UK£.HVIW IU*. ■. \ Tli v LJUflUAl? Poštnina plačana v goiovint LETO LVni_f Ljubljani, v četrtek" 31. julija 1930 ŠTEV. 175 1. izadaja cena 2 DIN Naročnina mesečno ___ a , r • u ^'Joai-r ^f^ T % ^ f M *^r^ H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Stuffi/dZ.r^.S Kaj storili? Zadnjič smo na tem mestu obravnavali krizo rudnikov in rudarjev v dravski banovini. Danes se hočemo v■ nižali: Kaj bi <3e uaj v omiljenje te krize storilo? z' Predvsem bi morali imeti pripravljena za slučaj takih kriz z n a t u a denarna sredstva. Samo za prehrano 100 rudarjev in njih svojcev jo treba dati na mesec skoro milijon dinarjev! Nimamo pa na razpolago skoro nič. Četudi ne spada pobijanje brezposelnosti ■prvenstveno v delokrog Delavskih zbornic, — saj imamo za to borze dela — ima naša zbornica za brezposelne rudarje v svojem proračunu znesek 100.000 Din. Seveda je to le kapljica v morju. Zakon o pobiranju prispevkov za slučaj brezposelnosti velja v prvotnem besedilu ludi za rudarje. A ta z a k o n se v rudnikih že lota sem ne izvaja, ker ministrstvo za šume in rude ni izdalo izvršilnih naredb. Vsaj to bi se dalo za bodoče popraviti. Zakonska baza je tu, treba jc zakon le izvesti in prikrojiti posebnim, rudarskim razmeram. Brez dvoma pa je, da pravilnik za podpiranje brezposelnih ni ravno prikladen za omiljevauje takih in podobnih kriz. V rudnikih je Ireba zbrati za take krize velike vsote in jili uporabljati tedaj, ko nastane potreba za lo. Vendar bi bilo ludi leh 360.000 Din, ki bi se zbrali po veljavnih predpisih v naših revirjih za pobijanje brezposelnosti, nekaj več kot nič. Mora pa se poudariti, da bi bilo treba zbirati za te slučaje izdatnejše vsote. V novem rudarskem zakonu je bilo to v prvotnem predlogu za ta slučaj dobro preskrbijo«©. V ajem jo bila določba, ki jo vsebuje ludi romunski rudarski zakon, po kateri naj bi bila vsa podjetja dolžna, da plačujejo za podpiranje brezposelnih 5% svojega čistega dobičku. Če upoštevamo, da so r naših rudnikih čisti dobički zelo veliki in da radi racionalizacije stalno rastejo, — lela 1923. so znašale delavske plače 19.5%, leta 1924. 40%, lela 1925. 41%, leta 192(3 34%, leta 1927. 31%, leta 1928. 32%, — potem bi vkljub navidezno visokim obermenitvam podjetij to ne bila previsoka obremenitev. Kol minimalno predlagano, da se odredi lakoj, da se pobira od delavstva zakoniti prispevek za borzo dela, da 6e pa določi, da prispevek, ki ga ima dajati za borzo dela podjetje, ne bo enak prispevku delavstva (180.000 Din), ampak da ho gotov mnogokratnik tega zneska. Če imajo rudarske oblasti interes na tem, da se vrši zavarovanje rudarjev za rudarske delavce |K)sebej, bi se moglo poveriti to zavarovanje mesto borzi dela, bratovskim skladnicam ali pa kaki drugi rudarski ustanovi. Večji prisilni prispevek, kakor ta, ki ga pobirajo borze dela, je rudarjem težko nalagati. 2e sedaj se odbija rudarjem okrog 10% zaslužka, to je okrog 90—100 Din na mesec kot prispevek za bolniško, starostno zavarovanje, prispevek za Delavsko zbornico in II. rudarsko skupino. Ta odbitek pa se utegne še povečati, ako bo to sanacija bratovske zbornice v bodoče zahtevala. Poleg lega bi moralo priti v državni budžet In v samoupravne budžete gotove vsole za omilje-vanje takih in sličnih kriz, ki zadevajo prebivalstvo enako, če ne hujše, kot recimo poplave, toča in drugo nezgode. Vse to bi imelo za posledico, da bi se lake krize za bodoče lažje premagale. Za sedaj rudarji na kako izdatnejšo denarno pomoč ne morejo računati, ker za lo ni predvidenih sredstev. Lakota bo silila brezposelne rudarje za delom kamorkoli. Nam bi bilo najljubše, ako bi mogli dobili naši brezposelni rudarji delo v drugih rudnikih naže države. Ker so državne dobave samo prene-Kene, je gotovo, da odgovarja depresiji v rudnikih dravske banovine dobra konjunktura v nekaterih drugih rudnikih. Tako preseljevanje bi mogel organizirati Centralni odbor za posredovanje dela, če bi bili rudarji z njimi v zvezi, ker bi lahko imel preko krajevnih organov pregled čez vsa delovna mesta, taka z dobro in taka s slabo konjunkturo. Danes se vrši to preseljevanje popolnoma neorganizirano. Zastopniki naših rudarskih organizacij so pregledali pred kratkim nekaj rudnikov v Srbiji, kjor je baje konjunktura dobra. Prinesli so pa seboj lako neugodna poročila o tamošnjih stanovanjskih, socialnih in higijenskih razmerah, da nI mogoče priporočati izseljevanja v ondotne rudnike. K rudniku in tovarni spadajo tudi zdrava delavska stanovanja. Naš delavec pač ne bo spal t tovarišem v eni zamazani postelji. Zato se naravno naš izseljeniški tok ne bo usmerjal na jug države, kakor bi lo bilo v socialnem interesu želeti, ampak drugam. Prav zalo pa moramo merodajne faktorje opozorili na lo, da je nujno potrebno, da se rudniki v naši državi dvignejo nn primerno socialno iu higijensko stopnjo. Novi Moki v Nemčiji Meččanski liberalizem se skuša rešili — Centrum neomajen Moc idejnih pokretov narašča Munchcn, 30. julija, pp. Skozi kaos, v katerega se je Nemčija pogreznila po razpustu parlamenta, se začenjajo počasi obrisovati jasnejše oblike. V svojih dosedanjih depošah sem poročal o obsežnem gibanju za novo koncentracijo strank. Konzervativci so že formirani, sedaj ji jc sledila tako zvana državna stranka. Sledile bodo še druge kombinacije. Državna stranka se sestavlja iz demokratov (liberalcev) in nekaj poslancev ljudske stranke. Potegnila jc za seboj ludi nekaj mladine. V inozemskih listih se la pojav netočno komentira. Tako smo z začudenjem čitali v nekaterih čeških listih, da jc ustanovitev Državne stranke zasluga demokratov To ni res, in vsak kdor biva v Nemčiji, se bo čudil taki nevednosti. Klic po koncentriranju jc izšel iz vrst ljudske stranke in oprijeli so sc ga z vso vnemo demokrati zato, da rešijo pogibeli šc svoje zadnje može. Od sprejetja vvaimarske ustave pa do danes je liberalna stranka v Nemčiji padala. Takrat jc imela za seboj 5 milijonov volilcev in 75 poslancev, v zadnjem parlamentu jih jc pa imela samo še 25. Po razpustu sc je v njenih vrstah pojavila panika ko pri nacionalističnih Hugenbergovcih in bati sc je bilo, da demokratska stranka popolnoma ne podleže v volitvah meseca septembra. Demokratska 1 stranka, ki je vestno sodelovala pri vsaki vladi, j da se reši pogina, boleha na ostarelosti; akoravno sc je rada imenovala napredna, ni vsebovala mla- dega idejnega polita kot ga poznajo desničarske stranke ali centrum ali levica, in je bila v soci-jalnem slolBtju brez socijalnega programa. Klic ljudske stranke je prišel v pravem momentu. Tako m bo demokratska stranka rešila v čolnu Državni stranke, v kateri naj bi se v stalnem stiku z mladino zopet okrepila in osvežila. V novo državno stranko ljudska stranka najbrže nc bo vstopila, dasi je indirektno novo stranko omogočila. Ljudska stranka jc mnenja, da je bil korak demokratov zahrbten in da nc odgovarja želji po obsežnem sodelovanju vseh narodnih plasti za veličino domovine. V Monakovem sc smatra ta poskus, da se reši meščanski liberalizem končnega propada, kot jalov, najsi demokratje na-denejo še bolj državno firmo in šc bolj palrijoli-čen naslov, Jaz sem takoj po prvih novicah o novi stranki šel med centrumske pristaše, da bi mogel po-izvedeti, kako sc od tc strani položaj presoja. Centrum jc ostal nedotaknjen. Centrum ni treba šele danes klicati po združitvi vseh stanov, zato ker se, odkar ostoja, v njem zbirajo vse plasti nemškega naroda. Razvoj, ki sc pojavlja v nemškem notranje političnem življenju, se lorej cen-truma ne tiče in nanj nc more vplivati. To je zasluga njegovega delovanja za vseobči blagor, zasluga pa še posebej krščanskih idej, ki jih uveljav- Pomembna manifestacija jugoslo-vansko-romunskega zavezništva Bukarešta, 30. jul. AA. .lugoslovenska delegacija z g. Kunianudijem na čelu, sestavljena iz gg. ministrov dr. Frangeša, šibenika in Deme-troviča je v spremstvu našega poslanika g. čolaka Antiča, jugoslovanskega vojnega odposlanca polkov, nika Klobučarja in tajnika poslaništva Proliča položila dane3 ob 9 in pol velik venec na grob romunskega Neznanega junaka. Na traku venca je bil v zlatih črkah napis: »Romunskemu narodnemu junaku Jugoslovanska vladar. Ob 10 je delegacijo sprejel predsednik romunske vlade Maniu, ki je delegatom voščil dobrodošlico. V svojem pozdravnem govoru je g. Maniu poudaril dejstvo, da je Romunija v Transilvaniji še za dobe avstro-ogrske monarhije v tesnem prijateljstvu sodelovala s srbskimi, češkimi in slovaškimi strankami, in da je današnja Mala antanta takorekoč nadaljevanje in učvrščenje tega tesnega sodelovanja med tremi državami. Ministrski predsednik Maniu je dalje izjavil, da je z velikim zanimanjem podrobno proučil me- morandum dr. Marinkoviča in da je uverjen, da bo na temelju lega inemoranda zanesljivo moči doseči sporazum v vseh vprašanjih, ki jih navaja memorandum. Na koncu je g. Maniu želel jugoslovanski delegaciji prijetno bivanje v zavezniški in prijateljski Romuniji. V imenu jugoslovanske delegacije je predsedniku Maniuju odgovoril minister Frangeš, ki se mu je zahvalil za lepe in optimistične besede, ter izrazil v imenu jugoslovanske delegacije vero v to, da bo konferenca rodila dobro plodove, Ob 11 in pol je jugoslovansko delegacijo sprejel kralj Karol II. Jugoslovanski delegaciji na čast je minister za trgovino Madgearu priredil danes ob 13 obed v restavraciji Cini; na kosilu sta bila razen delegacije tudi ministrski predsednik Maniu in Vajda Vojvoda. Popoldne ob 14.55 je jugoslovanska delegacija odpotovala v Sinajo, kamor prispe ob 18.05. Svečana otvoritev konference je določena za 19. uro. Po sodbi g. Madgcara bo konferenca v Sinaji končala svoje delo v petek zvečer. Hud spor med Turčijo in Perzijo Carigrad, 30. jul. as. Napetost med Perzijo in Turčijo se jc poostrila, ker jc Perzija s posebno uoto protestirala proti kršitvi meje po turških četah, ki zasledujejo kurdske vstaše na perzijsko ozemlje, in zahtevala odškodnino. Turčija je upala, da se bo konflikt mirno poravnal in je zato oficiclno demontirala vest, da bi bile turške čete prekoračile mejo. Pri tem je naglašala, da sta oba naroda med seboj zvezana po nerazdružljivem plemenskem bratstvu in prijateljstvu. Perzijska protestna nota jc zato povzročila v Angori veliko ncvoljo. Tur- ška vlada jc sklenila, da protest odkloui z ostro noto in prevali odgovornost za dogodke na meji na Perzijo. Fakt pa jc, perzijskem ozemlju. Na perzijski meji jc zbranih 50.000 mož turške vojske s 100 acroplani. Res je tudi, da se kljub nečloveški krutosti turških čet ni jiosrcčilo kurdske vstaje zadušiti in da sc le-tn širi. Zato je spor s Perzijo Kcmal-paši tem bolj neljub. Turški listi dolže neko velesilo, da neti kurdski upor. Grozovitosti komunistov v Kitaju šangaj, 30. jul. p. Mesto Čang ša, presto-lica provinco Honan, jc 20. julija padlo v roke rdečih in mu grozi nevarnost popolnega uničenja. Iz mesta, ki ima pol milijona prebivalcev, jc zelo težko dobiti vesti. Izvedelo sc jc, da so vsi tujci, med njimi tudi Japonci, zapustili mesto na britanskih in ameriških oklop-njačali, razven 4 ali 5 misijonarjev, ki so sc branili zapustiti mesto. Po najnovejših vesteh so uporniki zažgali in razdejali v čang šu vse vladne palače in imovino inozcmcev, izvzemši Bombe odločajo moderno vojsko London, 30. jul. If. Poročajo, da je afganski kralj Nadir kan vstaše, pristaše bivšega uzurpatorja Baka in Saquao, odločilno porazil. Bitka se je vršila pri Murat begu, 50 milj daleč od Kabula. Bitko so odločili aeroplani, ki so kupljeni na Angleškem. Bombe so ubile veliko vstašev, 3000 so jih pa ujeli iu odvedli v Kabul, kjer jih bo veliko obešenih. Aeroplanske bombe so tudi popolnoma uničile štiri vstaške vasi. Selma Lagerlof odlikovana Stockholm, 30. jul. as. Selma Lagerlof, ki jc kot prva ženska dobila Noblovo nugrudo, jc bila imenovana za -"astnika častne legije. poštno palačo in bolnico Yalc. Medtem ko mesto šc gori, tolpe vsepovsod plenijo. Uporniki so upcpelili tudi pisarniške prostore družb Standard Oil in Tcxas Oil. Guvernerjevega brata in druge višje uradnike so obglavili. Komunisti zasledujejo vladne čete, ki beže proti zapadu. 10.000 prebivalcev jc na begu. V rokah rdečih krutežev jc italijanski misijonar, frančiškan p. B u i n o in šc trije drugi, ko jih imena niso znana. Rdeče čete vršijo nečuvena grozodejstva. Kandidati za predsedstvo francoske republike Pariz, 30. jul. as. Leon Blum izjavlja v Po-pulairuc o kandidaturi za prihodnje volitve predsednika republike meseca junija 1931, da jc Poin-caro predlagal, naj sc pri prihodnjih volitvah pošlje v Elizej Briand kot mož Locarna in Evropske zveze, Tardieu pa da je proti Briandu predlagal kot zaupnika desnice lorcnskega senatorja Izbrana, predsednika senatove vojne komisije. Lebrun s^oji na stališču, da locarnska politika in predčasna izpraznitev Porenja ni bila nenevarna za Francijo in da se Francija mora sedaj zanašati samo še na moč svojo vojske. lja v javnem življenju. Tako stoji danes centrum neomajan na volivnem torišču in nobeni poskusi od slrani nekaterih krogov, ki bi radi postavili proti katoliškemu cenirumu protestantovskegj (pojav, katerega so nekateri inozemski listi beležit z nepotrebnim zadovoljstvom), nc bodo na moi centruma imeli nikakega vpliva, zato ker se n» naslanja samo na šlevilo svojih volivcev, ampak predvsem na notranjo moč svojih idej. Iz F.ssena v Porurju, kjer jc dne 27. julija Slegcnvald, minister za delo, imel prvi programa-lični volivni govor, posnemam, in se mi zdi za. dosti važno, da o tem poročam, da bo ccntrum v volivni borbi osobito naglaSal svoj socialni program. Urejeno državno gospodarstvo je predpogoj za zadovoljno delavstvo, kakor jc solidaristično pojmovanje države predpogoj za njeno ureditev. Stegerwald ima v Porurju ncštevilno prijateljev. Centrum ima lam svoje stebre. Od lam bo začel s svojo ofenzivo, ki ima namen ustvarili v Nem čiji močan krščansko-socijalni blok, ki sc bo po-stavil na stališče, da mora v državi uveljaviti krščansko etiko v vseh panogah javnega življenja. olivni boj postaja vedno bolj zanimiv, ker sc meje vsak dan bolj kristalizirajo in ker moč idejnih pokretov narašča, med tem ko demagogija izginja kot privlačna sila za ljudstvo, ki hoče oo-šteno živeti in biti pošteno vladaa«. Atlantišhi polet R tOO London, 30. jul. ff. V lorek, 29. t. m. se je dvignil angleški zrakoplov >11 100>: iz Cardingtona v smeri proli Kanadi, kamor je namenjen. To je drugi britanski zrakoplov, ki plove preko Atlantika. Prvi je bil »R 34r, ki jc napravil pot v Ameriko in nazaj 1. 1919 pod poveljstvom majorja Scotta, ki se nahaja zdaj tudi na zrakoplovu >R lOOr. Ts> zrakoplov je veliko boljše opremljen nego »Grol Zeppelim, ki za angleškim zaoslaja. H 100-r je do segel pri poskusih hitrost 140 km na uro, dočim jih je »Grof Zeppelin' dosegel 130. »R lOOr j« dolg 704 čevljev, lo je 211 m. Predstavlja torej v resnici največjega zračnega velikana, kar jih jf dozdaj plulo po zraku. Ima šest mogočnih motorjev »Rolls Iioycec, ki razvijajo vsak po 650 HP, torej 3000 HP skupaj. Pol, ki jo bo preplul iz Gardingto-na do Monlreala, znaša nekaj čez 5COO km. Posadka sestoji iz G častnikov in 32 mož. živeža ima ladja 1000 kg za pel dni. Kuha se na elektriko. Vsak častnik ima prtljage za 15 kg, vsak matroz pa za 7 kg. Vodja je major Booth, s katerim se pelje tudi konstruktor zrakoplova sir Burney. London, 30. jul. AA. Zrakoplov »R 100: nadaljuje svoj jioiet v Kanado z dobrim uspehom. Davi ob 7.10 je letalsko ministrstvo prejelo potom parnika /Caledoniac, s katerim je »R lOOr v brezžični zvezi, sledečo brzojavko: »Imamo ugodno potovanje. Vreme je zelo jasno z lahkimi severnimi vetrovi. Vso gre dobro. O polnoči je bil zrakoplov oddaljen 450 milj od irske obale. »H lOOc jn ledaj sporočil, da se oblači in da je veter lahno popustil. Začetkom je zrakoplov vozil južneje kot je prvotno nameraval. V Kanadi so civilno in zvezjie oblasii vse pripravile za sprejem zrakoplova, ki bo pristal na stolpu za pristajanje 12 milj izven mesta. Kakor računajo, bo prisostvovalo prihodu zrakoplova naj 100.000 ljudi. Računajo, da »R 100-- dospe r Mont-rcal v petek. London, 30. juliju. AA. Poslednje radio brzojavke z angleškega zrakoplova »R t00c poročajo, du leti zrakoplov z brzino 100 km brc* vsakega defekta v smeri proti Montrenlu. London, 30. jul. as. Zrakoplov >R t()0< se jc opolnoči nahajal 450 milj zapadno od Irske. Veter sc jc |>olcgcl in jc sedaj vreme ugod. nejše kakor pri startu. Komunisti na Finskem Stockholm, 30. jul. us. Kljub vladni prepo vodi izhaja v llelsiugforsu komunističen dnev nik nu 6 straneh, ki sc v velikih nuiožinah raz. pečuva (K) ulicah, nc da bi policija mogla najti izdajatelja ali tiskarno. List napoveduje veliko komunistično revijo I. avgusta. Vesli iz vsega sveta Rim. 30. jul. AA. Poročajo iz Civitu Vecchla. da so na Marcanijevi jahti >Electra , ki je vsidran« na Debelem morju, izvedli zanimiv radiofonski poskus. Dva ameriška novinarja sla javila v No\vyork hreižicno izčrpno poročilo nedavnega potresa v Juini Italiji. Poročilo je trajalo 15 minul. Čuli si ga dobro v vsej severni Ameriki. Soiija, 30. julija. AA. Poročajo iz Burgasa da so tamkajšnji pristaniški delavci v stavki in da sc vrše poizvedovanja ali ni la stavka političnega značaja. Madrid, 30. julija. AA. »Heraldo« objavlja listo sedanjih parlamentarnih strank v državi. Iz te liste sc vidi, da imajo desničarji 15, levičarji pa 21 strank. Oh baltiškem morju se pripravljajo Alarmantna izjava an Poljska potrjuje, da gre Varšava, 30. julija, rr. Izjava angleškega zunanjega ministra flendersona v poslanski zbornici, ki jo je povzročila interpelacija Kirkwooda, češ, da sovjeti v resnici uvažajo municijo in da je treba položaj med sovjeti in baltiškimi državami smatrati kot resen, je tukaj zbudila splošno senzacijo. Sicer so tu vajeni enakih vesti, ki krožijo zelo pogosto med prebivalstvom, toda ugotovitev nevarnosti od strani britanske vlade mora vznemiriti največjega optimista. Vzporedno s to novico je vznemirila poljsko glavno mesto še druga, ki je prišla iz Estonske. Veliki transporti mu-nicije so namreč prispeli v to državo, in sicer preko nemške vzhodne Prusije in Poljske. Javnost je za to izvedela in vlada je bila primorana pojasniti zadevo v toliko, da je konstatirala, da muni-cije ne kupuje Poljska, ampak da jo je naročila estonska vlada. Po mestu vlada veliko razburjenje in novinarji kar oblegajo državni tiskovni urad za