih pod- takšno zbornico je naletela na j 1,2 milijarde lir, kar pa je še jetij, ki je bil sklican na pobudo ugoden odmev in naklonjenost vedno malo. Sistem kontingentov Slovenskega gospodarskega udru- tudi pri navzočih predstavnikih' oziroma njegovo izvajanje otež- ženja v Trstu, To združenje, ki ima danes 800 članov, je poslalo na sestanek v Ljubljano 16-član-sko delegacijo. Namen ■ sestanka je bil, razgovoriti se o možnostih razširjenja ln poglobitve trgovine med Trstom in Jugoslavijo, kar ustreza obojestranski želji. Predstavniki Slovenskega gospodarskega udruženja v Trstu so najprej poročali o predlogu, ki so ga sprožili, naj bi se oživila stara zamisel in ustanovila v Trstu tržaško-jugoslovanska trgovinska zbornica, ki bi dajala pobude in nasvete za čim tesnejše gospodarske stike med Trstom in Jugoslavijo. Združenje je o tej jugoslovanskega gospodarstva. Na popoldanskem sestanku so razpravljali o tem, kako oživiti trgovino med Jugoslavijo in koča zlasti kupčijo s tistim blagom, ki ni v sporazumu posebej navedeno in spada pod »Razno«-Jugoslovanski uvozniki so med ropi premog, polizdelke za industrijo, stroje in opremo. Nasproti temu trgu Je bila Italija tudi po vojni običajno aktivna. Lanski primanjkljaj Je v znatni mori posledica francoskih uvoznih omejitov. Primer Zahodne Evropo kaže, kako važna Je za Italijo ukinitev uvoznih omejitev, predvsem kontingentov. Zato se je Italija zmeraj borila za tako lmeuovano liberalizacijo zu. uanje trgovine, pa tudi za konvertibilnost (zamenljivost) valut, zlasti v evropskem okviru. Za Italijo je Izključeno, da bi lahko v dvostranskih sporazumih Izenačevala svojo trgovino s posameznimi deželami. Mora sl prizadevati, da presežke dohodkov v eni deželi Izkoristi za nakupe v drugih deželah. V povojnem svetu deviznih omejitev je morala seveda tudi Italija pospeševati svoj Izvoz z dvostranskimi sporazumi. Potreba, da sl zagotovi stare ln novo trge, jo napotila Italijo, da se Jo pojavila v dvo. stranskih sporazumih kot velik kredl-tor. V prvih povojnih mesecih Jo morala z dvostranskimi sporazumi zagotoviti trge za svoj agrarni izvoz ln Izvoz Izdelkov lahke Industrije v Zahodni Evropi, vštevšl Veliko Britanijo. Vzlto temu. da so nastale tako za Italijo znatne terjatve, jih ni mogla takoj Izkoristiti. Tako se je nabralo v Italiji do septembra 1949 ter. Jatev v skupnem znesku 43S milijonov dolarjov, ln slccr 255 milijonov v funtih. (0 milijonov v Argentini, ostalo pa v francoskih ln švicarskih frankih ter južnoameriških ln vzhodnoevropskih valutah. V zadnjih letih, po liberalizaciji zahodnoevropske trgovine, je Italija sklepala dvostranske sporazume z južnoameriškimi, nekaterimi uzljskl-ml In vzhodnoevropskimi deželami. V Latinski Ameriki ln Aziji uiora Italija uporabljati polobne metode, kakor njeni konkurenti, predvsem, da dobavlja opremo na kredit. Tudi na-protl Vzhodni Evropi Je Italija nvc-javljala ln uveljavlja podobno poli so skozi več faz. Nekako gj letom dni je bil P° snora' prerekanji h celo . ufro- zum, da bi bila podlag ?s0ja tovitev končnega z.n®ski gp0-400 milijonov P°^rJeTi_jsani ko razum pa še ni b>l .P? J? geje že nastal v fihpins, sj{B. natu vihar. .Pr^,'l;lponjcj je go* pina senatorja ^e“ta’ rn7;la> da spodar Senata, je Z?S jV bo upravo saja nagnala, ce tega .. ne nega sporazuma« Prl V ■ za. vrže v koš, Japoncem p e. pretila, da bo ' sr; - o, reparacijah s0. 0CJ?^L-ajsaj Pa dogled, predsednik M tfvioniti iB se je moral naposled azUm<-razveljaviti »sramotni P -t0jna Odtlej stoje FiUP1 n* i;ggu, & Rektova skupina) na s . jn je milijarda dolarjev n . ^j. da pod 800 milijoni »Pj®“ska. na sliti na razgovore. Jap {reD8 stoji na stališču, d‘ J mi' ostati pri sporazumu lijonov dolarjev, aa J . j0 je jonov (dvojna vsota, k ksl dobila Burma) absoluten mum in da nad 600 sploh ni misliti na r -g tQ. Kompromisna uredite Ja rej nekako med soloh nl jama, >med katerim ja00nCi so misliti na razgovore«. J jrjjjpinci pripravljeni sestati s* toda med tema dvema m J gjij, da s pogojem, da bi j>" ’Zaz> morebitnega novega p-|ipjnCi ne bodo vrgli v koš. rP t ,a. tudi pripravljeni ses ne prti ponči nekje sredi p 'štva. volijo pa v nobena P Dobra volja ali ••• ofl Končni ’z J-° CV--| fr, j n c T' T >r e ‘! * Ti tega, ali bodo f'1'1?.Merijo. a! gali protijaponsko ■ kj vi- pa bodo zmagali re ‘ JnarodDj dijo in vedo, da se ,ye bojj položaj J“P0,!sk®k dan krepi in da bo vs podob®® razgovarjati se z jf ' zii>> kle je položaj tudi v Indonf ««-je čedalje pogostejc ^ j j.akof nje. da je »boljše '>«!^idijo < nič«, mnenje ljudi, w eijnBr»W Japonski .u teilfna po ved ujej0- f republike m ki n°I? nf»ke6a . bi utegnila Japons^ka jj ,ne pega dne kratko m»| in iih pustiti prazni} roK Ja. Naravno je. da tum -j0 ponskein različno__ fr . kc vprašanje r?r,?rarlJ'ini1ko sV0,(, čakajo, kdaj^ bodo^^ neVCIjov.n omahovanje te vrste znova po- ■ eaina ovira> ijel. mca Japonsko ln Burmo prej nobenega drugega spora brezbrižnost je omogočila kon- Sproti vMipra^apra^posl^, nl Sp“r zaraf‘ repff1J p,a se ie seveaa suUal okrog zncska- t5el,1° Z V^‘ ! notranje programske šibkosti la- Pa tudl okroB naClna »laCevanja. njih volitvah Neki predstavnik' ^u^ti2ne2a gibanja, Izražene j jz S0(l0bne zgodovine vemo, j bi mogli poravnati vse škode, bevanistov je pojasnil vzrok brez- ?e ?ihče ni P}ae,al v.se škode, | Zato v primeru reparacij, ki naj bi jih plačala Japonska Burmi, sploh ni bilo moč govoriti o povračilu vse vojne škode. In okrog tega so se sukala in vlekla pogajanja več mesecev. Napredovala so šele potem, ko so vzeli za podlago razprave vprašanje, koliko more Japonska plačati, ne pa pravice Burme do reparacij. Zmaga popustljivosti Da bi natančno ocenili sposobnosti Japonske ^lede plačevanja reparacij, se je v avgustu in septembru mudila na Japonskem burmanska misija dobre volje pod vodstvom ministra za industrijo in vršilca dolžnosti zunanjega ministra U Co Njena. Misija je prepotovala vso Japonsko, si ogledala industrijske naprave in kmetijska središča, govorila s predstavniki poslovnih krogov, sindikatov in političnih strank, ves čas pa se je pogajala z japonsko vlado o tem, kako bi našli kompromis med najmanjšimi burmanskimi zahtevami za 400 milijonov dolarjev in na j več j o japonsko ponudbo 100 milijonov dolarjev. Kompromis so naposled našli, in sicer natanko v sredini — 230 milijonov dolarjev. Od tega zneska bo Japonska v 20 letih izplačala 20 milijonov neposrednih reparacij v gotovini, blagu in storitvah, 50 milijonov pa bo investirala v mešana burmansko-ja- Eonska javna dela (za razvoj urmanske industrije, rudarstva itd.). Burmanska misija je takoj v Tokiu parafirala z japonsko vlado pogodbo o reparacijah, pičla dva meseca pozneje pa je prispela japonska misija z zunanjim ministrom Skazakijem na čelu v Rangoon, da bi z burmansko vlado podpisala mirovno pogodbo. Takšen razvoj stikov in dogodkov in v tako splošno zadovoljstvo v tako kratkem času, nedvomno pomeni zmago obojestranske popustljivosti in politične stvarnosti. Prva lastovka še ne prinese pomladi Primer metamorfoze stikov med socialistično Burmo in konservativno Japonsko je samo potrdil, da ni nikjer rečeno, da bi morali biti stiki med deželami odvisni od skladnosti ali razlike, med režimi in ideologijami, marveč je moč vse razlike in nasprotja izravnati, če je le na oneh straneh dobra volja. Na drugi strani pa dejstvo, da ima Japonska z nevtralistično Indonezijo in Ameriki naklonjenimi Filipini in zdaj z južnim Vietnamom približno enako slabe stike, spet dokazuje, da ima vprašanje mednarodnih stikov malo skupnega z vprašanji ideološke in politične narave. Gre za reparacije, ki jih dolguje Japonska Filipinom, Indoneziji in Vietnamu. na dolgove razglasili za ni-«-/ ^jr- in zato priporočajo, 1 . je}f no čakali, dokler ne t Jugovzhodne Azije z j,nd vo ob zid (če dotlej drr sprejele japonsk^h po'^ nap('^ gi dvomijo, da bi ta ja b kmalu, tretji P8 prišli Japonska v neposre j/eiib1! nosti s čakanjem JZfart Ki uvumiju, . i;:n kmalu, tretji pa viduP' pribi; neposredni v b,l» ___________ . njem vrf g„j( * kakor dobila, m , • Jul na tem. na j bi * i1®^ u(TnTTfilrn rt/vf+ A to so Jn, lnternatske objekte, ^dustri iLt ' r rejeno, zgradila 7arne k. a Ppdjetja in večje to-j ’ so unele sredstva. 8b'b. obrh,?3 .ok°b 10.000 trgovcev, r„; todustrijskih va-5 drugi ’ma Pouk vse leto, ali tako ;!L Snete v trimesečnih šolah. 'nenovanih periodičnih m t?rei> kako ie ‘"i StrnVm • KaKO Je s Veniji wttVn™i. šolami. V Slo- DrPOPi c+vrwlrr»imiV» stiskajo v neustreznih učilnicah1 mestne obrtne, trgovske, gostin-raznih osnovnih šol, zdaj gimna- i ske.’