J I L PRIIviukSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 400 lir Leto XXXVIII. Št. 6 (11.134) TRST, petek, 8. januarja 1982 PARTIZA^Ki DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob. P U J 1 busi’ od ia septembra 1944 do l. maja 194o v tiskarni -Slovenija- pod Vojskim pri Idriji. do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SREČANJE VLADA-SINDIKATI BREZ KONKRETNIH SKLEPOV Vlada zagotavlja, da podražitve ne bodo presegle 16 odstotkov Vsekakor naj bi v kratkem podražili avtomobilske zavarovalnine, mleko, cement in umetna gnojfia - Formica o predlogu za davčno razbremenitev dohodkov delavcev RIM — Davčna politika in naraščanje cen sta bili osnovni točki včerajšnjega srečanja med vlado in sindikati, še pred nekaj dnevi so govorili, da bo srečanje ((tehničnega* značaja, vendar kaže, da je bil pomen mnogo večji, kar je razvidno tudi iz množične prisotnosti najvišjih predstavnikov obeh strani. Vlado so zastopali poleg ministrskega predsednika Spadolinija še ministri Di Gesi, Andreatta, La Malta, Marcora, Formica, Altissimo in De Michelis, delegacijo sindikalne fe- deracije pa so vodili Lama, Carni-ti in Benvenuto. Ob koncu sestanka sc je ministrski predsednik Spa-dolini zadržal v krajšem pogovoru s časnikarji. Včerajšnje srečanje je pozitivno ocenil in je dejal, da se bo s sindikati ponovno srečal 13. januarja ter da predvideva, da bo mogoče do 20. januarja doseči sporazum z železničarji, ki so v zadnjem času večkrat popolnoma onesposobili železniški promet. V sporočilu, ki ga je prebral Spa-dolini. ni nobenih konkretnih podatkov o poteku pogovora. Rečeno je. da sta Marcora in Formica poročala o davčni politiki in o cenah ter da je ob koncu srečanja Spa dolini poudaril voljo vlade, da pada) iuje z bojem proti inflaciji in preti brezposelnosti ter da se ta politika odraža v finančnem zakonu. ki ga ,ie senat že odobril, o katerem sedaj razpravlja poslanska zbornica. V sooročilu je tudi rečeno, da si bo vlada prizadevala, da bo dinarska nadzorovanih cen vedno v skladu s predvideno šestnaistod-stotno stopnjo inflacije. Kar na zadeva davčno politiko je vlada za-Pr lovila, da bo v letu 1982 izdala n' repe proti izgubi ;aniu kupne moči prejemkov odvisnih delavcev. Skratka, razbremenili nai bi davke na nižie osebne dohodke. Končno pa je v sooročilu še rečeno, da bodo na prihorlnrim sestanku, ki bo 13. t m. poglobili posamezne predloge. ki so prišli včeraj do izraza. V tem času bo posebna delovna skupina, ki jo ho koordiniral finančni minister Formica. razprav-l;ala o najpomembnejših aspektih finančne politike. Spadolini je časnikarjem še povedal. da se je z včerajšnjim sestankom obnovil dialog, ki sicer ni bil nikoli prekinjen, saj se je vlada srečala s sindikati sredi decembra. Spadolini je tudi poudaril, da je vlada vedela, da sindikat ne more sprejemati hitrih odločitev, ker mora o svojih predlogih slišati tudi mnenje delavcev v tovarnah. Govor je bil tako predvsem o preliminarnih vprašanjih, o katerih so že razpravljali na prejšnjih sestankih. Spadolini je tudi dejal, da je bila poglobljena vladna politika, še zlasti kar zadeva »načrtovano stopnjo in-flacije». Poudaril je pomen zadnjih ukrepov o nadzorovanih cenah. V zvezi s plačami delavcev, oziro-nia z vprašanjem draginjske doklade pa Spadolini ni dal točnega odgovora, češ da mora čakati na izid referenduma, ki ga bodo sindikati izvedli med delavci. Poudaril pa je. da bo pač morala vlada pri tem vprašanju doseči sporazum tudi z delodajalci. Vendar sedaj v vladnih krogih razpravljajo samo o tem, kar lahko nudi država in zaJ to je vlada pripisala velik pomen dejstvu, da so sindikati pristali na lfr-odstotne poviške pri obnovitvi delovnih pogbdb javnih uslužbencev. To je bilo že poudarjeno na sestanku sredi decembra in v tem duhu bo mogoče po Spadolinijevem mnenju do 20. januarja doseči sporazum z železničarji. Včerajšnji sestanek so komentirali tudi številni sindikalisti. Vsi so mnenja, da je šlo le za pogovor «pre-hodnega» značaja in da je gotovo le, da se bodo podražili zavarovalnina za avtomobile, cement, umetna gnojila in mleko ter da podražitve ne bodo dosegle 16 odstotkov. Trentin (CGIL) je dejal, da niso sklenili ničesar, tajnik CGIL Lama pa je dejal, da trditev, da podražitve ne bodo dosegle 16 odstotkov ne pomeni nič. kajti številne dobrine se bodo morale podražiti za mnogo manj kot 16 od sto, saj bi se v pri-tneru 16-odstotne podražitve nekatere druge dobrine avtomatično po- dražile za mnogo več. Marianetti Marini in Martina so dejali, da je bilo srečanje namenjeno le «poizve-dovanju o problemih, o katerih teče razprava*, Del Piano pa je pripomnil, da so sindikalisti «samo poslušali*. Iz vseh teh izjav je mogoče razbrati, da sindikati ne pripisujejo velikega pomena temu srečanju, verjetno tudi v pričakovanju razpleta na politični ravni, glede na vztrajne govorice o skorajšnji vladni krizi. PETSTRANKARSKA KOALICIJA ZA SEDAJ OSTAJA Craxi zagotovil Spadolini ju podporo do konca tega meseca Intenzivna dejavnost demokristjanskega tajnika Piccoiija RIM — Poraba bencina je bila decembra lani za 1,4 odstotka večja v primerjavi z istim obdobjem leta 1980. Poraba plinskega olja pa se je povečala za 6,9 odstotka. Sicer pa se je v celem letu poraba bencina zmanjšala za en odstotek, poraba plinskega olja pa povečala kar za 8,5 odstotka. lluiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiriiiMiiiiiiimniiiiiiiiiiui SLOVESNOST OB ZAČETKU NOVEGA SODNEGA LETA «Le neodvisnost sodstva jamstvo za pravičnost» Bruna Tassan Dina so zasliševali kar sedem ur RIM — Celih sedem ur je parlamentarna preiskovalna komisija o dejavnosti framason-ske lože P2 zasliševala generalnega direktorja založniške grupe Rizzoli - Corriere della sera Bruna Tassan Dina. Komisija je želela ugotoviti okoliščine zadnjih telefonskih pogovorov med Tassan Dinom in Liciom Gellijem. pogovorov, ki jih je javil sam Tassan Din z dolgim pismom predsednici komisije Tini Anselmi. Včeraj ponoči — zasliševanje Tassan Dina se je namreč začelo pred-sinočnjim ob 22. uri in se je končalo ob 5. uri — je ravnatelj Rizzolija dejansko ponovil. kar je bil že napisal Anselmi jevi: da ga je namreč hotel Licio Gelli prepričati, naj proda večino delnic Rizzo-lijeve grupe finančniku Cabas-siju. Tassan Din je poudarjal, da na to ni pristal in da je dokaz v dejstvu, da je sam še vedno lastnik večine delnic. Mnenia članov komisiie o Tas san Dinovih odgovorih so de l.iena: seveda pa ni bilo mo Poče izvedeti za potek zaseda nja komisije, sai je njeno de 'o tajno in so. kot kaže. elani komisiie v glavnem tajnost tudi spoštovali. RIM — Spadolini in Craxi sta imela včeraj popoldne dališi in, kot kaže, zelo prisrčen pogovor predvsem o vprašanjih, ki zadevajo naraščajočo dejavnost teroristov, še zlasti rdečih brigad. Če naj sodimo po skromnem in jedrnatem sporočilu, ki ga je objavilo predsedstvo vlade, sta Spadolini in tajnik PSI Craxi imela zelo podobna mnenja glede vseh obravnavanih vprašanj. Kaj več se iz sporočila ni dalo razbrati. Gotovo je, da pogovor ni bil na dnevnem redu. ni bil predviden in je torej njegov politični pomen večji kot če bi šlo za pogovore v okviru rednih stikov s tajniki pet-strankarske koalicije. V socialističnih krogih sicer poudarjajo, da je pogovor bil po telefonu in da sodi v okvir informativnih pogovorov, ki jih .je imel Craxi po svojem povratku z afriških počitnic. Ne bi mu torej kazalo pripisovati nobenih posebnih pomenov. Po nekaterih drugih virih pa naj bi Craxi in Spadolini imela daljšo izmenjavo mnenj o italijanskem političnem položaju: skratka socialistični tajnik naj bi pomiril predsednika vlade glede svojih namenov, vsaj do konca meseca. Obenem nai bi mu zagotovil, da socialistična stranka ne bo nadaljevala s kampanjo proti notran.jemu ministru Rogno-niju. Z druge strani pa zadnje dni prisostvujemo okrepitvi struje, ki pod pira Spadolinija in njegovo vlacjo Glavno vlogo v tem ima demokri-stjanski tajnik Piccoli, ki je še zlasti podjeten in odločen.- Včeraj je Flaminio Piccoli imel tiskovno konferenco, na kateri je predstavil kongres Krščanske demokracije, ki naj bi bil od 2. do 6. aprila v Bariju. če ga ne bodo odložili. Za tem se je sestal z liberalnim tajnikom Zanonejem in z republikancem Biasinijem. Piccoli je odločno zagovarjal Spadolinijevo vi;u <. žolčno polemiziral s tistimi, ki bi hoteli predčasne volitve in izrazil prepričanje, da se sedanja vladna večina lahko ohrani na oblasti vsaj do demokrist.ianskega kongresa. Poleg tega je tajnik krščanske demo kracije obravnaval vrsto perečih vprašanj od stanovanjskih problemov do brezposelnosti in problemov Juga. s čimer naj bi se morala spopasti vlada v prihodnjih1 mesecih. Nekoliko v zadregi je Piccoli bil, ko ga je nekdo vprašal kaj meni o socialistu kot predsedniku vlade. Sicer pa se je spretno izognil in zanikal da bi kdajkoli izjavil, kot trdi včerajšnji dnevnik Repubbli-ca. «da še ni prišla Craxijeva ura». Dodal je, da še čaka na odgovor s strani tajnika socialistične stranke na svoje povabilo na dvostransko srečanje. Piccoli se škrat ka obnaša kot da obstoj Spadoli nijeve vlade sploh ne bi bil v ne varnosti ter posveča veliko pozor nost načrtom za institucionalno re formo. Vse kaže. da ima položaj v stranki pod nadzorstvom-, kar naj bi si zagotovil z vrsto pogovorov. ki jih je imel zadnje dni z voditelji raznih struj KD. Kar zadeva demokristjanski kongres. sta včeraj dva najvidnejša predstavnika tako imenovanih «zu-nanjih» Achille Ardigo in Luigi Pe-drazzi. ki sta imela vidno vlogo na zadnji vsedržavni konferenci KD, sporočila, da se ne bosta udeležila kongresa. Izrazila sta mnenje, da mora krščanska demokracija sa- ma dokazati, da je zmožna sprejeti in tolmačiti zahteve, ki prihajajo iz tistega kroga, za kate rega KD trdi, da ga predstavlja. R. G. ANCONA — Tiskovna agencija «Italia* je včeraj demantirala dan prej objavljeno vest, po kateri naj bi že v ponedeljek podpisali itali-jansko-jugoslovanski sporazum o ribolovu v Jadranskem morju. Agencija sedaj trdi, da je jugoslovanska delegacija .zahtevala daljši premislek. da bi podrobneje proučila italijansko zahtevo o »rotaciji* ribolovnih območij za bodoče ribiške mešane družbe, ki bi ribarile v jugoslovanskih ozemeljskih vodah osem mesecev letno. Eno od takih mešanih družb bi sestavljalo 48 i-talijanskih ribiških ladij. Njen družbeni sedež bi bil v Anconi, upravni pa v Fanu. Danes se v Špetru začnejo Benečanski kulturni dnevi Danes se pričnejo v Špetru Slo- je bilo namenjeno jeziku in go-venov deveti Benečanski kulturni vorni besedi v Beneški Sloveniji, dnevi, v okviru katerih bo do 12. Ostala pa so bila posvečena na- slednjim temam: zgodovini Beneške Slovenije (v Podboneseu), februarja šest srečanj. Gre za eno izmed domiselnih pobud, kakršnih v Beneški Sloveniji naha- človeku in okolju (Špeter), umet-jamo že veliko in vedno več, zla- nosti, kulturi in življenju (spe sti kot dokaz življenjske sile ter), kulturnemu nagnjenju Bene-neke skupnosti. Kako se je poro- ške Slovenije (Špeter). smerni- dila zamisel o teh srečanjih jih prireja društvo Nediža? «Ne vem, v kateri gostilni v cam za polni razvoj Beneške Slovenije (Podbonesec), sodobni zgodovini Beneške Slovenije (Špeter), VirfVrm c«, Od tu dalje je sodeloval razisko \ ldmu se je spočela. Zagotovo oa va)ni institut in tako sta študij. vem, da smo takrat za mizo sedeli Simoniti. Petričič. Strazzoli- ski center Nediža in SLOR1 pri- ni in laz » nam ie nnveriala 'živa redila ,ansko srečanje V Špetru m in jaz,» nam je potedala Živa slovenov posve&no pisanim slo. j. • c! venskim pričevanjem, današnje Gruden. »Danes se s ukvarjata pretežno Petričič in Simoniti. Njihov namen pa je osveščati in ljudi.» pa je posvečeno