novicami. Zanimivo je tudi dejstvo, da so prispeli v Varšavo tudi mnogoštevilni inozemski novinarji, ki jih neki tukajšnji Anglež imenuje »vul-tures« (jastrebe), češ, da se vedno tam zbirajo, kjer je vohati mrhovino. Sicer se zavedamo, da nevarnost ni iminentna, ampak ozračje je postalo takšno v teh zadnjih dneh, da pričakujemo pomembnih dogodkov. O odhodu maršala Pilsudskega se sedaj širijo najbolj lantastične govorice, češ, je začasno predal vodstvo vojnega ministrstva ja zunanjega ministra — Rusija kupuje orožje preko njenega teritorija veliko municije v Estonijo svojemu pomočniku, sam pa šel tajno inspicirat sovjetsko-poljsko mejo, kjer da je koncentriranih več armadnih zborov. Novice, ki se stekajo iz vseh baltiških držav, nervoznost le še povečujejo. Tako se sliši, da na Finskem odpor proti komunistom postaja. vedno silnejši in to kljub večkratnim ostrim protestom sovjetskega poslanika v Helsingforsu. V Estoniji je gospodarski položaj postal naravnost kritičen. Estonska nima denqrja in nima trga za svoje pridelke. Od sovjetske strani pa ji preti vedna nevarnost. Z veseljem je lansko leto sklenila z Rusijo trgovinsko pogodbo, ki pa ni prinesla nika-kega dobička. Letos se je hotela približati Poljski, priSlo je do sestanka med predsednikom Igna-cyjem in predsednikom Moscickim v Revalu. Sestanka se je udeležil tukaj zelo znani in agilni ravnatelj vzhodnega oddelka poljskega zunanjega ministrstva Holovkov. To naj pomeni, da bodo trgovinska pogajanja med obema državama tudi politično pobarvana in da se je takrat baje govorilo tudi o skupnem nastopu proti sovjetom. V Litvi je' notranje političen položaj dobil svojo izrazito karakteristiko s tem, da so starega sovražnika Poljske Valdemarasa vendar enkrat zaprli in s tem podali možnost poljsko-litovskega zbližanja. Sicer je letošnje slavlje nacijonalnega junaka Vitautasa zavzelo tako nacionalističen značaj, da se je bilo bati poostrenja odnošajev med Poljsko in Litvo. Temu pa hvala Bogu n' bilo tako. Mogoče je litovsko vlado streznilo pretirano zanimanje sovjetskih krogov v Moskvi za vprašanje Memelna, Sovjetski poslanik je dobil nalog, da v Kovnu povpraša, kakšni so nameni vlade z Memelnom. Tako so se naenkrat zbrali na baltiškem obrežju temni oblaki, ki napovedujejo nevihto, Po vseh teh državah obstoje krogi, ki k vojski huj-skajo, Morda bi tudi sovjeti sami ne odklonili kakšnega vojaškega eksperimenta. Vendar pa prevladuje mnenje, da do krvavega spopada ne bo prišlo in da bo sedanja težka situacija rodila spoznanje, da nobena baltiška država, med katere spada tudi Poljska, kljub temu, da Poljaki tega ne slišijo radi, ne sme stati sama proti sovjetom. Nevarnost od vzhoda bo te države potisnila i" negotovosti in neodločnosti v jasno definirano !: nljo zunanje politike. Baltik se mora str:;;'.' v c . • j to in iskati potem zveze proti ju.Havas« poroča iz Ottawe, da je zaradi poraza liberalcev v korist konservativcev pri poslednjih glavnih volitvah vlada Mackenzija Kinga predala ostavko. Poincare se boji Nemčije Pariz, 30. jul. as. Poincare izraža v svojem iedenskem uvodniku v »Excelsioru? svoj strah radi obnašanja Hindenburga, nemške vlade in v "ga nemškega naroda. Opozarja na to, naj ves s»et točno zasleduje razvoj stvari v Nemčiji, od česar je največ odvisen mir na svetu. Obenem izjavlja Poincare, da je grožnja eentruma, da bi izstopil iz vladne koalicije v Prusiji, že predrevolucionarna revolucija, ki hoče olajšati pohlepe desnoradikalne diktature. Ta korak provocira preskušnjo moči med desnico in levico, ki bi lahko postala katastrofalna. Begunstvo iz Italije narašča Pariz, 30. jul. as. V zadnjem času prehaja Vedno več Italijanov čez mejo v Švico. Včeraj popoldne jc zopet več Italijanov prekoračilo mejo na ledeniku Goulac, južno od masiva Mont Blancu. Ko so bili ravno na najbolj nevarnem mestu, jih je opazila italijanska obmejna straža in jih zasledovala. Italijani so na vso moč bežali proti bližn ji francoski meji, pri čemer si je eden izmed njih zlomil nogo. Tovariši so ga še pravočasno rešili in spravili čez mejo. Tekom meseca junija jo zbežalo v Švico nad 300 italijanskih beguncev, in sicer čez Matterhornov ledenik. Pri tem se je neka ženska ponesrečila. Njen mož ji jc skušal pomagati, pa se jc pri tem zgubil in ga niso mogli več najti. Anglija dela z Rusijo dobre hupcije London, 30. jul. as. Henderson jc sporočil v poslaneki zbornici, da vlada misli na to, da bi se razširili krediti za Rusijo. Angleški izvoz v Rusi.jO jr. znašal v prvi polovioi lanskega leta 1.98, letos pa 8.26 milijonov hintov. Seveda pa vlada ni trdno prepričana, ali se bo sovjetska vlada točno držala svoje obljube glede propagande. Foreign Office bo na prihodnji seji ministrskega sveta, potem ko bo preiskava končana, podal svojo izjavo o vprašanju ruske propagande. Velik vaški pretep Pariz, 30. julija. AA. »Havas« poroča iz San-tlaga v severni Španiji, da je za časa neke vaške veselice prišlo do spopada med vaškimi mladeniči. Pri pretepu, ki je nastal, je bilo več oseb ubitih ier 2Q ljudi fanjepih, med njimi nekateri huda Zagrebška vremenska nnpoved: Sprcinen-jivo, oblačno, toplo, šc prccej stalno. Dunajska vremenska nnpoved: Menjaje vblačno, hluduo, nevihte verjetnu. Zunanjepolitična debata v angleškem parlamentu Vojno nevarnost na vzhodu Evrope London, 30, jul. A A. Po egiplaki debati, ki jo je sprožila opozicija, je spodnja zbornica na snočnji seji odobrila politiko zunanjega ministrstva. Churchill je v svojem govoru ostro napadel vladno politiko v Egiplu in dejal, da je sedanja delavska vlada kriva, da vladate v Egiptu dve nasprotni avtokraciji. Ministrski predsednik Mardonald je odgovoril, da mora angleška vlada braniti v Egiptu imovino in interese inozemccv. Bilo bi zločinsko zanemarjati to dolžnost, Zato so odšle v Aleksandrijo vojne ladje, da pomagajo v slučaju potrebe. To se bo vedno zgodilo, kadar bo potrebno in dokler ne bo v tej točki dosežen sporazum. Ker se je položaj pomiril, sn angleške vojne ladje danes zapustile egiptske luke. Zadnji dogodki v Egiptu so prekoračili meje notranjepolitičnih egiptskih zadev. An-gleška vlada je interesirana na ustavnih iZpremem-bah v Egiptu 1p v toliko, v kolikor so z ustavnimi izpremembami ogroženi inozemski interesi. V znd-njih nemirih so nastopile izključno egiptske čete. Angleške čete se niso vmešavale. Inozemske vlade se niso priložile pri angleški vladi zaradi nezadost- ne zaščite inozemcev. Angleška vlada je imela prav, da je opozorila egiptsko vlado in opozicijo na njimo odgovornost za varnost inozemcev. Angleška je pojasnila, da bo izpolnila svoje obveznosti in da se ne bo mešala v egiptsko notranjo politiko. Debato je zaključil parlamentarni tajnik za zunanje zadeve Dalton, ki je izjavil, da ostanejo angleške posadke še nadalje v Egiptu. Nadalje je Dalton odgovoril na izvajanja konservativnega poslanca Roada, ki je obtoževal Sovje-te, da v zameno za svoje proizvode, ki jih izvažajo v inozemstvo, kupujejo in uvažajo vojni materija!, neteč v vzhodnem delu Evrope vojno nevarnost. Dalton je na to odgovoril, da vsakdo, ki sc liavi z vprašanjem sunanje politike, res vidi vojno nevarnost v vzhodnem delu Evrope, ki utegne po-vsročiti velik nemir in ogrožati bodočnost Velike Britanije in drugih držav. Prav zato je britska vlada, ki je podpisala pakt Društva narodov, Kellogov pakt, haaško fakultetno klavzulo in londonski pomorski sporazum, sklenila, da še nadalje dela na vsem onem, kar bi moglo zajamčiti trajen mir. Agrarna kriza v Franctjt Slaba letina bo prisilila vlado, da zniža carino na uvoz žita Pariš, 30. julija, rs. Vsa javnost je razburjena nad draginjo, ki se oznanja na krušne pridelke. Francoz je znan po svoji veliki ljubezni do kruha. Noben drugi živežni pridelek ga tako živo ne inte-resira kakor ravno kruh, nobenih drugih cen on tako ne zasleduje ko cene kruhu. Sedaj je cena temu važnemu produktu poskočila za 25% in izgleda, da je to le začetek velikega navijanja cen, ki pohaja od vednega napredovanja cen na žitni borzi. In kakor vsakokrat, tako tudi sedaj disku-tira o tem vprašanju vsak, po tramvajih, po podzemeljskih železnicah, na terasah kavarn, v med-aktih v kinu, v privatnih večernih sprejemih, vse govori o kruhu. Parlamentarci seveda ob teh prilikah interpelirajo ali pa groze z interpelacijami. Vlada je napravila nekaj ukrepov, naslovila na kmete po deželi kopo najlepših nasvetov, naj v interesu domovine ne prodajajo žita predrago, ve-rižnlkom pa najljubeznivejše prošnje, naj se zado- voljujejo z malimi dobički. Borzam za žito misli predpisati višino, katera se ne sme prekoračiti, peke pa prisiliti, da ne bodo prodajali kruha nad gotovo predpisano ceno. Časopisje počenja ostro kritizirati te ukrepe, »Journal des Debats« pravi, da so velika šimera, češ, kako nai država z dekreti regulira zakone narave. »Ami du Peuple« 7>a pravi, da imajo sicer vladarji vse v rokah, samo vetra ne. Časopisje začenja torej zahtevati, da naj se pusti pri miru kmet, ki bi rad svoje blago v denar spravil, če ga le more, in nai vlada rajši ukrene edino, kar je v tem slučaju koristno, da odpravi carinske tarife na uvoz žita, da bo tujina mogla priti s svojimi velikimi zalogami žita, ki bo sicer šlo v nič, ter da da konzumentom cenega kruha. Položaj je zaenkrat tako napet, da se pričakujejo maniiestacije proti prekupčevalcem) ki kruh podražujejo. Češki diplomat o gospodarski antanti srednje Evrope Praga, 30. julija. AA. »Lidove Noviny« prinašajo članek češkoslovaškega poslanika na Dunaju Vavrečke o gospodarskem zbližanju v srednji Evropi, v katerem Vavrečka piše: Konferenca Male antante je ta problem postavila zopet v ospredje, tako da pričakujejo v najbližji bodočnosti službenih razgovorv v tem oziru. To ne pomeni, da sc bo ta akcija takoj realizirala, ker težkoče, ki jih je treba v praksi prekoračiti, ne dopuščajo, da bi se to vprašanje rešilo drugače, kakor v etapah. Vsi projekti, ki imajo za cilj kooperacijo med državami srednje Evrope, se imajo vedno boriti s političnimi in gospodarskimi notranjimi zaprekami. Nove države so zgradile aparat svoje produkcije in morajo iskati nove orijentacije za svojo trgovinsko |x>litiko ter tako začasno ovirajo stremljenja ostalili držav. Avtor citira primer iz saintgerniainske in tri-anonske pogodbe, ki dopušča Češkoslovaški, Avstriji in Madjarski, da za pet let uvedejo sistem recipročne zaščite carin, zato pa niso vezane, dopu stiti kaki četrti državi prednosti največje ugodnosti. Praktični razvoj pa ni dopustil ton državam, da se poslužijo tega dovoljenja. Brez solidne fundacije v notranji politiki ostanejo problematične vse tendence, ki gredo za gospodarskim zbližanjem. Naj- večja zapreka gospodarskega zbližanja držav centralne F.vrope je režim mednarodne trgovinske politike, ki je osnovana na sistemu največje ugodnosti in ki ni dosti elastičen. V tem oziru je treba prav tako iskati nove baze. Na koncu pravi avtor, da se gospodarsko zbli-žanje držav srednje Evrope ne more drugače realizirati, kakor na ta način, da ne [»segajo v življenjske interese ostalih držav pa da najdejo ionnulo, katero bodo mogle zainteresirane države sprejeti in ki ne bo na preobčutljiv način kršila načela najboli favoriziranih držav. Stoletnica julijske konference Pariz, 30. julija. AA. Ob priliki stoletnice julijske revolucije leta (930. se je vršila danes svečana konicmoraei ja, kateri jo prisostvoval predsednik republiko Douuicrgtie, predsednik vlado, vsi ministri ter številne civilne iu vojaško osebnosti. Predsednik vlade Turdieu jc imel spominski govor, v katerem jc dejal, da so mora francoski narod izkazati vrednega vseh žrtev in krvi, prelite za svobodo. Bnknrcšf, 30. jul. as. kralj Karel sc bo 1. avgustu preselil v Simijo nu poletno bi\unjc. Evharistični kongres Zagreb, 30. jul- p. Osrednji odbor za eyhari« Stični kongres prosi vse posamezne župnike, da čimpreje natančno sporoče dan prihoda in vrnejo vprašalne pole, ki so jih prejeli. Dubrovafka plo-vidba je izdala naredbo o kupovanju Uort. Ob odhodu se kupi cela karta z duplilcatom, ki velja za povrate!<. Tudi »Jadranska plovitba« je dovolila 50% popust. Po kongresu se bodo organizirali izleti na morju. Pri tej priliki se bodo lahko udeleženci poslužili teh popustov. Kongres gospodarskih zbornic Belgrad, 30. julija. AA. Prirediteljski odbor za VIII. redni letni kongres gospodarskih zbornic in organizacij kraljevine Jugoslavije je obvestil danes vse gospodarske organizacije v državi, da bo kongres, ki je bil določen za 6. julij, preložen na 13. in 14. septembra t. L Belgrad, 30. jul. z. Na iniciativo šefa zavoda za pospeševanje zunanje trgovine bo 1. avgusta konferenca gospodarskih organizacij, na katerih se bo obravnavalo vprašanje napredka našega izvoza sadja, Tej konferenci bodo prisostvovali zastopniki io industrije. Sklepi, ki se bodo na tej konferenci napravili, se bodo predložili trgovinskemu ministru v odobritev. Kobilice v Bosni Banja Luka, 30. jul. p. V nekaterih občinah so se ponovno pojavile kobilice, ki so napravite veliko škodo. O prihodu kobilic je bil obveščen fitopatološki zavod in banska uprava v Sarajevu, ki bosta ukrenila potrebno. Naša rudniška produkcija Belgrad, 30. jul. z. Po uradnih podatkih ministrstva za šump in rude je bila rudniška in topilni-ška produkcija ,v marcu 1930 za 5% večja, nego v marcu 1929. Največja je bila produkcija rujavega premoga, 297.000 ton, črnega premoga 30.000 ton, železne rude 87.000 ton, topilnišklh proizvodov, to je surovega železa in bakra, 5000 ton. V rudarski in topilniški stroki jo bilo v marcu 1930 37.000 delavcev, 800 uradnikov, inženerjev in nadzornikov Srednjeevropski eksportni institut Belgrad, 30. jul. z. Na merodajnem inestu se proučuje sedaj vprašanje ustanovitve srednjeevropskega eksportnega instituta. V njem bi bile poleg Jugoslavije Poljska, Romunska in Madjarska. Belgrajske vesti Belgrad, 30. jul. z. Vse banske uprave so nabavite za svoje kmetijske oddelke filmske aparate in filme za propagando kmetijstva. Aparati se bodo razdelili referentom, ki bodo imeli predavanja s pomočjo filmov. Belgrad, 30. jul. z. Zastopniki svilarske industrije bodo v začetku avgusta prišli v našo državo. Proizvajalci svile v naši državi se pripravljajo na svečan sprejem. Program sprejema in bivanje zastopnikov v naši državi bo izdelal poseben odbor, v kalerem bodo poleg zastopnikov našega svilarstva tudi zastopniki ostalih gospodarskih organizacij iz Belgrada, Zagreba, Novega Sada, Ljubljane in Sarajeva. Vlada bo določila svoje delegate. Belgrad, 30. jul. z. Oddelek za nakup in fer-mentacijo tobaka jo izdal naredbo vsem skladiščem, da se dela za prvo in drugo štetje tobačnih stebel opravijo do 15. avgusta. Belgrad, 30. jul. AA. Minister prometa je dovolil 50% popust vozne cene posetnikoin ln razstavljanem na sejmih v Osijeku, ki bo od 30. avg. do 9. sept., v Zagrebu (od 13. do 22. sept.) in v Ljubljani (od 31. avg. do 15. sept. t. L). Zagrebške vesti Zagreb, 30. jul. p. Včeraj se je poročil v cerkvi sv. Blaža v Zagrebu Ljubomir Radič, sin Pavla Radiča, z gospodično Vero Š k a r d a iz Tabora v CSR. Zagreb, 30. jul. p. Gradbena policija je ustavila nadaljevanje gradnje kakih 10 novih hiš ir sicer zalo, ker so gradili ljudje, ki nimajo zalo postavnega dovoljenja. Razven tega so ustavljene gradnje tistih zgradb, pri kalerih se niso izvajali vsi varnostni predpisi, da bi se zaščitilo življenje delavcev, Volivna reforma na Madjarshem Budimpešta, 30. jul. p. Kakor se je izvedelo iz zanesljivega vira, grof Bethlen s svojimi intimnimi prijatelji pripravlja nov voliv-ni znkon, s katerim bi znižal število narodnih poslancev nn 200. Tajnost glasovanja bi se r sedežih vseh županij razširila, toda tudi nadalje. bi ostale volilne liste, ki bi jih moralo podpisali najmanj 500 volivcev. S tem bi sc seveda tajnost zopet izigrala. Proti MacDottaldu London, 30. jul. as. »Dailv Telegraplu do-znavu iz. socialističnih krogov, dn sc širi pokret, nadomestiti MncDuiinldn v vodstvu delavske stranke, češ dn sta on in finančni ministci Snovvdcn odgovoren za neuspeli pri pobijanju brezposelnosti. Kot njegov naslednik se imenuje H o n d c r s o n. Tudi »E\lutngc Tele-graph« poroča, da l>o ta stvar prišla na zborovanju stranke meseca oktobra na razpravo Huda nesreča v romunskem rudniku Bukarcšf, 30. jul. as. Iz Petroccunujn sc poroča, da se jc tam preteklo noč pripetila hu dn rudniška nesreča. Ko so delavci zažgali vžigalno vrvico zn dinamitni naboj, jc vrvica veliko hitreje pregorela, kakor so delavci pričakovali, in jc eksplozija nastala prekmalu ter ubila 1 delavcu, 5 pa težko ranila, / Slovo prevzv. nadškofa dr. A. B. Jegliča od ljubij. škofije Kočevje, 30. julija. | V petek 1. avgusta pričenjajo jubilejni dnevi za kočevsko šeststoletnico. Mesto se pripravlja z mrzlično naglico, da dostojno sprejme odlične goste, ki bodo prisostvovali svečanostim. Hišni posestniki krase hiše z zelenjem in cvetjem in tudi okolica tekmuje s pripravljalnimi deli. Dosedaj je najavljenih naNaselitev Kočevja« (spisala Amalija Erker). Igrajo igralci iz Stare cerkve. Pri vseh prireditvah sodeluje godba Dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika dr. Čerina. V soboto bodo na pozdravnem večeru nastopili vsi nemški pevski zbori iz Jugoslavije. Se v 14. stoletju so pokrivali širno ortenbur-ško posestvo južno od Ribnice pa do hrovaške meje ob Kolpi obsežni gozdovi. Pač so že prej obstojale večje slovenske naselbine okrog Kostela, Osilnice in Poljan ob Kolpi, kjer je bila že leta 1248. tudi cerkev slovenskih vernikov. Tudi so obstojale naselbine Slovencev po kočevski in reški dolini, ki pa so bile manj številne; vendar v notranjost kočevskega gozdovja še niso prodrl: številnejši naseljenci. Ves ta svet pa je spadal v prestaro ribniško župnijo, ki je segala do črnomaljskih meja. Čisto naravno je, ako so ortenburški grofje, ki so imeli i v Ribnici središče svojih dolenjskih posestev, stre- i meli za tem, da tako razsežne gozde, kakor so bili od Ribnice do Kolpe, tudi gospodarsko izrabijo. Industrije takrat ni bilo, les ni imel cene, ker ga je bilo povsod dovolj, pa tudi prometnih sredstev ni bilo, zato jim gozd ni donašal dovolj dohodkov; za sam lov ga pa tudi niso mogli rabiti, ker je bil preobsežen, in lov je bil sama zabava brez dohodkov, ki pa so jih Ortenburžani potrebovali mnogo, ako so hoteli vzdrževati svoj sijajni dvor. Izrabiti so mogli te obširne pokrajine samo s kolonizacijo. Tako so delali tudi stiški menihi