. n® PTav nazadnje indu-zij. Ne prve in ne druge pa celo j ®_ zj32rnic,e' be-t6 bi ver~ same nimajo dovolj prostora. Priprave za snovanje komun najvažnejša politična nalop v celjskem okraju Celje, 24. novembra organizacij SZDL in ZK. Te na- čila šentjurski komuni, bo občina Celje, 24. novembra Na nedavni seji skupnega sekretariata ZKS za celjski in šo-štanjski okraj ter seji predsedstva SZDL je bilo sklenjeno, da bodo v celjskem okraju ustanovili iniciativne komiteje ZKS in odbore SZDL bodočih komun. Nove politične forume po komunah bodo začeli voliti te dni, vtem ko so v šoštanjski in mozirski komuni že izvolili taka vodstva. Obeh sej se je udeležil tudi član Izvršnega sveta FLRJ in zvezni poslanec za Celje tov. Franc Leskošek-Luka. Ker bodo komune v celjski zvezi zaživele že s 1. januarjem leta 1955, čakajo novoustanovljena politična vodstva pd komunah še številne važne naloge, ki jih bodo morali v prihodnjem mesecu uspešno opraviti skupaj z vo- Gotovo nam je še vedno v spominu primer iz Novega mesta, ko se je 770 dijakov šolalo v enajstih učilnicah. Vsi ti primeri puščajo sled za seboj: slabe učne uspehe, izogibanje šolskemu pouku, bohotenje kriminalnih in nemoralnih dejanj, “ Ctni~m';C,EniCei strokovrdh ■ k femer pripomorejo v dobršni «7® to niksi? zgradbami, j meri »lepi in dobri« filmi, pa sla » »T* W niVoL« ’ “e* i meri »lepi m aoori« mmi, pa sta- ^ ^iočirn a(r ae zadošča na- j ba družba, popivanje in prete-un Potreham m™«1-----------------------_______________________________ jetno zmogle zbrati nemalo de- livci. Obsežno politično delo bo narnih sredstev iz svojih naj- moralo biti temeljito opravljeno različnejših skladov, morda tudi zlasti še tam, kjer se doslej na te s posebnimi prispevki svojih čla- naloge niso preveč temeljito pri-nov, in jih končno ob podpori pravljali. Kakor komiteji ZK, tako ljudskih odborov koristno upo- bodo morali tudi iniciativni odbo-rabiti, to je zgraditi nova šolska ri SZDL komun izkoristiti to poslopja, namenjena strokovnemu vmesno obdobje za politično in pouku in internate. -ez organizacijsko utrjevanje vaških organizacij SZDL in ZK. Te naloge so toliko pomembnejše, ker v bodoče na področju zveze komun ne bo občinskih komitejev in odborov, zato pa bodo morale osnovne organizacije na vasi biti toliko bolj usposobljene za izvrševanje odgovornih in važnih nalog v razvoju komun. In slednjič, od politične moči organizacij je v veliki meri odvisno aktivno poseganje v probleme upravljanja ter sploh sodelovanje vaščanov pri družbenem upravljanju v komorni. Ta teden se je v Celju sestal tud; iniciativni odbor za snovanje komun v celjski zvezi. Sestanek je vodil sekretar ZKS združenega komiteja tov. Franc Simonič, ki je čila šentjurski komuni, bo občina Planina ostala kot samostojna vse dotlej, dokler se ne bo pridružila sevniški komuni (okraj Krško). Tako namreč želijo volivci ondot-ne občine. Tovariš Simonij je seznanil širši iniciativni odbor tudi z drugimi političnimi pripravami in nalogami, ki jih imajo organizacije neposredno pred formiranjem komun, O nekaterih kadrovskih vprašanjih v zvezi s snovanjem komun je govorila Olga Vrabič, Riko Jerman pa je iznesel pripombe in predloge na statut zveze komun. O slednjem vprašanju so zbrani največ razpravljali. F. K. KRIŽEVCI V Križevcih pri Ljutomeru se moč- tudi poročal o dosedanjem delu ( politične komisije v tem odboru. Gled na spremembe, ki so nastale, (delitev celjske komune na vojniško in celjsko), bo na področju obeh dosedanjih okrajev 10 komun: šoštanjslca, mozirska, savinjska, celjska, vojniška, konjiška, šentjurska, laška, rogaško-šmarska in kozjanska komuna. Razen vasi Dobje ki se bo priklju- dokončno so uredili kino dvorano, prihodnje leto pa bo začelo graditi telovadno društvo Partizan telovadnico. V načrtu imajo tudi nov gasilski dom ter šolo. Sedanje šolsko poslopje stoji na trgu ob glavni cesti in kazi urbanistično podobo trga. Razen tega je sedanja šola pretesna, ker sta v njej nižja gimnazija in osnovna šola. V kratkem bodo končali dela na cesti Križevci—Logarovci. S to cesto se bo pot med omenjenima krajema skrajšala za pribl. 4 km. d« ^ebam- . Priznati j panje po lokalih, slaba naSi vajenci sti- doma itd.... 80 ne .^treznih učilnicah, ki Veb jih f,M-^abem stanju, mar-12 zdravstvenih raz- vzgoja ?f>pniem^en dogodek Kavne „a Koroškem j' Sotočnik f'0v®ai®ffraškega okraja D. Mlinček, A. Gros, kredi 1 i - ™e-• Xpohal ’n %“tlVBaV''nal J Tehniškem muzeju OiJ 5®’ ki ho n 't m gozdarsko (P^feaza.la slike gozdov Te in takšne razmere nam narekujejo gradnjo novih strokovnih šol in internatov za vajence v obrti, gostinstvu in trgovini. Kajti tudi internati so pomemben činitelj pri vzgoji strokovnega kadra. Mnogo mladine je »GADJE G Odkrili so ga kriminalistični organi v Predilnici in tkalnici v Mariboru malone prepuščene ulici in izko- kriminal. Mariborsko Okrožno sodišče je doslej obsodilo dve manjši sku- je pri njem naročil izdelke za podjetje. Ivič je takoj razumel šetino in mu je dejal, da bi lahko prinesel več, .... , da bi si delili. Trojica: Ivič, Volčjak V Predilnici in tkalnica v Man- je znan prekupčevalec in nepoboilj- j'n šetina se je pozneje domenila, da čljiv špekulant, bivši trgovec Jože Du- j naj Ivič kot pomočnik direktorja in brovnik iz Maribora, ženska podobne- j tehnični vodja predlaga . razna dela, ga kova,je Ljubica Roš Jn njen zve- ki naj bi jih naročili pri obrtnikih, je podaril neki obrtnik v Hiranju, ko šefu šoferjev Horvatu je naroča, naj ~ —! — xi' — —1 -ršpiše k računu, ko je ob neki pri- boru se je hudo razpasel gospodarski mojstrov v obrti, zlasti na deželi skupini pa še traja. Vrhu tega pa je zadnja vojna: V drugi skupini je bil obsojen mnogim otrokom vzela roditelje. It;^ko zvani va-lutarji, ki so^proti&ako- rišfarmi uve mtiujči gu Kova je L.juDioa kos m njen zve- Ki naj Dl jih najociii pri oDrtniKin, iiaLicuiju pubctme^nui pnvaiiisn pmi udeležencev; razprava proti tretji sti sodelavec Marijan Pušič ter še Volčjak naj izstavlja naročilnice, Še- TY1A.1CTTnt7 vr flKrti o /4 n-F ni I olriirvlnii no Sn dmmll. i! -.1-1—_____ JI__ V» : cii„Ca,v zv»7i 8edaj, gozdnega de- I v-s- . , . J,.' nito nabavljali ali prodajali tuje vaji? lo nabredkom in eiviliza- I ^asa m°ralna dolžnost je skrbeti lute. Glavna krivca sta bila obsojena: *° bodo 286 fazo dela v gozdu. | zanje. Dasiravno je precej eno ali šolman na 2 leti in 6 mesecev, Daniel več drugih. btedu^®kmai^V“-? obnovo,.saditvi; zbirki1* R.etvi.jo kultur. Pri Tehniške- pomaK,ala tudi Zbirk lte izrozii-ovembra ob Dnevu dvostranskih vojnih sirot v inter- cuar pa.na ,2, letl strogega zapora in C a S1', svojemu namenu. I natih iih 1e vendarle šo nrocoi ?b(!ma 30 bil° oplenjeno vse premo-Cs?taeozda aw,la Ped drugim ma- Patin>.Dti je vendarle še precej, zenje. lo ’ veilikL ^,ff'^-r3©nje, statvo, ko-s°iloWa bo snbfft6 ža>g01 spravlja-ra.Sozd&d5«?b in rižah. in _ JJ i; VODILNI USLUŽBENCI PREDILNICE IN TKALNICE -GOSPODARSKI ŠKODLJIVCI ki so izven njih in to spet zaradi v drugi skupini je bil obsojen premajhnega števila internatov na 3 leta strogega zapora davčni kn-in prevelike natrpanosti v njih. t?ek.tor ? Mariboru Avgust Madile, ■n • • v. v ki je potrjeval lažne račune, ki so Precej vajencev mora zaradi od- jih naredili s pomočjo svojih sode-daljenosti od šole prehoditi po lavcev v Predilnici in tkalnici. 5 in več kilometrov. Mnogi okraj- V tretji skupini se zagovarjajo po-' ‘ hlepneži in detomržneži raznih vrst, Drami n maze’1a Slove- ttof.fea_m°nzeiaS l” mestaj ljudski odbori so V g' 6odelovali z ^katerimi ljudmi ^ •» ji CLl »uueiDVčLii z ueumenmi djuomi letošnjih družbenih planih dolo- y Predilnici in tkalnici. Med njimi Iz Ljubljane °l>sodb navje potrošnikov jim ni bilo mar »a vodilnih ljudi podjetja »Mesnine« zaradi pokvarjene salame JlaiU t? °kraini fepoL*?1* obS,^1!4™.v wu.b- po enakih cenah kot prvovrstne iz-L,°aaie larJeneeT „1 zaradi Prede- delke. Hkrati pa je podjetje »Mes-'ktor ifTtavju it™0?a_Jv salame a nina« zahtevalo od pošiljatelja popust >e« Ri“b13ansko °dUlvih salam di' zaradi slabe kvalitete, v kar je doba-"■ vitelj tudi privolil in priznal »Mes- nini« regres 102.267 din. n; J saiam ui- ^rato^hko »um Podjetja »Mes-«sCev, n Stan?6L na 6 mesecev, ne »predsednik „Y, er na 8 me_ ^ UDr&Vnoda ndhnra rt. Obe ,k'*er Da _ ^Pravnega odbora i^esbln, ■ septernK mesece zapora. S Sovbi * DreiS? X, lanl ie Podjetje “Jts v Lega m®0 „l000 svinjskega h ugoineinunu tfR eksportne klav-SSd2SVlb. dk Z 80 vaS°n odprli, n biu Takšm. !, x.meso *e začelo ,-So , 'd doižni Pošiljke po pogodbi češ ^eU, vendar je b arJa?n na katov ne bo sitnosti. .>oJala' ]e d^e,0ga se krivci iz-N t^ar06il. d'rekt°nu Žumru iz-Cdlln ^aljHo ba meso po predhod- SJlo B?bttem a P° Predhod. >5- Pa dovnio lahko pre- Sln Joda brezvp« P.redelave v sa- &U rakasto 5, fnežl 80 *e spolz-1 » ga nla.lsko meso kllub Marno P°stopoma predelo- jo dali v nrodaio Ta primer kaže, da so na odgovornih položajih v »Mesnini« še vedno brezvestni ljudje, ki jim v gonji za večjim finančnim uspehom podjetja ni mar niti zdravje potrošnikov. Posebno huda krivda zadene obrato-vodjo Staneta Vinterja, ki Je tehnično vodil predelavo mesa in Je dobro vedel, kakšna nevarnost preti potrošnikom, ki so kupovali pokvarjene salame. Tudi predsedniku upravnega odbora Stanetu Mavrerju so bile stvari dobro znane, vendar ni bil toliko pošten, da bi to javil na pristojno mesto ali pa v podjetju skušal preprečiti predelavo pokvarjenega mesa. Čudimo se tudi direktorju Žumru, ki Je med vojno Ves čas sodeloval VENDAR smo dobili javne ure •Ubija®1* *Jisa i. flt,l lavne ’ kar 8°, Izginile boru, v Trnovem, na VNSu in drugod, kj .