položaju narod- izobraževati'0 beneške nostnih manjšin na alpsko-jadran-skem območju. Poleg lepega števila domači-Ko smo se pozanimali za teme. nov, med katerimi prevladuje ki so jih doslej obravnavali. Živa mladina, prihaja na srečanja ved-Gruden ni imela težav s podatki. Iz omare je vzela zajetno mapo. v kateri je spravljeno informacijsko gradivo vseh doseda- eesu osveščanja, je ob koncu nri njih srečanj. Prvo, v Šktrutovem, pomnila naša sogovornica, (gv) no več Italijanov, med katerimi jih je nekaj, ki aktivno posegajo v razpravo in pomagajo k pro J''IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIllllllllllllltUllflllllllll||||||||IUini1llllllll|||||||||||||||M|lllllllllllllll||||ll||||||H|||||||||itii||||||||i||||||||||||||||||||||||||ni||||||||||||||||||||||||||l|l||||||||||t||||||||,l|,||||||||||l|,„|m,„|,|t|,||||||||||„„a PO DOMNEVNEM USPEHU V VEČINI INDUSTRIJSKIH OBRATOV Uresničitev normalizacije tudi v šolstvu težka naloga poljskih vojaških oblasti V protestih ob razglasitvi vojnega stanja so bili študentje najaktivnejši - EGS pripravlja odgovor Jaruzelskemu VARŠAVA — Med filtriranimi vestmi iz Varšave o postopni normalizaciji v državi so tudi uradne informacije, ki dokazujejo, da se ne odvija vse po predvidenem planu. V prvi vrsti se taki zapleti nanašajo na šolstvo. Vojaške oblasti so pred tremi dnevi dovolile pouk v prvo in drugostopenjskih šolah, a na univerzah še vedno ni predavanj. Vojaške oblasti naj bi danes ali najkasneje 5. februarja omogočile predavanja zadnjih letnikov, a tudi tu kaže. da prihaja do nepredvidenih zapletov. Predstavniki poljskih univerz so namreč postavili vojaškim oblastem tri pogoje za nadaljevanje a-kademskega leta, in sicer: osvoboditev vseh priprtih univerzitetnih profesorjev in neučnega osebja, zagotovila, da ne bodo študentov preganjali zaradi njihove pretekle dejavnosti in jamstva, da se bodo lahko nemoteno sestajali univerzitetni sveti. Vojaške oblasti baje načelno pristajajo na take zahteve, a hočejo imeti zagotovila, da se ne bodo univerze spremenile v središča odpora proti vojaškim oblastem. Režim je. pred prepovedjo ('neodvisnega študentskega združenja* lahko ugotovil, da so se številni študentje pridružili delavstvu v protestu proti vojnemu stanju. Med drugim obstaja upravičen sum, da so bili prav študentje najaktivnejši pri sestavljanju pozivov in protestnih letakov, ki so jih trosili po poljskih mestih. Nič čudnega torej, da se oblasti bojijo univerz. Delavstvo so namreč po sili razmer u-speli ukrotiti, z izobraženci pa jim gre težje od rok. S prisilo bo tudi ideološko nezanesljiv rudar izpolnil svojo normo, v nobenem primeru pa tega ne bo storil režimu sovražno razpoložen predavatelj. Ti pa RIM — Po enoletnem premoru povezanem z Ugrabitvijo sodnika D’Ursa je bila včeraj v Rimu ob navzočnosti predsednika Pertinija in najvišjih predstavnikov oblasti tradicionalna slovesnost ob odprtju sodnega leta. «Poročilo o stanju pravice* je podal glavni prevdnik kasacijskega sodišča Sofo Borghe-se, ki je nakazal osnovne probleme italijanskega sodstva. Največjo pozornost je posvetil vlogi sodnika v sodobni družbi in pri tem je še posebno poudaril temeljni pogoj za njegovo delovanje: neodvisnost od vseh pritiskov. «Ne-odvisnost je od vedno temeljno jamstvo pravičnosti za državljana in svobode za vsak demokratičen narod.» Nato je obrazložil, da pri tem ne mislil le na politično in izvršno oblast, ampak tudi na vsa ko skupino, organizacijo, ali osebnost, ki je sposobna posredno ali neposredno vplivati na delovanje sodnikov. Drugi del svojega govora je glavni pravdnik kasacijskega sodišča posvetil terorizmu, delovanje katerega vedno bolj pogojuje politično in zasebno življenje v Italiji. Tero rižem je že presegel obrtniško obdobje in je podoben velikemu industrijsko organiziranemu podjetju, ki se na veliko finansira z ropi in ugrabitvami, je plastično povedal Borghese. Tajništvo državnega pravdništva kasacijskega sodišča je ob svečanosti razdelilo tudi tradicionalni statistični pregled prejšnjega sodnega leta. Med številnimi podatki razberemo, da v Italiji stalno narašča pravdarska mrzlica, kar veča obseg dela sodnikov. To izpričuje predvsem podatek, da so v to leto prenesli kar 1.274.000 procesov, za izvedbo katerih bodo potrebova la sodišča in prizivna sodišča več kot dve leti dela. Bolj ugodna jp ugotovitev, da je lani število prijavljenih kaznivih dejanj splošno gledano celo upadlo. Zaskrbljujoče je naraslo le število ugrabitev (za približno 9 odstotkov) in še posebej mladinski kriminal, ki ga je bilo lani skoraj za četrtino več kot leta 1980. Statistični ob račun ne vsebuje tatvin in to zaradi ugotovitve, da jih prijavlja vedno manj oškodovancev. To je tudi razumljivo, če pomislimo, da so lani preiskovalci odkrili krivce le za 5 odstotkov tatvin. Na sliki (teleloto AP): predsednik Pertini in glavni pravdnik ku-sacijskega sodišča Borghcse pred svečanostjo. tiiiiiiikiiiiiiiiHMiiii iiiiiii iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiniiiiiiiiii lili lil iiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiriiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii iiiii lil lil II lili IIIIII titiiiiiiiiini lil iifiifiUMiiiiiiiiiniiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMirntiiiiiiiiii KLJUB TEMU DA VSEBINE ZASLIŠANJA* VČERAJ NIHČE NI HOTEL KOMENTIRATI Glasnik veronskega poveljstva NA TO posredno potrdil avtentičnost tretjega sporočila RB V Rovigu še več polemik o begu teroristk • Potrdili so, da je kvestor Simone ranil atentatorja VERONA — Tako policija in karabinjerji kot tudi glasnik veronskega poveljstva NATO včeraj niso hoteli komentirati tretjega sporočila rdečih brigad o Dozierovi ugrabitvi, ki vsebuje prvi del .»zaslišanja* ameriškega generala. Glasnik NATO je odločno izjavil, da poveljstvo ne namerava potrditi niti imen in niti dejstev, ki jih navaja sporočilo in ki jih teroristi pripisujejo »izpovedi* Jamesa Doziera. Takšno zadržanje je sicer povsem razumljivo, bodisi, da Dozierove izjave od govarjajo resnici in še zlasti, če ameriški general svoje ugrabitelje tako rekoč »vleče za nos*. Da pa je tretje sporočilo RB avtentično, o tem ni več nobenega dvoma. Sam glasnik NATO je namreč priznal, da so nekatere podrobnosti o Dozierovi karieri (ki jih vsebuje sporočilo) znane samo njemu. Kar zadeva preiskave tudi včeraj ni bilo moč zabeležiti kakšne novosti, tudi zato, ker so preiskovalci nenavadno redkobesedni. V razpredene mreže varnostnih sil se ujemajo za sedaj le male ribe. Včeraj so zaradi nezakonite posesti orožja in razstreliva aretirali tri mlade ljudi, (med njimi je tudi dekle) ki so Stanovanjske in osebne preiskave v Standrežu Preglede je dovolilo sodstvo na osnovi informacije o kretanju sumljivih oseb v tem kraju pri mednarodnem mejnem prehodu GORICA — Včeraj zjutraj je karabinjerska grupa iz Gorice pod poveljstvom kapetana Ricca obkolila severni del štandreža in izvedla hišne preiskave. Kot nam je povedal poveljnik karabinjerske grupe, je akcijo dovolilo sodstvo, in sicer na osnovi domneve, da se v tem kraju kretajo sumljive osebe. Kakor je znano, je po vsej državi v teku preiskovalna akcija, da bi odkrili skrivališče rdečili brigad, v katerem je ugrabljeni ameriški general Dozier. Tako so prvič tudi v naši pokrajini izvedli temeljito preiskavo širšega, ob neposredni bližini mednarodnega mejnega prehoda Štandrež ležečega področja. Akcija se je začela ob 5.30, vsebovala pa je hišne in osebne preiskave. Tako so karabinjerji temeljito zastražili vse hiše v severnem delu naselja, še zlasti v Ul. Trivigiano. kjer so ob 7.30 pričeli tudi s hišnimi preiskavami. Karabinjerji so na cesti ustavljali tudi osebe, pregledali njiliove osebne dokumente in prebrskali tudi avtomobile. Kot nam je povedal poveljnik karabinjerske grupe, preiskava ni odkrila nobene sumljive, s terorizmom ali s čim drugim nedovolje nim povezane osebe. jih prijeli predvčerajšnjim. Sprva je kazalo, da gre za pomemben u-speli preiskovalcev, včeraj pa so potrdili, da aretacije ž,al niso povezane z Dozierovo ugrabitvijo. V okolici Pescare pa so včeraj zjutraj prekinili široko preiskavo, ki so jo sprožili potem, ko je običajni anonimni telefonski poziv RB »obveščal*, da se truplo ameriškega generala nahaja v neki zapuščeni žitarici med vasmi Bussi in Popoli. Preiskovalci so bili že od vsega začetka prepričani, da gre za poskus preusmeritve preiskav, kljub temu pa je bilo treba ((informacijo* pre veriti. Sedaj se sprašujejo, zakaj so si brigadisti izmislili, da so Doziera že umorili, saj so po drugi strani gotovi, da je bil poziv avtentičen in ne sad bujne domišljije ka kega mitomana. V Rovigu pa se medtem nadalju jejo polemike v zvezi z begom šti rili teroristk iz mestne kaznilnice še zlasti razburjajo duhove vesti po katerih, naj bi bilo že vnapre znano, da je zapor v tem mestu ena izmed glavnih tarč prevratni- j kov. Izvedelo se je na primer, da so prav ubegle teroristke v pismu za skrajnolevičarsko revijo «Auto-nomia* (ki je bilo objavljeno novembra lani) teorizirale napad na za por. Zaporniškim oblastem pa se ni zdelo sumljivo niti dejstvo, da so Ronconijeva in ostale izrecno pozvale svoje svojce, naj jih v nedeljo 3. januarja (na dan bega) ne obiščejo v zaporu. Sedaj pa okoli kaznilnice v Rovigu že tri dni vsakih deset minut krožari blindirano vozilo policije! Preiskovalci so včeraj objavili tri fotofite o domnevnih članih skupine »osvoboditeljev* štirih teroristk. Iščejo jih seveda v Venetu in tudi v okolici Milana, kjer so predvčerajšnjim Izdali letak, s katerim so si RB lastile odgovornost za napad na zapor. Kaže. da so beg organizirali brigadisti, ki nasprotujejo yodu, ki se proglaša za »ortodoksnega* in ki ima v svojih rokah Doziera. Še z bolj skopimi podatki pa razpolagajo preiskovalci, ki se ukvarjajo z atentatom, v katerem je bil ranjen funkcionar Digosa Simone. Za sedaj niso še našli avtomobila, s katerim so teroristi zapustili prizorišče atentata. V uradih Digosa so potrdili, da je bil tudi atentator ranjen. O tem naj bi pričalo dejstvo, da niso našli krogel, ki jih je izstrelil rimski kvestor. Svojega napadalca naj bi zadel v ramo. kot kaže prevladujejo v številnih u-niverzah, da se bodo oblasti bržkone zadovoljile le z rednimi predavanji zadnjih letnikov, da ne bi bila gospodarska škoda prehuda. Gospodarnost je navsezadnje ena glavnih skrbi vojnega sveta za nacionalno rešitev. Dobršen del računa «normalizacije* bo seveda plačala Sovjetska zveza, a tega ne bo trpela v nedogled. General Jaruzelski mora torej čimprej pognati v tek poljsko gospodarstvo. Uradne vesti trdijo, da mu je to že uspelo. Prve necenzurirane informacije. zahodnih dopisnikov, ki v teh dneh prihaja jo po skritih kanalih v tujino pa trdijo čisto obratno, da je produktiv nost v poljskih obratih na najnižji povojni stopnji. Med takimi informacijami prihajajo tudi prva neposredna pričevanja o dramatičnih dogodkih prvih dni proglasitve vojne ga stanja, o spopadih med delavstvom in varnostnimi silami. Po takih vesteh je število mrtvih precej višje, oblasti so morale v Katotoi-cah priznati sedem mrtvih, ker je zdravstveno osebje trupla dobesedno iztrgalo iz rok varnostnim silam. V ilegalnem dokumentu Solidarnosti iz Šlezije, ki navaja brutalno policijsko represijo v slezijskih rudnikih, je ob koncu zapisano, »da bodo počakali na pomlad, in tedaj se bodo uprli, ker ne morejo pozabiti grozot*. Vojaška oblast na Poljskem se dobro zaveda, da je strla odpor po zaslugi vojaške premoči, zime in bednega gospodarskega položaja, zato skuša te mesece do pomladi smotrno izkoristiti, da bi si vsaj del no pridobila zaupanje ljudstva. Vsa sredstva množičnega obveščanja i-mata prav to za glavni cilj. Prav zato