po velikolaški in dobrepoljski okolici. Ta sistem je bil vzgleden tudi za Ortenburzane. Edinole kmet, ki bi zemljo obdeloval, bi mogel grajski gospodi z desetino in tlako donašati dobrih novcev, ki jih jc rabila v veliki meri, in lako povzdigniti vrednost njenega grajskega posestva. Tudi oglejski patriarhi kot duhovni gospodje ribniške pokrajine so bili naklonjeni kolonfeatorjem in kultivatorjem in so jih ščitili s posebnimi predpravicami. Treba jo torej bilo to gozdnato pokrajino naseliti s kmeti. Toda kje jih dobiti? Kar jo bilo bližje, so najprej vzeli, in to so bili kmetje okrog Ribnice in Loža (Ime Ložar in Loser je kaj pogosto okrog Ribnice in po Kočevskem.) Kar je bilo okrog Ribnice odvečnega prebivalstva, ki ni moglo ostati na domačem gruntu, — in ribniška dolina je bila že lakrat zelo gosto naseljena, — je šlo na delo v gozdove. Kako gosto je bila ribniška dolina nnseljena že v 13. stoletju, nam priča pismo, pisano f Ivan Majcen Dne 26. julija t. 1. je, kakor smo že poročali, v Tržišču pri Mokronogu umrl znani gospod Ivan Majcen, po domače Šmicek. Verni krščanski mož tihega značaja in blagega srca, je učakal dobrih 91 let, kakor že dolgo nihče ne v teh krajih. Njegova domačija je bila ena najstarejših v vsej okolici, a se mu je pred leti razdrobila zaradi nenadnih gospodarskih in drugih neprilik in nadlog. Oženjen je bil dvakrat in imel 16 otrok; devet jih še živi. Lojze, najmlajši, je žel. restavrater na Pragerskem, to jc tisti po dobrotljivosti in usluž- nosti znani gospod Majcen, ki je pred kratkim tako ginljivo in nesebično samaritanil presenečeni orodnici in s svojo ljubeznivo gospo soprogo otroval mlademu zemljami, da so listi po vsej državi slavili vrlega dobrotnika. Tega izvrstnega sina je rajni Majcen imel najrajši, še na smrtni postelji je to priznaval. V zadnjih letih je živel pri svoji hčerki Ivanki, ki je omožena z uglednim mizarskim mojstrom g. Ignacijem Strmoletom v Tržišču. Tu so ga obiskovali iz Tržišča 87letni Anton Gačnik, iz Dola 831etni Martin Stušek in še drugi starčki, ki so z njim uživali prelepo mladost in mu tudi drugovali v davnih laških vojnah. Vse življenje je živel trezno, ni kadil in ni nikoli bil bolan. Prestal je bridkosti sto in slo, užil sladkosti tega komaj pol, voljno trpel nadlož-nosti starosti — Bog mu zato v delež daj nebeško veselje! Med fanti Brežice, 29. julija. Žalostna je navada med našimi fanti, da morajo vsaj nekateri vse nedelje in praznike zapiti po raznih gostilnah in vinotočih, katerih je sedaj pri nas povsod dovolj. Tako je bilo tudi preteklo nedeljo na vinotoču pri G. v Brezovici na Bizeljskem, prav veselo, kako pa tudi ne, saj se tu toči pravi Bizeljčan. Med drugimi je bil tu tudi 231etni Drin-kovič Franc, sin posestnika iz Vitavasi v družbi še treh drugih fantov. Proti večeru je prišel tja tudi A. v družbi še treh drugih, kateri so bili še pre-cej vinjeni, in je Gabrov začel takoj izzivati. Vendar je bilo vse dobro, dokler se ni okrog 11 ponoči dvignila prva družba, da gre domov. Ko je G. to videl, je stekel prvi iz hiše, za njim pa ludi ostali njegovi, da jih zunaj počakajo. In res, ko je prišel Drnikovič iz hiše. ga je udaril najprej po glavi z palico, da je padel nezavesten na tla, od ostalih ga je pa še nekdo sunil z nožem v levo stegno; Drin-kovič je moral najprej iskati pomoči pri domačem zdravniku, nato pa še v bolnišnici. Podoben junak je bil tudi nekdo, ki je v ponedeljek zvečer pred gostilno Bogovič v Selah pri Brežicah napadel s palico 18letnega Strnada Karla, mesarskega vajenca iz Pišec in ga pobil po glavi tako, da je moral Strnad v bolnico. Strnad je namreč ta dan šel v Dobovo v mlin. Ko se je zvečer vračal domov, sta se z mlinarjem K. oglasila v tej gostilni. Ko sta se kmalu nato odpravila, da gresta domov, je Strnada nekdo napadel, ko jc stopil iz gostilne, nato pa zbežal. - PEGE - odstrani takoj in brez sledu „Creme Ori»oI-Hobivn po v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Zalo-ea- »Cosmoehemia. Zagreb. Smičiklasovi. £1. Tolefon «11-99 Herbartu Turjaškemu vso desetino v ribniški oko-dne 8. maja 1241 na Percrvem pri Kamniku, s katerim Konrad Sovneški izroča svojemu zvestemu lici, in sicer v dveh vaseh, ki se imenujeta v domačem jeziku Zapotok (t. j. Zgornji in Spodnji Zapotok) in v drugih vaseh, namreč na Vinicah, v Sušju, na Bregu, v Gorenji vasi, Gorici vasi, Dolenji vasi in Hrovači, katero desetino je imel sam od oglejskega patriarha Bertolda v leno. (Knjiga kopij v turjaškem gradu. fol. 59 a. Mitt. d. Mus. Ver. f. Kr. XVIII. 124. — »Chunradus de Sowe-nekke (izroči svojemu zvestemu) domino llerbordo i de Awersperch omnem decinam sitam in contrala Reifenitz, scilicet in duabus villis, que vulgariter dicuntur Zapatoch, et in aliis villis subseriptis, scilicet. in villa Weinitz et in Dtirre et in Willinginrain et in Oberdorf et in Weichartsdorf et in Nyderdorf ct in Chrawaczach«-.) Da so se po dolini proti Kočevski Reki res naseljevali najprej Slovenci, kažejo imena skoro vseh večjih selišč, ki so v korenini slovenska: tako Gotenica (Kotnica), Reka (Rieg), Borovec (Morobitz), Topli vrh (Teppelverch), Morava (Mrauen), Brezje (Pr6se), Brezulja (Prosullen), itd. Došli Nemci so obstoječa poimenovanja kratkomalo po svoje sprejeli. V 13. stoletju sta stala ob Kolpi tudi že poznejša ortenburška gradiča Kostel in Poljane s slovenskimi prebivalci. Stara naselbina Osilnica je bila ravno tako slovenska, kakor je še danes. S tem so hoteli Ortenburžani napraviti tudi ugodnejšo pot do Ribnico, kjer so prebivali, do Kostela, ki jc bil tudi njihova lasi. Mala selišča so se zatem razvila v večje naselbine, ki so bile zvezane s cesto do Kostela. Vsi kraji ob cesti od Ribnice skozi Kočevsko Reko, Moravo, Banjo loko do Kostela so bili naseljeni po .Slovencih, kar dovolj spričujejo vsa krajevna imena. Od Morave do Kostela so še danes sami Slovenci. Enako jo tudi to dolino od Ribnice proti Kočevju naselil najprej Slovenec, odtod imena Slovenska vas (Windisch dorf) pri Stari cerkvi, Mala gora (Malgern), Kleče (Kletsch), Sečo (Setsch), Selo (Seele), Stari log (Altlag) itd. Obmejni incident v Zelšah pri Cerknici Cerknica, 29. julija. Nekako pol ure od Cerknice v smeri proti Rakeku leži idilično lepa vasica Zelše. Od tc vasi dc italijansko-jugoslovanske meje jc le še dobrih 5 minut. Zato je razumljivo, da imajo posestniki iz Zelš svoja posestva: njive, travnike, zlasti pa še gozdove na italijanski strani. Da smejo hoditi čez, ima skoro vsaka hiša »prelaznico«, s katero se lahko svobodno giblje na svojem svetu, ki leži v Italiji. Tako prelaznico sta imela tudi zakonca Furlan iz Zelš. V nedeljo popoldne ob 5 gre soproga omenjenega Leopolda r„ ki jc čevljarski mojster ter obenem cerkovnik pri podružnični cerkvi v Zelšah, v spremstvu svoje štiriletne hčerke na italijansko stran gledat krompir na svojo njivo, seveda z legitimacijo. Komaj stopi kakih deset korakov, ju obkolita dva italijanska obmejna stražnika, ji vzameta legitimacijo in jo zgrabita; eden se je oddaljil, drugi je pa ostal pri njej. 2ena se mu izlrga iz zbeži na našo stran in gre povedat dogodek svojemu možu. Ta vzame drugo družinsko prelaznico, ki so jo poleg osebnih tudi imeli v hiši in gre čez mejo tudi kakih deset korakov. Tedaj ga pa napadejo kar štirje fašisti. Nekaj časa se prepirajo, ker zahteva legitimacijo svoje žene nazaj, nato pa zakliče eden izmed dveh fašistov: »Udri!« nakar so ga začeli vsi štirje obdelovali s puškinimi kopiti. Dobil jc poleg manjših poškodb po glavi dva močna udarca s kopitom, prst na levi roki so mu pa z bajonetom ranili. Po daljšem trudu se mu je posrečilo, da je strgan in zbit pobegnil na jugoslovansko stran. Kiobuka, ki so mu ga izbili z jflave, še w dobil nazaj, dočim so mu legitimacijo v ponedeljek vrnili. Vse to so morali mirno gledati naši obmejni straž niki in zelški pastirji, ki so v bližini pasli; incident se je pač vršil na italijanskem ozemlju, kamor pa ne smejo streljati naši stražniki v nobenem slučaju. Poškodovani Leopold Furlan je vložil pritožbo na občini. Tožbi jc bilo priloženo tudi adrav niško spričevalo o poškodbah prizadetega. Komisija za pravno-zgo-dovinski izpit na univerzi Minister za prosveto je z razpisom od 30. junija 1930, P. br. 22.811 na osnovi določb 15. in 17. naredbe celokupnc deželne vlade za Slovenijo od 1. aprila 1920, Ur. list 172-48 ex 1920 po zaslišanju fakultetnega sveta postavil sledečo izpraše-valno komisijo za pravno-zgodovinski državni izpit na juridični fakulteti univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani za triletno poslovno dobo, od L junija 1930 do 31. maja 1933: Za predsednika dr. Majarona Danila, advokata in predsednika odvetniške zbornice v Ljubljani; za prvega podpredsednika dr. Kreka Gregorja, rednega profesorja pravne fakultete v Ljubljani; za drugega podpredsednika dr. Ku-šeja Rada, rednega prolesorja pravne fakultete v Ljubljani; za izprašcvalnc komisarje: 1. za rimsko pravo dr. Ilacina Josipa, advokata v Ljubljani; 2. za cerkveno pravo dr. Rožmana Gregorja, ljubljanskega škofa in izrednega profesorja na teološki fakulteti v Ljubljani; dr. Golio Vladimira, podpredsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani; dr. Sajovica Rudolfa, deželnosodnega svetnika v Ljubljani; 3. za zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava in za pravno zgodovino južnih Slovanov: dr. Dolcnca Metoda, rednega profesorja v Ljubljani, dr. Kosa Milka, izrednega profesorja v Ljubljani; 4. za pravno zgodovino južnih Slovanov dr. Polca Janka, rednega profesorja v Ljubljani. (S> 0 1 'V » • v Je ocljsa in cenejta je PALMA zdravilna grenka veda,. DOBIVA SE POVSOD/ V 13. veku pa še nikjer ne beremo Imena Kočevje. Iz lega pa ne smemo sklepati, da se ta pokrajina ni že takrat imenovala. Kočevjo je namreč collectivum, kakor n. pr. grmovje. Le naselbino šo ni bilo s tem določenim imenom. (V Suhi Krajini, ki je sosed Kočevja, še danes ljudje ne pravijo, da gredo v Kočevje, ampak v kočevsko mesto.) Spadala pa jo vsa pokrajina v ribniško župnijo, kakor Osilnica, Koslel, Poljane ob Kolpi itd. V plačilnem imeniku iz leta 1323., ki našteva kranjske fare, plačujoče papeževemu legatu pristojbino, ne nahajamo niti ene kočevske fare, kar dokazuje, da jih lakrat še ni bilo, ali pa da še niso bile samostojne (Steska, Zgod. Zbornik, 1985, št. 30). Samo o Poljanah (Starem trgu pri Poljanah) beremo že leta 1248., da je bila lam cerkev, ki pa je bila ribniška podružnica s slovenskim prebivalstvom. Res pa jo bilo osebje nemških ortenbur-ških grofov v Ribnici večinoma nemško: uradniki, oskrbniki, pisači, stavbeniki so bili gotovo Nemci, in le nižje služabništvo je bilo slovensko. Ti uradniki so grofom, ki so imeli v pokrajini sedanjega kočevskega mesta že dosti slovenskih podložnikov, uredili v Mošvaldu pristavo (villa in Mooswald), da so lam spravljali poljske pridelke in vodili kul-liviranje zemlje. Kaj znači beseda villa? Frankovski kralji in drugi cerkveni in svetni mogotci, katerim se je klanjala Kranjska, so imeli navado ustanavljali na svojih zemljiščih velike kmetijo, ki so jim dona-šale desetino. Te so imenovali villa. Na takem velikem posestvu in prostorih (na farmi) so dali tu in tam zgraditi manjša in večja gospodarska poslopja, v katerih so stanovali in opravljali svoje pošlo njih podložniki. Najvažnejše med temi poslopji jo bilo ono, v katerem je stanoval nadzornik ali oskrbnik vseh kmetij, imenovan tudi »Praecep-lor< (zapovednik). Učitelj agrikulture pa je bil »magister«. Kmetovalci pa nis« bili edini ljudje, ki so prebivali |k> teh kmetijah. Žc Karol Veliki je bil ukazal, da se mora naselili na njih razen kmetovalcev po najmanj 30 rokodelcev in obrtni- Pred kočevsko šeststoletnico Zastopnik Nj. Vis. kraljeviča Andreja in drugi odlični gostje Spored svečanosti Navodila stanovanjskega odseku kongresnega odbora Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani za udeležence vseslovanskega prostovoljnega gasilstva. Stanovanjski odsek je končal s svojimi pripravljalnimi deli in prosi, da se prijavljen« za skupna prenočišča in prenočišča v hotelih in po privatnih stanovanjih ravnajo natančno po sledečih navodilih Ko prispejo društva ali župe na glavni kolodvor, naj takoj izstopijo in se postavijo v dvorede na mesta, katera jim odkažejo reditelji. Nalo naj sc zglase župni delegati v stanovanjskem odseku, ki bo posloval od petka od 8 zjutraj naprej v permanenci (noč in dan) v prostorih barake med restavracijskim vrtom in skladiščem, kjer dobe stanovanjske liste in vse potrebne informacije. Načelnik stanovanjskega pod-odseka dotičnega poslopja, kjer jim je določeno skupno prenočišče, prevzame posamezna društva ali župe in njegova skrb je, da pridejo na svoja prava mesta. Načelniki žup ali društev naj imajo natančno preštete svoje člane, ker dobe pri stanovanjskem odseku za vsakega posebno stanovanjsko legitimacijo, na kateri bo označeno poslopje nastanitve. Te legitimacije nai se po možnosti razdelc že na kolodvoru, in je isto dobro shraniti, ker brez njih vstop ni dovolien v pnslopie skupnih ležišč. Skupna prenočišča za prijavlience so brezplačna. Reflektanti za privatna stanovanja in hotele dobe istotako v stanovanjskem uradu svoje stanovanjske nakaznice proti plačilu posre-dovalnine 3 Din za osebo za celo dobo slavnosti. Oziralo se pa bo v prvi vrsti na one, ki so se pravočasno javili. Za ostale, ki se niso prijavili pravočasno stanovanjskemu odseku, ne prevzame ta garancije, da dobe prvovrstne sobe v cen-trumu mesta, gledal pa bo, da ne ostanejo brez strehe. Vsaka župa naj si postavi v poslopiih, kier bo nastanjena, svojega nadziratelja, katerega naloga je, da vzdržuje red v poslopju in stopi v stik z nadzornikom poslopja, ki ie v naši službi. To je po večini šolski sluga dotičnega zavoda. Gledati ie posebno na to, da se v sobah in v poslopju sploh ne bo kadilo. Vladati mora mir in red, zvečer in ponoči pa mora biti pred poslopjem, v veži, na hodnikih in v sobah absolutno popolen mir. Gleda naj se na snago po sobah, hodnikih, posebno pa na straniščih. Paziti je, da se ne poškodujejo predmeti poslopja; povrnitev škode se bo zahtevala od dotičnika, ki škodo pro-vzroči; ako se ga ne izsledi, so za povrnitev odgovorni vsi, ki so nastanjeni v sobi. Umivanie v sobah je zabranjeno. po možnostih naj se to opusti na hodnikih; najbolje je, da se vsaj večina umiva na dvoriščih v za to pripravljenih škafih. Snaženje obleke ali čevljev je v sobah zabranjeno. To preskrbe proti mali odškodnini snažilci na hodniku v pritličju. Kdor zapusti zadnji sobo, naj jo zaklene in ključ spravi na mesto, ki se naj določi sporazumno z nadzornikom Odredbam nadzornikov in nadzirateljev se je brezpogojno po-korovati. Vrhovno nadzorstvo v poslopjih skupnih prenočišč ima načelstvo stanovanjskega odseka, !ci bo podnevi in ponoči posečalo ta poslopja in se imajo event. želje, odnosno pritožbe pismeno izročiti šolskemu slugi. Skupna prenočišča za posamezne gasilske župe bodo sledeča: v šoli pri sv, Jakobu: martjanska, ormoška, posavska, ptujska in radovljiška; v šoli na Prulah: ribniška, slovenjgTaška, strukovska, šentjernejska, trboveljska, Mar. Gorica, Korošci (v telovadnici); v šoli na Cojzovi cesti: beltinska, cirkniška, savinska, kozjanska, križevska, krška, ljutomerska, logaška, mariborska; v šoli na Vrtači bo nastanjena korotanska gasilska župa; v šoli na Ledini bodo nastanjeni Cehi; v obeh šolah učiteljišča so nastanjeni ga-silci-telovadci in naraščaj; v šoli v Spodnji Šiški bo nastanjena gasilska župa Žalec in Bosanci. Ker prihajajo še nadaljnje prijave, sta določeni za rezervo I. in II. drž. gimnazija. Nadalje bodo nastanjeni: v Gluhonemnici: godba iz Djakova (70 mož); v Akademskem kolegiju (Kolodvorska ulica 22): Savez hrv.-slav. vatrogasne zajednice; v Mladiki: gasilke-samarilanke iz Djakova (30); . . v areni Narodnega doma (vhod iz Bleiwei-sove ceste): Čehinje (telovadke). Vse reklamacije v stanovanjskih zadevah naj se sporoče stanovanjskemu odseku, ki posluje, kakor povedano, od petka zjutraj do nedelje do polnoči nepretrgoma na glavnem kolodvoru. Telefonska številka stanovanjskega odseka je 2720. Zopet nesreča v planinah? Ljubljana, 30. julija. Prejeli smo z Jezerskega dopis, da se tam Sirijo vesti, da so se dne 29. julija okrog štirih popoldne ponesrečili pri plezanju na Kočno od Češke koče trije dijaki turisti. Po mnenju orož-niške postaje, kjer so se vsi trije legitimirali, so buje vsi trije z ljubljanskega Posavja. Kakšno je stanje vseli treh, nu Jezerskem šc ni znano, menda pa ni nevarno. Obrnili smo se tudi na Jezico. Od tam so luim sporočili, du so res odšli nu planine okoli Jezerskega trije študentje in sicer abiturijent Vinko Čer in, filozof Ivan Krečič in učitcljišč-nik II. letnika Frnnc Perko. O kaki nesreči pu ni še ničesar znanegu. Obrnili smo se tudi na pisarno Slovenskega planinskega društva in na TS Skalo, vendar pa v Ljubljano ni bilo do večernih ur še niku-kegu obvestilu o kakšni nesreči nu Jezerskem. Kmetijski odbor v Murski Soboti M. Sobota, 29. julija. Pretekli teden smo na tem mestu poročali o delu kmetijskega odbora v Dolnji Lendavi, sedaj pa se ozrimo nekoliko na delo kmetijskega odbora v M. Soboti. Živinoreja je v Slov. krajini najboljši vir dohodkov, radi toga je kmetijski odbor ravno živinoreji posvetil največ pozornosti in si je stavil za nalogo povzdigo živinoreje. Koncem avgusta (30.) se priredi v Puconcih velika razstava plemenske živine. Kot prispevek h kritju izdatkov je odbor odobril 3000 Din. Za premovanje konj, ki se bo vršilo 19. avg. v Beltincih, je določil odbor dve nagradi po 500 Din, S tem postopanjem hoče odbor vzbuditi še večje zanimanje za živinorejo. Odborova skrb pa se ne razteza samo na rejo goveje živine in na konjerejo, marveč hoče dvigniti tudi svinjerejo in celo perutninarstvo. V ta namen namerava kupiti večje število prvovrstnih plemenskih merjascev in petelinov štajerske pasme ter jih razdeliti med ljudstvo. Druga skrb kmetijskega odbora je povzdiga poljskega gospodarstva. Za povzdigo je predvsem potrebna odbira semen. V ta namen se porabi zrnje (zlasti pšenica) s semenogojske postaje v Beltincih. Jeseni kmet. odbor to pšenico razdeli med prosilce. Kako si zamišlja kmetijski odbor sploh po- i vzdigo celokupnega kmetijskega gospodarstva, je razvidno iz namere, da ustanovi okrajno vzorno posestvo, ki bo redilo plemenske merjasce, peteline, gojilo razna semena in sadna drevesa ter bo delalo poizkuse. S tem bo kmečkemu ljudstvu zelo pomagano, ker bo imelo pri rokah vse, kar bo potrebovalo v gospodarstvu. Odbor bo storil tudi potrebne korake, da se zniža zemljiški davek, ki je v Slovenski krajini mnogo višji kakor v ostali Sloveniji. Koledar čclrtek, 31. julija: Ignacij (Ognjeslav) Lojola. Dan je danes dolg 15 ur 7 minut in se je ta mesec skrčil za 55 minut. Osebne vesti = Himen. Poročil se je dr. Jakob Mlinar, pristu\ pri upravnem sodišču v Celju, z gospo Anico Sev.