‘silko u so 56 , ,„y.zel llh J® Nove javne ure, ki so prav gotovo jih , “‘j tazveseinV ^ te j pridobitev našega mesta, ------- '““••tirati po Ljub-’ S SOdC'° teh PreP°" , J® lmela Ur ?®ni nrjci_ i I« P® dalj-bodL 1 , do montiranja - V.. hh rt„‘'uac> začele ri«in„.ii V 2ače,e delovatl v ‘ItbIteea®tUcn so po >lu ki ga na- v8« Ul,l haf rata, ura 3® v po- tl iv,- u«a » povezane gotovo so v celoti sodelovanjem več kovinskih podjetij jih je Izdelala Javna razsvetljava, urarska dela pa Je opravilo podjetje »Elektrosignal« v Ljubljani. Prizadevanje domačih podjetij zasluži vse priznanje, saj smo v Ljubljani naposled vendarle dobili javne ure, ki bodo točno kazale čas, saj so neodvisne od električnega toka, na drugi strani pa tudi neposredno povezane z glavno uro. R. z OP in je nosilec spomenice, da je privolil v takšno brezvestno početje. Čudno pa je tudi to, da je veterinar sicer prepovedal predelati že sluznato in zelenkasto meso v salame, dovolil pa Je, da smejo meso prekaditi. Ali je za »ljudsko prehrano« takšno meso res še primemo? Ali ne bi kazalo nekoliko bolj temeljito pretehtati, če niso tozadevni predpisi preveč zaprašeni z ostanki starih pojmovanj o »ljudski prehrani«? Pri predelovanju pokvarjenega mesa je bilo zaposlenih več članov kolektiva, nedvomno pa je večina ljudi v razmeroma majhnem podjetju vsaj vedela za stvar, vendar so bili tiho. Molčali so tudi komunisti, sindikalni odborniki in člani delavskega sveta. Kje so vzroki? Javnost Je bila o razmerah v tem podjetju delno že obveščena po člankih v časopisju. Ti članki so poudarjali, da si Je v »Mesnini« vzela v zakup vso besedo skupinica vodilnih ljudi, med katerimi sta ravno Stane Vinter in Stane Mavrer. Kdor je tej skupini nasprotoval, so se ga znali odkrižati iz podjetja z raznimi izgovori. Zato jim ljudje pritrjujejo, po tihem pa jih imenujejo diktatorje In sindikalna podružnica? Ta se Je pač raje ukvarjala z nakupovanjem in prodajo pijače (v prostorih podjetja), z izleti itd., ker so bili v njenem vodstvu nekateri privrženci te skupine, ki Je zato lahko nemoteno ravnala po svoji volji. Ena iZ' med posledic takšnih razmer v podjetju je zdaj že dobila svoj izraz v sodni razpravi zoper omenjene brezvestneže. Celoten kolektiv pa bo bržkone čutil gospodarske posledice zato, ker je dopustil, da so nekateri njegovi vodilni ljudje zapravljali ugled podjetja s tem, da so povzročili nevarnost za zdravje potrošnikov. M. Z. 6(1? e0a|.‘ Blavn*a'li-i11 |ilužl za rezer- C«!«, setni°^f ovedaJa. Po- j «oin?0llhiau S!1,?voranl 50 trl aBU; iavn»v “a«%ra*; “*>• le ra*v®«V?a W jo Idi,-® J?ra na b ,e *Pravila v s „T?gu revm. ?.elIu "“riške tjtek3* hre ostm. uc,Je- Tu je od vSdL.to ?an> P®krov„Samo stcvU*nlca hoiavb® um „°,m-x.Tak0 lahk® »h 2a*n0 Prav takn 2 kot p0‘ Vi>,avtoh, Ur° s tr» . s,° *® montl-8>i ba m Poster1' gtev'l*nicami ^htja-s^ovščin,1 prea kolodvo-.“Port, tel ; nad fg J»Sp'> «liTrŽa8k® ?easterlx8iU i? ‘®k. te- Te u namen v I fivho »praviti v obtok še trgovino Pre-ure so Tik' ter “ «ro v obtok še Ihll In ?l^MRraaolar'.C0rbv,' ^ klhre, kVb«aa^ na križišču Jih k. : Vendar to niso to niso 'osi8® 11 hnrtd0b‘la Ljubljana. r Postavi 11 javmi naPrave vSCVeda te d«Hh ^Potrebovali tudi u*esta, tako na Ta- Veliko drsališče Zadnje dni Je pritisnil tudi pri sploh niso mogli voziti z njimi. Vidci nas občuten mraz, čeprav nimamo si vozove s parom konj, kako sta snega, kakor v drugih republikah in dva voznika vsak na svoji strani nekaterih tujih deželah. Cestišča in držala konje za uzdo in Jih previdno hodniki v mestu so bili sicer suhi, vodila naprej. Konjska kopita so kar toda ljubljansko kotlino je zagrnila »plavala« po mastnem cestišču. »Pla-ob tem času običajna gosta megla in vali« pa so tudi kolesarji In padali, na tleh, pa tudi po strehah se je jelo da je bilo Joj. Med pešci so bili nabirati ivje, tako da smo že dvakrat j zlasti v nevarnosti stari ljudje, vtem zjutraj mislili, da Je ponoči rahlo j ko Je Imela mladina z drsanjem po j Med okunaciio so šli številni čel mraz v torek i hodnikih in ...»»ih I . . " J _ sl! . s„ . Vodilna skupina v Predilnici in tkalnici pa se bo zagovarjala pozneje. V tej skupini bodo bivši najvišji upravni uslužbenci: direktor Anton Čare, pomočnik direktorja in tehnični vodja Vilko Ivič. šef nabavnega oddelka Dušan Volčjak, glavni na-bavljač Frauo Sotina, glavni računovodja Vlado Vodeb, šef centralnega skladišča Milan Štiftar, likvidator računov Bogomir Teraš, šef šoferjev Albin Horvat ter drugi uslužbenci in delavci. IZ GLAVNEGA ŠTABA DOMOBRANCEV ZA ŠEFA NABAVNEGA ODDELKA Dušan Voilčjak, ki je bili do letošnje pomladi do aretacije, šef nabavnega oddelka pri Predilnici in tkalnici, se je pred vojno preselil v Zagreb, kjer je za Nezavisne države Hrvatske služil ustašem. Kakor je sam priznal, je bil v glavnem štabu domobrancev. Sicer pravi, da je bil samo komercialni uslužbenec v skladišču, kar pa je sedaj težko preveriti. Nekateri ljudje namreč pravijo, da je Dušan Volčjak imel na roki ustaški znak. Da bi zabrisal svojo črno preteklost. je baje dal pozneje znak odstraniti z operacijo. 2e leta 1946 je postal v Predilnici in tkalnici v Mariboru šef nabavnega oddelka. Sprva je bil previden, da ne bi odkrili njegove preteklosti. Sčasoma pa je misliil, da je nevarnost minila, zato se mu ni treba nič pretvarjati v poštenjaka. PRVO SODELOVANJE DVEH GOLJUFOV tina pa sklepa pogodbe. Pri takih naročilih so zaslužili vsi trije, ker se je Šetina domenil z obrtniki, da bodo izstavljali višje račune, kot bo vredno njihovo delo. Razliko med vrednostjo dela in izstavljenim raču pr _ . _ . . liki prodal svoje orodje podjetju, še 147.300 din za stvari, ki jih sploh ni prodal. Albina Horvata je tudi učil, kako mora dobivati lažne račune. REZULTAT — OKROG 6,5 MILIJONOV DINARJEV ŠKODE Iz podjetja so pa odnašali tudi blago. Skupna škoda, ki jo je utrpela Predilnica in tkalnica, delno pa tudi Mariborska tekstilna tovarna in delavnica železniških vozil »Boris Ki- nom so obrtniki izročali Šetini, ta pa , drič«, maša okrog 6,500.000 din. Naj- jo je delil med trojico. ZDRUŽEVALA JIH JE TUDI CRNA PRETEKLOST Tudi Ivičeva preteklost je črna. Med okupacijo Je bil podoficir na neki nemški podmornici. Svojo preteklost je Ivič prikrival samo pred poštenimi ljudmi. Kakor pripovedujejo, je ob neki priliki, ko se je ta druščina upijanila na Pohorju, Šetina dejal Iviču, naj pripoveduje, kako je bilo takrat, ko je bil komandant nemške podmornice in je na Sredozemskem morju 2utapljal sovražnike, da so plavali o »knedlnl«. Vilko Ivič se je vrnili v Jugoslavijo šele leta 1946, ker je bil dotlej v Angliji, kjer se je baje izjavil za kralja Petra. Vzlio temu pa je postal že leta 1947. tehnični vodja in pomočnik direktorja v Predilnici in tkalnici. več denarja in materiala so si prisvojili Ivič, Volčjak in Šetina. Direktorju Čaretu sicer niso mogli dokazati, da bi se osebno okoriščal; to pa ne zmanjša njegove odgovornosti za dejanja podrejenih, ki jih je dovoljeval. ALI NAJ JIM DAMO MOŽNOST ZAČETI ZNOVA? TUDI DIREKTORJA SO DOBILI V SVOJ KROG Franc Sotina je prišel v Predilnioo in tkalnico leta 1950 in je postal glavni nabavljaš. Šetina je bil nabavljaš že pred vojno Med okupacijo je živel nekje na Dunaju. S čim se je pečal, je sedaj težko ugotoviti. Šetina in Volčjak sta se kmalu spoznala in ugotovila, da sta njuna značaja sorodna. Leta 1951. sta naredila prvo kupčijo, ki ju je povezala pri nepoštenem delu. Po prvi kupčiji sta okrepila svoje sodelovanje. PRIDRUŽIL SE JE POMOČNIK DIREKTORJA Precejšnjo Vlogo pri tem je igral šef šoferjev Albin Horvat, čeprav predvsem kot izvrševalec raznih kupčij. Leta 1952., ko so dali v Avstriji popraviti osebni avtomobil, ki je bil last podjetja, se je druščini gridružii tudi direktor podjetja Anton are. Devize za popravilo so dobili tako, da so dvignili večji znesek v dinarjih s pomočjo kluba Ljudske tehnike, kjer je bil Ivič predsednik. Šofer Horvat je nato nakupil šilinge na črni borzi. Pozneje so osebni avto zamenjali za novega in doplačali 1000 dolarjev. Denar so dobili s ponarejenimi računi preko kluba Ljudske tehnike (dejansko je šel i* blagajne podjetja) in s črno prodajo okrog 63 kg tekstilnega blaga. Šef šoferjev Horvat je dobil preko 2,000.000, ki jih je porabil za razne prepovedane nakupe. Že leta 1952. je Care naročil skupno z Ivičem in glavnim računovodjem Vladom Vodebom 4 sušilne komore. Za plačilo komor so se poslužili kluba Ljudske tehnike v podjetju. Tako je tudi direktor Care sodeloval s skupino izkoriščevalcev. Ko je bil v njihovi sredi, so ostali goljufi lahko počenjali. kar so hoteli, kor se jim ni bilo treba bati nikogar v podjetju. Volčjak