dajejo tak poudarek sojenju Szczepanskemu in drugim nekdanjim voditeljem vladnega komiteja za radio in televizijo. Dokazati hočejo, da je vojska dosledno proti korupciji, zlorabam in napakam iz preteklosti. Medtem pa v Bruslju pripravljajo odgovor »deseterice* na izjave generala Jaruzelskega veleposlanikom EGS. Belgijski diplomatski viri zatrjujejo, da bo odgovor vseboval nezadovoljstvo za poljska pojasnila in bo ponovil tri temeljne zahteve EGS: preklic vojnega stanja, osvo- boditev sindikalistov in obnovitev dialoga s Solidarnostjo in Cerkvijo. Predsedujoči v ministrskem svetu «deseteriee* belgijski zunanji minister Tindemans je tudi potrdil vesti, da je Jaruzelski vprašal veleposlanike. ali bi bila EGS pripravljena sprejeti izgnane voditelje Solidarnosti, ... O usodi internirancev pa so se včeraj na Zahodu širile vesti, da se je režim v taboriščih in zaporih preko noči poostril in da je mednarodni Rdeči križ že zaprosil, če bi lahko obiskal priprte. RIM — V Italiji išče zaposlitev 2 milijona 96 tisoč oseb, med njimi (75,4 odst.) pa je največ mladih. To so podatki vsedržavnega inštitu- SZ išee nove kredite za sibirski plinovod BONN — V frankfurtskih gospodarskih krogih se je včeraj izvedelo, da skuša Sovjetska zveza izposlovati pri konzorciju zahodnonemških bank nov kredit v znesku 300 milijonov dolarjev, da bi prispevala pri sofinansiranju nemških dobav za uresničitev pliuovoda iz Sibirije v zahodno Evropo. Moskva hoče baje čimprej dokončno vezati ZRN in zahodno Evropo pri uresničitvi o-gromnega sibirskega plinovoda. V krogih, ki so nasprotni temu načrtu, pa že zatrjujejo, da rabi Sovjetska zveza ta denar za kritje pasivnih obresti poljskega dolga do Zahoda. ta za statistiko, ki ugotavlja, da ,;e stopnja nezaposlenosti v zadnjih treh mesecih narasla na 9,1 odstotka (prej 8,8). Po podatkih Istat je v državi zaposlenih 22 milijonov 846 tisoč ljudi, od teh je skoraj petnajst milijonov odvisnih delavcev. Zanimiv je tudi podatek, da je med brezposelnimi samo en milijon 515 tisoč oseb vložilo prošnjo za zaposlitev v zadnjem poldrugem letu. Stopnja nezaposlenosti je večja med ženskami (15,3) in pa na Jugu (13,2). ». :-V; '■ Policijski izvidniški čoln išče ugrabitelje generala Doziera tudi po beneških kanatih (Telefoto AP) Stališče deželne komisije o refinansiranju zakona o osimskih sporazumih Važen instrument za preporod Tržaške Goriške in za napredek dežele F-JK Po obširni razpravi so hile sprejete tri resolucije, v katerih se med drugim izreka želja; da bi parlament čim prej odobril zakonski osnutek Po obširni razpravi, ki se je po eni strani dotaknila specifičnih vprašanj o izvajanju osimskih sporazumov, po drugi pa splošnih socio-ekonomskih problemov, ki pretresajo državo, je posebna deželna komisija, ki proučuje vprašanja v zvezi z uresničevanjem tega mednarodnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, s tremi s široko večino glasov sprejetimi resolucijami zavzela stališče o poročilih predstavnikov deželnega odbora, ki sta ju v komisiji podala po refinansiranju zakona o ratifikaciji teh sporazumov. V dokumentih se pozitivno ocenjuje celotna vsebina zakonskega osnutka in se priznava kot važen in pomenljiv inštrument za preporod tržaškega območja, Goriške in, na splošno, za razvoj in napredek vse dežele; istočasno se zato izreka želja, da bi ga parlament čim prej odobril. Med razpravo je socialdemokrat Vespasiano ocenil ukrep kot skrajno pozitivnega, medtem ko je bilo mnenje Barazzuttija (PDUP) popolnoma nasprotno; po njegovem se je govorilo le o infrastrukturah, medtem ko se je izogibalo vprašanju izvajanja gospodarskega dela sporazu ma, kar bo gotovo otežkočilo prepo rod dežele. Pozitivno je bilo mnenje demokristjana Brancatija, ki se je med drugih zavzel, da bi goriška občina iz tega sklada prejela letni prispevek za kritje stroškov za u-pravljanje štandreškega obmejnega prehoda. Po posegu misovskega predstavnika, je predstavnik Liste za Trst Pel lis v jasni predvolilni optiki zatarnal kako je teh nekaj sto milijard, ki bodo uporabljene v petih letih, le nekaj malega v primerjavi s tem, kar je Julijska krajina plačala in izgubila po letu 1945. Komunistični svetovalec Bratina pa je s svoje strani podčrtal, kako novi ukrep po mnenju KPI zmanjšuje vsebino samih sporazumov. Manjkajo, je dejal, gospodarske te matike, ki bi jih morala dežela na politični ravni osvojiti. Ocena demokristjana Cociannija je bila pozitivna, Rossetti (KPI) pa je med drugim dejal, da ne gre podcenjevati akcije za dosego refinansiranja, medtem ko pa je treba zmanjšati pretirana navdušenja in triumfaii zme. Razpravo sta sklenila libera lec Solimbergo in demokristjan Vi-gini, katerih ocena o vladnem ukrepu je bila skrajno pozitivna. Spregovoril je tudi predsednik ko misije Pittoni, ki je med drugim dejal, da je treba biti hvaležni državi za to kar je bilo doseženo in istočasno priznati napor, ki so ga vložile posamezne politične sile. Predsednik Pittoni je nato odkrito polemiziral z listo zaradi njenih posku- sov pretvarjanja resničnosti dogodkov, kar še zaostruje razkol s tradicionalnimi strankami. Tudi odbornik Coloni je v svoji repliki razkril protislovja v stališčih liste, ko se na primer po eni strani zatrjuje — kot dela lista — da je «fašistična Italija bolje delala*, po drugi strani pa se tarna nad škodo zadnje vojne. Razpravo je z repliko sklenil, pred glasovanjem o resolucijah, odbornik Rinaldi. Avtoprevozniki bodo blokirali pomol VII Včeraj so se ponovno srečali zastopniki avtoprevoznikov — gre za obrtnike, ki so člani obeh italijan- skih združenj' obrtnikov in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja — in pa predstavniki prevozniških agencij, ki urejajo prevoz kontejnerjev na pomolu VII. tržaškega pristanišča. Osrednje vprašanje srečanja so bile še vedno tarife, na katerih se obe strani ne moreta sporazumeti. V večernih urah pa je prišla vest, da so se pogajanja prekinila in da bodo ponoči v znak protesta zasebni avtoprevozniki s svojimi tovornjaki blokirali pomol VII. in tako onemogočili raztovarjanje in natovarjanje kontejnerjev. • Sekcija KPI «P. Tomažič* vabi člane na zborovanje o dogodkih na Poljskem, ki bo drevi ob 20. uri na sekcijskem sedežu. Skupščino bo zaključil pokrajinski tajnik KPI C. Tonel. Ameriški veleposlanik včeraj v našem mestu Včeraj je dospel na uradni obisk v našo deželo ameriški ambasador v Italiji Maxwell Rabb, ki se bo zadržal v Furlaniji - Julijski krajini še danes in jutri. V jutranjih urah je uglednega ameriškega diplomata, ki ga na obisku spremlja ameriški generalni konzul v Trstu Golino, sprejel na vljudnostnem obisku predsednik deželnega odbora Comelli. Zatem se je Rabb še na kratko srečal z izrednim komisarjem tržaške občine Siclarijem in z vladnim komisarjem Marrosujem. V popoldanskih urah je bil veleposlanik Rabb, ki je prevzel mesto šefa diplomacije ZDA v Italiji junija lani, gost italijansko - ameriškega kulturnega združenja v Trstu. Danes bo ameriški diplomat obiskal Videm in potresno območje Furlanije, kjer si bo ogledal nekatere stavbe, ki so bile zgrajene s finančnimi prispevki Američanov in ameriške vlade. V Čedadu bo Rabb sodeloval na svečanosti ob odprtju tamkajšnje srednje šole, ki so jo zgradili s pomočjo ameriškega zunanjega ministra. ZA ZAJEZITEV NARAŠČAJOČE DRAGINJE Nad gibanjem maloprodajnih cen nadzorstvo trgovinskih zbornic Minister za industrijo Marcora napoveduje ustanovitev posebnega gopazovaliScu» za cene ■ llllltlllllllllimiUIHIIIHflllltllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllMIIIIIIIIIinilllltlllllllllllllMIIIIIIIUHIIIIIUIIIIimtllMSIllllllllllllllllllllMllltllllHIimilMIIIUIIimillll SKUPINA FUNKCIONARJEV SI JE OGLEDALA ŠOLO «FRANCE BEVK> Ogled šole na Opčinah ni prinesel novosti Drevi zborovanje staršev v Prosvetnem domu Ambulante ne bo mogoče preseliti v vrtec ■ Pred zborovanjem staršev (ob 20. uri) sestunek na ravnateljstvu (ob 18.30) Skupina zastopnikov prefekture, občine in krajevne zdravstvene enote si je včeraj dopoldne skupaj s slovensko in italijansko didaktično ravnateljico ter nekaterimi slovenskimi in italijanskimi učitelji in predstavniki slovenskih staršev o-gledala poslopje openske osnovne šole na trgu pri tramvaju, da bi po iskala rešitev za prostorsko stisko, ki tare že skoraj štiri mesece slovensko osnovno šolo »Bevk* in ki je v tem tednu (od torka dalje) privedla do stavke openskih staršev. Rezultati včerajšnjega obiska niso najbolj naklonjeni rešitvam, ki so jih bili že zdavnaj predlagali slovenski starši, kljub temu pa pušča »strokovni* pregled šolskih prostorov nekaj možnosti, da se problem vsaj za silo v kratkem izgladi. Ta- jtai^pski učitelji so se včeraj sicer izgovarjali, da soba ni primer Didaktičn^favnatel^stvo Opčine sklicuje danes 66'18.30 v šoli France Bevk sestanek vseh staršev zaradi nujnih obvestil v zvezi s šolskimi prostori. ■lili lllfllllllllMIHIIIIMIIIIIIIIIIIIllllll Iti Novo leto se prične v vrsti Novo leto se prične v vrsti. To je zelo očitno dejstvo, če gremo te dni o mesto in pogledamo po poštah, uradih RA1, kjer se plačuje naročnina, pa v drugih uradih, kjer se spleti kaj plačuje. Seveda ni treba iti prav do mesta, tudi v okoliških vaseh so, drugače ne vre več zasedena, okenca in prostori, kjer polagamo položnice in denar, zasedeni. Vrsta se večkrat vije prav do vrat. Posebno starejši ljudje težje stojijo in zadevo prena šajo med pogostimi vzdihi in opazkami na račun vremena, uradni kov, birokracije nasploh in seveda na račun vlade. Vzemimo kot primer včerajšnji dan: burja je rezala prav do kosti, kar pomeni mučno hojo do do Učnega urada. Prišel si, da bi plačal naročnino za televizijo, pa se je vrsta vila skoraj do vrat (to je bilo pa sedežu RA1). Ženska ie pripovedovala, kako čaka že več ali manj dve uri. Ostali ljudje so tudi čisto počasi stopicali k nul tu, za katerim so uradniki spre jemali posebne obrazce in seveda denar. Na glavni pošti je bilo si cer manj hudo, kar pa seveda ne pomeni, da vrst tam sploh ni. Čakati je bilo treba tudi v ostalih poštnih uradih, tako v mestu, kot na podeželju. Celo v majhnem poštnem uradu (kraja ne povemo, da bi nas napačno ne razumeli), kjer ni potrebno po navadi prav nič čakati in je hitrost usluge odvisna le od elana dežurnega uradnika, so se ljudje trli in mahali z izpol njenimi formularji. Vrste so in vedno več njih bo tudi tam kjer plačujemo takse za avtomobile. Pa da bi ob vsem tem zadostovalo čaka nje! Kaj neki, na položnici, ki jo izpolniš, navadno vedno kaj zgre šiš in potem hajdi znova v vrsto! Zakaj vse to? Zaradi dežja, ali zaradi vlade? Oba pojava nista .si cer enako kriva, globlja resnica pa je ta, da so si briljantni možgani izmislili davke, po davkih pa to, da je najbolje stvari plačati kar ob začetku leta, saj se ne ve, kaj bo, In tako poravnamo takso za avtomobil, naročnino za televizijo, takso na vozniško dovoljenje, navadno se nakopičijo še luč, voda in še kaj, na kar smo se ndrnčili in je sedaj treba izplačati. Novo leto se prične torej s pravim vlo mom v naše žepe in nič ne po maga. če smo trinajsto plačo za pravili za božič. Tudi sladkorčka jji za grenko čašo pelina, so pa zato dolge vrste in so zato zmešnjave. Vedno se kaj zaplete. Ko prebi raš, koliko znaša nora taksa za avtomobile, se ti zdi vse jasno ko pa ti pred uradnikom z izpolnje- nim obrazcem in z denarjem v roki je zelo običajno, če ti mož s svinčnikom v roki dokaže, kako si se zmotil. Še bo treba počakati in še kaj dodati. Uradnik seveda pri tem Hi kriv in če pa bi bil kriv, ko pa so formule včasih res miste-riozne. položnice pa zapletene skoraj kot obrazci za davčne prijave. Na ministrstvih in povsod, kjer vse te obrazce pripravljajo, imajo zelo jasno predstavo o