šek. roj. Skrbeč, posestnico v Mariboru. — V Cel ju se je poročil g. Ivan ASič, ekonom iz liopri\ niče, z gdčno Lojzko Delago, učiteljico \ Koprivnici. Za priči stu bila Maks Ašič, sodni pristav v Mariboru, ter Vinko Ravtner, sodili pristav v Celju. — Naše čestitke! černim vlakom odpotovalo okoli 20 ameriških iz- I letnikov-Slovencev Vkrcali st bodo Havru na sloveči brzoparnik Francoske linije »Pariš«. Dragim izletnikom kličemo: Srečno pot in na ponovno svidenje. ★ Graverska in kovinsko-filigranska šola v Ljubljani. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije od 14. maja je državna puškarska šola v Kranju premeščena iz Kranja v Užice. Z odlokom istega ministrstva od 14. julija je ves inventar graverskega in kovinsko-fibgranskega oddelka pu-škarske šole dodeljen Tehniški srednji šoli v Ljubljani in se bo tukaj že v letošnji jeseni otvorila graverska in kovinsko-filigranska šola. Preselitev inventarja se je včeraj izvršila. Vpisovanje se bo vršilo začetkom septembra kakor na vseh drugih strokovno-obrtnih šolah pri Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Sprejemni pogoji: 14 let starosti in šolska izpustnica. Pri večjem številu prijavljencev se bo oziralo v prvi vrsti na učence z višjo šolsko predizobrazbo. — Šolanje traja tri leta. Odhodno izpričevalo nadomešča obrtniško učno pismo. V Službenem listu št. 15 z dne 30. julija t. 1. je objavljena »Uredba o ureditvi obmejnega promela z Madžarsko«, dalje »Uredba o izvrševanju nadzorne oblasti nad občinami s sedežem banskih uprav«, »Pravilnik o katastrskem premer-jevanju«, »Popravek v zakonu o položajih in o zvanjih itd. uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo«, »Popravek k uredbi o tarifah za upravitelje konkurzne mase«, »Pravilnik seje za sklep ustave islamske verske zajednice«, Jzpremembe in dopolnitve o pravilih za drž. strok, izpit uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo«, »Razpis — uvozno carinjenje gnjati«, »Razpis o potrdilu o izvozu blaga naše trg. zbor. v Solunu«, »Izpremeinbe v pravilniku o zbiranju prispevkov za pogozdovanje«, »Imenovanje članov v banski svet dravske banovine« in »Naredba o pobiranju taks v zdravilišču Bled«. V Službenih normah št. 170 od 29. julija je objavljen »Zakon o izmenjavali in dopolnitvah zakona o poslovnem redu v državnem svetu in upravnih sodiščih« in »Izmenjave in dopolnitve uredbe adajo stari in nasta-ske banovine inž. Sernecu z nekaterimi željami jajo novi, še višji rekordi v porabi vode. Novi grobovi -j- V Zavodni pri Celju je umrl 29. t. m. g. Franc Hrušovar, bivši dolgoletni paznik v kemični tovarni v Gaberju pri Celju in posestnik. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne. Bil je splošno priljubljen širom celjske okolice. Umrl je v 70. letu starosti. Blag mu spomin! Mala kronika if Neljuba pomota. V včerajšnja številki našega lista od 30. t. m. je bilo v telegramu iz Belgrada pod naslovom »Nemški K u 11 u r b u n d in da jim je ban dal glede tega odgovor. Danes smo bili od merodajne strani opozorjeni, da se ta deputacija ni zglasila pri banu dravske banovine inž. Sernecu, ampak pri banu donavske banovine Dunjiču. Napaka je nastala v naši redakciji sami po napačnem, razume se, nehotenem prenosu bel-grajskega telefonata v pisalni stroj, v katerem jc iz donavskega bana postal »dravski« in je potem urednik, sprejevši diktat, v katerem se ime bana ni imenovalo, dostavi! k »dravskemu« sam ime g. inž. Serneca, kar bodi s tem popravljeno. •k Ameriški izletniki na povratku. Naši ameriški zletniki, ki so nas poselili tekom letošnjega leta, so začeli misliti na povratek. Sinoči je z ve- Na razpolago imamo številke o porabi vode v prvi polovici letošnjega leta. Iz teh številk je dovolj razvidno, kako ogromno delo zmaguje mestni vodovod, ki ga bo treba ščasoma še razširiti in modernizirati. Meseca januarja je Ljubljana s priključeno okolico porabila 450.230 kub. metrov vode ali povprečno 14.500 kub. metrov na dan; meseca februarja 390.852 kub. metrov ali povprečno 13.800 kub. metrov; meseca marca 430.220 kub. metrov ali jiovprečno 14.200 kub. metrov na dan; meseca aprila -102.863 kub. metrov ali 13.200 kub. metrov na dan; meseca maja 429.948 kub. metrov ali 13.800 kub. metrov na dan in meseca junija 471.913 kub. Nesluteno delovanje muholovca »Aeroxon* muholovec, poznan kot najboljši na svetu, opravi za ceno 1 dinarja sledečo službo: 1. : Aeroxon polovi vse muhe ter Vas reši vsake mušje nadloge. To opravlja skozi 4 — 5 tednov, tudi kadar Vi spite. 2. Neki nemški učenjak je dokazal, da se vsled zračne struje prilepi na enem »Aeroxon« muholovcu tudi na milijone nevidnih bacilov in prahu. »Aeroxon« prepreči onesnaženje Vaših zaves, lustrov, . pohištva in slik z mušjo nesnago. »Aeroxon pripomore Vam in Vašemu otročičku do zdravega in nemotenega spanja. 3. 4. To so ogromne prednosti v primeri z marsikaterimi novimi metodami pri uničevanju muh, ki pa so predrage, nepriročne, nehigijenične in nevarne zavoljo ognja. Zahtevajte izrecno »AEROXON«, ker. se nahaja v prodaji mnogo ponaredb. metrov ali 15.800 kub. metrov na dan. Skupno je torej znašala poraba vode v prvi polovici tega leta 2,585.026 kub. metrov vode ali povprečno 14.843 kub. metrov vode na dan. Poraba vode je seveda precej odvisna od vremena, kdaj je treba škropiti ceste in pa tudi od drugih vzrokov, zato nekoliko niha med posameznimi meseci, vendar pa, kako? že rečeno, se splošna linija porabe vode stalno dviga. Dosežena je bila tudi že dnevna poraba nad 18.000 kub. metrov. Moremo tudi reči, da postaja vprašanje elektrifikacije vodovoda vedno bolj aktualno. 2e če bi se Kleče elektrificirale s tokom mestne centrale, bi prišlo to mnogo ceneje, kakor pa z dosedanjim dragim dovozom premoga iz mesta s tovornim av-i tomobilom v Kleče. Kaj šele s cenejšim tokom, kot je mestni! Mestni vodovod je tudi nekako merilo, kako napreduje gradbena akcija v Ljubljani. Dnevno prihajajo na vodstvo želje zaradi priključka novih stanovanj na vodovod. Pa tudi ekstenzivno se vodovodno ozemlje vedno bolj širi. Kazen mesta samega obsega tudi Moste, Zgornjo Šiško, del Jezice in lani se je vodovod razširil na Vič. Letos se la dela še nadaljujejo in bo dobila ludi Rožna dolina svoj vodovod. Pa tudi še do Št. Vida sega mestni vodovod. Tako ima že vsa vas Poljane vodovodno napeljavo. Kakor smo že poročali, se je letos napeljal vodovod v dolžini 2500 m tudi v Črno vas in se bo sedaj podaljšal še za 500 metrov. Tako bo uresničena stara želja Barjanov po vodi iz Kleč. V najbližjih prihodnjih letih nameravajo izkopati v Klečah še dva vodnjaka, 20 m oddaljena od dosedanjih. Ta dva vodnjaka bosta pa že elek-trificirana. Morda ni več daleč čas, ko bo tudi vei obrat mestnega vodovoda elektrificiran, kar bi bilo pametno in bi mestni občini prihranilo lepe denarje. 0 Poveljnik dravske divizijske oblasti divi« zijski general g. Sava Tripkovič je odšel danes na daljše inšpekcijsko potovanje v svrho pregleda podrejenih mu poveljstev, ustanov itd. Dan po-vratka s potovanja se bo svoječasno objavil. O Koroški Slovenci pridejo v Ljubljano. Vseslovanskega gasilskega kongresa se udeleži tudi večja deputacija koroških Slovencev, med katero bo okrog 80 gasilcev. Omenjati moramo ob tej priliki, da so to zavedni slovenski gasilci s Koroške, ki kljub velikemu pritisku niso hoteli vstopiti v avstrijska nemška društva. Upajmo. da bodo naši koroški Slovenci odnesli iz Ljubljane najboljšo vtise. Del koroških Slovencev pride v Ljubljano v večji skupini s kolesi preko Jezerskega. 0 Okrasitev Krekovega trga. Za slavuosUie gasilske dni bo Krekov trg prav iepo okrašen. Včeraj so pričeli postavljali na tem trgu, kjer bo zbirališče gasilcev, 10 drogov, visokih G metrov, na katerih bodo vihrale velike, zastave. Montirana sla ludi že dva žarometa, ki bosta osvetljevala Mestni dom. Stolp Mestnega doma sam pa bo žarel v nešteto lučicah. 0 Ljubljanske pevce pozivamo, da se udeleže v petek dne 1. avgusta ob pol 21 podoknice kumici gasilske zastave gospej Franji dr. Tavčarjevi. Zbirališče pred Glasbeno Matico (Vegova ulica) točno ob 20. Arhivarji naj prinesejo sledeče note s seboj: »Bodi zdrava« in »Divna noč«. © Veličasten ognjemet, kakor ga Ljubljančani še niso videli, priredi v ("•asu Vseslovanskega gasilskega kongresa kongresni odbor v spilo lo 2. a\gusta nu športnem prostoru SK Ilirije pri gorenjskem kolodvoru točno ob 9 zvečer. I'u ognjemet bo po svoji privlačnosti en« najboljših točk kongresnih dni in je že sedaj veliko povpraševanje po vstopnicah. Poleg neštetih raket, ognjenih strelov, zaročili solne, Nia-gura slap«, rimskih sveč, palm, bengaličnih luči itd. bo vzbujalu posehno nazornost velika žareča slik« Nj. Vel. kral ju Aleksandra, pokrovitelju kongresu, ter sliki gasilskega patrona sv. Florjanu in gasilcu v pol ni o|)remi. Vstopnice se dobijo v trafikah: Pruprolnik, Prešernova ulita; ?cvcr, Šclcnburgovu ulica; Pogačnik, Du- najska cesta in v trgovinah: >Sana«, Šelenbur-gova ulica; Ivan Bonač, šelenburgova ulica; Joso Goreč, Dunajska cesta; Slavko Rus, Dunajska cesta; A. Rasbcrger, Miklošičeva cesta; Ivanka Šinale, Marijin trg; Bogomir Motoh, Vodnikov trg in pri »Putniku«. Cene so za stojišča 10 Din, za sedeže pu 20 Din. O Poljske dijakinje v Ljubljani. Jutri, v petek, ob K9 zjutraj pride v Ljubljano 24 poljskih akademkinj in abiturijentk iz Krakova in Katovic. Bile so en mesec na počitnicah na otoku Pagu. Dijakinje si ogledajo Ljubljano, nato pa se odpeljejo v Škofjo Loko, kjer bodo ostale štiri dni. Iz škofje Loke bodo napravljale izlete po Gorenjski, v soboto zvečer pa prirede v Škfji Loki poljsko-sloven-skll prijateljski večer. 0 Počitniška kolonija mestne občine. — Druga skupina otrok — morje — Kraljeviča: Odhod dne 1. avgusta ob t9. uri glavni kolodvor: Černič Darinka, Orlova 21; Est Majda, Jegličeva 10; Ferrnrio Marija, Jenkova 10; Gorkič. Dušan, Vič; Jakopič Vladimir, Vilhar-jeva I; Jenko Malči, Ulica stare pravde 5: Kern Marjan, lesarska ul. 3: Kostanjcvec Jožica, Pred škofijo 9; Kunaver Mihael, Glince XVI1-5; Kuret Vanda, Ižanska c. baraka; Lipar Stanko, Suvoborsku 22; Lipar Marjan, Suvoborska 22; Lesar lledvika, Grad; Medič Radislava, Sv, Petra c. 64; Oman Marija, Grad; Renčelj Danica, Suvoborsku 15; Itepež Antonija, Poljanski nasip 40; šešek Ljudmila, Trnovska 7; Slapar Nada, Ravnikarjeva 4; Slapar Mila, Ravnikar jeva 4; štele Matevž, švabičevn 15; Ta-bernik Vinko, Opekarska 43; Virant Deža, Rimska 23; Zima Vincencija, Tržaška c. 4; Sušteršič Stanko, Svabičeva 15; Avguštin Štefanija, Čopova 19: Repotočnik Marjan. Poljanska c. 54; Repotočnik Marija, Poljanska c. 54; Kenda Stanko, Med hineljniki 2; Koleša Majda, Ižanska c. baraka; Kontelj Bojan, Križcv-niška 3; Ravnikar Bruno, Rožna dolina; Ravnikar Karlo, Rožna dolina; Gorjup Zvonko, Za-lokarjeva 16; Polenta Micika, Vidovdanska I; Jenček Lado, Gosposvetska 13; Miiller Viktor, Kolodvorska 18. 0 Včerajšnji živilski trg je v vrsti tržnih dni v zadnjih tednih tvoril izjemo; bil je zelo slabo založen, med prodajalkami so zevale občutne praznine, Izgleda, da gre zlasti sezona borovnic h kraju; na včerajšnjem trgu jih je bilo le 08 košar. Prodajale so se po 2.50 Din liter, dočim so bile v torek celo po 3 Din in jih je celo po tej ceni kmalu zmanjkalo. Tudi gob je manj na trgu; v nasprotju s precejšnjimi tržnimi dnevi, ko je bilo vzdolž semenišča in Jugoslovanske knjigarne razpostavljenih par sto košar gob, jih je bile včeraj občutno malo: samo 76 koškov. Cene gob Se drže. ker so uradno določene: po 3 Din merica. 8—10 Din kilogram. Prodajale so se zlasti gobe za ukuhavanje; lahko rečemo, da so v zadnjih par tednih ljubljanske gospodinje kupile iti vkuhale do 10.000 kg gob. Ob tem kupovanju in glihanju se zlasti močno občuti varčnost naših gospodinj, pa čudovita neodjenlji-vost ter vztrajnost kmetic, ki prodajajo; zlasti za borovnice in gobe je toliko prerekanja, glihanja, dokazovanja z obeh plati, da se človek v resnici vpraša, če se ljudem vse to izplača za nekoliko par. »Štiri ure daleč sem jih prinesla, mitnico moram plačati, tržnino pobirajo, in če računam še ves dan, ki ga zamudim v gozdu z nabiranjem, pa še en dan, ki ga zgubim na trgu s prodajanjem, ali se mi sploh izplača... Tako je z vnemo dokazovala ženska, ob kateri se je kar gnetlo kupovalk. Rdeče maline so po 6 Din liter ter po 7—8 Din kilogram. Črne maline po 3 Din liter. Domača jabolka, zgodnja, lepa, za kuho in za takojšnjo porabo, po 5 in 6 Din kilogram, čebula 2 Din, stročji fižol 5—6 Din, krompir 1.25 Din kilogram. Krompirja je bik) včeraj sila malo, v torek ga je bilo več in po dražji ceni, po 1.50 kilogram. — Pri branjevkah je grozdje popustilo v cenah; črno se dobi za 12 Din, belo pa 14—16 Din kilogram. Tudi hrušk vseh vrst je na trgu v izobilju že po 6 dinarjev. 0 Ureditvena dela v Pražakovi ulici se pridno nadaljujejo. Delavci hite izravnavati cestni temeljni teren, ki ga je deloma utrdil tudi že težki mestni valjar. Vse napeljave pod temeljem ceste ter vsi odvodni kanali so že gotovi, tudi robniki ob hodnikih so že postavljeni. Zdaj izravnavajo še temelj v hodnikih, prihodnji teden pa bodo že najbrž pričeli z asfaltiranjem hodnikov. Kakor že znano iz oglasov v dnevnikih, je bil tudi že objavljen razpis za prevzem del pri asfaltiranju cestišča samega; upajmo tedaj, da bo Pražakova ulica v par tednih popolnoma urejena. — Ko se že ureja ta del mesta, bi bilo nemara dobro, ko bi se istočasno uredila tudi bližnja Citraleiova ulica, ki vodi ob sodišču na Pražakovo ulico. Vsaj hodnik ob sodišču bi se lahko uredil vzdolž ceste, s tem bi bila vsa okolica sodišča lepo urejena ter bi mnogo pridobila na okustiosti. O Kopališče v holelu Slon bo od jutri nadalje odprto. O Zobozdravnik specialist dr. Lojze Brenčič se je vrnil s svojega študijskega potovanja in ordinira zopet redno: Marijin trg 3, II. nadstropje. Telefon 27-82. 8406 O Lekarne: Nočno službo imajo-. Mr. Leustek, Resljeva cesta 1; Mr. Bohinec ded., Rimska cesta št. 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta št. 41 (Sv. Krištof). Mnogo misli imate pri nakupu kuhinjske posode, zato si prej oglejte bogato zalogo katero Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka s železnino STANKO riO»JAN£8£ HUMANIK Ljubltano, Dunajska C. la Petovia-< MflrIDOr. Gosposka ulica CcHe, Aleksandrova la. PtU|, Slovenski trg »Petovia« Celje LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 Marfbo? □ Veliko slavje bo 8. septembra v št. Ilju v Slov. goricah. Obhajala se ba namreč na zelo slovesen način 20 letnica »Slovenskega doma. in 30-letnica lamošnje hranilnice in posojilnice. Znamenitega slavja se bodo udeležili tudi Mariborčani v velikem številu. Društva se naprošajo, da ne stavijo za navedeni dan v program svojih morebitnih prireditev. □ Poslednja pot. Ob veliki udeležbi sorodnikov, znancev in prijateljev se je včeraj po- Eoldne vršil pogreb blagopokojne ge, Elizabete ešnik. Po blagoslovitvenih obredih, ki jih je ob asistenci Šparlja in Petelinška opravil vseuč. prof. dr. Luk man iz Ljubljane, stari prijatelj Lcšnikove rodbine, se je razvil žalni sprevod iz kapelice na frančiškansko pokopališče. Pogreba so se med drugimi udeležili mestni župan dr. Juvan, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, predsednik Prosvetne zveze mariborske dr. Hohnjec, civilni sodniki in sodni uslužbenci pri tuka;šnjem okrožnem sodišču s predsednikom okrožnega sodišča dr. Ži-harjem na čelu, upravnika pošte I. in II. Irgolič in Klemenčič ter mnogi drugi odlični prijatelji in znanci ugledne in čislane Lešnikove rodbine, ki so v tako lepem številu spremili ljubeznivo in blago pokojnico na njeni poslednji poti. Plemeniti in vzorni ženi časten spomin! □ Na zelenem polju. V nedeljo se spopri-meta na Mariborskem igrišču za pokal JNS prvak Slovenije »Ilirija« in prvak mariborskega okrožja »Maribor«. Za tekmo, ki se prične ob pol 18, je naravno pri Mariborčanih opaziti precejšen firbec. □ Čisto pravilno. Vodja mestnega tržnega nadzorstva nadsvetnik dr. Hinterlechner je včeraj dal zapleniti tri jerbase gob in pa večjo količino gnilih marelic. Upamo, da bo ob teh in drugih umestnih ter strogih odredbah mestnega tržnega nadzorstva v poslednjem času izginilo slabo, gnilo ter ničvredno blago z mariborskega trga, ki je ogrožalo zdravje mestnega prebivalstva. Tudi se bo higijenskim predpisom primerno preuredil raz-stavljalni red na stojnicah, in sicer tako, kakor je urejena stojnica trgovca s sadjem Mežare na Aleksandrovi cesti. □ Usoda obokov. Pa so to drugi oboki; tisti pod državnim mostom so že docela zavzeti. Na vrsto so prišli sedaj oboki mestnega magistrata na Rotovškem trgu. Presuniti mora človeka usoda družine kovaškega pomočnika Ignacija Ferša, ki je stanoval v hiši na Koroški cesti 43, ki je last F. Lampeta. V noči na sredo se je naselila pod navedenimi oboki njegova šesteročlanska družina. Ferš je že 11 mesecev živčno bolan ter se nahaja 14 dni v bolnišnici. Ker je bil 2 meseca bolan in ni imel nobenega zaslužka, je ostal dolžan najemnino za dva meseca. Njegova žena Julijana je prosila za uto na dvorišču, pa sc je morala s svojim revnim pohištvom in četvorico otrok, starih ;—7 let, naseliti pod oboki mestnega magistrata na Rotovškem trgu. Na intervencijo mestnega socialno političnega urada se je vendar pod oboki državnega mostu še našel prostor za Feršetovo rodbino, ki se je včeraj dopoldne tja preselila, tako da znaša število rodbin pod oboki drž. mostu 18, vseh stanovalcev skupaj je 74. O V Krčevini bo v nedeljo ob pol 9 dop. slovesen sprejem presvetlega škofa dr. I. Toma-žiča, in sicer pri drugem slavoloku. Ob devetih bo blagoslovil preVzv. škof povečano in prenovljeno Marijino kapelo na Aninem hribu, nato sledi «v. maša s pridigo. Zvonovi za prenovljeno kapelo se bodo blagoslovili v soboto ob 5 pred baziliko Matere Milosti, na kar se v slovesnem »prevodu prepeljejo v Krčevino. □ Pred senatom trojice. Zagovarjali so se vPeraj v razpravni dvorani 53: 4.3 letni delavec Josip Duler iz Zagreba, ker je 2. decembra v Ribnici na Pohorju vzel Petru Švajgerju srebrno uro in razne druge predmote. S tem je zakrivil zločinstvo tatvine. — 27 letni rudar Vincenc Delopsi iz Topoi-Ščice je v času od novembra 1920 do maja 1930 vzel sedmerim strankam na Breznici, v Jamnici pri Prevaljah, Šl. Janžu, Šl. Vidu pri Topolščici in Javorju raznih predmetov v skupni vrednosti 2042.50 dinarjev. Dclopst je večkrat predkaznovan. — 33- letni Lovrenc Puc iz Ruš ter 22 letni delavec Konrad i1 o d gornik iz Ruš sta nevarna vlomilca. V noči na 20. februarja t. 1. sla odprla potniško blagajno ter vzela iz nje, kar je bilo denarja (172 Din); v noči na 1. marca t. 1. sta v Bistrici pri Limbušu vlomila v gozdu Ludovika Rodnerja; v noči na 11. marca t. 1. sta vlomila v mesnico Julija Robiča v Liinbušu ter odnesla 11 kg mesa; v noči na 22. marca t. 1. sta v Laznici vlomila v stanovanje Mihaela Lešnika ter pobrala masti, zabele in mesa v skupni vrednosti 1850 Din. Razen tega se obtožuje Puc, da je v noči na 19. februarja t. 1. vlomil v prodajalno konzumnega društva za Slovenijo v Rušah in pa v prodajalno prvega delavskega konzumnega drušlva v Rušah. — Razpravo je vodil sodnik okrožnega sodišča Zemljič, dr. Tombak in Habermut prisednika. Obsojeni so bili: Duler na šest tednov ječe; Delopst na 19 mesecev robi je n triletno izgubo častnih pravic; Puc na dve leti ro-bije in pet let izgube častnih pravic; Podgornik pa na 18 mesecev robije in tri leta izgube častnih pravic. G Gadje zalege v mariborski okolici (Ka-mnica — Bresternica — Sv. Križ) še ni konec, dasi ga ni dneva, da ne bi ta ali drugi pokončal po dvoje ali troje eksemplarjev. Dogajajo pa se tudi nesreče. 