in Šetina sta razpredala svoje mreže naprej med vodilnimi uslužbenci v podjetju. Z novimi sodelavci sta zmanjševala kontrolo in nevarnost, da bi odkrili njuno nepošteno delo. Ob neki priliki leta 1952. je Franc Šetina prinesel pokazat pomočniku direktorja in tehničnemu vodji Vilku Iviču 2 kg volnene preje, ki mu jo SE ENA ZVEZDA MED IZKORIŠČEVALCI V skupini izkoriščevalcev je igral precejšnjo vlogo tudi glavni računovodja Predilnice in tkalnice Vlado Vodeb. Odobraval je popravila in nakup avtomobila v Avstriji, dal je pristane^ na najmanj 12 neupravičenih voženj v inozemstvo. Vedel je za prekupčevanje in tihotapstvo v podjetju. Ob 55-letnici društva »Naprej« v Cirkulanah vsak teden kulturna prireditev V Cirkulanah v Halozah praz-inosti bodo nastopili trije rodovi nujejo ta mesec 55-letnico usta-1 taonlburašev. Igralci, od najstarej-novitve bralnega društva »Na-1 ši’h do najmlajših bodo nasto-prejc. Društvo je uspešno delo- pili v odlomkih »Kralja na Be-valo pred prvo svetovno vojno; tajno vi«, »Razvaline življenja«, njegovo kulturno delo pa ni pre- »Matička« in »Gospe ministrice«, nehalo niti med obema vojnama, O delovanju društva pa bo go-čeprav so se takrat ločili napred- voril republiški poslanec profesor ni in klerikalni kulturni’ delavci. I Vladimir Bračič. C. Člane kriminalne skupine v Predilnici in tkalnici so takoj odstranili z njihovih položajev. Njihove krivde pa ne upoštevajo dovolj nekateri drugi delovni kolektivi ali posamezniki. Bivšega direktorja Antona Care ta so kmalu po odstranitvi hoteli zaposliti na odgovornem mestu v Mariborski tekstilni tovarni honorarno. Pošteni ljudje se niso strinjali niti s takšno zaposlitvijo, zato so ga odslovili. Toda Care se je znašel; odšel je v Bosno kjer je baje v neki tekstilni tovarni že na vodilnem položaju. Ali se bo go dosedanjih izkušnjah popravil ali grešil še bolj pogumno, če se bo sedaj izmazal tako poceni? Za bivšega glavnega računovodjo Vodeba, ki so ga vtaknili v preiskovalni zapor, so se nekateri zavzemali, naj ga izpustijo, češ da ni kriv. Ko je Vodeb prišel iz preiskovalnega zapora, ga je takoj sprejel v službo Tekstilni inštitut v Mariboru, kjer je delal ekonomske analize. Zakaj bi se visoki uslužbenci potem še bali sodelovati pri gospodarskem kriminalu?! p. J. (M vsenovsod POLJČANE Zvečer pred Dnevom republike bo v Poljčanah povorka, po njej pa kulturni spored. Povorko bo spremljala godba na pihala. Ob sporedu pa bodo sodelovali moški pevski zbor, telovadna skupina Partizana, šolarji osnovne šole in gimnazijci. Na pravnik bo pa imel poljčanski občinski odbor slavnostno sejo. Prijetno praznovanje Dneva republike bo poljčan-sko kulturno-umetniško društvo priredilo tudi oskrbovancem Doma upokojencev v Poljčanah. Le-ti bodo imeli proslavo že v petek. S. BRE2ICE Na razširjeni seji občinskega odbora SZDL so pretekli teden razpravljali o aktualnih problemih, ki zanimajo vse državljane, zlasti pa o cenah in komunah. Vse kaže, da bodo Brežice v bodočnosti sedež komune, ki bo po obsegu precej velika. Da bo brežiška komuna zares organizacija družbenega upravljanja, pa bo potrebno še precej dela Socialistične zveze v mestu in okolici. K sodelovanju in razpravljanju o okviru bodoče komune bodo zato morali pritegniti tudi sosednje kraje. ŠMARTNO OB PAKI V nedeljo, dne 29. novembra, bo slovesna otvoritev nove železniške postaje. Slovesnost se bo začela ob 10. uri dopoldne. Pričakujejo številen obisk, posebno iz Zgornje Savinjske doline. Na praznik dne 29. novembra bo slovesen prekop padlih borcev, ki so sedaj pokopani v Gorenjah in Paški vasi, v skupen grob. Spominsko ploščo pa bo ZB odkrila spomladi prihodnjega leta. snežUo. Ko pa Je začel mraz v torek hodnikih in asfaltiranih cestiščih ve- 'xl „• „ so sii slouu. in včeraj popuščati, Je pokrila tla liko veselje. Vse mesto je bilo po- člani v partizane. Franček Kozel, "*—* dobno splošnemu drsališču, v opol- po njem sl je sedanje KUD na- danskih urah pa Je južno vreme že Jelo ime, in Maks Bračič sta pri toliko omehčalo tenko ledeno plast, i --tizjiToA „.,^i)0 da ni bilo več nevarno hoditi po njej. PartliWTuh pa" vseh večjih tekmovanjih , alUlm« , vse ^“^Vi^plini eunsW»JJ liti lzreuiu in ljua**" množičnim •rganizacijam to razume- imena telovadcev iz Hrastnika. Vedno so med prvimi. Skaza, Urbanc in \ množičnim nolno Jurkovič so že skoraj nepogrešljivi - mu odboru, ki kazej na zveznih tekmovanjih. Prva dva vanje za delo t*a ljudske' sta letos zastopala našo državo v zvezni vrsti ob priliki dvoboja Bavarska—Jugoslavija v Nemčiji in v povratnem dvoboju na Reki. Skaza je nastopal tudi kot gost v reprezentanci Hrvatske ob priliki dvoboj a našlo članstvo v Dolu je v društvu svoj drugi Dolu pri Hrastniku2®®e- z Avstrijo. Drugoplasiranl tekmova- ; Tud* TrV^Sartizan 'letos lepe “2£i I lec naše reprezentance na svetovnem muje TVD_ vidi v drup , Poleg množičnosti tudi kvaliteta lec naše reprezentance na svetovnem ™je vidl v prvenstvu v Rimu je prav tako iz he 125 ™ rat}t česar tudi Hrastam , svoj drugi dom, zara«! pri na! štedijo s prostovoljni unjillovega ! okrajnemu nastopu na Kalu, na re- ■ gradnji. va Tako so. : Hrastnika Društvo Je letos sodelovalo • ''ivi ajiicmu iiaaiuuu Ha XVdxU| Zla 1C* , b* “ J ■ .»v« TaJ^O Osem vodnikov vodi redno vadbo, publiškem zletu v Ljubljani, na dr- i telovadnega< parKa. letn0 tcjov» ki jo imajo oddelki pri TVD Partl- žavnem prvenstvu v orodni telovadbi ’ zgradili in ^ imeli ji _ **n Kaicic*** , . zan Hrastnik. Letos beležijo 1134 ur v redne vadbe ali 215.460 ur, če upo- sodelovalo na izbirnih tekmah v orod- Zagrebu, nekaj telovadcev pa je dišče, na *aiei gradnji --Jelovalo na izbirnih tekmah v orod- telovadni nastop. kub. ® ,.8s Poleg ni telovadbi za svetovno prvenstvo. ■ dišča so izkopa vub. metrov J j tega Je bilo tudi 1048 ur orodne telo- Udeležili so se tudi raznih društve- zemlje, pripeljali u« *• 2 m vis° vadbe za moške in ženske oddelke, nih nastopov Itd. Po daljši prekinit-; in uredili 80 m ao s opravUi ‘ Vaditeljski zbor je stremel in tudi vi je društvo priredilo letos svoj ] P>ot. Pn tem tega pa je. , uspel, da potekajo vadbene ure po samostojni letni nastop, ki je bil po- prostovoljnih ur. ri kj Jim * lahko £STnSSS zavida*. * Koledar tekmovanji ki izredfl« PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE V NARODNEM DOMU letos člani društva. Je pester. Pozimi so »kupne « O i ®wo «... tekmovanja v smuSanju,a*KanjU» Najmiajsi s© se izkazali so se udeležili skuP"® .? izVedll na Kalu, kjer so hkrati u ________„ ctrpllanju z zrtuj. Ljubljana, 24. novembra Telesnovzgojno društvo Partizan — Narodni doin je v proslavo Dneva republike priredilo nastop svojih najmlajših članov — cicibanov in pionirjev. Načelnik Tomaž Savnik je vse navzoče pozdravil, cicibani so zapeli himno, nato na je v petnajstih to&kah nastopilo nad štiri sto mladih telovadcev. Cicibančki so prikazali nekaj igric, v katerih jim minevajo njihove telovadne ure. Pokazali so pa tudi precej hrabrosti, ko so plezali po »vratolomnih« stopnicah in po visoko postavljeni klopi. Pionirke so prikazale igro »Črni mož«, nato pa je skupina mladih telovadk lepo izvedla ritmično vajo. Druga skupina pa je prikazala preskoke s prožno desko čez mizo. Pokazale so vse od enostavnih preskokov pa do sajlt — za sedaj še s pomočjo vodnic, toda čez leto. dve . . Pionirji so za začetek tekmovali v štafeti z medicinkami in kiji. Mlade gledalce je štafeta tako prevzela, da so se razdelili na več taborov in vsak je navdušeno »navijal« za svojo vrsto. Najhitrejšo vrsto pa je občin- movanje v streljanju z z^eiežilo n? . društva se Je ™ p. 1« Trbovljah, zietu sodelovalo na epubUškem -Ljubljani. Okrajni n „elotl uspe!;. priredili v Dolu, j e telovadcev. ^ u. njem Je nastopilo 4W tew njimi 125 iz domačegai n8sW*> riju so izvedli prop stvo burno pozdravilo. Vrsta" najbolj- vrsto mlad‘h^e top so im?itoP°v , ših starejših pionirjev je prikazala ben propat?andn _ dveh n3^.aje« - skoke čez mizo. To so bili že pravi ™ Kalu. Posiemca ,z teh » nC- j I ■•mojstri«. Pod vodstvom svojega vod- Je, da se je m vzgojo j" 6tew - ! nika Tomažiča so bili mladi telovadci i navdušHa za te jo redne e.,u„ i™ I kateri celo uaeie/.ujw , vadbe na Dolu. .„hr0. iz Tudi gospodarili so va(Jnem n hodkov na okrajnerri bradljo, P ti stopu so sl kupili ” baviii kro.ie ^ tako pa so silet°s na£aznesKU ^ pionirje in mladinke v za svoje premete in salte obilno nagrajeni s ploskanjem mladega občinstva. Za zaključek je vrsta mladink Izvedla vaje na dvovišinski bradlji, mladinci pa preskoke čez mizo. Nastop je pokazal, da ima TVD Partizan — Narodni dom veliko naTa- . noravu« - ščaja. ki pod skrbnim nadzorstvom 1 Delo, ki ga Je ,£tognjem le vodnio in vodnikov dorašča, če ne v , tizan na Dolu v poti mnogo obetajoče mlade tekmovalce, pa ] Jamstvo, da so ]}a. "r temelji vsaj sistematično krepi svoja mlada, so postavljeni dob« doraščajoča telesa. ' večji napredek drus dinarjev. opravilo J e ' ti s !