izobrazbenem statusu prebivalstva: vsi so knjigovodje. Kdor čepi med zaprašenimi formularji misli pač. da je svet urad in da imajo ljudje lesene noge in jim nič ni. če čakajo. Da ne govorimo o tem. koliko moramo ob vseh teh sitnostih plačati! (am) • Upravni svet deželne ustanove za razvoj turizma je odobril okvirni načrt za leto 1982 v sektorjih reklame in promocije. Najkonkretnej-ši točki, tudi glede na proračunska nakazila, predvidevata reklamni kampanji v podporo ponudbam letoviščarskih krajev ob morju in v hribih. ko je na primer predstavnik krajevne zdravstvene enote izključil možnost, da bi ambulanto premestili iz šole v bližnji vrtec. Zastopnik KZE je dejal, da mora ambulanta ostati v šolskem poslopju, kvečjemu bi je lahko premostili za omejen čas (eden do dva meseca), dokler ne bi preuredili v razred prostora, kjer so bili nekoč tuši. V iem času bi jo lahko uporabili kot zasilno učilnico. Prostor je sicer zelo majhen in vprašljivo je, če bo mogoče spraviti vanj trinajst klopi, toliko, kolikor šteje učencev najmanj številčni razred slovenske osnovne šole. Zelo malo je tudi verjetno, da bi lahko odstopili slovenski šoli prostor, ki služi sedaj italijanskim učiteljem za zbornico. m- za učilnico, češ da je prefemna, slabo ogrevana, skratka, da ni najbolj higienska, če bo to držalo, je naravnost škandalozno, da je uporabljajo za delo s prizadetimi otroki, ki potrebujejo zase kar se da čiste in higiensko zdrave prostore. Ob takih izgledih ostaja edina pozitivna točka dejstvo, da bodo občinski delavci kmalu (konec meseca) začeli preureditvena dela v prostoru s tuši, kar bo omogočilo, da bodo vsaj tu pridobili tisto osmo učilnico, ki sedaj primanjkuje slovenski šoli. O teh problemih bo govor na dre-višnjem zborovanju, Li ga sklicuje Poskrbite za cepljenje živali proti steklini Po naših vaseh se je včeraj razširila vest, da je v tržaški pokrajini naenkrat zmanjkalo cepivo proti steklini. Pozanimali smo se pri nekaterih okoliških živinozdravnikih, ki pa so nam zagotovili, da je trenutno cepiva dovolj, čeprav kaže, da so zaloge po lekarnah trenutno mi nimalne. Dolžnost pristojnih varnostnih organov je, da poskrbijo, da ne pride do nevšečnosti pri distribuciji tega v tem trenutku zelo potrebnega cepiva. Vse lastnike domačih živali pa ponovno pozivamo, da poskrbijo za cepljenje svojih živali, ki niso bile še cepljene proti steklini. Združenje staršev šole »Bevk* ob 20. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Združenje staršev poziva vse starše, da se polnoštevilno udeležijo zborovanja. Obenem poziva izvoljene razredne predstavnike in člane področnega sveta, da se udeležijo sestanka na ravnateljstvu, da bodo o njem poročali na zborovanju staršev v Prosvetnem domu. Danes uradno odprtje novega sodnega leta Po enoletnem premoru (lani je slovesnost odpadla, letos pa so jo spet povlekli na dan) bodo danes ob prisotnosti-številnih'predstavnikov sodnih ih političnih oblasti v dvorani tržaškega porotnega-sodišča uradno odprli- * sodno leto 1982. Osrednje poročilo o delovanju sodnih organov v preteklem letu bo imel glavni tožilec dr. Gustapane. Sodno leto bo odprl predsednik prizivnega sedišča dr. Cappellini, nakar se bo razvila razprava o vlogi sodstva. Vlada namerava še naprej nadzorovati gibanje nadrobnih cen pri najosnovnejših živilih. Po odpravi zamrzitve cen pri dvajsetih vrstah prehrambenega blaga, ki je trajala od 15. septembra lani do 5. januarja letos, namerava minister za industrijo Marcora nastopiti proti naraščajoči draginji v treh smereh, in sicer z angažiranjem trgovinskih zbornic, z izboljšanjem službe za statistično evidentiranje premikov pri cenah in z ustanovitvijo posebnega «opazovališča» za cene. Kar zadeva delovanje trgovinskih zbornic, je minister že razposlal vsem tem ustanovam v državi «pri-poročilo*, naj bi poskrbele — vsaka na svojem ozemeljskem območju — za nove pobude za omejevanje naraščanja cen. Vsaka zbornica je prejela nalogo, da skliče pokrajinske organizacije trgovcev, predstavnike velikih razpečevalnih hiš in konsumnih zadrug, da bi se skupno dogovorili o posebnih akcijah za o-hranjanje stalnih cen za vse vrste blaga široke potrošnje s posebnim poudarkom na najosnovnejša živila. Vzporedno s tem naj bi zbornice sprožile vrsto reklamnih oziroma inlormacijskih akcij, za «vzgajanje» potrošnikov, katerim naj bi stalno posredovale informacije o cenah in kakovostih blaga v prodaji na drobno. Na področju statističnega evidentiranja premikov pri cenah pa je Marcora te dni sklical poseben se stanek predstavnikov Vsedržavne zveze trgovinskih zbornic in Osrednjega zavoda za statistiko ISTAT. Na srečanju, kateremu so prisostvovali tudi funkcionarji ministrstva za industrijo, so vzeli v razpravo predlog o uvedbi novega načina statističnega preučevanja vseh pojavov, k: se nanašajo na strukturo in gibanje cen blaga za široko potrošnjo in še zlasti za živila, in to na ravni industrijske proizvodnje, na ravni trgovine na debelo in na ravni nadrobne trgovine. S tem bodo pristojni organi laže nadzorovali celoten proces formiranja cen od vključitve ustreznih surovin v proizvedni proces pa vse do trenutka, ko se posamezne vrste blaga pojavijo pred potrošniki v prodajalni. Nadaljnji korak v smeri nadzorovanja maloprodajnih cen pa kakor rečeno predvideva ustanovitev posebnega »opazovališča* za cene, ki naj bi po vladni zamisli delovalo kot stalen inštrument za nadzorovanje cen. Tudi pri tej pobudi naj bi poleg funkcionarjev ministrstva za industrijo sodelovala tpdb^sedhža.v-na zveza trgovinskih zbornjc. in O-srednji zavod za statistiko. ,n,r>mn malnosti praktično zadostili z izpolnitvijo ustrezne pole ob nedavnem gospodarskem popisu oziroma ljudskem štetju. Po zakonu iz leta 1976, so namreč grosisti dolžni vsako leto januarja posredovati ministrstvu te podatke glede na stanje, obstoječe 31. decembra prejšnjega leta. Danes zaključek pogajanj za luko? V uradu za pristaniško delo so se včeraj ves dan nadaljevala pogajanja med štirimi partnerji (luško ustanovo, sindikati, koristniki pristaniških storitev in enotno kompanijo pristaniščnikov) za reorganizacijo dela v luki. Pogajanja so trajala zopet dolgo v noč, kaže pa, da se razlike med stališči, ki jih zagovarjajo posamezni partnerji, zla sti kar zadeva uvedbo deljenega delovnega umika, polagoma ožijo. V SKLOPU NAČRTOVANEGA VOJNO-ZGODOVINSKEGA MUZEJA Vso Henriquezovo zapuščino nameravajo zbrati na Krasu Kje, ni znano, toda predsednik zadevnega konzorcija zatrjuje, da pobuda ne bo prizadejala nobene škode Videmski dnevnik Messaggero ve-neto je včeraj priobčil daljši sestavek o usodi muzejske zapuščine pokojnega zbiratelja vojne opreme de Henriqueza, ki je pred leti v nejasnih okoliščinah podlegel plamenom. V članku je zapisano, da bo pokojnikova obširna zbirka, ki zajema najraznovrstnejše orožje, vojaška lahka in težka vozila (slednja so, kot znano, razstavljena pod milim nebom blizu Padrič), pa tudi dragoceno dokumentarno gradivo (listine in dokumentarce), še letos zbrana v enovitem sklopu načrtovanega vojno - zgodovinskega muzeja. To nalogo si je nadel u-strezni konzorcij, ki bo muzej u-pravljal, ki mu predseduje Giotto Dario D’Angelo in v katerem so tudi deželna, tržaška pokrajinska in mestna uprava. Zanimivo pri vsem tem pa je, da nameravajo muzej namestiti na Krasu. Kje, ni pojasnjeno, a prav to vprašanje nas je zaskrbelo glede • Ministrstvo za industrijo in trgovino sporoča, da grosistom letos ne bo treba predložiti običajnih »informacij* o razsežnosti poslovnih prostorov, zmogljivosti hladilnih naprav in podobno, ker so tej for- «iii»nin»iniiiiiimiiiiiiiiiiiiini»i»iiiiii»»»»iiii»iMiini*!*ii*i»*»**|M>w***,,,,*,,i*,ii"*,,*,*i,**",»m,,,M,*,i,,**i,in POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH BO SREDI MAJA Slovensko osnovno šolo v Barkov-ljah bedo poimenovali po pisatelju in dramatiku Franu Šaleškem Finžgarju (1871-1962) verjetne sredi ali v drugi polovici maja. Tako je bilo načelno sklenjeno na sinočnjem tre tjem sestanku pripravljalnega odbora (prvič se je sestal 27. novembra, drugič pa 14. decembra lani). Verjetno zato. ker časovna izbira za tako pomemben dogodek nikdar ni lahka, še posebno pa ne letos, ko bomo imeli opravka z volitvami, da ne omenjamo drugih obveznih rokov, kakor so zaključek šolskega leta s pričetkom poletnih no-čitnic, dalje morebitno sovpadanje s sorodno slovesnostjo kje drugje na Tržaškem in tako naprej. Predvsem pa .je datum poimenovanja odvisen od tako imenovanih praktičnih dejavnikov, ki utegnejo celo zadnji trenutek vse skupaj spre vreči. Takšni dejavniki se izenačujejo v prvi vrsti z vprašanjem najustreznejšega obeležja Finžgarju. Ve se, da bo to doprsni kip. ne pa še, kdo bo kip zasnoval oziroma izoblikoval. Potem nastaja problem, kje obeležje namestiti: na vrtu ali v veži? In še: če naj bo v veži. potem .je treba paziti, da ne bo otrokom fizično v napoto ali da ne bo celo predstavljal zan.je kakšne prav tako fizične nevarnosti. Toda ni še dovolj: šolsko poslopje ni namenjeno le slovenskim, temveč tudi italijanskim malčkom, last je tržaške občine, upravlja pa ga de MiiiimiiMiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiMiiiimHiHiiiMiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiMi KLJUB ŽELJI, PA BI SE REŠIL ZASVOJENOSTI Prekomerna doza heroina uničila življenje komaj 17-letnega fanta Še v sredo zjutraj se je 17-letni Alberto Valdi javil na centru za boj proti mamilom (CMAS). kjer je izrazil željo, da bi se rešil začaranega kroga, v katerega ga je potegnil heroin. Poglobljen pogovor, zmenek za drugi dan, 20 mililitrov metadona. Bil je odločen, resen in v centru so bili prepričani, da se bo drugi dan vrnil za novo dozo zdravila in za analize krvi. Pa ni bilo tako. Pozno popoldne je na svojem domu v Ul. Lovisato 24 Alberto vzel ijo in si vbrizgal v žilo dozo heroina. Ko se je malo pred 21. uro vrnila njegova 20-let-na sestra in pogledala v njegovo sobo, ga je našla mrtvega na postelji. Poklicala je Albertovega prijatelja. ki je spal v sosednji sobi in medtem ko je slednji poskusil z masažo srca oživiti Alberta, je sestra poklicala Rdeči križ. »Poznali smo ga zelo bežno,* so nam dejali v centru CMAS. »Prvič se je javil pri nas pred letom dni. Takrat nam je povedal, da živi s sestro in da je v naše mesto prišel pred dvema letoma. Prej je bil v Pescari, kjer je že bil zasvojen z morfijem. Alberto je dejansko začel uživati težka mamila že pri petnajstih letih. Njegova družina je bila po njegovih podatkih povsem razbita. Pred letom dni smo z njim izpeljali načrt za zdravljenje, toda po prvem obisku ga ni bilo več na spregled.