241etnega Friderika Kapuna iz Bre-sternice je zvečer, ko se je vračal domov, pičil gad v levo nogo. Ker je rana precej nevarna, je bila o tem obveščena tukajšnja reševalna postaja ter je nje moštvo prepeljalo Kapuna v tukajšnjo splošno bolnico. □ Posvečuj praznik. Prejeli smo: Doslej so hodili samo mnogi odrasli ob nedeljah in praznikih na izlete — brez sv. maše. V poslednjem času pa se opaža, da vodijo nekateri mladino na izlete; mladina, večinoma osnovnošolska, pa ostane preko nedelje in praznika brez sv. maše. Če se vodi že mladino na izlete, potem naj jo peljejo k sv. maši, in sicer ali doma ali pa na kraju izleta. To je pa tudi zadeva staršev, katerih dolžnost je, da zabranijo otrokom udeležbo na izlete brez sv. maše. □ Ljudski oder ima drevi ob 20 svoj redni letni občni zbor. □ Dražba razvanjskega občinskega ribolova bo v nedeljo 3. t. m. ob 10 dopoldne, in sicer pred gasilskim domom v Razvanju. Nekaj za mariborske ribiče. □ Viničarski tabor bo v nedeljo 3. avgusta na Gorci pri Št. Petru niže Maribora. Ob 9 je na Gorci sv, maša, po maši tabor, na katerem govorijo Peter Rozman, Marija Knuplež in Jos, Rozman. □ Govoriti nič, pa narediti. So, ki zelo kritizirajo upravo mestne občine, ker nič ne zida; in pozabljajo pri tem, da je pač mestna občina storila za rešitev stanovanjske krize v Mariboru toliko, kakor ni mogla več storiti. Navzlic temu se hudujejo in nergajo vsepovsod in ničesar ne narede. Nasprotno temu ravnajo železničarji, člani novo ustanovljene stavbne zadruge »Železničar-ska družina«, ki je že kupila stavbne parcele na Betnavski cesti, kjer si bodo njeni člani postavili svoje enodružinske stanovanjske hišice, ki se bodo pričele graditi bržčas v septembru, tako da bi bila možna vselitev že pred zimo. □ Kolesarski malheur. Na Koroški cesti sta trčila ,skupaj pred Robavsovo pekarno 281etni slikarski pomočnik Matija Blaznik in pa mizarski pomočnik Albin Somšek. K sreči ni bilo nerod-nejših posledic; telebnila sta na tla, nato se prav hudo pogledala ter oddirjala vsak v svojo smer. Q Kolesocltis je posebna bolezen, ki se javlja v prizadevanju, priti v posest tujega kolesa. Gustl B. iz Grabrovcev je po poklicu brivski pomočnik, po bistvu »kolesocitisist«. 4, oktobra lani je odpeljal kolo Cirilu Zabavniku iz Središča; dne 28. novembra lani Josipu Rataju v Mariboru; dne 7. maja letos Josipu Avarju.v Varaždinu; dne 18. ni a j * letos Martinu Trstenjaku v Središču; istega dne končno tudi Jožefu Jelenu v Ljutomeru. Včeraj se je Gustl zagovarjal pri tukajšnjem okrožnem sodišču radi pelorice sunjenih koles. Obsojen je bil na 5 mesecev strogega zapora, pogojno na oet let, er Škof dr. Srebrnič v Savinjski dolini. Z zagrebškim brzovlakom je dospel v ponedeljek, dne 28. julija na povratku z zlatomašniških svečanosti mariborskega knezoškofa v Celje prevzvišeni g. škof dr. Josip Srebrnič iz Krka. V Celju ga je vodila prva pot k njegovemu staremu prijatelju g. p. Linu Prahu, kapucinskemu provincijalu. Iz kapucinskega samostana se je prevzvišeni odpeljal v avtomobilu k svoji sestri ge. Mariji, soprogi odvetnika dr. Josipa Godniča na Vranskem, kjer je ostal do torka popoldne. V torek zjutraj ob 7 je daroval prevzvišeni v župni cerkvi na Vranskem sv. mašo, ki se je je kljub delavniku udeležilo zlasti v obilnem številu vransko okoliško prebivalstvo, dočim jc domači cerkveni zbor presenetil prevzvišenega z ubranim petjem med sveto mašo. V torek dopoldne so se prevzvišenemu poklonili predstavniki tamkajšnjega našega kmečkega ljudstva, pozdravili pa so med drugimi prevzvišenega tudi domači župnik g. dr. Mortl. župnik hribovite Marije Reke g. Agrež fer predstojnik okrajnega sodišča na Vranskem sodni svetnik g. Zdolšek. V torek popoldne je prevzvišeni z avtom dospel zopet v Celje in se z zagrebškim brzovlakom odpeljal proti domu. Na celjskem kolodvoru sta se od vladike poslovila celjski opat g. Jurak ter kapucinski provincijal g. p. Lin Prah. & Notar Avgust Drukar. V torek 29. julija popoldne je na zagrebški kliniki neadoma umrl celjski notar g. Avgust Drukar na posledicah težke operacije. Njegovo truplo so prepeljali v Kranj, kjer sc vrši danes 31. julija ob 5 popoldne z Glavnega trga štev. 127 pogreb na kranjsko mestno pokopališče. Povodom snirti notarja Drukarja je Celjski dom razobesil žalno zastavo. Naj počiva v miru, preostalim pa naše toplo sočutje! er Doktor Fon žc spet na delu. V juniju smo bili poročali o aretaciji bivšega doktorja prava Ru dolfa Folina, ki se je takrat skrival po raznih gozdnih brlogih in kradel kot sraka. Sodišče pa je are-tiranca kot vsled psihičnega delekta neodgovornega izpustilo. Sedaj se spet klati po deželi in uganja svoj tatinski posel. Tako je nekje pri Motniku izvabil neki ženici kolo znamke »Gritzner«. Skoro gotovo pa je obiskal tudi braslovško osnovno šolo, kjer so izginile razne nagačene ptice, za katere predmete kaže Fohn posebno zanimanje. Mož spada vsekakor v kak primeren zavod, ne pa v svobodo. er Iz policijske torbe. Skerbinek Josip, 27-lefni stavec, ie sicer poročen in ima tri otroke, vendar ima stalno opraviti s paragrafi rad ipijančevania. Te dni se ga ie bil spet nalezel in v Gaberju je tako razgrajal, da je začelo policiji presedati ter bo predlagala sodniji. naj Skerbineku prepove poset gostiln. — V torek, 29. jul. okoli 20 je bila na Novi cesti v Gaberju aretirana 30-letna slaboumna sirota Štefanija Kobale. rojena v Kirchlinde na Nemškem, pristoina pa v Št. Jurij ob Taboru. Nekdo jo je nekoliko opil, nakar je uganjala vpričo radovednih ljudi razne neumnosti. Kobale je sirota, ki jo brezvestni ljudje morda tudi izrabljajo. Pred tedni je bila aretirana na nekem kozolcu v bližini Celja. Takrat ie hotela uiti, pri skoku s kozolca pa si je zlomila nogo. Sedai so jo odpravili v domovinsko občino, ki pa si tudi ne ve kaj prida z njo pomagati. pr V celjski bolnici sta umrla včeraj dne 30. I. m. 49-lefni Martin Pišek, posestnik od Sv. Pon-grnca pri Grižah, ter 74-letni Marlin Peško, kočijaž pri baronici Puthon v Gorici pri Petrovčah. N. p. v. m.! er Žepni avtobusni vozni red je izdalo mestno avtobusno nodjetje. Dobi se za Din 3 pri šoferjih mestnih avtoliusov ter v Mohorjevi 1ji knjigarni Goričar in Lcskovšek. Tudi sodniju mu ne more. do živega. O mojstru Matiji smo Ivili zadnjič zapisali, da mu je sodišče za lepo vrsto mesecev prepovedalo poset gostiln. Pa si mojster Matiju tega ni vzel preveč k srcu. V ponedel jek 28. julija so ga našli pijanega kot klado na Vrazovem trgu. Ilil je pravcati živ mrlič. Morali so ga z vozičkom prepeljali na stanovanje. Pr Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje, in okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v Celju in okolici, da uradu je referent zbornice v torek 5.avgusta od 8 do 12 v posvetovalnici gremija v Razlagovi ulici 8, pritličje, levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo v zadevah, ki jih zastopa zbornica, se vljudno vabijo, da sc pri njeui zglase v omenjenem čusu. Velenje Rudarska godba ponovno opozarja na slav-nost društvene desetletnice, ob koji priliki priredi v nedeljo 3. avgusta ob 4 popoldne na vrtu in v vseh prostorih Rudarskega doma veliko ljudsko veselico s koncertom, tombolo, prosto zabavo, bajno razsvetljavo, umetnim ognjem itd. [z prijaznosti sodeluje godbeno društvo »Zarja« iz Šoštanja. Tombola je bogato založena s krasnimi dobitki; med glavnimi je: kompleten radio aparat Telefunken 4 z zvočnikom, 25 kg bučnega olja, vreča moke, platno, električni kuhalniki in hladilniki itd. v vrednosti več tisoč dinarjev, in bo prireditev gotovo zadovoljila vsakega pusetnika. Zvečer na razpolago prevoz z avtobusom na vse strani. Obilen obisk naj bo agilnemti društvu nova pobuda za nadaljnje delo na ctlasbenem in narodno.kulturnem polju { Jesenice Stavbeno gibanje je na Jesenicah tudi leto4 zelo živahno, dasi vsako leto po vojni zraste po več tueatov hiš. Mlado mesto se razvija posebno proti Plavžu, do kamor tudi pravzaprav tudi sega mestna meja. Na polju, kjer pred dvema letoma še ni bilo nobene strehe, lazun na kozolcu (stogu), je zdaj na desni strani v smeri proti Kranjski gori več lepih hiš, tik ceste pa lepa hiša g. Pavlina, založnika unionskega piva. A tudi višje gori na levi strani je že postavljenih troje lepih hišic. Poleg rezervarja v Novi vasi zida lepo hišo gosp. Heine. tovarniški clektromojster, tudi g. Torkar je svojo hišo povečal, oziroma prizidal. Vsepovsod samo nove hiše, ali kljub temu stalno pomanjkanje stanovanj. Stari, do-služeni tovarniški delavci, ki imajo seveda povečini tovarniško stanovanje, samo radi tega ne gredo v pokoj, ker jih skrbi, kje in kako bodo dobili stanovanje. Onkraj Save pod Možakljo je v dveh, treh letih bilo zgrajenih nebroj hišic. Človeka naravnost presune, ko gleda te borne, male hišice, ki so s trudom lastnih žuljev znešene skupaj, pri katerih navadno ni bilo drugega obrtnika kot zidar, ki pa je opravil svoje delo v nekaj urah. Vse drugo, od temelja pa do cementnih kvadrov je delo lastnika hišice samega. Majhne so, skromne, da se Bogu usmili, ali vendar so njih last in marsikateri je svoje hišice, v kateri se komaj suče in obrača, mnogo bolj vesel, kot pa milionar najlepše palače. Marljivost in vztrajnost teh ljudi je občudovanja vredna. Pojdi tam mimo v opoldanski uri, pa boš videl, s koliko ljubeznijo si vsak poišče koncu hišice košček sence, v kateri ho povžil svojo skromno južino. V hišici je namreč v leh pasjih dneh prevroče. Spoštovanje in klobuk doli pred takimi ljudmi. Dobrava. Ako se pripelješ na kolodvor Dobrava in hočeš zaviti proti Vintgarju, te nemilo dime, ko zagledaš na cesti kol, na katerem je pritrjena tabla z kažipolom in napisom Vindgar . Nikjer, v nobenem opisu, ali kjerkoli še ni bilo brali, da se piše Vintgar z d, celo Nemci so svoječasno pravilno pisali Vintgar, danes pa tak napis še posebno ni na mestu. Olepševalno ni i kako drugo društvo naj bi poskrbelo, da ta napaka takoj izgine, da se nam ne bodo Nemci, ki baš sedaj v obilnem šlevilu prihajajo semkaj, posmehovali, češ, kakšen Vind (veter) mora bili lam doli. — Gorenjski popolnik. Kranj Prijava motornih vozil. Okrajno načelstvo v Kranju obvešča vsu županstva, naj na krajevno običajen način [»ozavejo vse lastnike motornih vozil, da morajo svoja vozila nemudoma prijaviti kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani v svrlio odmere banske davščino po S 48 uredbe banskih davščin. V prijavi mora biti označeno: I. vrsta vozila, 2. teža vozila, 3. vrsta pnevmatike, 4. pri motornih kolesih, ali imajo prikolico ali ne. 5. lastniki avto-taksijev in tovornih avtomobilov, ki opravljajo ta vozila sami brez najetih moči, se morajo sklicevati v prijavi na tozadevni obrtni lisi. — Opozarja se. da so kazni radi opustitve ali premalo natančne prijave zelo občutne. Sličice z delovnega trga. Borza dela, podružnica v Kranju, nudi delo: 2 mizarjema, I čevljarju, I prikrojevalcu čevljev, I mlajšemu hlapcu, 3 tovarniškim delavkam, 4 šiviljam, 4 služkinjam, 1 dekletu k otrokom. Brezposelnih sc na borzi dela javlja vedno več, ker zelo manjka naročil. Vobče je sedaj kritičen čas iu tudi druge borze ne posredujejo veliko. Eno se pu lahko podčrta: nu kmetih zelo primanjkuje delovnih sil, v mestih je pa polno brezposelnih, ki nočejo nu kmetih delati. Predoslje pri Kranju Dela okrajnega cestnega odbora za dvignenje cesle pred kapelico in ponižanje klanca pred gasilnim domom so dobro izpadla. Vendar pa pravega uspeha ne bo, če ne bo vaški gospodarski odbor poskrbel, da sc bo voda, ki priteče pod cesto, tudi odvajala. Ako bo voda imela stalno oviro in se ne bo mogla odtekati, sc bo kanal zamašil in voda bo morala zopet preko ceste, Mlekarska zadruga jc napeljala v svoje prostore telefon. Bil je z ozirom na njene kupčijske zveze neobhodno potreben, posebno radi Bleda in Ljubljane. Številka telefona je Kranj 47. Bo pa koristen za vso tukajšnjo okolico in do dane motnosti tudi gospodarskim in drugim korporaci|am, da sc ga morejo poslužiti, seveda proti primeru, odškodnini. Nad vso občino leži vprašanje splošne elektrifikacije. Završnica ozir. Kranjske deželne elektrarne so ponudile, da napeljejo svoje omrežje v celo občino. Proti temu seveda ničesar nima nihče. Zahtevajo pa, da se k omrežju prispeva 350.000 Din. Ker pa je dandanes trda za denar in ker nekateri nikakor nočejo sebi dobro in so mnenja, kakor so včasih prestali brez elektrike, bomo pa še mi, je zelo težko tako vsoto zbrati. Končne odločilno bo gotovo: boljše drži ga, kot pa lovi ga; če to priliko zamudimo, bomo na elektriko morali še dolgo čakati. Pokopali so v soboto, 26. julija, Jožeta Usta« karja, p. d. Kvedrovega. Bolehal je že 10 let na pljučih. Bil je pri fantih zelo priljubljen. Pri pogrebu smo našteli 11 vencev. Materi in ostalim naše soialjef. Boh. Bistrica Tat v župnišču. Predzadnjo nedeljo je med popoldansko službo božjo nepoklican gost g. župniku v Bohinjski Bistrici odnesel 5000 Din v gotovini — vse drugo je pustil v miru. Tatu, v osebi nekega K., so orožniki že prijeli. Ta si bo gotovo za vedno premislil še kdaj bogateti s tujim dolarjem. Nevihta. Zadnji četrtek jc zopet divjal močan vihar, ki je to pot poruval precej dreves in tudi sicer občutno škodoval. Pa so nekateri rekli: Saj smo vedeli, da bo. So prav, kakor pred zadnjo nevihto videli čez jezero leteti dolgo vrsto galebov. Prihodnji dan pa je hotel sv. Jakob imeti lepše vreme. Ta dan ie potegnil sever in spet se je po dolgem času pokazalo jasno nebo in solnce. Res lep pogled na gore, kakor oprane po dolgotrajnem deževju. Izletniki so seveda to takoj v nedeljo in že v soboto izrabili. Kar v procesijah so se dvigali k Savici; lepo število pa jih je šlo čez Komarčo na Triglav. Značilno je, da so med »romarji« na Triglav vedno pogosteje tako zvani nedeljski maloturisti«. Morcbit ipa so zvedeli, da je bil, to je resnično, zadnji teden na vrhu Triglava neki g. B. iz kraja B., ki je s svojo težo 115 kg v zadnjih letih gotovo dosegel rekord med turisti. Zato le korajšo tudi »maloturisti«. V nedeljo 3. avg. bo pri sv. Janezu služba božja ob 10, na kar opozarjamo zlasti one, ki prihajajo s turistovskim vlakom. Sicer pa bi želeli, da bi vso sezijo bila sv. maša ob tem času, kot je to pokazala res obilna udeležba od strani letovi-ščarjev zadnjo nedeljo. Višnjo gora Pevski koncert. Pevski zbor .Gorenjci priredi v soboto 2. avgusta 1030 ob pol 9 zvečer v Kamniškem domu pod vodstvom akademika g. Ce-rerja koncert, ki bo brez dvoma prvovrsten glasbeni dogodek- in bo v prvi vrsti namenjen številnim letoviščarjem v Kamniku. Zbor šteje trideset svežih grl in je v zadnjem času pod vodstvom agilnega dirigenta akademika g. Cererja lepo napredoval. Na sporedu so skladbe naših, najboljših skladateljev dr. Schvvaba, Adamiča, Ocvirka, Klemenčiča, Jereba itd. Predprodaja vstopnic v trafiki g. Brem-^aka na Šutni. Prijatelji lepe pesmi vljudno vabljeni! Vrhirka Razmere na vrhniški železnici. Takle naslov je bil že marsikaterikrat napisan v kakem listu. Ne mislimo se tu pritoževati na kake zamude, saj hvala Bogu naš vlak prav hitro vozi. Do Ljubljane rabi dobre pol ure. Ampak neko drugo prošnjo imamo in bomo prav veseli, če bi jo uslišali pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Stvar je ta-le: Jutranji vlak vozi redno veliko število delavcev na delo v Ljubljano. Dopoldanski vlak ima pa manj prometa, zato izostane nekaj posebnih vozov doma. i'o se pa občutno pozna pri odhodu vlaka iz Ljubljane ob 13.25 ob sobotah, ker imajo delavci povečini ta-kozvano angleško soboto in gredo ta dan že jio-poldan domov mesto zvečer, kakor ob delavnikih. Prosimo direkcijo, naj odredi, da bo vrhniški vlak imel ob sobotah popoldan več osebnih vozov, ker so dosedaj vsi pločniki polni. Novo pekarijo bo otvoril v j>rostorih bivše llut-nerjeve trgovine s 1. avgustom g. Rotar Ignacij. Prostore je popolnoma preuredil in tudi zunaj pobelil hišo. V Zagreb! Vsi, ki žele potovati na evharistični kongres v Zagreb, kateri se vrši od 14. do 17. avgusta, naj se prijavijo župnijskemu uradu, da dobe legitimacije za polovično vožnjo in druge iu-'"rmacije. Borovnica Himen. V ponedeljek se je na Brezjah poročila gdč. Rezika Štrajher, sestra borovniškega g. župnika Ivana Štrajherja, z g. Luko Krekom. Bilo srečno! Zvonik popravljajo. Začeli so sedaj s popravljanjem zvonika. Oder za delavce so že napravili. Izgleda, da bo popravilo temeljito, kar je tudi na mestu. Nemirna kri. Je ni skoro nedelje, da bi orož-ništvo ne imelo kaj opravka z nemirneži in pretepači. V nedeljo so morali orožniki posredovati, Ia-nino so šli nekateri že v soboto zvečer, drugi \ nedeljo zjutraj. Ob osmih je bila zanje pri Sv. Primožu v Jesenovem sv. maša. Le žal, da so to jiremalo upoštevali in je bila udeležba kljub obilnemu zvonjenju le pičla. Smo