<<<■■&■: > i NAMIZNOTENIŠKI IGRALCI »PROJEKTORJA« v tujini BREZ PORAZA, Od desetih srečanj je »Projektor« zmagal v os® dve pa sta se končali neodločeno ^ Na svoji triindvajsetdnevni turneji trikrat deloval kot zvegreč»Ii:ie # j® po Avstriji, Posarju, Luksemburgu in prezontance Po8^ nPAluSen?1I1'«1i'0“ ki Jge p0" kor lep uspeh za Kranjčane ker so Bka namiziiotenisk-a Ta so ,0i»' nastopili brez Hlebša, ki ga je zame- stovala v Holierlch J?,, jjal njal še neizkušeni Teran. V Ginun- i merili z ekipo ui zaP^®1 ho®8’ denu v bližini Linza so se pomerili gali z 8:2. Kranjca g0 jib gjjoa* proti istoimenskemu klubu, ki Je tre- : najboljši t^diciona'111! ukseIJ’ nutno na drugem mestu za moštvom čini povabili na u prix do v -jed' \V0ST v goronjeavstrijski ligi. Zrna- rodni turnir »Oran ^ jesen. wjo gali so Kranjčani s 5:4. bourg«, ki bo pr> obijubili- Po teh dveh srečanjih so igralci j tem ko so domači o na Projektorja sodelovali na mednarod- i gostovali P1}"?" „ irr&nju. igr*', nem prvenstvu Avstrije na Dunaju. I rodnem turnirju v 8° “ Tu je dosegel najpomembnejši uspeh’ V Zahodni Ne®1Trif^t <8 Teran,, ki je v konkurenci mladincev , Projektorja nastl gy En1* aStoPJ; Mednarodni košarkarski turnir v Ljubljani Košarkarska zveza Slovenije bo 28. in 29. novembra v proslavo Dneva republike priredila mednarodni turnir mestnih reprezentanc Dunaja., Zagreba, Maribora in Ljubljane. G-lavna favorita tega turnirja sta vsekakor Zagreb in Ljubljana. Zagreb bo nastopil z igralci Mladosti, Lokomotive in Montažnega, to je klubov, ki so v zveznj košarkarski ligi zasedli visoka mesta. Ljubljano bodo zastopali v glavnem igralci ASK in »Ljubljane«. Po daljžem Času bomo zopet videli državnega reprezentanta Bogdana Miillerja, ki je bil na zadnjem svetovnem prvenstvu najboljše ocenjen igralec jugoslovanske reprezentance. Reprezentanci Dunaja ln Maribora verjetno ne bosta Igrali odločilno vlogo na tem turnirju. Vse tekme se bodo igrale v dvorani na Taboru. zasedel drugo mesto, Česen pa se je uvrstil med prvih osem igralcev. Re o ‘ so premagali ekip^L Ainov j£ ! z 8:0. v moštvu domačmo , je n»* jt j o o-v r ^ n!® zultat obeh mladincev je vsekakor raz- I večkratni prvak i?' in ain' veaeljlv, saj je bil to njun prvi na-! «be «voji igri pro« ■>5 Stop v inozemstvu. Ostali Kranjčani fu izgubil Od tod so , kjpr so izpadli v prvem, odnosno drugem IJevali P°*v,n „o,;tvo a 7:jnie!i.v kolu, ker so že takoj naleteli na moč- ' magali domače m ■ . so j ne nasprotnike. nastop na sv^.i tur“ ,,re®«0 „ V Posarju so bili Kranjčani gostjo ’ rezultat«®, tuf®** IFC Saarbriicken, ki je letos poleti j israleo na 1,J i«ef sodeloval na_ turnirju v Kranju,. V | . bif Petrovi * ki J® V Posarju so Kranjčani nastopili štirikrat in so bili trikrat uspešni, eno srečanje pa so igrali neodločeno. V Baarbriicknu so premagali mestno reprezentanco s 5:2, ekipo IFC Saar-briicken pa s 7:3. V moStvu Saa.r-briickna je bil najboljši Trantmann, ki je letos sodeloval na svetovnem prvenstvu v Londonu. Nato so Kranjčani gostovali v Beckingenu, ki je dejansko namizno teniško središče v Posarju. Namizni tenis je tu tako ro-koč narodni šport in daleč prekaša vse ostale športo tako po množičnosti kot po kvaliteti. Nemajhno zaslugo za tak napredek namiznega tenisa v tem kraju pa tudi v vsem Posarju, ima gotovo Tibor Harangozo. ki je tu žo bil 17. VESTI IM 0 0 S D K AVTOMOBILSKA DIRKA »PANAMERIKANA« Italijan Maglioli zmagovalec Mexlco City, 24. nov. (AFP). Na petdnevni avtomobilski dirki skozi Mehiko je na 3070 km dolgi progi žmagal ^ italijanski vozač Umberto Maglioli, ki je prevozil progo v 17. urah 40. min. in 26 sek. Vozil je s povprečno hitrostjo 109.795 km na uro. Drugi ja bil Phil Hill (ZDA). V zadnji etapi je zmagal Maglioli s povprečno hitrostjo 210 km na uro. Skupno je zmagal na petih etapah. Hill pa samo na treh. Priložnost zh rehabilitacijo Angleški nogometaši bodo 1. decembra nastopil na Wembleyskem stadionu proti uradnemu svetovnemu prvaku — Zahodni Nemčiji. Ta tekma je velikega pomena za obe re- i prezantancl, ker bosta obe imeli pri- ložnost rehabilitirati se po neuspehih v mednarodnih srečanjih. Nemški nogometaši so odigrali po svetovnem prvenstvu dve tekmi. Z Belgijo so Izgubili 0:2, s Francijo pa 1:3. Uspeh z Angleži bi jim torej povrnil deloma omajani renome. V istem položaju 10 tudi nogometaši iz otokov, katerih slava Je zatonila že pred svetovnim prvenstvom, ko so igrali z Jugoslavijo In Madžarsko. Vendar glede te tekme Angležem bolje kaže. Nemci imajo namreč tudi tokrat velike težave s sestavo moštva, ker ne more nastopiti nekaj standardnih reprezentantov. Zato so celo zahtevali, naj bi tekmo odgodtli. KEGLJANJE Teran Simultanka veleinoJ_ Pilnika v Zagreba v, Argentin n, Kegljaški center Ljubljana vabi vse sodnike Iz Ljuhljanc na Izredni I občni zbor sodniškega poverjeništva, ki bo danes ol> 1(. url v prostorih | Kegljaške zveze Slovenije, Likozarjev« ul. 1S. Zagreb, 24. nov. iK lemojster Herman PllniK -pj-oti ,; deskah odigral simultank do* grebškim šahistom. PJ hud neuspeh, kajti e je dobil, medtem ko Jih J® igralca) ln 17 remiziral. ZagrebSki ^ dosegli na tej simultanki uspeh. poznp Je. v Savi leto tri iela ■ 'Jeseni- 2e ko je bil star ie v valJI^1 Plavati in sedaj se Suhern •*'*e P°«ut‘l, kakor na Plaval" ie° 3 je bila za njega vse. k*al na v, I* P013?1!3' in potem "a tonlom°Cem 'tamenju in se grel Tl« ?oncu- s S iUlijske8a dne se je pe-kal je n ; som daleč iz mesta. Pois-rneren kraj in se pognal v ki se je od časa do časa pojavil na površini. »Še nekaj zamahov,« si je dejal poguma. V tem je bil že ob njem. Spretno se mu je približal, da ga potapljajoči ne bi zagrabi! in pjtem bi kaj lahko šla oba na dno. Nenadoma je opazil, da ima človek roke zvezane z »'rvjo. Zagrabil je za vrv in zaplaval proti obali. Plaval je sunkovito, da je utapljajoči od ča- ss&. *°do p . ^ ob v0jjm P® l'e _*e delj časa se- «ek niti iP m- rn®la* žabice. Kamen- 1 "*U p _ ■ ~ ‘"“M. namen ’ hotel ®lVeikrat skočil sedem ^ova le že več, a je vedno Iz Z*'nan Poskušal. Pre«. p ' stre!i, ki niso mogli biti Janje S[, „orn° je prisluhnil. Stre-ko ' •V6? P°novi'o. Se je poseka e. le zagledal sredi vode Se "lu |p J., ga je gnal tok. Čudno lu e »a T 1 e 31 l0K- '-uanu Vratni 7 ’ ker je tako opletal f«Ik& " " " « »ti je luko up.eidi azdelo se mu je, da je . na, n"j ®a Pomoč, toda Šum vo-!*> da Ki L ,? Prav razločiti. Vstal •Utanl' 16 videl-*ll0re bitima Se’* s* je rekel. »Ne Itia8ati.« t ru8ade. Moram mu po- Sinilo Sk°zi glavo mu ie na l°tk ga že nSe- kaj mu ie storiti- s» ie stekel pnnesel d0 nje8 ■ je vm P° stezi ob obali, ki F^ovjp,.. . med gostim brezovim i' iz8«bii V®.s čas je pazil, da ne t Pretekei m P°tapljajočega. Ko ' s«vil k , h petdeset metrov, , ’ da „■ . ežju. za trenutek po-> ■ Nat,,' oddahnil in nab: >l vs° P® je skočil v vodo in Zaplaval proti človeku, 40 sz&rjr- Bilo ijjL . ‘n VeT. « na sto cinSoHat it m YIr^L 11.30 Orkestralni spored — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 Pesmi GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 25. nov. ob 20: Bernard Shaw: »Candlda«. Premiera. Izven. Petek, 28. nov. ob 15.30: Goldoni: »Lažnik«. Abonma red Petek I popoldanski; ob 20: Bernard Shaw: »Candida«. Abonma red B. Sobota, 27. nov. ob 20: Bernard Shaw: »Candida«. Abonma red D. Nedelja, 28. nov. ob 20: Irwln Shaw: •Dobri ljudje«. Izven in za podež. Drevi bo v ljubljanski Drami premiera Shavvove »Candide«. Naslovno vlogo igra Mileva Ukmarjeva, pastorja Stane Potokar, Marchbanksa Andrej Kurent v alternaciji z Brankom Miklavcem, očeta Pavle Kovič, tajnico Helena Erjavčeva, kaplana Drago Makuc. Režija: Vladimir Skrbinšek, scena: Matul-Korun. OPERA Četrtek, 25. nov. ob 19.30: Hristič: »Ohridska legenda«. Izven. Petek, 26. nov. ob 19.30: Donizetti: »Lucia Lammermoorska«. Premiera. Izven. Sobota, 27. nov. ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Izven in za podeželje. Nedelja, 28. nov.: Zaprto. Ponedeljek, 29. nov.: Zaprto. Današnja predstava opere »Soro-činski sejem« za abonente reda H odpade zaradi bolezni v solističnem ansamblu. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Četrtek, 25. nov. ob 20: Norman Krasna: »John v zadregi«. Premiera. Izven. Petek, 26. nov. ob 20: Christopher Fry: »Gospa ne bo zgorela«. Abonma LMS. (Thomas — J. Tiran). Sobota, 27. nov. ob 20: Norman Krasna: »John v zadregi« Izven. Nedelja, 28. nov. ob 15: Norman Krasna: »John v zadregi«. Izven; Popoldanska predstava; ob 20: I. Cankar-dr. F. Smerdu: • Martin Kačur« Izven. Danes ob 20 bo nova premiera ameriške komedije »John v zadregi«. Delo je zrežiral Broni Battelino, scena Milan Butina, kostumi Nada Sou-vanova. Igrajo: Iva Zupančičeva, Meta Pugljeva, Slavka Glavinova, France Presetnik, Franek Trefalt, Miro Veber, Angel Arčon, Polde Dežman. Janez Lavrih, Franci Prus. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sobota, 27. nov ob 20: Splear-Pišl: »Naj bo stara al’ pa mlada«, spevoigra. (Nejče — M. Drašler). Nedelja, 23 nov. ob 16: Spicar-Pišl: »Naj bo stara al' pa mlada«, spevoigra. (Nejče — M. Jesenko); ob 20: F, Žižek: »Miklova Zala«, ljudska igra z godbo, petjem in plesom. Prodaja vstopnic od petka dalje, rezerviranje tel. št. 32-860. VESTI Z lESEfUC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 28. nov. ob 19.30: Tone Čufar: »Polom«. Slavnostna predstava v počastitev Dneva republike. Ponedeljek, 29. nov. ob 19.30: Tone Čufar: »Polom«. Režija in scena Bojan Čebulj. KINO »UNION«: Angl. barvni film: »Melba«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 15 dalje. KINO »KOMUNA«: Francoski film: »Lepotice noči«. Brez tednika. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO »SLOGA«: Premiera ameriškega filma: »Ljubezen na bojišču«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje. Ob 10 matineja v kinu Sloga 1 DROBNI OGLASJ POLTOVORNI AVTO znamke »Ford«, I dobro ohranjen, proda KZ Srednji IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIII*III,,IIII,|HII1IIII||II|,,ii,,,iiii,,i,I,I,IIIHI1*1 KINO »TRIGLAV« Mehiški tlim »Zapor za žene« n tednik. Predstave.ob 10. «i » * Prodaja vstopnic od U ° ^ Mladini izpod 18 let vstop . ved»n. liiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiniHmiiiniiiMiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii11111111111111111 franc, filma »Lepotice noči«, daja vstopnic od 9-10. - >Ne. KINO »SOCA«: Ameriški fip '^avt gT^PrSS?« "topni« od 10—11 in od 17 dalje . KINO »LITOSTROJ«: Francoski nuj »Taras Buljba*. Predstava prodaja vstopnic uro P'“ da stavo. - Občinstvo obveščamo, bomo od 27. nov. do 1* »V vaj ali ameriški b“r vn11 40 in vrtincu«. Cene vstopnicam 60 din. . fiim: JESENICE: »RADlO«: Ameri vl »Zgodbe iz predmestja«, ob 18 in 20. jjun: Lokovec. Cena po dogovoru. 3975 j RAZVELJAVLJAM osebno izkaznico, j ukradeno v trgovini »Kombinat« i ! na Partizansl* cesti v Mariboru . j na ime Gregorinčič Rozina, gospo- ] dinja, Maribor, Zmavčeva ulica 2 c. M 501 in 20.15. . harv- KRANJ: »STORŽIČ«: An|^d*tavi a ni film: »Henrik V.«. Prea« ^ J( 17 in 20. Prodaja vstopnin PTUJ?6' Ameriški film: aU smrt«. mm KINO »ŠIŠKA« Mehiški film ZAPOR ZA ŽENE tn tednik. Predstave ob 16, 18 tn 20. Prodaja vstopnic od 15 Mladini pod 16 leti vstop prepovedan SPLOŠNA BOLNICA V MARIBORU razpisuje na podlagi sklepa upravnega odbora prosto delovno mesto z3 zdravnika-specialista iz nevropsihiatrije ozir. za šefa nevropsihiatričnega oddelka Pogoji: Specializacija iz nevropsihiatrije. Plača Je P0 uredbi, dopolnilna plača pa na podlagi pravilnika. Pismene ponudbe je treba poslati na upravo Sp bolnice v Mariboru, Tržaška c. 13. 3935 16.3« Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Okno v svet: Zadružništvo v Birmi — 18.10 »Pesem skozi stoletja« — 18.30 Modni kotiček: Eva Paulin: Se kaj o zimski modi — 18.40 Skladbe slovenskih avtorjev izvaja Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška Umrli so v Ljubljani Martinak Antonija, upokojenka (Prenos lz Maribora) - 19.00 Radijski Gnanih - Pogreb bo danes ob 15. uri na Zalah, dnevnik - 19.30 Zabavna glasba, vmes ^ ntlraturS: Branki Čopiči™ iz Slovenske Benečije — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Na straži: O letalcih — 13.15 Delovni kolektivi čestitajo — 14.00 Za pionirje: Vasja Ocvirk: Otroci molčijo — 14.20 Opoldanski koncert — 15.15 Lahka glasba — 15.30 Glasbeni razgledi — SPLOSNA BOLNICA V MARIBORU razpisuje na podlagi sklepa upravnega odbora prosto delovno mesto za FARMACEVTSKEGA POMOČNIKA ali KEMIJSKEGA TEHNIKA Pogoji: Dokončana srednja farmacevtska šola ali srednja tehnična šola — kemijski odsek. Plača je po uredbi, dopolnilna plača pa na podlagi pravilnika Splošne bolnice Maribor. Pismene ponudbe je treba poslati upravi Splošne bolnice v Mariboru, Tržaška c. 13. 3966 Milja I. del — 16.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Družinski pogovori: Dr. Stanko Lajevec: Zaščita delavke v času nosečnosti — 18.10 Slovenske narodne pesmi — 18.30 Iz kolektivov za kolektive: Samoupravljanje na kmetijsko-gozdarskem posestvu v Kočevju — 18.45 15 minut z Avgustom Stankom — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.15 Madrigale poje LJubllanski komorni zbor p. v. Milka Škobemeta (s komentarjem) — 21.00 Oddaja o morju in pomorščakih — 21.30 Zabavna in plesna glasba — 22.15—23.00 Nočni simfonični koncert. 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos lz Zagreba). DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE OKOVJA IN PLOČEVINASTIH IZDELKOV BISTRICA, pošta Limbuš pri Mariboru čestita vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ter vsem delovnim kolektivom k prazniku Dneva republike — 29. novembru — rojstvu nove Jugoslavi]e- Trgovsko podjetje s tekstilom na veliko Teksfli-oMtci Llubliana. Nazor eva ulica 4 ČESTITA OB PRAZNIKU NOVE JUGOSLAVIJE VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM K ofel VICKI BAUM ROMAN Njegova mati je bila čedalje vljudnejša, toda podoba je bila, ko da plamti v njej tih, vztrajen, sovražen ogenj. Ona ta sin sta tičala često skupaj in imela sta skrivnosti; večkrat sta se pritajeno smejala ta smeh je utihnil, bri ko je prišel Cang. Nad jezerom so zmeraj znova ležale rahle megle. Yutsing je grizljal s sladkorjem posute lotosove peške, kakor so jih grizljale priležnice; bil je dragoceni, edini dedič, dragulj, razvajenček, ki so se mu vsi prilizovali Cang se je posvetoval s svojimi prijatelji v Sangaju ta nekega dne je vzel otroka s seboj ta ga pripeljal v veliko mesto v Solo tujcev. Tam so sicer napravili iz njega kristjana, ker pa se Cang ni dosti zmenil za vere, mu je bilo vseeno, h katerim bogovom je sin molil. Edino, kar je bil Yutsing menda podedoval od svojega očeta sta bila trma in nezadovoljstvo, ki sta mladega Canga gnala tako daleč okrog. Toda to nezadovoljstvo je gnalo sina v nasprotno smer. Proč od bogastva, proč od nasilnih uspehov, ki jih je žel njegov oče. Prepozno je Cang spoznal, da je pripeljal svojega sina v napačno Solo, kjer se ni učil ne ponižnosti, ne otroške spoštljivosti Cang je bil puntar od spodaj navzgor. Yutsing je bil puntar v nasprotni smeri. Njega je vleklo iz gornje plasti, ki ji je pripadal, navzdol, k revežem, k milijonom malih ljudi, ki so bili Kitajska. Bil je pri vsakem uporu in zmeraj na napačni strani, na tisti strani, ki njegovemu očetu ni bila po volji. To je pač mladost, je mislil Cang. Mladost govori velike besede ta misli odlete. Mislil je na mnoge ljudi ki jih je ubil v Yutsingovih letih. Sam je bil postal krotak in ni več ubijal, kvečjemu je nekoč še gledal množično usmrtitev. Tudi Yutstag se bo unesel. Poročil se je sicer z dekletom, s katerim so ga zaročili starši že v detinstvu. Toda takoj po poroki je zapustil veliko hišo v Hanghovu ta vzel ženo s seboj, kar je bilo v popolnem nasprotju z lepimi običaji. Študiral je v Kantonu. Sele čez tri leta se je spet pojavil, v raztrgani uniformi, kot oproda rdečih. Tedaj je Canga minilo potrpljenje. Nahrulil je sina, ki je bil tako neumen, in zgodilo se je nekaj nezaslišanega, da je tudi Vutsing nahrulil njega. Cang je dvignil obe pesti ta jel udrihati po fantu. Ukazal mu je, naj nezrele ideje opusti, vstopi v banko in začne koristno življenje. Sta, ves zelen ta drhteč od jeze ko vrbov list, je odgovoril, da je banka mlakuža, smrdljiva in blatna ta polna krvi revežev. Te neokusne ta napihnjene besede so Canga silno razkačile. Čutil se je sposobnega ubiti sina, ki ga je bil zaplodil. Potisnil rokave in jih krepko držal v njih ,da bi preprečil nesr jji je krvavel iz nosa, slabič. Rodil se je z enim zobom v ^ kt> zdaj je stal tu v raztrgani uniformi, bled in drhteč, in s nazaj v nas. Vsak kuli ima sinove, ki ga ubogajo ta spoštujejo, S0^ j^aK0 Cang, jaz pa, najmogočnejši mož v Sangaju, moram P°s^u;’ g3 je me sin žali. Kraljestvo je bil zgradil za naslednika, le-ta odklonil' ubjj, (e Ukazal je fantu, naj se pobere. Bal se je, da bi Sa ^ vJ.at3, bi ga še nekaj časa videl pred seboj. Yutsing je odšel slcoZnjego ne da bi očeta pozdravil. Na tleh je ostalo nekaj kape J ^ je krvi. Cang jih je razmazal s podplatom svojega čevlja- - neIJio^ vrnil in prosil odpuščanja, je pomislil v trenutku nežne Toda minila so štiri leta, preden je spet videl sina. ilil DOKTOR EMANUEL HAIN Emanuelov oče se je pisal še Rosenhain in je bil ';|S knjigarne Rosenhain v bližini Glavne straže Km'» - stat'1‘" razvil Emanuelov ded Sigmund Rosenhain iz trgovine s ^ st.nil' ie L papirjem ta obrabljenimi knjigami. O pradedu so Pia.vl sja‘“ že krošnjaril s krošnjo na hrbtu; na drugi strani pa se je ^ a|i južnonemška družino v vsakem rodu lahko pohvalila s onim znanstvenikom ali celo rabinom, kar je zapustilo vsem ^ cem nadarjenost za duhovne zadeve skupaj z nagnjenostjo kovldnostl. INDUSTRIJSKO podjetje »PANONIJA« MURSKA SOBOTA Čestita vsem delovnim ljudem in delovnim kolektivom k prazniku ustanovitve nase nove DRŽAVE — 29. NOVEMBRU I M 484 kolektiv trgovskega podjetja »ZARJA« - Šoštanj čestita k prazniku republike