* Kaj je ta čas Alberto delal? Kako je živel? Kot je sam povedal v sredo zjutraj na centru, se je kmalu po lanskem obisku zaposlil .......................................... Skupnost o pisanju Primorskega dnevnika Glasilo stranke Slovenske skupnosti tSkup-nost» je v svoji zadnji številki objavilo pismo, katero je občinski svetovalec SSk prof. Aleš Lokar naslovil na naš dnevnik in v katerem nam očita, da reduktivno, medlo in celo negativno poročamo o njegovem delu oziroma o celotnem delovanju Slovenske skupnosti, konkretno pa očita, da smo iz njegovega poročila za tisk o njegovem posredovanju pri komisarju na občini dr. Siclariju za Strokovni zavod pri Sv. Ivanu hote ali nehote črtali bistveno oziroma tako, da je izzvenelo, kol da ta njegova intervencija ne bi bila nič dosegla. Nadalje nam očita, da že prej, ko je bila v občinskem svetu sprejeta resolucija o Strokovnem zavodu, nismo omenili, kdo je to resolucijo predložil. Prof. Aleš Lokar nas nato še poučuje, da tbi morali slovenske predstavnike različnih strank obravnavali vsaj enakopravno ne gle de na njihovo ideološko usmeritev, kakor se to danes dejansko dogaja». Uredništvo sSkupnosti» je v uvod temu pismu zapisalo, da je topazno, da dnevnik daje že v naslovu in po odmerjenem prostoru velik poudarek sporočilom Komunistične par lije Italije in Socialistične stranke Italije in drugim člankom, ki govorijo o delovanju in pobudah teh dveh strank*, na koncu Lokar jevega pisma pa dodaja še pripis, da smo tudi poročilo o proslavi žrtev drugega trža škega procesa, ki jo je priredila Slovenska skupnost, stisnili v levi kot spodaj na dve koloni, poročilo o enaki proslavi KPI pa ob- javili na tri kolone zgoraj kot enega glavnih člankov. K vsemu temu dolgujemo pojasnilo. *Skupnost* ni objavila prvega Lokarjevega pisma uredništvu v zvezi z le delno obja vo njegovega tiskovnega sporočila o intervenciji pri dr. Siclariju in pa odgovor našega urednika prof. Lokarju zakaj in kako je prišlo do le delne objave njegovega poročila. V svojem pismu nam je prof. Lokar odkrito grozil s *posegom po sredstvih, ki so vsem nevšečna*, če ne bomo v celoti objavili njegovega ttiskovnega poročila*, kar nas je resnično presenetilo in vznejevoljilo, neglede na to, da za to tudi ni imel nobene pravne ne kakršnekoli druge osnove. Nobeno uredništvo na svetu ni dolžno tiskovnih poročil objav Ijati v celoti. V konkretnem primeru pa smo prof. Lokarju pojasnili, da je svoje tiskovno poročilo poslal naravnost tipkarici po telefonu brez vsakršnega predhodnega obvestila kale remukoli uredniku tržaške ali druge strani in to med 10. in It. uro zvečer, ko je kronika že zatrpana z vestmi ter da se je dežurni urednik kljub temu odločil objaviti iz celot nega tiskovnega sporočila vsaj tisti del, ki se mu je zdel bistven. Pri tem je upošteval tudi dejstvo, da smo o vprašanju Strokovnega za voda v našem dnevniku pisali tudi že prej. Profesorju Lokarju ta pojasnila očitno niso zadoščala in je napisal še drugo pismo, ki ga glede na dana pojasnila in na sam ton prvega pisma, nismo imeli za potrebno objaviti. Pavšalni očitek, da sploh reduktiv- no, medlo in celo negativno poročamo o delovanju Slovenske skupnosti, zavračamo. Vsak objektiven bralec lahko sam presodi, koliko in kako poročamo o nastopih raznih izvoljenih predstavnikov SSk tudi v primerjavi z delovanjem izvoljenih slovenskih pred stavnikov drugih strank. Povsem razumljivo pa je, da z občinske seje, ki traja na primer 4, 5 ali 6 in več ur, kronist ne zapiše in tudi ne more zapisati prav vseh izrečenih besed vseh slovenskih predstavnikov in tudi drugih ne. Prav tako zavračamo očitek, da dajemo že v naslovih in po odmerjenem prostoru večji poudarek sporočilom Komunistične partije in Socialistične stranke. Lekarniške tehtnice pri tem ni mogoče uporabljati, toda vedno smo si prizadevali uravnovesiti naše poročanje o nastopih izvoljenih slovenskih predstavnikov in na splošno o stališčih strank za katere volimo Slovenci, do bistvenih vprašanj naše manjšine. Lahko razumemo težnjo političnih strank in njihovih predstavnikov, da se tudi preko sredstev množičnega obveščanja uveljavljajo in da se v tej težnji poslužujejo tudi raznih oblik pritiskov. Toda Primorski dnevnik ni stran karsko glasilo in zato odklanja vsak poskus strankarske lotizacije. ki se je očitno zajedla tudi v nekatere strankarske sfere naše slo venske skupnosti. Misliino, da se vsi, ki nam je stvar naših narodnih interesov pri srcu, z enako iskrenostjo mučimo (in ne od zadnjih časov), da bi nekaj koristnega dosegli in samo to je merilo, ki velja za poročanje našega dnevnika. Uredništvo kot pomorščak. Šest mesecev je delal za družbo Cosulich, pred nekaj meseci pa se je izkrcal. V Trstu se je tudi vpisal na večerno šolo, toda ni je redno obiskoval. Pred dnevi je v Palmanovi spoznal prijatelja — narkomana, s katerim se je v sredo zjutraj vrnil v Trst. Želja, da bi se vrnil v «normalno» življenje, pa ni doživela srečnega konca. «To je že peta žrtev mamil v našem mestu,* pravi zdravnica CMAS, A. Signorelli. «Tako kot za druge, tudi za Alberta nismo mogli storiti več kot smo. Bila bi neiskrena, če bi dejala, da nisem žalostna. Vendar v isti smeri se v meni porodi tudi velika jeza, to je najmanj kar lahko rečem, da se o težkih problemih in posegih na področju težkih mamil govori le kadar mlad narkoman umre. Takrat se vsi zbudijo in 'dobromisleči' Trst tarna. Malokdo pa ve, da so ti fantje popolnoma prepuščeni samim sebi, da še vedno nimamo deželnega zakona, ki naj bi uredil in finansiral vse potrebne službe tako za pomoč, kot za prevencijo toksikomanije. še vedno govorimo o tem pojavu kot o hudiču, malokdo pa si mu upa pogledati v oči Kako dolgo še? V Trstu je okrog 70 narkomanov. Vsak od njih lahko umre zaradi prekomerne doze danes ali jutri. Bomo pisali o njih le članke na časopi sih?» • Na predlog pristojnega odbornika za delo in socialno skrbstvo Renzullija je deželni odbor sprejel nova in hitrejša proceduralna navodila v korist sirot delavcev. jansko italijansko osebje, tako da moramo ob še tako svečani in ne le naše narodnostni, ampak tudi obče nazorsko dragoceni pobudi skrbno paziti, da se komu ne »zamerimo*. Vedeti je treba, da niso odnosi v barkovljanski šoli ravno idilični, kolikor zadeva vsakodnevno, četudi bežno, občevanje med pripadniki ene in druge narodnostne skupnosti — razen častnih izjem, kajpak. In temu prav gotovo ne botruje »zaprtost* slovenskih učnih moči. kakor nam jo tako radi in čestokrat očitajo z druge strani. Res pa .je tudi, da se moramo tudi mi, Slovenci, kdaj pa kdaj vprašati. ali ne bi morda lahko kaj več storili v tem smislu, kot je bilo mimogrede poudarjeno sinoči. Prihodnji sestanek odbora za poimenovanje bo v četrtek, 28. januarja, seveda ob želji, da bi krajani kar najbolj prispevali k pobudi, tako tudi s posredovanjem doku mentarnega gradiva, (dg) na bridke izkušnje iz preteklosti (in sedanjosti): vik in krik zaradi «o-simske* mešane industrijske cone, nato pa drugi načrti, ki predpostavljajo iznakaženje že itak obubožanega kraškega sveta. Bo tudi z muzejem tako? Za mnenje smo povprašali predsednika konzorcija za u-pravljanje muzeja D’Angela. Rečeno je, da bo pobuda pomenila lepo vabo za turiste, toda kje naj bi ta muzej pravzaprav zrasel? Veste, prav dobro razumem, kam cikate in zagotovim vam, da ste lahko brez skrbi. Tu ne gre le za razstavo orožja — in jaz sam sem vojne grozote trpko okusil ter sem vojni invalid — ampak za najrazličnejše, tudi dokumentarno gradivo, a v sklopu muzeja bo tudi poseben študijski center. Že, toda mi nimamo v mislih o-rožja kot takega, saj tudi ni uporabno, temveč nas zanima, če ne bo lokacija muzeja morda zopet prizadela tega ali onega kmetovalca in siceršnjega zemljiškega posestnika. Nikakor ne. to vam že sedaj lahko zagotovim. Zemljišče, na katerem bomo uredili muzej, ni zasebno, ampak je to državna lastnina. Razlastitve tu sploh ne pridejo v poštev. Kje pa to zemljišče pravzaprav je. tega zaenkrat še sam ne vem. Vsekakor se bo vse skupaj dobro ujemalo ? krajinskim okoljem, Kras ne bo trpel nobene škode. (dg) Drevi koncert GM v Kulturnem domu Pri Fernetičih hudo ranjena Sežančanka rt vs '*m Pri Fernetičih, kakih 800 metrov pred mejnim prehodom, je sinoči malo pred 20. uro prišlo do prometne nesreče, v kateri .je bila hudo ran.jena 32-letna Tatjana Mihalič por. Prešeren iz Sežane, Tomažičeva 2. Laž.ie poškodbe .je utrpel tudi n.jen 31-letni soprog Marion, njuna 10 in 6 let stara otroka pa so prijatelji takoj po nesreči odpeljali na dom. Kot .je policiji povedal voznik Prešeren, je do nesreče prišlo, ko se .je na ozkem cestišču skušal umakniti nasproti vozečemu avtu, ki je neprevidno prehiteval. Prešeren je v tistem trenutku verjetno izgubil nadzorstvo nad svojim renaultom in treščil v obcestni zid. V silnem trčenju je Mihaličeva utrpela u-darce na glavi, iz desnega ušesa se ji .je ulila kri, zadobila je tudi močan udarec v trebuh ter globo ke rane na desni roki. Na nevrološkem oddelku so .jo sprejeli v šok stanju s pridržano prognozo. Prešerna pa so prepeljali na oddelek za nujne kirurške posege: zaradi udarcev na glavi, prsni koš in ran na ustnicah ter po kolenih se bo moral zdraviti 15 dni. Zapisnik nesreče so naredili agenti prometne policije. Vespist povozil jugoslovanskega državljana S pridržano prognozo so včeraj zjutraj sprejeli na nevrokirurškem oddelku 83-letnega jugoslovanskega ! državljana Ivana Abrama. Na Ul.1 Spiridione v višini hišne številke 10 ga je z vespo povozil 18-letni Marco Podda iz Ul. Denza 7/1, ki trdi, da je Abram prečkal cesto z rdečim semaforjem. Med padcem je Abram utrpel hude udarce na glavi, rane na čelu ter dvojni zlom leve roke. 8 mesecev «podjetnemu» zavarovalnemu agentu Tržaško prizivno sodišče .je med drugim včeraj sodilo 48-ietnemu Toninu Cavenaghiju, doma iz Vi-cenze, ki ga .je obtožnica bremenila protizakonite prisvojitve večje vsote denarja. Cavenaghi .je bil od januarja 1976 dal.je agent milanske zavarovalniške družbe Sapa v Trstu, Valdagnu, S. Giorgiu di No garo in Pordenonu. Med svojim delovan.jem naj bi si bil protizakonito prilastil do junija 1978 približno 80 milijonov lir, ki so bili last milanske zavarovalnice, kar ga je tudi privedlo pred sodnike Na prvostopenjskem procesu so ga sodniki 29. septembra 1980 spozna li za krivega ter ga obsodili pogojno na 8 mesecev zapora in 200 tisoč lir globe brez vpisa v kazenski list, pri čemer gre pouda riti da bo o višini odškodnine, ki jo bo moral plačati obtoženec zavarovalnici, odločalo civilno sodišče Prizivni sodniki so včeraj zavrnili Cavenaghi.jev priziv ter potrdili prvostopenjsko obsodbo, z do datkom, da bo moral premalo »prebrisani* zavarovalni agent plačati še dodatne sodne stroške. Danes ob 20.30 uri bo v Kulturnem domu v Trstu že 5. abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopila bo priznana flavtistka Irena Grafenauer. Na klavir jo bo spremljal Aci Bertoncelj (na sliki). Spored obsega dela: J. S. Bach -Sonata v h-molu, F. Schubert - In-trodukcija in 7 variacij op. 160 v e-molu, C. Frank - Sonata v A-duru. Danes skupščina delavcev «Porfirio» Tajništvo tržaškega sindikata FLC (CGIL - CISL - UIL), ki združuje delavce, zaposlene na področju gradbeništva, obvešča, da bo danes, ob 15. uri v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares 8 sindikalna skupščina vseh delavcev gradbenega podjetja »Porfirio*, ki je kakor znano nedavno tega zašlo v stečaj. • Krožek za politične in družbene vede «Che Guevara* prireja danes ob 18. uri v dvorani v Ul. Madon-nina 19 javno razpravo o knjigi «Tržaška sindikalna kronika 1943 -1978». Debato bo vodil Paolo Šema, ki je eden izmed avtorjev publikacije. Nesreča v nesreči: trije gasilci ranjen; med gašenjem požara Trije gasilci so se včerai lažje ranili med posegom v Ul. Piccar-di. kjer je na št. 37 gorelo v mizarski delavnici Marcella Spadara. Vodja gasilske ekipe 51-letni Au-gusto Strauss in gasilca Sergio Ver-rucchi (37 let) ter Fulvio Zidarich (29 let) so dvigali zaprte zavojni-ce. ko so zaradi notranje toplote počile šipe steklenih vrat. Reševanje .je nato potekalo v dveh smereh; ranjene gasilce so zapeljali v bolnico, preostali kolegi oa so gasili požar, ki je sicer bil omejen. Nastal je baje zaradi kratkega stika na radijskem aparatu in je povzročil le manjšo škodo V bolnici so Straussa pridržali na okulističnem oddelku. Zaradi poškodb na levem očesu in drugih delih obraza se bo moral zdraviti 15 dni. Tudi Verrucchi in Zidarich sta ranjena po obrazu, ozdravela bosta v sedmih dneh, vendar nista spre-iela hospitalizacije. 8. 1. 1979 8. 1. 