prijatelji planin in planinskih izletov, pa tudi Bog naj svojo dobi. — Tretja skupina, to so naši gasilci, ki so imeli na 1-okali vaje za kongres. Zbrana so bila vsa štiri društva naše kotline: Zagorje, Loke, Kotrcdež in Izlake. G. Ule je dal strog ukaz za udeležbo in se žrtvoval sani, dasi ga jc kot navdušenega turista vleklo na Čemšeniško planino. — Četrta skupina pa sc je zbrala na bivšem Birolloveni travniku, kjer ima mladi športni klub »Zagorje« svoje igrišče. Ta dan so člani kluba, ki je pododsek Kut. prosvetnega društva v Zagorju, tekmovali s trboveljsko »Sparto«. Zmagali so Trboveljčani s 4 : 2. Teknia nogometnih klubov je bila tudi za Zagorjane dogodek. Le žal, da igrišče ne odgovarja zahtevam. Eno prihodnjih nedelj j>oj-dejo Zagorjani v Trbovlje tekmovat. Trbovlje Osebna vest. Tukajšnji orožniški narednik g. Kokol Franc je premeščen za okrajnega tajnika h glavarstvu v Ljutomer. Priljubljenemu gospodu želimo na novem mestu istega uspeha kot dosedaj. Prireditev v prid revnim rudarskim otrokom. V nedeljo 3. avgusta ob 3 popoldne je v Društvenem domu mladinska prireditev s sledečim sporedom: 1. »Preslana juha«, veseloigra v 3 dej, 2. »Piči — Puci«, veseloigra v 1. dej. 3. »Ptičji koncert«, nastop ptičkov. Med odmori zapoje mladinski zbor nekaj veselih pesmi. Ker je čisti dobiček namenjen našim revnim otrokom, se preplačila hvaležno sprejemajo. Mladi in odrasli vljudno vabljeni. Pomaga. Prošli teden nekako smo pisali, da na Tereziji in Posetju manjka vode in da priteče samo ponoči od polnoči do 3. Te dni so se pršili pa nekateri delavci dopisniku »Slovenca« zahvalit, ker je takoj drugi dan pritekla voda in jo ni treba ponoči ženskam pričakovati. Torej je le kritika pomagala, samo koliko časa. Radovedni smo pa vseeno, kje tiči vzrok, da manjka ljudem vode. Piuj Poletna orodna zelo vpliva na redno prebavo. Poleti morate vsled tega posebno paziti na prebavo in sto-lico. Pri najmanjšem neredu takoj očistite želodec in čreva. Prašek »Magna« čisti prijetno in naglo ter zanesljivo, vrhu tega pa še desinficira. Otroci 1 malo, odrasli pa 1 veliko žlico praška »Magna« v malo vode. Praseh „Maano" se dobiva v lekarnah Zgradba Slovenskega doma. Narodna čitalnica je sklicala izredni občni zbor v zadevi Narodnega doma, da si preuredi veliko dvorano, od-nosno sezida novo poslopje. Predsednik gimnazijski ravnatelj g. Komljanec je podal obširno poročilo. V debato so posegli gg. uradnik Jamšek, glavar Mahnič, lekarnar Orožen, inž. Jelene, dr. Šalamun in dr. Fermevc. Končno je zmagala ideja zadnjih treh predlagateljev, da se zgradi novo poslopje. Dr. Šalamun je posebno poudarjal, da je Ireba zgraditi stavbo, ki bo reprezentirala in da bo v ponos — Slovencem. Zgradba mora biti obširna in mora odgovarjati vsem zahtevani, tako da morejo priti pod streho tudi vsa druga ostala ptujska narodna društva, odnosno organizacije, s katerimi je treba v tej važni stvari stopiti v stik. Nadalje je dr. Šalamun predlagal prodajo Narodnega doma, ker ne odgovarja s prostori. Dr. Fermevc je še omenil, da je pri tem narodnem delu dolžnost občine kakor tudi denarnih zavodov, da gredo čitalnici na roko, da se ta akcija čimprej povoljno reši. — Ker je občni zbor sprejel predlog o novi zgradbi, upamo, da bomo v dveh, najkasneje v treh letih imeli Slovenci vendar enkrat prepotreben »Sloven-ski dom«, kjer se bodo mogle vršiti še lako velike prireditve. To lepo in plemenito idejo je z narodnega stališča kar najtopleje pozdraviti. Sv. Bolfenk pri Središču Krajevni šolski odbor. Tistim, ki so radovedni, kaj je bil vzrok, da je nekaj odbornikov tukajšnjega krajevnega šolskega odbora odložilo svoje mandate, naj bo v pojasnilo sledeče pismo, ki je bilo poslano okrajnemu načelniku v Ptuju: »Okrajno načestvo Ptuj. Podpisani odložijo svoja mesta kot odborniki krajevnega šolskega odbora Sv. Bolfenk na Kogu pri Središču ob Dravi. Vzrok odložitve je edini ta, da ne morejo prevzeti nobene odgovornosti za zadolžitve, ki jih je primo-ran storiti krajevni šolski odbor za vedno večje potrebe oziroma večja bremena. Jože Breznik 1. r., Peter Orešnik 1. r., Franc Molan 1. r., Ignac Vr-bančič 1. r.« — To pismo pove vse. Res je, da bi moralo biti to in ono, pa kaj se hoče storiti, če pa za enkrat ne prenesejo gospodarske razmere davkoplačevalcev fare Sv. Bolfenk večjih zadolžitev, t. j .isto kakor višjih šolskih doklad. — Lansko leto je bilo treba temeljito popraviti od zunaj in znotraj vse šolsko poslopje, kar je stalo nad 20.000 Din, ter dolguje krajevni šolski odbor nad 17.000 Din in vse obresti, Na novo pride stanarina in drva za učiteljstvo in drugo. Dosedanji letni proračun je znašal nekaj nad 20.000 Din, v prihodnje bo moral znašati letno nad 50.000 Din, če se bo hotelo ugoditi vsaj najnujnejšim zadevam. Slovenjgradec Lepa slavnost. Številni mlaji in slavoloki ter mogočno streljanje preteklo soboto in v nedeljo zjutraj je naznanjalo Slovenjgradcu in okolici, da se vrši v župniji Stari trg redka in pomembna slavnost. Tu je daroval v zelo okusno okrašeni župni cerkvi svojo novo sv. mašo g. Joško Schon-dorfer, katere se je udeležilo na tisoče občinstva ne le samo iz starotrške, temveč tudi iz sosednjih in bolj oddaljenih župnij. Pridigoval je g. prof. Ži-vortnik iz Maribora o nalogah in bremenih ter o lepoti in zvišenosti duhovniškega poklica pri njegovem poslu. Novomašnika sta v cerkev spremljala tudi oče in mati, dasi oče radi bolehnosti že tri leta ni mogel v cerkev. Vso slovesnost ie povzdignilo še lepo cerkveno petje. Vojaiki nabori. Pretekli petek in soboto so se vršili vojaški nabori za slovenjgraški sodni okraj. Nabornikov je bilo oba dneva zelo veliko, _ . Fantje so se pred in med naborom razven par izjem držali precej dostojno in mirno. Da je tudi tukaj delovala harmonika, vriskanje in petje, je povsem razumljivo. Planinski dom. Nov planinski dom je začela graditi mariborska podružnica S. P. D. pri Ribniškem jezeru na Pohorju. Planinski dom bo končan 1. 1931. in bo eden najlepših in najmodernejših v Sloveniji. V domu bo tudi hotel. Gospodinjska šola v Vuhredu Slovenjgradec, 28. jul. »Tako daleč, v povsem neznane kraje in med povsem neznano ljudstvo bom morala,v mi je pisala in tožila svojčas voditeljica gospodinjsiie šole iz Ljubljane, ki je bila določena za vodstvo tečaja v Vuhredu. »In kako se Vam dopade sedaj?« sem vprašal pri zaključni prireditvi. »Krasno, ne morem si skoraj misliti, da bi morala zopet kam v spodnje kraje,v je bil odgovor. Kje je v resnici v tej poletni vročini lepše in prijetnejše kakor v Dravski dolini in na Pohorju! Stalno hladen piš ob deroči Dravi, levo in desno neizmerni, temni gozdovi in tako prijetno hladne, romantične soteske z zelenimi gorskimi potoki, številnimi žagami in mlini. Pravi raj za poletno bivanje! Prišel sem na sklepno prireditev gospodinjske šole, ki se je zaključila v Vuhredu v nedeljo, dne 27. t. m. »Kako bi označil to pokrajino?« sem dolgo časa ugibal pri pogledu na to nedeljsko mirno dolino. »Obmejni kraj je to, v vsakem oziru; z ozirom na pokrajino, kakor tudi z ozirom na značaj in dobrodušnost ljudstva,« mi je mahoma šinila misel v glavo. >Kako lepe šole v primeri s Kranjsko!« je dejala voditeljica. Resnica je to! In radi tega se je menda v bivši štajerski pod nekdanjo oblastno samoupravo tudi kmetijsko nadaljevalno šolstvo tako bohotno razmahnilo. In ni brezpotreb-no, da se izobrazbi in vzgoji ljudstva ob meji posveča večja pažnja. Vsaj je morala voditeljica tečaja v Vuhredu učiti naša kmečka dekleta še deloma celo pisanja in slovenščine. Zasluga za uspešno prireditev kmet. gospodinjskega tečaja v Vuhredu ob Dravi gre predvsem delavni kmetijski podružnici in jiožrlvovaliemu prizadevanju gospa Mravlakove in inž. Pahernikove. Pa tudi župni urad in učiteljstvo sta marljivo sodelovala. Zaključna slovesnost z lepo uspelo razstavo peciva, kuhinjskih izdelkov in ročnih del ter s tombolo je pokazala, kako srečna in potrebna je bila zamisel gospodinjskega tečaja za kmečka dekleta. In prosijo sedaj po vsej Dravski dolini, predvsem pa v Ribnici na Pohorju za podobne tečaje in prireditve. W. Slovenska Krajina S skednja je padel. Dvanajstletni fantek Vo-har Alojz iz Dokležovja je metal s skednja snopje. Med delom je hotel popraviti desko. Pri tem mu je spodrsnilo in fantek je telebnil na tla. Pri padcu si je zlomil desno nogo. Kmetifski tečaj. Šolski upravitelj g. Koglot v Kruplivniku je priredil enodnevni tečaj, na katerem je pojasnil in praktično pokazal cepljenje v oko (okuliranje). Ob tej priliki so si vsi udeleženci ogledali vzorno drevesnico posestnika Janeza Žilavca, ki ima 20 vrst jablan in hrušk. Požar je uničil v Črensovcih hišo J. Nerata. Goreti je začelo zgodaj zjutraj. Na kraju požara se je zbralo mnogo ljudi, toda gasiti niso mogli, ker je primanjkovalo vode. Uničena je vsa domačija. Zgorelo je tudi snopje in tako je družina glede prehrane v velikih skrbeh. Rodovniiko druitvo Nedelica, p. TurniSče za gojo in mlečno kontrolo simodolskega goveda, kot prva in najstarejša organizacija omenjene pasme v Dravski banovini, priredi 18. septembra t. 1. v Nedelici (Prekmurje) razstavo za svojo v rodovnik vpisano živino in njen zarod. Šport Naši juniorji boljši od nemških. Vemo sicer, da je plavalni šport pri nas že precej razvit in posplošen. Naša vodilna kluba ASK Primorje in SK Ilirija zaslužita vse priznanje, kajti z vso resnostjo sta vzgojila naraščaj, ki je najboljši v naši državi in ki je dosegel baš pri zadnjih plavalnih tekmah prav lepe rezultate. Majhna je Slovenija, vendar pa naši juniorji v plavanju niso majhni. In imamo upanje, da bodo naši najmlajši še boljši, kajti imamo prvovrsten ma-terijal, za katerega bi nas lahko zavidali tudi močni Nemci. Ne maramo morda tu razlagati, kake ugodnosti nudijo Nemci svojim najmlajšim plava-čem v vsakem pogledu. Da je plavalni šport posplošen do skrajnosti in da je vsled tega možno najti takoj vsak slučaj talentiranosti, to je pač znano vsakomur, ki vsaj nekolikh pozna Nemce. Ti so mogli n. pr. navesti, da imajo okoli 600.000 lahkoatletov itd., kar ne more pokazati vsaka država. — Da pa bomo resnično cenili uspehe naših juniorjev od nemških, naj služi primerjava rezultatov, ki so jih dosegli v posameznih disciplinah nemški juniorji pri plavalnem prvenstvu cele južne Nemčije, od uspehov, ki so jih postavili istega dne tudi naši najmlajši v juniorskem prvenstvu naše male Slovenije. Juniorke 100 m prosto: Schnabel (Bayern) 1:26.4 min.; Lampret (Ilirija) 1:27.7 min. Juniorji 100 m prosto: Najboljši rezultat v prvenstvu južne Nemčije je dosegel Mayer (Mun-chen) z 1:28.2 min. Naš nadebudni Vilfan (Primorje) pa je rabil za isto disciplino v predtekmova-nje lu 1:06.8 min. Krasen uspeh! Juniorji 100 m hrbtno: Miiller (Goppingen) 1:24 min. Drugi je bil Zoller (1. FC. Nurnberg) v času 1:39.4 min. Tudi v tej disciplini so bili naši boljši. Izborni Vilfan (Primorje) je dosegel čas 1:18.6 min. Drugi pa je bil Žirovnik (Ilirija) z 1:24.8 min. Juniorske 50 m prosto: Franke (Bayern) 49.8 sek. Drugo mesto pa je osvojila Hermann (Stutt-gart) v času 52.2 sek. Naše juniorke so v tej disciplini veliko boljše, kajti prva, Lampretova (Ilirija), je rabila za to progo le 38.4 sek. Pa tudi Brada-čeva (Ilirija) je dosegla boljši rezultat od prvega nemškega, namreč 40.2 sek. Juniorke 100 m hrbtno: Zipse (Karlsruhe) 1:35.5 min. Od naših pa je bila prva Prekuhova v času 1:41.3 min. Juniorji 100 m prsno: Zuertz (Darmstadt) 1:35.5. Primorjaš Šturm pa je za isto progo v pred-tekmovanju rabil le 1:32.9. Pa tudi Stegnar (Ilirija) je dosege! lep čas z 1:36.3. Naj služijo li primeri v dokaz, da imamo v naših najmlajših materijal, ki je sposoben konkurirati ludi mogočnim Nemcem. Naša vodeča -kluba SK Ilirija in ASK Primorje pa naj še v naprej tako skrbita za vsestranski razvoj plavalnega športa. Resolucije II. kongresa slovanske katoliške akademske mladine v Ljubljani od 23. do 27. julija 1930 J. Drugi kongres slovanske katoliške akademske mladine poverja Sekrelarijat slovanskih katoliških akademskih organizacij za lelo 1930.-81. Slovenski Dijaški zvezi v Ljubljani, katera imenuje za predsednika Sekreturi jata gosp. Nlka Kureta. 2. Kongres poverja Ustriediju slovenskeho ka-tolickeho študentstva v Bratislavi organizacijo III. kongresa slovanske katoliške akademske mladine za leto 1981. Kongres naj se vrši po možnosti o Veliki noči v Bratislavi. 3. Sekretariatu se poverja izdelava načrta za pravila končne organizacije slovanskih katoliških akademikov o katerih naj sa posvetujejo vse članice Sekrela-rijata v pismeni anketi In ki naj sc končnoveljavno sprejmejo na sestanku, ki se bo vršil pred prihodnjim kongresom. 4. Pri sestavi pravil naj Sekretarijat na podlagi predloga Slovenske Dijaške zveze in v duhu idej, proglašenih na kongresu, upošteva namen organizacije slovanskih katoliških akademikov v naslednji formulaciji: Namen organizacije slovanskih katoliških akademikov naj bo zbližavanje, navajanje k sodelovanju in medsebojni pomoči vseh katoliških slovanskih akademikov na podlagi sledečih smernic: a) razvijati na podlagi katolištva individualne slovanske vrednote in tako uveljavljati slovanski element v evropski kulturi, b) prizadevati si za versko obnovo slovanskega izobraženstva in slovanskih narodov v duhu Katoliške akcije in cirilmetodijske ideje. 5. Kongres sklene izdajanje mesečnega veslnika ki ga bo izdajal Sekretarijat. Fond za izdajanje se. zbero z enkratnim vplačilom petih dolarjev, ki ga vplača vsaka včlanjena zveza. Vsaka zveza bo morala natočili množini svojega članstva sorazmerno število izvodov veslnika. Vestnik bo izhajal v vseh slovanskih jezikih. Glede prispevkov iz Ukrajine se določi, da izhajajo v latinski transkripciji, ako se nahaja Sekrelarijat v deželi, kjer cirilskega stavka ni mogoče prirediti. 6. Slovenska Dijaška zveza se obvezuje, da izda poročilo o kongresu V poročilu bodo izšla predavanja v jezikih, v kale-rih so bila podana, s kratkim izvlečkom v francoščini. Dodala se jim bodo poročila včlanjenih zvez. 7. Kongres priporoča realizacijo izmenjave akademikov po principu, ki ga izvajajo med seboj Slovaki in Poljaki, pri čemer se bo upoštevala tudi skrb za akademike ruske emigracije. 8. Kongres prosi vse katoliške slovanske narodnosti, da ustanovijo štipendije za lužiške bogoslovce. 9. Kongres izreka svojo najtoplejšo zahvalo g. Ignaciju Kruszvnskemu za njegovo prizadevanje in delo v Sekretarijatu slovanskih katoliških akademskih organizacij. 10. Kongres sklene, da se morajo predavanja za bodoči kongres poslali pripravljalnemu odboru v celoti toliko časa pred kongresom, du bo imel vsak udeleženec vsaj deset dni pred priČetkom kongresa obširen izvleček vseh predavanj v rokah. / SMERNICE ZA DELO 1. Vse organizacije katoliških slovanskih akademikov naj naslonijo svoje delo na idejo Kaloliške akcije in lorej delujejo za razpoliliziranje katoliških aka-demičnih organizacij; kol sredstvo jim kongres priporoča, da poglobijo versko življenje in intelektualna stremljenja. 2. Organizacije slovanskih katoliških akademikov naj navajajo svoje člane na delo v javnem življenju po študiju: a) sodobnih namenov svete stolice, b) sodobnih vprašanj, c) zgodovine in položaja svojih dežel, lako da bodo po teh študijah usposobljeni, da uredijo svoje dežele po katoliških načelih. 8. Katoliška akcija naj ima med Slovani še poseben cirilmetodijski pečal, ker je cirilmetodijska ideja posebno močen nagib za razmah Katoliške akcije. Cerkvena forma cirilmetodijske ideje pa je apostolat sv. Cirila in Metoda, ki po verski obnovi katoliškega slovanstva deluje za zedinjenje vseh krščanskih Slovanov v eni vesoljni Kristusovi Cerkvi. Zalo naj akademiki postanejo delovni člani apostolata in propagatorji te ideje med ljudstvom. Katoliška akademična inteligenca naj pozna životopis svetili apostolov in naj se seznanja z zadevno strokovno literaturo. Ljubljanski akademični Cirilo-Meiodijski krožek naj poslane vzor za podobno organizacije v drugih univerzitetnih mestih in kol posebna komisija Se-krelarijala njihovo središče. NALOGE IZOBRAžENSi V A Kot katoličani imajo izobraženci v večji meri kot oslali dolžnost, da žive vzorno katoliški. Le s svojim vzglednim življenjem, ki ga dlčijo krščanske kreposti, morejo res uspešno vršili svoj apostola! med množicami, Njihova posebna naloga je, dajali ljudstvu prave smernice. Zato naj se trudijo predvsem pojačati svoje delovanje na znanstvenem, šolskem in prosvelneni polju in naj skrbe za odgojo številnega naraščaja. Ker nudi umetnost močna sredstva za upliva-nje na občinstvo, morajo vložiti tudi Iu svoje najboljše sile. Poleg tega so dolžni z vso požrtvovalnostjo skrbeti za zboljšanje gmotnega položaja pomanjkanje trpečih slojev naroda. Vso to delavnost mora katoliška slovanska inteligenca razvijati na temelju katoliško akcije neodvisno od polilike sirank ali narodov, imajcč pred cčml edino prerod družbe v Kristusu. Svoboden razmah le delavnosti more biti le v prid narodom in državam. Kol Slovani se morajo katoliški izobraženci zanimali pobližje za kulturno življenje pri drugih Slovanih v svrho boljšega medsebojnega razumevanja in ožjega sodelovanja. Pri tem naj jih vodi v vsem resnično bratski duh. Želeli je, da so organizirajo pri slovanskih narodih vse posamezne vrste kaloliške inteligence, nakar naj se med zadevnimi združenji oživotvorijo primerne medslovanske zveze. Prav lako je potrebno, da se posvetimo z večjo vnemo študiju mednarodnih vprašanj. LITURG1CNO G1BANIE. .II. kongres slovanskih katoliških akademičnih organizacij v Ljubljani poziva posamezna društva, da podprejo naslajajoče liturgično gibanje. To gibanje naj se razvije v dveh smereh: teoretični (poglobljenje poznanja liturgije 'in njenih simbolov) in praktični (dejanska udeležba pri božji službi, posebno s petjem in recitacijo). Posebna važnost naj se polaga na vzajemno poznanje obredov in udeležbo pri božji službi drugega obreda. RAZMERJE DO BOLjšEViZMA. Slovanska katoliška akademska mladina, zbrana na kongresu v Ljubljani v dnevih od 23.