vsem svojim cenjenim odjemalcem in se še nadalje toplo priporoča! C 326 dEL0VNI KOLEKTIV finskega pod jetja Murska Sabata Čestita vsem delavskim kolektivom k Dnevu republike! --------------------------------------M 488 Kmetijska zadruga | Rečica ob Savinji t čestita k 11-letnici republike FLRJ vsem svojim članom | m odjemalcem ter delovnim ljudem Jugoslavije! C 328 °EL0VNI KOLEKTIV Državnega posestva RAKIČAN Čestita vsem delovnim kolektivom k Dnevu republike! M 486 delovni kolektiv OBRTNO gradbenega podjetja »SKUPNOST« Maribor, Koroška cesta Čestita vsem delovnim ljudem k prazniku Republike — 29. novembru! M 460 TRGOVSKO PODJETJE »AGROSERVIS MURSKA SOBOTA « ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU REPUBLIKE! M 485 OGLEJTE, SI NEOBVEZNO ZALOGO NAŠEGA BLAGA, PREDVSEM PA ZIMSKE PLASCE, TRIKOTAŽO ITD. MANUFAKTURA trgovsko podjetje, CELJE, Trg V. kongresa 8 Pozdravljamo in čestitajmo vsem delovnim ljudem k prazniku republike! C 325 Upravni odbor Sadno-Iikerskega kombinata »FLORES Šempeter pri Gorici « EXP0RT - IMPORT razpisuje delovni mesti: | SEFU RAČUNOVODSTVA Pogoji: Ekonomska fakulteta in vsaj 5 let prakse na poslih računovodstva, ali srednja šola z vsaj 8 let prakse. RAČUNOVODJE ZA TRGOVINO Pogoji: Popolna srednja šola in vsaj 5-letna praksa v finančnem knjigovodstvu po možnosti v izvoznih podjetjih. Interesenti naj se javijo do 15. decembra upravi Sadno-likerskega kombinata »Flores«, Šempeter pri Gorici, osebno ali pismeno z navedbo dosedanje prakse ter kratkim življenjepisom. — Plača in nastop službe po dogovoru odnosno tarifnem pravilniku. 3956 REPUBLIŠKA KOBILARNA LIPICA-PRESTRANE£ sporoča, da je z odločbo Izvršnega sveta LRS (Ur. 1. LRS št. 35/54) reorganizirana tako, da se iz sedanjega podjetja formira : I. Kobilarna Lipica KOMBINAT ZA PREDELAVO IN EKSPLOATACIJO KOSOVSKEGA LIGNITA, OBILIČ (v izgradnji) razpisuje NATEČAJ za sprejem v službo: STROJNEGA ALI ELEKTROSTROJNEGA INŽENIRJA * več kot desetletno prakso, po možnosti v rudarstvu ali na železnici; RUDARSKEGA INŽENIRJA z najmanj petletno prakso pri premogu, po možnosti na dnevnem kopu; GRADBENEGA INŽENIRJA z več kot desetletno prakso, za visoke in nizke gradnje, v svojstvu glavnega nadzornega organa za industrijske in stanovanjske gradnje; KOMERCIALISTA za rudarstvo in strojegradnjo, veščega zunanjetrgovinskega poslovanja, z najmanj desetletno prakso, za delo v predstavništvu v Beogradu. — Prednost imajo kandidati z znanjem nemščine in angleščine; KNJIGOVODJO z najmanj petletno prakso in obvladanjem investicijsktega in deviznega poslovanja za delo v predstavništvu v Beogradu; STROJNEGA TEHNIKA, absolventa srednje tehnične šole, z deset- do petnajstletno prakso; GEOMETRA z več kot desetletno prakso, po možnosti v rudarstvu, za vodjo geodetske službe; DVA KNJIGOVODJA-BILANCISTA; VISOKO KVALIFICIRANEGA ELEKTRIČARJA ali MOJSTRA za visoko in nizko napetost, z deset- do petnajstletno prakso, za poslovodjo električne delavnice; ELEKTROTEHNIKA z deset- do petnajstletno prakso, veščega tudi električne instalacije avtomobilov. ZA VSE PLAČA IN OSTALO PO SPORAZUMU. NASTOP PRAV TAKO PO SPORAZUMU. Ponudbe z obširnim opisom dosedanjega dela vložite najpozneje do 30. novembra t L na Direkcijo kombinata v Obiliču ali Predstavništvu v Beogradu, Zetska ulica 15, telefon 27-273, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. 6248 1—3 finančno samostojni zavod. Sedež zavoda: LIPICA, pošta Sežana, telefon Sežana št. 40, tek. račun pri N. B. Sežana št. 654-T-425. Vrsta dejavnosti*. Vzreja čistokrvnih lipicanskih konj. II. Kmetijjsko posestvo Prestranek Sedež podjetja: PRESTRANEK, telefon Prestranek 5, tek. račun pri N. B. Postojna št. 650-T-13. Vrsta gospodarske dejavnosti: Vzreja eivorjavega goveda, proizvodnja mleka ter plemenskih bikov in telic, kakor tudi sortnega semenskega krompirja. V sklopu podjetja poslujejo: Posestvo HRUSEVJE, pošta Hruševje; Posestvo RAZDRTO, pošta Razdrto, telefon Razdrto št. 6. O prednjem obveščamo naše poslovne prijatelje s prošnjo, da se v bodoče obračajo na zgoraj navedene naslove. 3968 >TOBAK<-CELJE ČESTITA OB PRILIKI OBLETNICE USTANOVITVE FLRJ VSEMU JUGOSLOVANSKEMU LJUDSTVU! KOLEKTIV Oglašujte v »Ljudski pravici«! Komisija za razpis mest direktorjev in poslovodij pri OLO Tolmin, razpisuje v smislu 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51—224/53) mesto direktorja GOSTINSKEGA PODJETJA »GOSTINSTVO« TOLMIN Pogoji: Popolna srednješolska izobrazba in najmanj 4-letna praksa v gostinskih obratih ali nižja izobrazba in tej sorazmerno večletna praksa. Zaželeno je znanje tujih jezikov. Prošnji je treba priložiti osebni življenjepis, dokazila o šolski strokovni izobrazbi ter pregled o dosedanji zaposlitvi. Prošnjo je vložiti na tajništvo OLO Tolmin najkasneje do 5. decembra 1954. 3964 Razpis Komisija Ljudskega odbora mestne občine Škofja Loka za razpis mesta direktorja Mesarskega podjetja OZKZ Kranj, sedež Škofja Loka, razpisuje na podlagi 90. čl. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov mesto direktorja Mesarskega podjetja OZKZ Kranj — sedež Škofja Loka Pogoji: Mesarski mojster s 5—10-letno prakso v mesarski stroki. Ponudbe z opisom dosedanjih službenih mest in kvalifikacij skupaj z življenjepisom poslati na Ljudski odbor mestne občine Škofja Loka, komisiji za razpis mesta direktorja Mesarskega podjetja OZKZ Kranj — sedež Škofja Loka. * 3969 TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE BRZOJAV: EMAJL-CELJE TELEFON 22-71 PROIZVAJA V NEPRENOSLJIVI KVALITETI EMAJLIRANO KUHINJSKO POSODO, POCINKANO, BRUŠENO TER POKOSITRENO POSODO, KOPALNE KADI, PRALNIKE ENO- IN DVODELNE, STENSKE VODNJAKE, IZPLAKOVALNIKE, RADIATORJE IN KOTLE ZA CENTRALNO KURJAVO, EMAJLIRANE SENČNIKE. ZAHTEVAJTE PONUDBE! C 338 eR>0 St ,^t°pLs,'0 “dožnlško podjetje »Ljudska pravica« Ljubljana Kopitarjeva ulica 0/111., telefon St 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev. 21-613 tn kulturna rubrika -1-887. Nazorjeva ulica 10/11. — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino lr. oglase 81-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-l#, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi 6e ne vračajo Komisija za razpis mesta direktorja pri Okrajnem ljudskem odboru Celje na Podlagi 89. in 90. čl. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ št. 51/53) MESTO DIREKTORJA GRADBENEGA PODJETJA SLOVENSKE KONJICE Ponudniki morajo izpolnjevati enega iz naslednjih pogojev: , . Diplomski izpit na tehnični šoli, strokovni izpit s 5-letno prakso z najmanj •'tetnim delom na terenu v stroki, ali diplomski izpit gradbenega tehnika z 10-letno prakso, katera je predmet sposobnosti, ter vsestransko politično razgledanost. st Ponudbe je poslati Okrajnemu ljudskemu odboru Celje, Tajništvu za gospodar- i j — Komisiji za razpis mesta direktorja s kratkim življenjepisom najkasneje do decembra 1954. 3967 Del ^ ni ho ektiv TOw NE O&UTVE In prodajno osobje njenih 87 industrijskih prodajaln čestita svonm cenj. odjemalcem in poslovnim prijateljem k Dnevu republike! TOVARNA LEPENKE TRŽIČ pospravlja vso delovno ljudstvo ob prazniku republike in teli mnogo uspeha pri nadaljn i graditvi socializma J* % g Liudski odbor mestne občine Socialist čna zveza delovnega liudstva Zveza komunistov Zveza borcev Tržič čestitajo vsem svojim občanom k Dnevu republike in jim želijo mnogo uspehov pri graditvi socializma Delovni kolektiv LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA V v TRZIC čestita vsem delovnim ljudem in poslov-nim prijateljem k Dnevu republike — največjemu prazniku socialistične Jugoslavije Delovni kolektiv IRiilŠHE IMi KOS IH oBFfill Trtic pozdravlja ob 29. novembru vse bratske kolektive LEKARNA Tržič čestita ob "Dnevu republike Pilarna V9 pozdravlja vse delovne Trii kolektive ob prazniku ...:x republike 29. novembru Triglav" Kolektiv Penne’RŽiČ čestita ob Dnevu republike vsem svoiim strankam KOLEKTIV Trži* KROJASTVA čestita vsem svojim odjemalcem ob Dnevu republike Iskreno Čestita vsemu svojemu članstvu ln ostalim de-lovnim ljudem k Dnevu republike! Naj živi skupnost kmetov ln delavcev v socialistični Jugoslaviji! Kolektiv hotela 1rgovsko podjetje GOSTIŠČE „D0M P0D6DbtCB“ PLANINI DOŠIii MNICt se pridruiuje čestitkam in praznovanju delovnih ljudi Jugoslavije ob Dnevu republike! Vrata naSe prllazne irorskr ln smučarske po tojaiike »<> odprta nastr iaj slehernemu delovnemu Človeku. Solidna postrežba In zmerne cene ce na Gorenjskem »e skupaj z vsemi delov, ljudmi iskreno veseli naj večjega praznika neodvisnih jugosl. narodov -Dneva republike - in jim iskreno čestita. - Svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem se Se v naprej toplo pri. poroča in jamči za solidno in točno postrežbo Šimu umnimi oben i * * lavna vodovcd /S f M ■ *) i i Ujuara Imunih tvmUmi f \ s čestitajo ob Dnevu republike Tržič j iiir GOSTIŠČE SLOV. JAVORNIK čestita svojim gostom In vsem delovnim ljudem k ?iraznlku Dneva republike d se vljudno priporoma •••••••••••••••••••■•••■••••••■•••■•••••••a Mm , | ofc : ,P0ŠTA‘ Tržič j čestita vsem cenj. gostom j ob DNEVU REPUBLIKE | «H.imn».