1982 Minila so tri leta, odkar me je zapustil moj dragi mož JAKOB-KAREL KETTE Z žalostjo se ga spominjam žena Mari ja V DOLINSKI OBČINI Dvojezični prometni znaki V dolinski občini so postavili dvojezične prometne znake, kar seveda «krepi» tudi zunanjo podobo dvo. jezičnosti krajev. Kdorkoli bo prišel z avtomobilom ali pa kako drugače v vasi občine (znaka na sliki sta v Boljuncu), bo lahko jasno vedel, da tam živijo Slovenci in Italijani. Poleg dvojezičnih tabel, ki označujejo imena krajev, poleg imen ulic, dvojezičnih napisov na javnih stavbah, kot tudi na številnih trgo- vinah itd., je torej dolinska občina sklenila, da mora biti tudi na prometnih znakih napis v slovenščini, kar je pomembno, saj prometne znake nujno vidimo in to tudi kdor določenih napisov najraje ne bi «opazil». Mimo tega, se nam zdi prav, da se začne uveljavljati praksa, da je čimveč napisov dvojezičnih; idealno bi seveda bilo, da bi takšne table, kot jib vidimo na sliki, lahko gledali povsod, kjer živimo Slovenci.. . MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiviiiiiiiuiiimiiiiiifiiiuriiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii j;. Med člane in prijatelje so razdelili stenski koledar z dvanajstimi velikimi slikami divjih živali. Gre v tem primeru pravzaprav za koledar izdan v Ljubljani od lovskega društva «Diana*, je pa seveda dober tudi za zamejske razmere in še posebej za ljubitelje lova in divjih živali. Omenimo ob koncu našega zapisa še koledar za kmete in gospodinje, ki ga je tudi letos izdala goriška Katoliška knjigama in ga prodajala. Ob koncu pa omenimo še lepo zamisel goriškega trgovca s čevlji Andreja Kosiča, ki je tudi slikar, ki je tudi letos svojim klientom namenil stenski koledar z reprodukcijami šestih svojih slik na katerih so Soča. Peč, Vipavska dolina (dve), gozd v jeseni in kraška pokrajina. Dve sta reprodukciji oljnatih del, štiri pa akvarelov. Gre za svojevrstno, že tradicionalno, obliko reklame neke trgovine, ki jo je treba vsekakor pozdraviti. (mw) Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem obvešča, da bo tajnik društva vsak prvi in tretji četrtek v mesecu na razpolago članom in prijateljem za informacije in vpis. Slovensko planinsko društvo obvešča, da bodo avtobusi, v, nedeljo, 10. t.m. vozili po sledečem voznem redu: prvi avtobus odpelje iz Doberdoba ob 7. uri, s Poljan ob 7.05, s Palkišča ob 7.10, z Gabrij ob 7.15 in iz Sovodenj ob 7.30. Drugi avtobus odpelje iz Štandreža (trg pred Cerkvijo) ob 7.30. Tretji avtobus odpelje ob 7.10 s Korna v Gorici ter bo ustavil še v štandrežu, ob 7.15 in v Sovodnjah. Priporoča se točnost. Pokrajinska uprava obvešča, da bo danes ob 18. uri v palači Attems ponovni pričetek predavanj o goriški kulturi. Danes bo o renesansi predaval prof. Giuseppe Bergamini. ŠZ Mladost iz Doberdoba prireja tudi letos otroško telovadbo, ki se je že pričela. Telovadna ura je vsak četrtek od 17. do 18. ure v občinski telovadnici. Vpisnina za cel tečaj stane 12.000 lir. Prijave sprejemajo v otroškem vrtcu v Doberdobu. in še marsikaj drugega je danes e-migrantski dan. Je tudi dan pričakovanja globalnega zaščitnega zakona, saj so proti vsej pisani in nepisani logiki najbolj brezpravni. Jt pa tudi dan obračuna vseh gospodarskih stremljenj, zlasti še uresničevanja ob odhodu v svet izrečene zaobljube: vrniti se ob prvi priložnosti. Toda vrniti se v urejene razmere, v rodni kraj, ki ne bo več gospodarsko zapostavljen kot je bil vse doslej, ko mu bo dežela mati, če mu je že država bila vedno mačeha. Program nedeljskega emigrantskega dne predvideva na začetku pozdravna govora podpredsednika deželnega odbora in odbornika za industrijo Francesca De Carlija in predsednika mladinskega odbora SKGZ za videmsko pokrajino prof. Maurizia Namorja, ki bo spregovoril v imenu slovenskih organizacij Beneške Slovenije, prirediteljev e-migrantskega dneva. V kulturnem delu programa bo Beneško gledališče nastopilo z delom neznanega Benečana «Same prav-ce», ki ga je režiral Adrijan Rustja. CISL ustanavlja specializirane komisije Na splošni skupščini CISL v Gorici, ki je potekala pod predsedstvom Franca Bellinija, so pregledali lansko delovanje in se pogovorili o enotnem reševanju sindikalnih sporov. O organizacijskih vprašanjih in o brezposelnosti kot najhujši posledici slabega gospodarskega stanja, je spregovoril tajnik CI SL Giovanni Padovan. V razpravi so ugotovili organizacijske slabosti sindikata in sprejeli odločitve za njegovo večjo navzočnost pri reševanju težavnih vprašanj socio-gospodarskega značaja, proizvodnje in zaposlovanja. Z zadovoljstvom so ugotovili, da se je povečalo število članstva in kadrov, še zlasti mladinskih in ženskih. Z namenom, da bi vedno bolj vključevali predstavnike članstva, so na generalnem svetu sklenili ustanoviti več študijskih komisij in so tudi že imenovali njihove člane. Komisije bodo razpravljale o prostorskem in stanovanjskem vprašanju, o socialni politiki, o formiranju in informiranju kadrov, industrijski politiki, kreditu in borzi dela, o šoli in poklicnem usposabljanju, o politiki prevozov in obmejnem prometu. V kratkem bodo na shodu spopol-nili in posodobili znanje svojih kadrov iri poglobili poznavanje problema socio-gospodarskega značaja.; Onesnaženo morje v Tržiškem zalivu V Tržiškem zalivu so že pred nekaj dnevi člani svetovnega sklada za varstvo narave WWF ugotovili, da je na morski gladini precej oljnatih madežev. Stvar so prijavili pristojni oblasti in sedaj strokovnjaki skušajo ugotoviti, od kod je prišlo to olje v morje in ga onesnažilo. PROSVETNO DRUŠTVO «ŠTANDREŽ» — dramski odsek — uprizori komedijo Carla Goldonija v treh delih KRČMARICA Režija EMIL ABERŠEK Premiera v nedeljo, 10. januarja. ob 17. uri v prosvetnem domu «A. Gregorčič* v ŠTANDREŽU. (lori ca VERDI 18.00-22.00 «Innamorato paz-zo», A. Celentano in O. Muti. CORSO 17.30—22.00 «Amore senza fine*. B. Shields in M. Henitt. VITTOR1A 17.00—22.00 «Morbositš erotico sensuale*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Irzic EXCELSIOR 17.30-22.00 «Bolero». PRINCIPE 18.00-22.00 «11 postino suona sempre due volte*. Nova -'V-začetku smo rekli,, da je problem vzgoje zelo zahteven in delikaten in zato bi bilo nesmiselno pričakovati, da bi mogli vso to temo obdelati v nekaj stavkih, v enem samem zapisu. Nanizali smo le nekaj misli, o katerih bi se dalo še veliko povedati, ki pa lahko služijo kot osnova za razmišljanje. Prof. V. C. Ob sončnem zatonu na naši obali 1 -odstotne splošne gospodarske rasti je v nekaterih državah Zahoda prišlo predvsem zaradi povečanja mednarodnega trgovanja. To velja v prvi vrsti za razvite evropske države in za Japonsko, katerih konkurenčna sposobnost se je v mednarodni trgovini močno povečala spričo okrepitve dolarja, ki je šla slej ko prej v škodo mendarodni menjalni sposobnosti Združenih držav. Za razvite države je v preteklem letu veljalo tudi dejstvo, da so imele nekoliko večjo inflacijsko stopnjo, kot so prvič napo-dovali. Cene so naraščale za njihove pojme razmeroma naglo, to pa je povzročilo tudi večji pritisk na plače zaposlenih. Deloma so tudi bili pritiski uresničeni, to pa je seveda ob razmeroma zoženem obsegu proizvodnje v prenekateri panogi privedlo do zmanjšanja profitnih stopenj lastnikov kapitala. Tudi proračunska politika v razvitih državah je bila v minulem letu mečno v znamenju recesije in stabilizacije. Kazala je predvsem dve značilnosti: najprej zelo zožen obseg denarja v obtoku in močna kontrola nad njegovim gibanjem, po drugi plati pa visoke obrestne mere, ki jih je s svojo tipično gospodarsko politiko sprožila Reaganova administracija v ZDA. Te rekordno viseke obrestne stopnje, ki so se gibale tudi do 22 odstotkov, so imele porazen vpliv na splošno gospodarsko rast v ostalih državah razvitega sveta in izvedenci v dobršni meri pripisujejo prav ameriškim visokim obrestnim glavno krivdo za gospodarsko recesijo. Kar zadeva letošnje leto in možnosti splošnega gospodarskega razmaha v razvitih državah, so si domala vsi izvedenci edini v tem, da je odvisen predvsem od prihodnje politike v Združenih državah Amerike. PravzapraY gre za napovedano politiko, ki naj bi se odlikovala po ponovnem znižanju previsoke obrestne mere in po nekoliko rahlejših vajetih za količine denarja v obtoku. To naj bi obudilo gospodarsko konjunkturo tako v ZDA kakor v ostalih državah razvitega sveta. Vsekakor obstaja vprašanje, ali bo Reaganova administracija ocenila, da je že naročil trenutek, ko si lahko privošči zaokret v napovedano ekonomsko smer. če pa se bo to res zgodUb.^jidtettf' se bo vsekakor spremenil tudi zelo omejitveni odnos zahotTnčevrSpšTuh razvitih držav do dolarja in bodo dokaj upravičeni tudi razmeroma optimistični obeti /a možnosti gospodarskega razmaha. Toliko o gospodarskem razmahu. za katerega pa je kakor na dlani, da ne bo mogel preseči več kot dveodstotne stopnje splošne gospodarske rasti. Kljub temu pa sta ta dva odstotka še vedno dvakrat več kakor en sam odstotek iz minulega leta. Stabilizacija se bo letos slej ko pre.i v razvitih državah najbolj zrcalila v sami proračunski politiki, znotraj te pa še najbolj v močnem omejevanju investicijske porabe. To smer so namreč ubrale vse države razvitega sveta, zadnje čase celo Japonska. razen Francije, ki si z najnovejšimi ukrepi skuša požirati splošno gospodarsko rast prav s spodbujanjem potrošnje. Nekoliko močnejša gospodarska rast v razvitem svetu bo letos vsekakor tudi povečala obseg trgovanja, vendar je zanj treba povedati, da ne predvidevajo večje potrošnje oziroma večjega povpraševanja po blagu na domačih tržiščih. Povečan bo obseg trgova- ŠTUDIJA AMERIŠKE RAZISKOVALKE SHERE HITE PREVEDENA V 17 JEZIKOV Konkretna pričevanja o delikatnem vprašanju in ne le ugotovljene, nepreverjene «resnice» Najbolj razširjena in najglobje zasidrana prepričanja niso vedno tudi najbolj utemeljena, nasprotno. To še zlasti velja, ko gre za vprašanja, o katerih raje govorimo posredno kot pa neposredno. Med tabuje iz polpretekle dobe sodi nedvomno tudi spolnost, ki se je sicer v zadnjim času uspešno prebila med najbolj obravnavana vprašanja. To sicer velja bolj za žensko spolnost, medtem ko so moški za sedaj raje nastopali kot strokovnjaki in manj kot neposredni u-deleženci. Videzu navkljub, tako vsaj trdijo strokovnjaki, moškega spola, seveda, so moški sramežlji-vejši, oziroma se veliko bolj kot ženske bojijo ocen, ki bi jih iz njihovega obnašanja strokovnjaki dali o »vrednosti* njihove osebnosti. Danes je namreč že stara resnica, da moški in ženske drugače doživljajo spolnost, ne da bi pri tem doživljanje enega ali druge hoteli označiti z nekakšno negativno oceno. Podcenjevanje ženskega elementa, tako imenovane ženske pasivnosti, je sicer še prisotno, zavestno ali podzavestno, vendar pa so »znanilci svobodno doživete spolnosti*, ki jim nekateri kratko in zaničevalno rečejo kar »orakli orgazma*, vsaj v tem doživeli vidnejši uspeh. Med najbolj znane, ki so jih ožigosali za »vestalke orgazma*, sodi tudi »nadvse prikupna* — takšna oznaka je namreč s prejšnjo najbolj pogosta — ameriška raziskovalka Shere Hite. Pred leti je zaslovela s knjigo, ki je vsebovala pričevanja ameriških žensk o njihovih izkušnjah in pogledih na spolnost. V kratkem je »študija Hite*, kakor je kratek naslov knjige, postala svetovna uspešnica, saj so jo prevedli v 17 jezikov in razprodali širom po svetu. Po izpovedih žensk se je Shere Hite obrnila na ameriške moške. Sestavila je dolg vprašalnik s 168 vprašanji in ga razposlala 119.000 moškim. Ne pri odpošiljanju, ne pri pregledovanju odgovorov — obdelala je približno 7.200, kar je približno 6 odst. odposlanih testov — se ni strogo držala statističnih zakonov in zato iz njene raziskave ne moremo dobiti »ameriškega vzorca o moški spolnosti*. V zajetno knjigo, ki jo je S. Hite sestavila na osnovi prejetih odgovorov, pa je prišlo veliko zanimivih misli in pričevanj. Sicer pa, kot pravi avtorica sama, njej gre predvsem za