-27. julija 1930 izraža po svojih delegatih, zastopnikih Čehov, Hrvatov, Poljakov, Rusov, Slovakov, Slovencev in Ukrajincev tople simpatije za ves slovanski svet, predvsem pa za veliki ruski narod in vse krščanske narode v SSRS. Hudo obžalujemo, da brezbožni kura boljševizma preračitnjeno uničuje moralne vrednote teh narodov, s čemer ne pripravlja samo propada SSRS, ampak vsega sveta. Odkritosrčno sočustvujemo z našimi brali v SSRS, kateri so pokazali v groznih protiverskih akcijah sedanje boljševiške vlade toliko junaštva v obrambi vere in krščanske nravnosti. Občudujemo njihov heroizem. Molimo zanje in za njihovo čim skorajšnje osvobojenje izpod terorja ateističnih uzurpatorjev. Prosimo Boga, da s svojo milostjo omogoči, da bi se vsi slovanski narodi sešli na skupnem temelju vere in kulture, katero sta Slovanom donesla velika apostola Kristusove vere sv. brata Ciril in Metod. Sah Pol indijska obramba ki so je igrala nu mednarodnem šahovsko turnirju v Scarborough, dne 8. juliju 1930. Beli: W inter Črni: C o 11 e 1. d 2 — (14 Sg8 - f6 2. c2 — c4 e7 — e6 3. Sbl — (-3 Lf8 — l>4 4. Ud t — b3 1.) c? — c5 5. (14 X c 5 SbS _ c6 6. Sgt - f3 Sfg - e4 7. Let — (12 Sc4 X c5 2.) 8. Db3 — c2 f7— f5 3.) 9. e2 — e3 <> —• 0 10. u2 — u3 TJ)4 X c3 11. Ld2 X c3 b? — b6 12. Lil — c2 I.c8 — 1)7 13. 0 — 0 Ta 8 _ c8 14. Tfl — (It 13(18 — o7 13. b2 — b4 Se5 _ c4 16. Lc3 — cl 4.) Tf8 - f6 17. Sf3 — (14 5.) Tf6 _ g(, 18. Le2 — fl 6.) Se4 - g5 19. Kgl — hI 7.) Sc6 X (14 20. c3 X d4 Sg5 _ 13!! 8. Beli se uda. Opomba po Knoclio\i analizi: 1. Tn poteza se ie v lanskoletnem turnirju » Karlovih varili jako dobro obnesla. 2. V Karlovih varili sc jc igralo brez izjeme. Se4 X d2, potem beli nadvluduje. Tu poteza po tekstu je pojačenn obramba po Niinzovitschu, katera se jc prvič z uspehom igrala v partiji Bogoljubov — Niinzovitsch v Sun Rcmo 1930. 3. Dr. Lasker je tukaj priporočil a" — u5. Dr. Aljechin nadaljnje 9. n2 — a3. I.b4 X c3, 10. Ld2 X c3, 0 — 0, II. b2 — 1)4, Sc5 — c4, 12. I.c3 — b2. 4. Dobra obrambna potezu! Stanje se ceni sledeče: beli ima dva tekača in je nu boljšem pri kmetih; Črni pa je momentano v napadu. Ako beli uapnd odbije, sloii beli nekoliko boljše. 5. Tukaj gre beli napačno pot! Du se napad odbije, bi moral odstranili močnega konja od c4: potemtakem bi bilo nadaljevanje SI5 — ilJ! potem eventuelno fJ — l'3. 6. f2 — 13 se bruni s I)e7 — «5. 7. Beli nima nobene zadovoljive poteze. Na 19. 12 — f4 sledi Sc6 X <14 in črni zmaga: potem šc 20. I'dl X d4 in Sg5 — 13 + itd. Pri 20. e3 X d4 zgubi po Sg5 — Ii3 + kmetu 14. 8. Krasil!) odločilna poteza! Črni grozi 21. De? - 1.4. 22. Ii2 _ h3, D!i4 X h3+! in Pg6 — gl + mat. Na 21. I.fl — e2 dobi DcT — g5. ker beli nima drugega kakor i.cj — l'l. nakar črni igra Dg3 — h4. Kratka, ali krušna partija! šahovski problem št. 4 otl (j. Choclioluus. Črni: Kd5, 13u7, e4, Ii4 (4). B g§ & s gf 1 11 'Mh Wk C ■I m IS ■ 1 (h B ■ m mm mF M m!u m M a t) o d ofgh Beli: Khl, Dh8, Lh3, Sc8. Ii5, Bu4, n3, d2(8). Mut v treh potezah. Prihodnji mesec sc bo vršil v Liege (Belgija) mednarodni šahovski turnir; v mesecu septembru pu v Frunkfurtu ob Majni mojstrski šahovski turnir. Revanžnu borba Aljechin : Cupublunca se letos nc bo vršila. Cupublunca je obvestil Aijc-chinn. da pred I. januarjem 1931 ne more aranžirati borbe, nakar je svetovni psvuk pristal na 15. febr. 1931, Banke v Srbiji Po podatkih Združenja bank v Belgradu je imelo 63 bank v Belgradu in 259 bank v Srbiji, 1.881.4 milj. Din lastnih sredstev, kar pomeni v primeru z letom 1928 zvišanje za 442 milj. Din. Hranilne vloge so narasle za 20 milj. Din na 1.741.5 milj. Din. Zanimivo je, da so vloge v Belgradu padle, dočim so v notranjosti narasle. Tekoči računi so narasli za 12 milj. na 1.365.2 milj. Med aktivi so znašale: blagajna 123 milj. Din (+ 12 milj.), tekoči računi 1.766 (+21), eskont 1.756 (+3)„ industrije in nepremičnine 499 (—8), vrednostni papirji 451 (+100), skupna vsota plasniana je znašala 4.451.4 (+73) milj. več kakor v letu 1928. Čisti dobiček je znašal 122.4 (+11), milj. Izgubo je izkazovalo 15 zavodov. V preteklem letu je bilo na področju Združenja osnovanih 5 denarnih zavodov. Skupno so vsa sredstva srbskih bank lani dosegla vsoto 4.997.7 milj. Din iu so v primeri z letom 1928 narasla za 487 milj. Din. * Shod hmeljarjev. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu sklicuje shod hmeljarjev, ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. avgusta t. I. ob poi 9 predpoldne v Roblekovi dvorani v 2alcu po sledečem redu: 1. Mezda za hmelisko obiranje; 2. Poročilo o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu; 3. Slučajnosti. — Odbor. Prva žebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici je do pred kratkim imela 270, ne 170 zaposlencev Te podatke navajamo zalo, ker ta številka še bolj podčrtuje pomen prekinitve ooratoviu.ja. Mali sadjar. Znani sadjarski strokovnjak Josip ŠU-ekelj, nadzornik šolskih vrtov v pokoju je spisal poučno knjigo o sadjarstvu za začetnike V sadjarstvu, nadalje za učence kmetijskih nadaljevalnih šol in za sploh male ljudi. Knjiga vsebuje opise drevesnic, navodila glede presajanja dreves na stalno mesto, nadalje o vzgoji krone, o obrezovanju sadnega drevja, opise pritlikavcev ter njih gojitev, nadalje seznam in opis sadnih sort ter navodila za gojenje sadnega drevja. Knjigo zaključujejo poglavja o škodljivcih sadnega drevja ter o sadjarstvu koristnih živalih. Obširna snov je podana kratko in poljudno. Knjigo izpopolnjuje veliko število slik. Založila je knjigo Nabavljalna zadruga uslužbencev držav, železnic v Sloveniji, r. z. z o. z., Ljubljana, tiskala pa jo je Jugoslovanska tiskarna. Poročilo zagrebške zbornice TOI za leto 1929. Kakor običajno vsako leto, tako je tudi letos izdala zagrebška zbornica obsežno letno poslovno poročilo. Na skoro 600 straneh velikega formata je podan pregled gospodarskega življenja ne samo na področju zbornice, ampak tudi cele države. Predvsem se odlikuje poročilo s skrbno zbranim velikim statističnim gradivom, kakor ga publicira le malokatera zbornica. Opaža se, da zagrebška zbornica i>olaga veliko važnost na statistiko, kaljo hvalevredno. Nadalje vsebuje knjiga tudi izčrp-na poročila o vseh akcijah zbornice za izboljšanje gospodarskega položaja na svojem področju. Knjiga ima dva velika dela: gospodarsko poročilo in poslovno poročilo. V posebnem delu gospodarskega poročila so zbrani podatki o razvoju gospodarstva zborničnega področja in deloma cele države s številnimi statistikami. Zlasti zanimiva je statistika trgovine, obrla in industrije na zborničnem področju. Obsežen je popis sejmov na zborničnem področju. Kakor pa smo imeli že v prejšnjih poročilih priliko opažati, vsebuje poročilo mnogo gradiva, ki pravzaprav ne spada vanj, saj ne zanima širše javnosti. Vsekakor pa jo prav, če Zbornica izdaja lako lepe publikacije, ker si s tem veliko pridobi na ugledu. Dne 30. julija 1930. DENAR Današnji devizni promet je bil manjši kakor včeraj, največ ga je bilo v devizi Praga. Tečaji so bili nekoliko slabejši kakor včeraj. Narodna banka je kakor običajno krila vse povpraševanje. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2271 bi., Berlin 1346-1349 (1347.50), Bruselj 739.37 bi., Curih 1094.40-1097.40 (1.00590), Dunaj 795.76—798.76 (797.26), London 247.17 do 274.97 (274.57), Newyork 56.305 b!., Pariz 221.84 bi., Praga 166.78-167.58 (167.18), Trst 294.35—296.35 (295.35). Zagreb. Amsterdam 2271 bi., Berlin 1346 do 1349, Bruselj 789.37 bi., Budimpešta 980 bi., Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.76—798.76, London ''74 17—274.97, Newyork 56/205—56.405, Pariz 220.60-221.60, Praga 160.78-167.58, Trst 294.294 do 296.294. — Skupni promet brez kompenzacij ie znašal 2.2 milj. Din. Belgrad. Berlin 1446-1349. Curih 1004.40— 1097.40. Dunaj 795.76—708.76. London 274.17— 274.47, Newyork 56.2050—564050, Pariz 220.84 do 222.84. Praga 166.78-167.58, Milan 294.30-296.30. Curih. Belgrad 9.125, Amsterdam 207.20, Atene 6.68, Berlin 122.93. Bruselj 72.—, Budimpešla <0.225, Bukarešt 3.06, Carigrad 2.445, Dunaj 72.76, London 25.0525, Madrid 57.50, N'evvyork 514.45, Pariz 20.245, Praga 15.25, Sofija3.73, Trsi 26.955, Varšava 57.75. Kopenhagen 137.90, Stockholm 138.40, Oslo 137.90, llelsingfors 12.955. VREDNOSTNI PAPIRJI V Ljubljani je bilo eksekutivno prodanih ca. 24. delnic nekdanje Merkantilne banke po 1 Din za komad. Banka je imela 3 milijone dinarjev kapitala. (30.000 delnic po 100 Din) in se je nahajala v likvidaciji Državni papirji beležjio promet le v kasa vojni škodi in v 7% Bleru. Tečaj vojne škode je nekoliko slabejši. V bančnih papirjih je bil običajni promet v delnicah Jugo- in Unionbanke po neizpremenjenih tečajih. V industrijskih papirjih ni bilo prometa. V paroplovnih papirjih jc prišlo do zaključkov v delnicah Dubrovačke. Ljubljana. 8% Bler. pos. 98 bi., 7% Bler. pos. 88 bi.. Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 905 den., Vevče 124 den., Stavbna 40 den., šešir 105 den., Ruše 280 - 300. Eksekutivna prodaja: 23.913 delnic Merkantilne banke, Kočevje en bloc po 1,— Din. Jagreb. Drž. pap. 1% inv. posojilo 87.50 d., .igra/ 54.75—55.50. vojna škoda ar 437.25—437.75, kasa ?437.25—437.75, (436.50-437.50), 8. 437 b., 9. 437. b., 10. 437 b., 12. 437—437.50, 8% Bler. pos. 97.25—98.—, 7% Blefovo pos. 86-86.50, 7% pos. Drž. hip. banke 87-87.25 (87-87.25), Pos. Zagreba 75 b., 6% beg. obve. 76 d„ — Bančne delnice: Hrvatska 50 d., Katolička 38 b.. Poljo 56.50-57, Kreditna 96 d., Union 190.50-191.50 (191). Jugo 77.50 do 78 (78.50) 12.83 b., Lj. kred. 122 d., Medjuna-rodna 62.50 d„ Narodna 8225 d.. Obrlna 36 d„ Praštediona 905-912.50, Srbska 186 d., Zemaljska 135 d.— Industrijske dcinice: Nar. šum. 25 d., Cinlt-mann 160 b., Slaveks 60—65, Slavonija 200 d., Danica 107 d„ Pivara Sar. 165—180, Drava 230- 250, šečerana Osjek 313-315, Nar. ml. 20 d., Osj. liev. 175 d., Brod. vag. 100—110, Union 120 d.. Vevče 124 d.. Isis 33 d., Ragusea 360 390 (380-390), Oceania 205 -212.50, |adr. plov. 500 d., Trbovclj- Belgrad. Narodna banka 8260 (10 kom.), 7% inv. pos. zaklj. po 91.50 (30.000), agrari 56—57. vojna škoda 450—451.50, po zaključku 450.25 (100 kom.), 8. 451.—451.50 (400 kom.), 12. 457-459 (1800), Tob. srečke 35 b., Srečke Rdeč. križa 55 b., 7% Bler. pos. 80-89.50, 7% pos. Drž. hip. banke 88.375, 6% begi. obv. 75 d. Newyork. 8% Bler. pos. 96—97, 7% Bler. pos. 85.50 - 86.50, 7% Drž. hip. b. 85.125- 85.75. Notacije naših dri. papirjev v inozemstvu.) London 1% Bler. pos. 85.12—86.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 91.75, Wicner Bank-verein 18, Creditanstall 47.30, Escoinpteges 159.20, Aussiger Chemische 171.25, Ruše 35.25, Mundus 155.—, Alpine 23.90, Trboveljska 50.—, Rima Mu rany 8-1.60. Les Na ljubljanski borzi jc bilo zaključeno: 4 vagoni inoralov in 2 vagona hrastovih pragov. Tendenca neizpremenjena. Povpraševanje je za 25 kub. m tise 38 mm, od 25 cm dalje; za trame 15 kub. cm 13-16, 6, 7, 8 m. 20 kub. m 16-21, 5, 6 m, 15 kub. m 19-24, 5, 6 m; za kantinele in morale (remeljne) 8 kub. m 38-78, 5 kub. m 24-48, 5 kub. m 34-68, 5 kub. m 28-IS- £ kub. in 28-58, 6 kub. m 78-78, 6 kub. m 68-68, 3 kub. rn 58-58; za 400 kom. škoret 12 mm 18 m, 1.100 kom. 12mni 25.5 cm komplet, z deskami 24 mirt od 16 cm naprej; 1 vagon desk 24 mm 16—21 cm. 80% smreke, za bukovino parjeno 50, 60. 70, 80, 90 mm od 2 metra dalje. Žilni trg Tendenca je tako na inšem, kakor (udi na svetovnem žitnem tržišču mirna, vendar so cene v glavnem za vse proizvode ostale neizpremenjene. l ako sc trguje pri nas koruza še nadalje po 135.— bačka iu sremska nakladalna postaja, pšenica pa 187.50—190.— na gornjebačkih postajah. — Za oves je cena pritisnila navzgor, ter velja lo blago že 165. bačka nakladalna postaja. Prodajalci ovsa zadržujejo blago, ker (rdijo, da bo v drugi polovici avgusta začela kupovati vojska oves ter da bo baje plačevala po 180. . V ostalih predmetih ni nikakih izprememb. Pripomniti je. da je promet dosti živahen. Ljubljana. Cene za žito nespremenjene. Novi Sad. Pšenica bč. 79-80 kg 180—185. -Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 48 vagonov. oves 2 vagona, koruza 38 vagonov, moka 11 vagonov, otrobi 02 vagonov. — Tendenca: mirna Budimpešta: Tendenca: neenotna. Promet: srednji. — Pšenica: okt.: 18.88—19.01. zaklj. 19,— do 19.01; marc: 20.42—20.66, zaklj. 20.64 —20.65-maj 21.18. — Rž: okt.: 12.38—12.67. zaklj. 12.67-12.70; marc: 13.60-13.88, zaklj. 13.90—13.95. — Koruza: avg.: 16.45, zaklj. 16.95—17.—; sept. 16.90 do 16.92, zaklj. 17.15-17.20. — Transit avg.: 13.65 do 14.—, zaklj. 14.10—14.20. Službene objave Razglasi Iranske uprave. Kraljeva banski. uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi členov 86 do 9S zakona o drž. računovodstvu z dne 0. marca 1910 in njegovih spremenil odnosno s popolnitev za jrrevzenr in izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu prvo javno pismeno ofcrtalno licitacijo v skrajšanem roku na dan 20. avgusta H).3l) ob enajstih v prostorih terenske tehnične sekcije za regulacijo Mure v Mariboru. Razglasi sodišč. 15. avgusta 1930 se začne ravnali z osnutkom nove zemljiške knjige za davčno občino Mursko Soboto v sodnem okraju Murska Sobola lako kakor z novo zemljiško knjigo: obenem se uvaja postopanje po zakonu z dne 25 julija 1871, št. 98 drž. zak.. da se knjiga popravi. Od tega dne je samo z vpisom v novo zemljiške knjigo moči. nove lastninske zastavne in druge zemljiškoknjižne pravice na nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo pridobivati, utesnjevali, prenašali na druge ali razveljavljati. — Pozivajo se, naj priglasi' svoje zahteve najkosneje ili> vštetega 15. novembra 1930. — Višje deželno sodišče v Ljubljani. Razpis. Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Marenbergu kakor ludi vsako drugo tako mesto, ki bi se izpraznilo tekom konkurza ali zaradi njega. Prošnje je vložili dc 28. avgusta 1980. — Predscdništvo okroiuega sodišča v Mariboru. Družbeni oklic. Dne 22. septembra 1930 ob devetih bo pri sodišču v Vescah v sobi šl. 0 dražba nepremičnin. — Okrajno sodišče Kamnik, oild. TI. Dražheni cklic. Dne (i. oktobra 1930 ob desetih bo pri sodišču v sobi šl. 1 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Rogatec, vi. št. 24.3. — Okr. sodišče v Rogatcu. Fr agrarni Hadio-Ljubtfana t Četrtek. 31. julija: 12.30 Plošče 13.00 Časovna napoved, borza, plošče 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.30 Koncert radio orkestra 19.30 Otroška ura, ga. Gubrijelčičevu. Jl).(ll) Prenos iz Belgradu 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Prenos z Bledu Ericli llerso Jazz-orkestra. Petek, I. avgusta: 12.30 Plošče 13.00 Časovna napoved, borza, plošče 13.31) Tz današnjih dnevnikov 19.00 Plošče 19.30 Gospodinjska ura, gdčna Cilka Krekova 20.00 IY\ski večer g. Mirka Jelačina. opernega pevcu: I. šlagerji. II. Slovenske narodne 20.45 Okretna godba Magistrov 21.25 šla gorje poje g. Mirko Premelč 22.00 časovna napoved in poročila. Drugi programi t Petek, 1. avgusta: Belgrad: I-'.43 Koncert I9.-J0 Narodne pesnil 20.00 Koncert radio kvartetu 21.00 Vokalni koncerl g. Junkovie 22.(K) Lnhkn glasba — Buda-pesl: 12.05 Koncert orkestru 17.15 Koncert orkestra 18.20 Pevski koncert 18.50 Koncert ciganskega orkestra 20.00 Slušna igra, nato koncerl juzz-orkcstra — Dunaj: 12.01) Koncert 16.30 Pe\-ski iu godalni koncert 20.05 Ponarodele pesnil 20.33 »Velik« strast«, veseloigra, nato koncert — Torino: 16.33 Mladinska uru 17.00 Plošče 19.30 Koncert 20.40 Veliki simfonični koncert, nato zabavni koncert — Praga: 20.00 Sicilske in romunske pesmi 20.30 Praga in Pragac. komedija — Lnngenberg: 20.00 Koncert radio orkestra 22.00 Ju/z-orkester — Rim: 17.30 Konocrt orkestra 21.02 Hčerka regimenta«, opereta — Berlin: 20.30 Koncerl radio orkestra 22.30 Večerna zabava — Kntovice 18.00 Koncert orkestra 20.13 Simfonični koncert i/. Varšave — Ton-louse: 19.00 Koncert orkestra 19.40 Pestra glasba 20.13 Koncert operetne glasbe 21.00 Večerni koncert orkestru - M.Ostrava: 19.35 Zabavni koncert 'ono Sirilske in romunske pesmi 20.50 »Praga in Pragac, komedija 22.13 Plošče — Leipzig: 19.40 Zabavna glasba 20.30 Schluok ki Jan (Brcslau) 22.10 1'lcsua glasba. časa odpočijemo, storimo dejansko več, nego če delamo brez prestanka. Zato je pravilno, da imajo delavci pri vsakem delu čas za cd-mor. veško kožo. Tako je znano, da so husiti ustrojeno kožo svojega voditelja Žižke napeli na lx>ben. Iz tega bobna je izhajala čudna moč; ko so že omahujoči vojniki zaslišali njegov zamolkli glas, jih je prešinila nova sila in 2 novim ognjem so se vrgli v boj. Sovražnike ■ pa je ob glasu tega bobna prevzemala groza, j da so bežali. — Anatomični institut v Berlinu 1 ima ustrojeno kožo nekega zločinca. — Ruski i anatom S. Askev je imel baje celo vrsto ana-tomdčnih knjig, ki so bile vezane v kožo Ma- Anglešku letnica Butler (levo) in Broad (desno), ki slu nu evropskem krožnem poletu prva dospela v Berlin. Za počitnice Spomenik junaški posadki l-ntliiimn , francoskega povodnega letala, ki je pod Amundseno-vim vodstvom pohitelo na pomoč Nobllovi ekspediciji in brez sledi izginilo. Na krovu so bili: Gullbaud, Amundscn, de Cuvcrville, Brazv. Vallcttc in Diedrichson. Zakaj se utrudimo? Vzrok je mlečna kislina. Prof. D. A. Laird s Colgatske univerze piše v svoji knjigi o 1 »Spanju«: I Človeško mišičevje je eden najzr.voznejsih strojev na svetu. Moderni parni stroji imajo povprečno zmožnost 15 odstotkov, to se pravi, da dajejo za vsakih 100 kalorij kuriva približno 15 kalorij gonilne sile. Bencinski motorji •imajo 20 do 25 odstotno učinkovitost, Dieslovi motorji pa do 35 odstotno. Dobro utrjeno človeško telo pa utegne doseči s svojim mišičevjem tudi nad 40 odstotno učinkovitost! Mišice potrebujejo kot kurivo neko vrsto sladkorja, ki se imenuje glykogen. Kisik, ki je potreben za gorenje, dovajajo rdeča krvna telesca, ki ga dobivajo v pljučih vdihanega zraka ter raznašajo v vse dele telesa. Ce pa mišica opravlja težko delo, potem potrebuje večjo množino kisika, nego ji ga morejo sproti dovajati krvna telesca; in tako se dogaja, da deluje izčrpana mišica dalje in dela na račun kisika dolgove. To se dogaja Joan Pessoa, predsednik brazilske države Pa-rahvba, ki ga je v Pernanibuki ustrelil neki ga je osebni sovražnik. vselej, kadar preveč dirjamo, plešemo, prehitro in pretežko delamo. Potem žive mišice glede kisika približno dve minuti na kredit, dokler se ne navadijo na novi delovni tempo. Svoje dolgove za kisik plačujejo mišice po zmernem naporu do 30 minut, če smo tek- movali v teku na 100 metrov, pa približno eno uro. Cim hitreje deluje mišica, tem več mlečne kisline se tvori, in to je, kar povzroča našo utrujenost. Ce je napor mišic posebno velik, potem se tvori mlečna kislina hitreje, nego jo more telo odstranjevati. Kopiči se in gomili, i in odtod dejstvo, da je človek, ki težko dela, bolj kisel in razburljiv nego tak, ki počiva. Znamenita posebnost človeškega niišičje-ga stroja je v tem, da s pomočjo kisika izpre-minja mlečno kislino zopet v glykogen. S tem se pojasnuje tudi velika zmožnost našega mišičevja. Do tri četrtine prvotnega kuriva se obnavlja! To je vzrok, zakaj nam globoko dihanje pomaga, da zmagujemo večji napor. Z vežbo je mogoče kisik v telesu pomnožiti; atleti n. pr. imajo več kisika v krvi nego navadni ljudje. Nasprotno so malokrvni ljudje hitro utrujeni, ker imajo manj krvnih telesc in dobiva tako njihovo telo manj kisika nego pri zdravem človeku. Zmožnost mišic se ravna tudi po tem, kako jih uporabljamo. Ko se vzpenjamo n. pr. po stopnicah, je najprimernejša brzina, ako porabimo za vsako stopnico po eno sekundo časa. Hoja po stopnicah je namreč petnajstkrat bolj naporna nego po ravnem, zato jo treba med posameznimi stopinjami več odmora. Glykogen, ki služi mišicam kot kurivo, spada v vrsto ogljikohvdratov; zato je sposobnost mišičevja tem večja, čim bolj prevladujejo v hrani ogljikohydrati. Zato so tudi dobra protisredstva proti utrujenosti: sladkor, fižol, kruh, datlji, ovsena kaša, med, keksi, makaroni, močnate jedi, češplje, riž, grozdje in pre-pečenec. Ker sprejema kri tem več kisika, čim več je v njej železa, zato pomagajo proti utrujenosti posebno živila, ki vsebujejo železo: bob (fižol), datlji, sveža jajca (posebno rumenjak), suhe fige, ovsena kaša, lešniki, leča, mandlji, češplje, pusto goveje meso, rž, špinača, grozdje in kruh iz debele pšenične moke. V vročini se utrujenost še poveča, ker telo s potom izločuje soli; v tem slučaju pomaga voda, ki smo ji dodali nekoliko kuhinjske soli. Da bi se s kemičnimi sredstvi preprečilo nabiranje mlečne kisline v telesu, so se do loj ponesrečili še vsi poizkusi. Ker telo samo. Kakor smo ze omenili, hrabro dela na tem, da odstrani odnosno predela mlečno kislino, je le potrebno, d ga z odmori v tem delu podpremo. Ce si od časa do 1. Ne hodi na izlete ali v letovišča, katerim tvoje telesne ali denarne moči niso kos. '2. Svojo družbo skrbno izberi, ker je treba popolne skladuosti, ako hočeš naravo uživati. 