«.«HHH«nnHHnHn. Delovni kolektiv TOVARNE USNJA 0 Sv. Katarina pri Tržiču testita vsem zadružnikom k DNEVU REPUBLIKE . u‘\) tilu m fiii:;!;, -i i, • * 2. Tržič poiilja borbene pozdrave vsem bratskim kolektivom ob 29. novembru Kolektiv Gradbenega pod etja l«i v« Megrad Trli« čestita k državnemu prazniku 29. novembru 2 L S? %(/\ UGOSLONI Izdeluje: Okroglo jeklo Vijačno jeklo Polokroglo jeklo Kvadratno jeklo Ploščato jeklo Tračno jeklo (toplo valjano) Camele Delovni kolektiv pozdravlja 11. obletnico rojstva Titove Jugoslavije in želi vsem državljanom obilo zmag pri graditvi socializma Specialne profile (okensko, segmentno, za obroče železniški/) sodov, za zatične obroče Bork -nemški-Glueck) Valjano žico Vlečeno in luščeno okroglo in ploščato jeklo okroglo ploščato kvadratno šestoglato Detajlnejše podatke o vrsta/), lastnosti/), načinu termične obdelave dobite v KATACOGV ŽECEZADNE JESENICE Vlečeno jeklo se izdeluje kol: svetlo vlečeno vlečeno žarjeno in vlečeno poboljšano Ljudski odbor mestne občine JESENICE iskreno čestita ob Dnevu republike v imenu vsega delovnega ljudstva našega kovinarskega mesta, ustanoviteljem naše nove, socialistične in od srca ljubljene Titove Jugoslavije, katere enajsto obletnico bomo najsvečaneje praznovali v krogu z vsemi bratskimi narodi naše neodvisne in svobodne domovine. Prebivalci jeseniškega mesta odločno stopajo v korak z naprednimi idejami in z medsebojno gospodarsko pomočjo gradijo novo, lepšo stavbo človeškega rodu pod streho komunalnih skupnosti in v sožitju z vsemi miroljubnimi narodi sveta- LOMO JESENICE TRGOVSKO PODJETJE RIBNIK" «9 JESEKICE na Gorenjskem iskreno če st it a vsem, svojim poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije k' največjemu prazniku — Dnevu republike! Ob 11-letnici nove Jugoslavije čestita vsem socialističnim organizacijam in kolektivom te sem delovnim ljudem naše socialistične skupnosti 1 Okrajni ljudski odbor Radovljica Sološno godbeno podjetje > Jesenice na Gor. S'«' »sav;; lskrene Ds raDe 'n čestitke lo7! f orodnim Tit Je,m širom inoestit ^°8laDi]e’ i*•*£rčtr"u naiitmu Prazniku n£lh narodov -une°u republike! M °*>nno Trgovsko podjetje JPianUsn" Tolmin - poslovalnica Jesenice iskreno čestita vsem svojim potrošnikom, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem k našemu največjemu vsedržavnemu prazniku — Dnevu republike I Obrtno podjetje ..AVTOSERVIS" Jesenice iskreno čestita vsem sorodnim podjetjem in vsem svojim poslovnim prijateljem k Dnevu republike! V naši delavnici na Gosposvetski cesti na Jesenicah boste vsdno, kakor doslej, najsolidneje postreženi s popravili in avtoprevozi mesarsko podjetje ROG #9 Jesenice se pridružuje čestitkam ob praznovanju Dneva jjg Gor. republike in se nadalje top.o priporoča Hotel »I>OŠla« Jesenice iskreno čestita osem svojim gostom, turistom in izletnikom, vsem sorodnim podjetjem in poslovnim prijateljem k praznovanju Dneva republike SpioSno goremsko gradbeno pedje.je ■ 7 :! : 6: RENK Radovljica čestita ob obletnici ustanovitve nove Jugoslavije in se priporoča za vsa gradbena dela — posebno zidarska, viso-kogradbena. tesarska in betonska dela Kmetje, obrnite se na nas zc mala betonska dela — postreženi boste Delovni kolektiv Industrijskega podjetja za elektrozveze y' \ Knjiga nasvetov«. Napisal Daj bi jo bil eden izmed prvih Indijancev plemena Kiče, ki se je naučil španščine in ki je kr- da ta človek se je »stopil v ve-. uničili tudi njega, in ustvarili no- likem dežju« in božanstva so vega človeka iz koruznega zrnja. Le-ta je bil popoln in živi še zdaj. STARODAVNE LEGENDE Sledi izročilo o preseljevanju RAZUMLJIVO Na vprašanje nekega prijatelja, sakaj je pravzaprav ostal samec, je neki francoski politik odgovoril: »To je že zelo stara zgodba. Ali jo hočete slišati1 Ko sem se nekega dne peljal v nabito polnem avtobusi, sem v gneči nehote stopil neki dami na nogo. In že me je obsula s potokom psovk: tTepec, kaj ne tnaš paziti?< Presenečen, da me tika, sem se obrnil. Tedaj me je dama najprej prestrašeno pogledala, potlej pa se mi je sladko nasmehnila rekoč: t0h oprostite, prosim, zamenjala tem vas s svojim možem.’ In tisti hip me je minilo vse vere/je, da bi se oženil.< DVA POGOJA Keki ameriški vojaški dostojanstvenik se je jezil, ko se je vrnil ix Pariza: »Francija je pripravljena nrivoliti v oborožitev Zahodne 'Nemčije samo z dvema pogojema. Nem-Ika vojska bi morala biti močnejša sovjetske in šibkejša od franco-e.< ZA DOBRO VOLJO No, ženica, s čim si pa danes preganjala čas?« ščen dobil ime Diego Reinoso. V sklenila zamenjati ga z drugim, začeitku knjige je rečetno, da so popolnejšim. Tako so ustvarila v njej izirooila iz knjige, »ki je človeka iz lesa. Le-ta je že znal ni več.« govoriti, ni pa svojih stvarnikov , Na podlagi tega so pozneje pripoznaval, ne častil. Zato so plemena Kiče in opis njegovih ; štirih legendarnih poglavarjev: ^ : Balaim-Kiče, Balam-Akapa, Mabu-kutaha iin Iki-Balama; prišli so iz mesta Tule, ki je bilo takrat v Mehiki. Od ondod so prinesli ukaz krvi željnih božanstev Tol-tasa, kj so jim ukazala, naj jim pninašajo človeške žrtve. Pripadniki tega naroda so poznali nebesa in pekel, ki so ga imenovali Ksibalba ali Kraljestvo teme. Princesa Ihkiik pa je v njem nekoč našla drevo, katerega plodovi so bile človeške glave. Eni teh glav se je posrečilo, da jo je preslepila in pljunila v roko, od česar je takoj spočela. Ko se je vrnila na dvor, je njen oče, ki ni verjel, da je brezmadežno spočela, ukazal, naj jo usmrte. Njegovi krvniki pa so se usmilili dekleta in ji rešili življenje. Rodila je dva krasna dečka, Hunapuha in Iksbalankea, ki sta pozneje opravila veliko civilizatorsiko delo. Dolgo sem se pogovarjal z »ljudmi iz koruznih zrn« Cičiga-stenanga. Ničesar niso vedeli o svojih tradicijah, ne o knjigi, v kateri so omenjeni. Tega niso vedeli, pač pa so ljubosumno čuvali i mistične like pradavnih božan-I stev naroda Kiče. itovn« Darilo francoske vlade tujim invalidom — Na sedežu federacije starih bojevnikov je g. Jean Masson izročil in sekretarju te federacije darilo francoske vlade tujim inv 10 vozičkov, izdelanih za take invalide, ki ne morejo hoditi Indijanska mati z otroki Najdražja žena na svetu Vojvodinja Windsorska je padla po stopnicah in se hudo pobila stopnicah, si razbila sP°<*njGone VVith t e moža. Ilesa Brodyja. S s*^JO„e(,Bpodrob- atanko opisal ,vs® H \Vind' že ki je naiaii».u — , nosti iz življenja vojvode ^ sordskega in njegove anier’*k' vefi tednov ukvarja vzbudi*0 v tisk. Brodyjevo delo I® presenf Angliji in Ameriki ve smrtj0 je čenje. Dva ledna p , v sp»l lekdo telefonira fvorsken' ^ ekem ne«'\ Bro v.ju in telefonski pogovor se A^ili « z esedami: *Vts bomo pre- roke.« Med pogovoro {e(|na P° fenih več groženj. zneje je Tudi smrtjo bil Urody mrtev- vVindsor če zakonca zl, nista v noben sli,indal vendarle nastal ^IUŽJ\^|!a gosp0^ ker SuSlj : visoka angli; Vsefl[) lertf v 'vezi s tem zdaj 5 nezgodam se je prK r .. veČ 111 nesreča. Najbrž bo m v0j* secev, preden se bo jav0°s dinja spet pokaza a s¥oje 1 Vojvoda bo moral . datk nekoliko °.'',eJžja mi sv«1 žena je namreč naj' ‘ s„|io 11 saj ga je veljala doslej « s, . r ? ’ i- :u frankov. prišla, Sla i?'a"°v“|aafevala nejših hotelit* in p * saj ga je veljala švicarskih franko . najrflzk<>^ (illfraO. _ „ oVio' švicarskih povprečno P° " kov samo za sobe. »Babica um^let V Rimu je umrla te d"' z„an8 di Pas(|,,a ' Bi' »babica stara Antonia mestu z vzdevkom šel ma«. Njen 85 letni sm je 60 otroki, vnuk. P9, • rebom vnuki. 141. Toda Nemci to ili min.o, ne da bi *e Jim zdelo kaj sumljivo. Njihovi koraki ao te hitro oddaljevali. Kamufler si je olajšano oddahnil. Vendar niso ili daleč — kakinih pet sto metrov nad bolniinico so se ustavili in zaželi kopati. Kamufler je posluial škrtanje lopat in polglasne ukaze. Kaj neki nameravajo? Skrajno previdno ■e je preloiil, da je lahko gledal proti vrhu. 142. Ko se je zmračilo, ga je priiel zamenjat ekonom. Kamufler se je vrnil v barako in lepe* taje poročal, kjo so Nemci. »Zdi se mi, da so postavili zasedo in da mislijo ostati čez noč,« Je povedal in potoiil: »Straino sem lačenla Tudi pri ostalih se le hljub napetosti oglasil neutolažljiv apetM. Bolničar je Izkopal iz ekonomovega nahrbtnika hlebec kruha ir nekaj prekajenega mesa. Ted?! je nekje blizu gluho počilo. Nemika raketa je prerezala lemo in se vzpela pod nočno nebo. 145. Vso noč so Nemci v rednih presledkih signalizirali z raketami. Dogorevajoči ostanki so včasih padali na streho bolniinico. Eden je padel prav pod okno, kjer se Je dolgo kadil. Bali so se ie, da se Je kaj vigolo. Zdravnk se Jo previdno zmuznil skozi vrata in natresel na ogorek nekaj prgii* prsti. Na spanje ni bilo misliti, posebno ie, kei so Nemci ob vsakem iumu divjo •treljali v noč. 144. Proti jutru se je poouic..— — začel rositi gost Jesenski dež. Neusm bodala