to, da bi družba, tudi z n jeno pomočjo, nekoliko napredovala. Predvsem pa bi Shere Hite želela, kot je novinarjem povedala in jim tudi obnovila vsebino knjige, ki jo je za enkrat pod naslo- vom «The Hite Repart on Male Sexuality» moč dobiti samo v Združenih državah Amerike, kjer gre že odlično v prodajo, da bi o vprašanju govorili na osnovi pričevanj in ne zgolj načelnih ugotovitev in nepreverjenih »resnic*. Kolikor se more še skrčiti av-torična obnova, lahko rečemo, da so ji ameriški moški v prvi vrsti zanikali, da skušajo v spolnih odnosih predvsem doseči orgazem. »Z onaniranjem je to veliko lažje doseči*, je bil skoraj enoglasen odgovor. V popolnem spolnem odnosu iščejo predvsem toplino, oziroma potrditev, da so ljubljeni ali vsaj zaželeni. Zelo pomemben pa je ves odnos. Zbrani odgovori namreč začrtujejo, da pri zadovoljivem spolnem odnosu (na primer z ljubljeno žensko) prevladuje psihološko - čustveni element nad telesnim užitkom. Večina je na primer izjavila, da jih mora ženska privlačevati kot celovita oseba, se pravi, da jih mora privlačevati tudi čustveno in razumsko, ne samo čutno. Spolni odnos je potem samo višek nekega razmerja, ki ima tudi druge razsežnosti; istočasno je sredstvo za boljše in globje medsebojno spoznavanje; in, končno, je tudi potrditev, da je razmerje uspešno in dobro zastavljeno. Seveda pa ni samo to: veliko je tudi podzavestnih vzmeti. Te pridejo na dan pri zelo natančnih in malce pikolovskih vprašanjih. Prejšnje odgovore lahko namreč navežemo na splošnejša vprašanja: na primer, »zakaj se odločiš za sjx>ine odnose z ženskb*. oziroma »kaj je odločilno* in še »kaj ti pomenijo*. Bolj »zahrbtna* pa so vprašanja na primer »kaj te pripravi do odnosa* — zelo pogost je odgovor »občutek osamelosti* — ali pa «kaj ti je posebej všeč* — in tu se je pojavil star odgovor »moška prevlada nad žensko* in še »kaj čutiš takoj potem* — in prišel je tudi banalen odgovor «sprostil sem energijo*. Iz zadnjih odgovorov je takoj razvidno, da je agresivnost še zelo prisotna pri doživljanju in tolmačenju spolnosti s strani moških. pa čeprav jo drugi občutki, ki so bili nekdaj moškim kratko-malo prepovedani, že ogrožajo. Tudi zadnja generacija ameriških moških, čeprav S. Hite ni dala svoji raziskavi kakšne opredelitve glede na ' starost, je po avtoričinem mnenju še zelo pod vplivom vzgoje in nazorov, ki so trdili, da je moški «po naravi lovec in o-svajalec*. ženska pa »prijetna divjad*. ki jo je treba zasvojiti, če hočeš veljati za pravega moškega, seveda. 0>p) nja predvsem po zaslugi še večjih izvoznih dosežkov razvitih držav. Kar zadeva cene v zunanji trgovini, ki so pretežno v dolarjih, bodo, ne glede na sedanje napovedi o umiritvi rasti vrednosti dolarja, razmeroma visoke, vsekakor višje od rasti cen nafte in dnigih surovin, ki so vdelane v izvozne izdelke ekonomsko razvitih držav. Ob vseh relativno ugodnih napovedi glede gospodarske rasti bi pričakovali, da bo tudi nekoliko splahnela bojazen pred naraščanjem nezaposlenosti v gospodarsko razvitih državah. Vendar strokovnjaki napovedujejo, da do tega ne bo prišlo. Prav narobe, število nezaposlenih se bo še krepko povečalo, čeprav že danes nikakor ni majhno. Naj navedemo nekaj odstotkov nezaposlenih od skupnega števila aktivnega prebivalstva v razvitih državah Evrope: na Nizozemskem 7,9 odstotka, na Irskem 10,4, v Veliki Britaniji 11,5, na Danskem 7,5 v Zvezni republiki Nemčiji 4,8, v Belgiji 12.8, Franciji 8,4 in v Italiji 8,9 odstotka. Obeti za gospodarski razvoj v letošnjem letu v razvitih državah torej nikakor niso kdove, kako neugodni. Nasprotno, rekli bi celo, da so ugodnejši, kot bi lahko pričakovali še pred letom. Kljub temu pa je treba povedati, da izgubijo veliko leska zaradi grozeče sence naraščajoče brezposelnosti. Ta bo namreč nastala, čeprav predvidevajo nekoliko živahnejšo gospodarsko rast. prav zaradi ostre varčevalne politike in skrajne racionalizacije v proizvodnih procesih, če vemo. da je nezaposlenst v skrajni konsekvenci v razvitih državah zmeraj problem številka ena, potem ljudje v teh državah in tudi drugod'po svetu v 1982. letu ne morejo zreti povsem brez skrbi v prihodnost. Mariborska «Harmonija» vabi k sodelovanju za Vesdo jesen Čeprav smo šele v začetku leta in šele sredi zime. mariborsko dvuštvo glasbenih delavcev »Harmonija* že razpisuje javni natečaj za popevko -VeseleJ jeseni, ki bo septemb a v Mariboru. Najprej nekaj besed o društvu »Harmonija*: Društvo glasbenih delavcev »Harmonija* šteje že nekaj nad 1000 članov, predvsem zabavnoglasbenih ansamblov, vokalnih solistov, producentov, igralcev itd. 'Že vrsto let organizira mariborski restival vesele popevke z naslovom Vesela jesen, vendar pa organizira tudi nastope svojih članov na festivalih in koncertih ter drugih prireditvah drugod, organizira tudi posebne programe ob raznih svečanostih in prireditvah. pa tudi gostovanja tujih ansamblov ali solistov, skratka društvo »Harmonija* ima zelo razvejano in razpredeno mrežo lastnih članov in ansamblov, pa tudi tujih ansamblpv in solistov. Kot smo že rekli mariborska »Harmonija* organizira tudi festival Vesele jeseni. Za letošnji festival, ki bo. kot smo rekli, septembra, društvo glasbenih delavcev vabi k sodelovanju «vse u-stvarjalce zabavne glasbe s .skladbami, ki še niso bile javno predvajanje ali posnele*... «K sodelovanju vabimo tudi zamejske rojake*, je rečeno v raznisu slovenskega festivala narečnih popevk za Veselo jesen 1982. V razpisu nadalje beremo: »Posamezni avtorji bodo na prireditvi nastopili le z dvema popevkama. Izvedenih bo 16 popevk z narečnimi besedili, zato naj skladatelji upoštevajo vedrost in barvitost posameznih slovenskih narečnih območij v glasbi in besedilu. »Melodije pošljite v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ali kot »demos* posnetek na kaseti ter posebej natinkanim besedilom v treh izvodih. Šifriranim skladbam priložite v posebni ovojnici naslov, ime in priimek avtorja glasbe in besedila, ter predloga za izvajalce in aranžerja.* V razpisu je nadalje rečeno, da s samo prijavo avtor izrazi soglasje, da se njegovo delo snema za radijski in televizijski program ter za izdajo na ploščah, kasetah. v notni knjižnici oziroma da sprejme sodelovanje na festivalu v skladu s statutom festivala. Če je delo, če je popevka na izboru sprejeta, je avtor ne more več umakniti iz konkurence. Končno iz razpisa razberemo, da morajo skladbe prispeti na naslov »Društvo glasbenih delavcev »Harmonija* Maribor, Rotovški trg, 1 s pripisom «za Popevko vesele jeseni 82», najkasneje do 28. februarja. Končno še nagrade: Za najboljšo narečno popevko dobi avtor 7.000 dinarjev nagrade ter priznanje «zlati klopotec*, nadalje sledijo 1. nagrada občinstva v višini 5.000 dinarjev, 2. nagrada 4.000 dinarjev. 3. nagrada 3.000 dinarjev. Nagrade za najboljše narečno besedilo znašajo: 1. nagrada 4.000, 2. nagrada 2.500. 3. nagrada pa 1.500 dinarjev. Nagrada za najboljši aranžman pa znaša 2.000 dinarjev. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Vikingi 13.00 Po sledeh prednikov Tedenska oddaja o arheologiji 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 1 14.00 Martin Eden - TV nadaljevanka 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Dokumentarna oddaja 14.55 Risanka 15.CO šolska vzgoja: življenje živali 15.30 Športne kronike 16.00 DNEVNIK 1 - Kronike Sever kliče Jug Jug kliče Sever 16.30 Trije nečaki in majordom -TV film 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Neposreden prenos s tvojo anteno 17.10 Otok zakladov - risani film 17.45 The Jackson five - risanka 18.50 Trapper - TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 1 20.40 Tam - Tam Aktualnosti DNEVNIKA 1 Nocoj se začne že šesti ciklus tednika, ki ga v okviru prve TV mreže pripravlja Nino Crescenti. Gre za aktualnosti. In Crescenti ju je treba priznati, da je ubral kar dobro pot, saj kolikor toliko pravilno dozira in komentira posamezne reportaže. Seveda je važno pri tem to, kakšno aktualnost izbere, oziroma kaj je za nekoga aktualno. To pa je zelo subjektivno merilo 21.30 Nevestin oče - film, v katerem nastopata Spencer Tra-cv in Liz Taylor Pravijo, da je film Nevestin oče eden izmed biserov a-meriške filmske družbe M GM. Seveda bo to držalo, kolikor se držimo lažjega žanra. Sicer pa je sodobni ameriški filmski režiser srbskega porekla Peter Bogda-novcih iztrgal iz tega stare ga filma kar več kosov, ki jih- je vključil v svoj film Zadnja prireditev. Film z-naslovom «Nevestin oče» je tako uspel, da mu je sledil še drugi film, v katerem je Spencer Traey, ki igra glavno vlogo v filmu, postal v naslednjem filmu tudi ded 23.05 DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske raz- Drugl Kana: 12.30 Opoldanski program 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.20 šolska vzgoja: Dan v .. . 14.00 Popoldan 14.10 Proces proti Ski-- > 'i * **4;»(•»£» Nadaljevanka z naslovom Proces proti Mariji Tamow-ski gre proti koncu. Kot je znano, je četrtega septembra 1907 Nikolaj Naumov u-moril v Benetkah grofa Ka-marowskega in to iz ljubezni do grofice Marije Tar-novvske, ki jo je Kamarovv-ski hotel na vsak način za ženo. Preiskave so se zavlekle vse do začetka leta 1910, ko so krivci ali bolje akterji tega zapleta prišli pred sodišče v Benetkah. Marijo Tarnowsko igra tržaška u-metnica Rada Rassimov, Nikolaja Neumova pa Umber-to Orsini 15.25 šolska vzgoja: Otroci emi grantov - Rcsaria 16.00 Program za mladino Gianni in Pinotto - TV film Čebelica Maja - risani lian 16.55 Posebni oddelek - TV film 17.50 DNEVNIK 2 - Športne vesti in Iz parlamenta 18.05 Stereo 2 - tedenska oddaja o glasbenih informacijah 18.50 Srce in srčni utrip - TV film 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 Portobello - vodi Enzo Tor-tora 21.55 Hong Kong - mesto beguncev - 2. del dokumentarne oddaje 22.45 Dvojno življenje Henryja Phyfeia - 6. epizoda 23.15 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.45 šolska vzgoja: Ime ti je Jonah Tretji kanal 17.00 Vabilo 17.30 Dogodivščina 18.20 Zadnje letalo za Benetke -1. del TV priredbe 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Augusto Monti - 2. del 20.05 šolska vzgoja: Vzgoja in dežele 20.40 «Epistolari celebri: Quasi ignoti e lontani* 22.15 Iz gledališča Odeon v Mila nu - Zgodbe preprostih ljudi 22.45 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.15 Poročila 17.30 Jelenček - otroška serija 18.00 Pihalni orkestri 18.45 Človekovo telo: Notranje čiščenje 19.30 TV dnevnik 20.00 Naša krajevna skupnost ■ novoletni pujs 21.00 Ne prezrite 21.15 Ti dnevi, ta leta. Filmska kronika 1949 1. del dokumetname oddaje 22.00 Poročila 22.05 Sprejemamo - sodelujemo, športna oddaja 22.15 Nočni kino: Indijanec John -film Koper 13.30 in 15.30 Odprta meja - program v slovenščini Med današnjo Odprto mejo bodo na sporedu naslednje vesti: OPČINE — Problem openske osnovne šole — Intervju s Stojanom Spetičem GORICA — Steklina NABREŽINA — Kraja drv ŠPETER SLOVENOV — Začetek smučarske sezone na Matajurju in Napoved športnih dogodkov. 16.00 Nikola Tesla - TV hadalje vanka 17.00 Rezervirano za najmlajše 18.00 Film - ponovitev 19.30 Aktualna tema 20'.15' TVD - Stičišče - Dve minuti j 20:30 Prišli Hso v Korduro - film ” ’ Nastopata Gery Cooper in Rita Hayworth 22.10 TVD - Danes 22.20 Visoki pritisk - glasbena oddaja Ob koncu TVD - Danes Zagreb 18.45 Koraki - mladinska oddaja, 20.00 Potovanje Charlesa Darvvi-na - TV nadaljevanka 21.05 Beograd nekoč in danes ŠVICA 18.50 Filmska zvezda v bolnici -TV film 20.40 Reporter 21.40 Cirkus 22.40 Zadnji roman - TV film TRST A 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Svet se vrti počasi; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Literarni listi; 12.00 Na goriškem va-iu - Beležka; 13.20 Četrtkova srečanja 14.00 Kratka poročila 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Alojz Rebula: »Enej Silvij Piecolotnini* - 3. del; 15.00 Odtrgana kulisa. Film in filmska glasba; 16.00 Svet za obzorjem; 17.10 Mi in glasba: »Cecilijanka 81»; 18.00 Kulturni dogodki; 18.40 Kako ti je ime?; 18.50 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 10.