3. Bodi skromen glede prehrane: na prostem diši tudi priprosta jed. 4. Bodi praktično opremljen, a ne pozabi, da se more praktično družiti z lepim! 5. Cez leto ali čez leden si odreci te in one nepotrebne izdatke, da imaš nekaj več za počitnice ali nedeljski izlet. 6. Ne bodi suženj vremena — narava je ob vsakem vremenu lepa in zanimiva. 7. Ne misli, da moraš ravno tja, kamor zahaja množica, marveč se ravnaj po svojih lastnih željah in okusu. Andre I.educq, zmagalee nu letošnji kolesarski tekmi sTour de France«, ob prihodu v Pariz. Proga je bila dolga 4818 km in jo je Lcduccf zmogel v 172 urah, 12 minutah in 16 sekundah. 8. Ne pozabi, da te morajo počitnice, nedelja okrepiti za novo leto, nov teden! 9. Prebij počitnice, nedeljo bolj v znamenju narave nego v znamenju ljudi! 10. Vsaka počitniška, nedeljska pot naj te vodi do tvojega boljšega jaz-a. Za čem umirajo ljudje na Cehoslovaškem Lani je umrlo v Češkoslovaški republiki vsega 225.000 ljudi. Kot vzrok smrti je na prvem mestu starost: 27.000 ljudi je doseglo 'ak naraven konec svojega življenja. Srčne bole :ji so pobrale 24.000 ljudi, jetika 23.000, rak 16 tisoč, živčne bolezni 10.000 itd. Samoumorov je bilo 4048! Usnje iz človeške kože Na svetu je marsikaj mogoče in tako se je že večkrat zgodilo, da je dal kdo ustrojiti člo- Abbas II. Hilmi, bivši egiptovski khcdive, ki so ga bili Angleži začasa svetovne vojne zaradi njegovega Turkom prijaznega stališča odstavili; sedaj stremi za tem, da bi postal naslednik kralja Fuada. rije Raimami, ki je bila razupita kot coprnica in so jo zaradi umora obsodili na smrt in usmrtili. — Neki milijonar v Cincinnati-ju ima dve Sternejevi deli, katerih eno je vezano v kožo črnke, drugo pa v kožo Kitajke. — V pariški narodni knjižnici imajo sv. pismo iz 13. stoletja, ki je vezano v žensko kožo. — Grofica B. v Parizu je v svojem testamentu določila, da naj ji po smrti snamejo kožo z ramen, jo dajo strojiti in izroče zvezdoslovcu Flammarionu, ki naj da vanjo vezati izvod svojega dela »Nebo in zemlja«; Na platnicah naj se vtisnejo z zlatimi črkami besede: »Sou-venir d'une morte«. Željo so ji izpolnili. Kongres ruskih slepcev Minule dni se je vršil v Moskvi kongres Vseruske sovjetske slepčevske zveze, ki šteje 15.000 članov, kar je malo, če pomislimo, da je po zadnjem štetju (1. 1926) v Sovjetski Uniji 235.000 slepcev. Zveza je pa jako delavna in je dosegla dozdaj še precejšnje uspehe. Tako se sprejemajo slepci v tovarne in druga sovjetska podjetja, posebno zadruge, za ~a dela, za katera so sposobni. Največ je zaposlenih v kmetijstvu. Tudi so slepcem odprte univerze in vse druge šole. Moderno dete: sOče, ali je to garaža za pešcef« skalno strmino, po kateri je pravkar priplezal, kot petinštiridesetih stopinj! Naj je poskusil kakorkoli: pobočje ni imelo ničesar, kamor bi mogel upreti nogo. Nogavice so bile mokre, da je kar curljalo od njih, pa kljub temu mu je noga po zidu gladko zdrsnila. Poskusil je splezati po zidu, pa kolena se niso imela kam upreti. Tudi roka ni imela ničesar, da bi se oprijela. Ko so se mu vsi poskusi ponesrečili, je začel stikati naokoli, da bi na kak način oviro premagal. Saj stena od tod zgoraj dalje ni bila več ko sedem čevljev visoka; ako pride do njenega podnožja, bo prava igrača, povzpeti se na zid; to gladko, nasipu podobno pobočje, pa ga je strašno oviralo. Nazadnje se je spomnil, da bi bilo dobro, ako si spodnji rob pobočja po vsej njegovi dolžini ogleda; morda bo pa vendarle iztaknil kako mesto, kjer se bo dalo plezati. Prihuljeno je lezel proti desni, pa ga je naenkrat nekaj silno prestrašilo. Zadel je namreč z nogo ob kamen. Ta pa je odletel, zropotal dol po čereli in padel s takim pljuskom v jezero, da se je Mihaelovim napetim živcem zdelo: takole glasen trušč mora spraviti na noge še tako brezskrbno stražo! Obstal je za nekaj hipov v napetem strahu in premišljal, kje in kako bi mu bilo mogoče uiti, ako so ta lirušč slišali. Toda momljajoči glasovi v notranjosti trdnjave niso pokazali nobene spremembe. Globoko se ie oddahnil ter zopet začel svoje prekinjeno prodiranje in se nizko sklonil, da bi pobočje čim najbolje ogledal, kolikor se je pač dalo ob svitu zvezd. Pa povsod vso gladko, brez razpoke, plezanje nemogoče! Nekoliko pa mu je upanje zrastlo, ko je ugledal malo niže ko v višini svojih oči v steni medlo svetli-kanie. Prihajalo je skozi malo. štirioclato odDrtino, podobno lini za top, svetlobo pa je skoraj gotovo dajala kaka svetilka, ki je gorela nekje v trdnjavi. Šum številnih glasov je zdaj lahko razločneje slišal; zopet je poskusil splezati po pobočju, da bi pogledal skozi lino in si ogledal notranjščino. Pa zopet se mu je ponesrečilo; naloga, ki si jo je bil zastavil, se mu je zdela brezupna in že čisto obupan je nadaljeval svojo nelahko pot po čereh. Vendar pa je čez kaki dve minuti bila njegova vztrajnost končno poplačana. Ko je namreč tipal poševno steno, je odkril v zidu razpoko, ki je švigašva-gala od tal do vrha. Bila je dosti široka, pa tudi toliko raskava, da se je z nogo lahko oprl ob njene raztrgane robove. Z rokami in nogami plezaje po razpoki je prišel, kakor bi mignil do dna zgornjega zidu. Sleme zidu je bilo zdaj samo še za dober čevelj nad njegovo glavo; kamen pa je bil popolnoma gladek in brez lukenj; toda potegnil se je z rokama navzgor, toliko, da je mogel pogledati čez sleme. V mesečini je zagledal takoj za zidom široko ploščado; na desm je stal top; onstran ploščade pa so bile videti nekakšne skladovnice zarjavelega železa, a bile so brez dvoma strehe barak za posadko. Še dalje od zida pa so stale razne lope in druge stavbe, ki jih pa ni bilo lahko razločiti. V nekaterih so bile luči, po dvoriščih med njimi pa so hodili ljudje. Ob nasprotni strani obzidja pa sta se spenjala proti nebu dva vitka radijska stebra. Tako je visel, dokler mu niso roke omagale, ter si vtiskal v spomin vse podrobnosti prizorišča, kolikor mu je bilo ob naglem pogledu pač mogoče. Nato pa so je spustil zopet navzdol, da bi se počil, obenem pa premislil, kaj naj sedaj ukrene. Kako naj zdaj poišče Lovreta?, Rumeni gusarji 'Sodobna zgodba.) Voda je bila topla. Kmalu mu je pod nogami znajkalo tal, zato je začel oprezno plavati, skrbno je pazil, da ne bi voda pljuskala, ker bi to zgoraj liziko kdo slišal. K sreči pa je bilo še vedno slišati pridušeni hrup v trdnjavi. Zdaj pa zdaj je prhutnila (sguavvke^v vodna grlica in se je iz daljne daljave zopet oglasilo skovikanje sove; sicer pa je bilo vse popolnoma tiho. Kmalu je priplaval na drugo stran, spel se na skalno obrežje ter se, kakor je bil dolg in širok, zlek-nil za nekaj minut na tla, da se oddahne in premisli svoje naslednje korake. 24. Skoviknila jc sova. Tedaj si je pa Mihael zaželel, da bi se mesec še enkrat povrnil ter mu pomagal. Tik ob steni spodaj je bilo namreč jako temno; videlo se je le toliko, kolikor so pomagale zvezde, a to je bilo bore malo. Začel je plezati kvišku. Kakor se nam večkrat zgodi, tako se je tudi Mihaelu zgodilo: ko se je namreč spenjal navzgor, je videl, da pobočje skalne stene ni tako zelo strmo, kakor je bilo videti od spodaj. Šlo rokah in kolenih, a slednjič je vendar dospel Tu pa mu je stopila nasproti nepričakovana ovira. Ko je gledal od prekucnjenega čolna ali pa tudi še bolj od blizu, od skal, se mu je zdelo, da raste navpična trdnjavska stena neposredno iz žive skale. Pa bilo je drugače: ločilo ju je pobočje gladkega zidu, ki je bil kak meter širok in je tvoril z dnom stene in Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice T50Din.foajmanjŠi znesek SDin.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viSj'e.Zaogla*e ,stroqo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstna 2 Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro 2Dtn.Vjakogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odaovarjamo Ie(čejepriložena ^namka.eek.račun Ljubliana10.3ti9.Wt.2$-2B Službe iiccjo Šofer trezen in zanesljiv vozač, išče službo. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 8513. Službo išče bivši žand. narednik, komandir postaje, 45 let star, kot obč. tajnik, skladiščnik ali kaj sličncjja. Naslov v upravi »Slovenga« pod št. 8577, Prodajalka izučena v trgovini z mešanim blagom in šivanju, želi mesto v kaki večji trgovini v večjem kraju na deželi. - Ponudbe pod štev. 8521 upravi »Slov.« ilužbodobe Hlapca h konjem in za vsa kmečka dela sprejme Izidor Florjančič, Dravlje 34 pri Ljubljani. Gospodična se sprejme kot sostanovalka. Naslov pod štev. 8591. Pekovski vajenec sdrav, priden in pošten, na pqd 16 let star, hrana ln stanovanje v hiši, se takoj spre|me. Parna pekarna Jos. Brus v Dol-njem Logatcu. Mlekarja izurjenega v sirarstvu in vestnega, sprejme v službo takoj Mlekarska in sirarska zadruga logaška v Logatou, Šoferska šola I. oblast, kono-i čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jufioavto). - TeL 2236. Pouk is praktične vožnje. Vajenko za mehanično umetno vezenje in predtisk ženskih ročnih del sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13. Učenko krščanskih staršev z dežele, z II. razr. meščan, šole sprejme trgovina z živili, - Ponudbe do 8. avgusta na upravo »Slov.« pod: Hrana in stan v hlii. Pridno služkinjo ki zna nekaj kuhati, išče manjša družina odraslih. Dvofakova 3/1, desno. Mlekarna sprejme takoj starejšo upraviteljico prodajalko s prakso. Dopisi na upravo lista pod »Zanesljiva« št. 8578. Učenko ali učenca s prepisano šolsko pred-izobrazbo za trgovino z usnjem sprejme Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov v Ljubljani — Hrenova ulica 4. Mizarsk. pomočnika takoj sprejmem z vso oskrbo. Jožef Sitar, strojno mizarstvo, Križe pri Tržiču. V Ljubljani v špecerijskih trgovinah dobro vpeljanega agenta — išče kot zastopnika inozemska, dobro delujoča tovarna za čokolado in kandite. - Ponudbe naj se pošljejo na: T. I., Rog. Slatina, poste restante. šoferska šola oblastveno koncesijonira-na I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta 53. Prihodnji redni tečaj prične 1. avgusta. Dr. in inž. študije vse fakultete hum. in tehn. na inozem, visoki šoli. Tudi pripravlj. oddelek in event, možnost za študije doma. Prospekte: Secretariat academique (Dpt. 28), Rue Montmar-tre, 142, Pariš. Stanovanja Velika soba prazna ali deloma mebli-rana, s predsobo, v I. nadstropju, v sredi mesta (parket, elektrika), se takoj odda eni ali dvema osebama. Naslov pod št. 8579. Avtopodje Magister naznanja, da s 1. avgustom spremeni vozni red na progi Ljubljana — Sv. Jakob—Beričevo—Dolsko in sicer: ob delavnikih iz Dolskega ob 7.13 in 17; iz Ljubljane ob 11.45, 14 in 18.20. Ob nedeljah pa iz Dolskega: ob 7, 12, 14, 17 in 19; iz Ljubljane: ob 9, 13, 15, 18 in 20. Opremljen lokal za trgovino ali obrt, pripraven tudi za vinotoc, na križišču cest, se odda takoj po nizki ceni. Ponudbe upravi lista nod: »Nizka cena« štev. 8549. Auiotaksi - . Hočevar Novo mesto-Kandiia Telefon št. 18 MTERIM za zasipanje jam in vrtov v velikih množinah na razpolago pri zgradbi palače Pokojninskega zavoda. Reflektanti naj se zglase na slavbišču na Dunajski cesti. Ljubljanska gradbena družba z o. z., Ljubljana, Slomškova ulica št. 19. — Telefon 25—27. Izdelava vložnik knjižic! Savez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu (Poenkareova 21) rabi 5000 komadov vložnih knjižic za svoje kreditne zadruge. Pogoji izdelave: 1. format: 24.5 X 37 cicero; 2. velikost: 12 foliranih strani — 4 običajne strani (28 strani običajnih); papir protokolski 63/95, 80 kg; 4. vezava v platnu z zlato-rumenim napisom. Podrobni pogoji v pisarni Saveza vsak delavni dan od 8—12. ure. Ponudbe se sprejemajo do 10. avgusta 1930. Iščejo se za Slovenijo izkušeni Otroška posteljica z obema modrocema, še dobro ohranjena, naprodaj. - Istotam se proda tudi otroška mizica. — Zajec, Cojzova cesta 1 /II. Velika prodaja dežnih plaščev, pelerin, plaht za vozove, auto-mobile itd. se vrši radi preselitve po izredno nizkih cenah samo še do 3. avgusta. Jančigaj, Tavčarjeva 1 (nasproti Fi govca). I« lir«dn« važnosti, d« stalno zasledujete gospodarska In druga poro Sila v dnevniku „ SI o v • n c u " ln pragladate tudi njegov oglasni del. TraovcH In obrtniku, pa tudi poijadelcu Jo najbolj*! svetovalec „sio-vcnec". Narota •• pri upravi v Ljubljani ali pri njenih podruinicah ln sastopstvih Vinske sode močne, 300 do 800 litrov, ima naprodaj Doleczek Karel, Maribor, Korošče- Izdeluje harmonije va cesta 8/11. , , vsakovrstna popravila in uglašanje klavirjev in cerkvenih orgel - Tramte Anton, Škofja Loka. jyt n-g hišo Prodam harmonij ' 2 vrsti glasov, 10 registrov v centru ali blizu centra . Izdelovatelj harmonijev kupim. Naslov v upravi Tramte, Žabnica, Šk. Loka pod št. 8574 Hotel na novo preurejen, s 16 sobami, salonom, kegljiščem, lcdenico, gosp. poslopjem in velikim vrtom v centru svetovno znanega letovišča v Slov., prodam radi bolezni. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Tujski promet« št. 8343. Hišo v Ljubljani ali neposredni okolici kupim. Naslov v upravi pod št. 8496. Hišo velika gospodarska poslopja, pripravno za obrt ali podjetje, eventuelno s travniki in njivami, vse poleg državne ceste in železniške postaje, blizu Ljubljane, prodam. Naslov v upravi pod št. 8497. za prvovrstno (ovurno špirituoz. Reflektira se samo na prvovrstne solidne moči, ki so dobro vpeljane. Ponudbe pod »Za—23.892* nu Publi-citus d. d., Zagreb, Ilica 9. Nasvete za nove popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-ija«, družba z o. z., Dunajska ccsta 46, telefon 28—2CL gradbe načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in ar-hitektonična inženjerska pisarna Tehnični biro »Tehna« v Ljubljani — Mestni trg 25/1. Prodam več komadov raznih dimenzij, železnih jerme-nic, okrotalke, 600 mm premera, Shaping stroj, ter cevi za sušilnice, vse nerabljeno, naprodaj. Jožko Egger - Ljuljana, Mestni trg 11. Hiša z gostil, pravico gospodarskimi poslopji in večjim zemljiščem v Trojanah, zelo pripravna za trgovino in pošto ob drž. eesli, je takoj naprodaj. -Plačilni pogoji zelo ugodni. Pojasnila pri trgovcu Cerer-ju v Lukovici, Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. Čitajte in širite »Slovenca«! Hiši št. 1 in 19 (Handlern, p. Kočevska reka, z gruntom in s kmetijskim orodjem na prodaj. Hiša št. 1 je popravljena in v prav dobrem stanju. Pojasnila daje Joh. \Vittine, Handlern št. 10, p. Kočevska reka. Mag. št. 24.829/30 — ref. IX. Razpis Občinska uprava mesta Ljubljane razpisuje oddajo zidarskih in ostalih del za napravo javnega stranišča v Sp. Šiški Navodila in razpisne podloge se dobi v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II v času uradnih ur od ponedeljka dne 4. avgusta 1930 naprej. Ponudbe je vložiti do dne 9. avgusta do 11 dopoldne istotam. Mestno načelstvo v Ljubljani. dne 28. iulija 1930. direktno u Tovarne iz Nemčijo ozir. tovarn, skladišča CENIK zastonj Violine od I)iii 95'-ltočno harmonike »d Oln 85'-Tainburlce „ 98'-Urainofonl „ 345'- MEINEL S HERGLD MAHIUOK št. 102-n Za časa gasilskega kongresa se najtopleje priporoča p. t. obiskovalcem restavracija »Pod Skalco na Mestnem trgu 11, kjer se vedno točijo pristna štajerska, kakor tudi dal matinska vina, ter vedno sveža gorka in mrzla jedila na razpolago. Abo-nenti se stalno sprejemajo. Tovarna zamaškov ustanovljena 1898. J. A. Konegger, Maribor - Studenci, Kralja Petra cesta št. 33. Izdeluje plošče iz plutovine za izolacije, zdrob iz plutovine in plutove odpadke. — Brzojavni naslov: Konegger, Maribor. Reform steklenice za vkuhavanie sadja in povrtnin se odlikujejo s popolno zanesljivostjo in nizko ceno. Zaloga za Jugoslavijo: Lovro Petovar, Ivanjkovci. Ceniki na razpolago. Tvrdka A. VOLK Ljubljana. Kesljevo ccsta 24. iiuili najevneja »so ruto picnlEiio moko in druKo mlcrsko izdelke. Zahtevajte ceniki Da uničite molje, muhe, stenice, komarje, in ostali mrčes ter njihova jajca uporabljajte i H£P ay-Tox (Fiaj-Tox) os BAjqoQ [Bjuad au ui a>|a[qo azeui t tjnp uajafuj | Jjeuian ua.m3jg povsod Zahtevajte izvirni višnjevi zavoj s francoskim napisom Zastopstvo za Slovenijo Dr. H. KBNSKY kemična tovarna MuMjana Krekov trg 7 c7nserjaii v-Slovencu- Jssi^ssss^-Ms&k | Otvoritveno naznanilo! Naznanjam p. n. občinstvu, da otvarjam z 31. julijem t. 1. v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti 7 I. mlečno ln 9$rcziM