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.45 Knjige v izložbi; 9.00 štirje koraki: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Edig Galletti; 10.32 Glasbeni odmor in Horoskop: 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih: 11.32 Več kot pesem; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba ; po željah; 14.33 Lahka glasba; 15.00 Danes se o tem govori; 15.10 Radijska priredba; 15.45 Narodna glasba: 16.00 Kultura in družba; 16.10 Glasba: 16.32 Crash; 16.55 Izletnik: smučarski center v Kopali pri Slovenj Gradcu; 17.00 Zvezdni prah; 17.32 Petkov koncert; 18.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 0.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda: 13.05 Polna roka sončnega rocka; 13.40 Svirac s vira, kolo igra - spored pesmi; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes, objave in reklame; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief: 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon: 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00. 17.00. 19.00 Poročila: 6.00 - 8.45 Prvi kanal; 9.02 - 10.03 Glasbeno - govorni program; 11.10 Jutranji variete; 11.42 Candido -TV nadaljevanka; 12.03 Ulica A siago Tenda - predstava z občinstvom; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.28 Vzgojna oddaja; 15.00 Popoldanska srečanja; 16.00 Kulturne aktualnosti; 17.30 Radijska priredba; 18.05 Glasba; 18.30 Nove plošče; 19.30 Rock glasba; 20.00 Radijska drama; 20.30 Vrtiljak; 21.00 Simfonični koncert; 22.25 Napotki za avtomobiliste; 22.30 Glasbeni odmor; 22.50 Da nes v parlamentu; 23.10 Telefonski klic. RADIO 2 6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi; 8.45 Napoved sporeda; 9.00 Zaročenca - branje romana; 9.32 - 10.13 Radio 2 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.48 Hit parade: 13.41 Sound -Traek, glasba in kino; 15,00 - 13.42 Radio 2 3131; 16.32 60 minut; 17.32 Radijska nadaljevanka; 18.45 Pot > sonca; 19.15 Mass - mušic, glas ba za vse okuse: 22.00 - 22.50 Me sto v temi, Firence. LJUBLJANA 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro,,otroci!; 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska šola za nižjo stop njo: 8.35 Otroške igre; 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...: 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugosla vanskih narodov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Pripo ročajo vam...; 13.50 Človek in zdravje: 14.05 »Praznik zvonov*; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in od mevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Pojemo in godemo: 18.30 S knjiž nega trga; 19.25 Obvestila in za bavna glasba: 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo...; 21,05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Radi ste jih poslušali: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Petkov glasbeni mozaik. NOGOMET OB 12. URI V SORBONI DANES V PARIZU ŽREBANJE ZA EP V «skupini najboljših) tudi Italija in Jugoslavija PARIZ — V veliki dvorani Sor-bone v Parizu bo danes ob 12. uri žrebanje izločilnih skupin za finalni del evropskega nogometnega prvenstva, ki bo junija 1984 v Franciji. Verjetno za to prireditev trenutno ni velikega zanimanja, saj je sedaj v središču pozornosti ljubiteljev nogometa predvsem svetovno prvenstvo, ki bo letos v Španiji. Zanimanje za EP pa bo gotovo večje takoj po SP, ko bodo že na sporedu prva izločilna srečanja. Le ta se bodo morala končati do decembra 1983. Danes bodo tako z žrebom sestavili sedem skupin (štiri po pet e-kip, tri pa po štiri). Na tem EP bo skupno sodelovalo 32 reprezentanc. Francija bo, kot organizator prireditve, seveda neposredno nastopila v finalnem delu. Da bi bilo prvenstvo zanimivejše in da bi tudi v večji meri odražalo moči raznih reprezentanc, so predstavniki evropske nogometne zveze razdelili udeležence v pet jakostnih skupin, to pa glede na izide, ki so jih posamezne reprezentance dosegle v kvalifikacijah za EP leta 1980 in za SP leta 1982. V prvi skupini (torej med nosilci skupin) sta tudi Italija in Jugoslavija. Nosilci skupin 1. Zahodna Nemčija 1,85; 2. Španija 1,78; 3. Italija 1,68; 4. Poljska 1,66; 5. Anglija in Jugoslavija 1,50; 7. Belgija 1,3. Druga skupina 8. Češkoslovaška 1,42; 9. Nizozemska 1,37; 10. Avstrija ,37; 11. Francija in Sovjetska zveza 1,35; 13. Vzhodna Nemčija 1,25; 14. Wales in Madžarska 1,14. Tretja skupina 16. Škotska in Severna Irska 1,12; 18. Irska 1,06; 19. Portugalska, Romunija in Grčija 1,00. Četrta skupina 22. Bolgarija 0,87; 23. Švedska 0,85; 24. Danska 0.75; 24. Švica 068; 26. Finska 0,57 : 27. Turčija 0,50; 28. Norveška 0.43. Peta skupina 29. Islandija 0,37; 30. Albanija 0,25; 31. Malta 0.10; 32. Luksemburg in Ciper 0.07. DOSEDANJI PRVAKI 1960 v Franciji: SZ; 1964 v Španiji: Španija; 1968 v Italiji; Italija; 1972 v Belgiji: ZRN; 1976 v Jugoslaviji: ČSSR; 1980 v Italiji: ZRN. Danes pa bo tudi žrebanje četrtfinala evropskega pokala za reprezentance pod 21. letom. V četrtfinale pa so se uvrstile: Zahodna Nemčija, Francija,, Sovjetska zveza, Anglija, Italija, Škotska, Poljska in Španija. Maradona dvakrat uspešen LOS ANGELES — V prijateljski nogometni tekmi je argentinsko moštvo Boca Juniors premagalo reprezentanco Salvadorja z 2:0 (1:0). Oba zadeta za svetovne prvake je dosegel Maradona. Italijanski pokal MILAN — V petek, 13. januarja, bo žrebanje polfinalnih parov italijanskega nogometnega pokala. Doslej so se v polfinale že uvrstili Inter, Torino in Catanzaro. Četrti polfinalist pa bo znan po tekmi Reggiana - Sampdoria. Vstopnice za SP MADRID — Že 85 od sto vstopnic, ki so namenjena za »tuja tržišča*, za ogled SP v Španiji je razprodanih. Največ od le-teh pa so prodali v Anglijo. KVALIFIKACIJE ZA SP V kitajskem taboru optimistično razpoloženje PEKING — V kitajskih nogometnih krogih so dokaj optimistično razpoloženi pred nedeljskim «velikim bojem*, v katerem se bo Kitajska spoprijela z Novo Zelandijo za u-vrstitev na svetovno prvenstvo v Španiji. Srečanje pa bo v Singa-puru. Predstavniki kitajske reprezentance so izjavili, da se je njihova reprezentanca dobro pripravila za nedeljsko tekmo. Po vsej Kitajski je pričakovanje za nedeljsko srečanje ogromno. V primeru zmage predvidevajo, da bo na vseh trgih kitajskih mest veliko slavje. AVTO MOTO RALLY PARIZ DAKAR Smrtna nesreča TAMANRASSET (Alžirija) — Na avto-moto rallyju Pariz - Dakar je včeraj prišlo do smrtne nesreče. Umrl je namreč nizozemski motociklist Bert Oosterhuis, ki je bil star 41 let. Oosterhuis je vozil motor znamke yamaha in se je smrtno ponesrečil med etapo Bordj Omar Driss - Tit. SMUČARSKI SKOKI TURNEJA TREH DEŽEL V Trbiža prvi nastop skakalcev Skoraj 90 nastopajočih - Med prijavljenimi je tudi Kogler TRBIŽ — Danes se bo začela v Trbižu tradicionalna skakalna turneja treh dežel, Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Turneja bo trajala tri dni. Jutri bodo tekmovalci nastopili v Beljaku, v soboto,pa bi morali opraviti še zaključni nastop v Mariboru, kjer pa imajo težave s snegom, zato bodo verjetno ta del turneje o-pravili v Planici, kjer je snega dober meter. V teh dneh bi moralo biti mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih v Franciji, toda tam so se temu tekmovanju odrekli in tako se je cela vrsta skakalcev, ki bi morali nastopiti tam, preusmerila na druga tekmovanja. Tako vse kaže, da bo zaradi odpovedi Francozov tudi na turneji treh dežel konkurenca letos zelo kakovostna. Norvežani so n.pr. sklenili poslati na to tekmovanje kar sedem svojih odličnih skakalcev, kaže tudi, da bo nastopila celotna avstrijska državna reprezentanca, z lanskim zmagovalcem svetovnega pokala Ar-minom Koglerjem na čelu, da nastopa Jugoslovanov in Italijanov in drugih kajpak niti ne omenjamo. Britanski pilot Vic Eiford na avtomobilu prvo'etapo reliyja Pariz-Dakar mms Mf e[rJ3li, znamke subaru 1.800 med iJOvOl«'1 P>i! Organizatorji so doslej prejeli 88 prijav iz 14 držav, morda pa se bo v zadnjem trenutku prijavil še kdo, tako da prireditev ne bo samo kakovostna, ampak bo tudi u-deležba res velika. Vse pa kaže, da bo najkakovostnejše tekmovanje izmed vseh treh prav prvo v Trbižu, kajti nekateri odlični skakalci bodo jutri in v nedeljo odpotovali tudi na nekatera druga tekmovanja. Tako na zadnjem nastopu te turneje izmed Jugoslovanov ne bo Bajca, Žagarja in Bizjaka, ki bodo odpotovali na Japonsko, kjer bodo sodelovali na tekmovanju za svetovni pokal. Prav tako še ni zanesljivo, če bodo v Mariboru, oz. v Planici sodelovali Avstrijci, ki bodo tudi po Beljaku odpotovali na Japonsko. Vsekakor pa bo prireditev tudi brez teh tekmovalcev zelo zanimiva, zlasti ker bo, kot napovedujejo vremenoslovci, potekala v lepem vremenu, če odštejemo hud mraz. ki je v teh dneh prav na por*-0*1,1 A'n HOKEJ NA LEDU Bolzano še vedno vodi V nadaljevanju italijanskega državnega prvenstva v hokeju na ledu so dosegli v 24. kolu te izide: Bolzano - Alleghe 10:1 Merano - Brunico 6:6 Valpellice - Cortina 7:5 Varese - Gardena odg. Asiago je počival. LESTVICA Bolzano 40, Brunico 31, Merano 25, Gardena in Asiago 23, Cortina, Alleghe in Valpellice 14. Varese 4. Jutri bodo odigrali 25. kolo, na sporedu pa bodo te tekme: Asiago -Alleghe, Bolzano - Brunico, Cortina - Merano, Valpellice - Gardena; Varese bo počival. HITROSTNO DRSANJE V Madonni di Campigiio Včeraj uspeh Fincev MADONNA Dl CAMPIGLIO - Na mednarodnem tekmovanju v hitrostnem drsanju v Madonni di Campigiio so levji delež najboljših mest odnesli Finci, ena zmaga pa je pripadla tudi NDR. Lestvice treh tekmovanj so take: MOŠKI Trofeja «Nicolodi»: 1. Pikkupeura (Fin.) 125,985 2. Nittyla (Fin.) 125,665 3. Jager (Av.) 126,560 4. Aas (Nor.) 127,289 5. Marchett° |R^KE 127,325 Trofeja »Sportivi ghiaccio*: •iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiHiiiiMiiiiiMmiiinmiiiiiiMiitfitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiMiiiiiiiiiinimiiiiiiiifiiiiiimmiiiiiiimiiniiftiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiitiiia SMUČANJE DANES V PFRONTNU ZA SP Veleslalom namesto smuka Do spremembe je prišlo zaradi slabega vremena - Jutri «mariborski» veleslalom PFRONTEN — Po tekmovalnem razporedu odbora za organizacijo svetovnega pokala bi moral biti na sporedu danes v Pfrontnu ženski smuk. Zaradi slabih vremenskih razmer, predvsem pa zaradi tenke snežne oddeje, so organizatorji to tekmovanje, ki zahteva izredno dolge proge, katere je težko pripraviti, odpovedali. Organizatorji so bili prisiljeni zato vnesti v tekmovalni spored nekaj sprememb, kajti jutri bi moral biti v istem kraju tudi ženski veleslalom. Tako bodo sobotni veleslalom prenesli na današnji dan in bo veljal tudi za alpsko kombinacijo v okviru svetovnega pokala, skupno s smukom, ki bo v sredo v švicarskem letoviškem kraju Grindelwald. Jutri pa bo v Pfrontnu še en ženski veleslalom in sicer tisti, katerega so morali zaradi pomanjkanja snega odpovedati Mariborčani na Pohorju. V četrtek pa bo v Grindelvvaldu še en ženski »nadomestni* smuk in sicer tisti, ki je odpadel decembra v Val dTseru. Po prvotnem tekmovalnem redu bi moral biti tega dne v Grindehvaldu slalom. Razpored ženskega svetovnega pokala bo torej v prihodnjih dneh tak: danes veleslalom v Pfrontnu (za kombinacijo s smukom v Grindehvaldu) jutri veleslalom v Pfrontnu (namesto v Mariboru) 13. januarja smuk v Grindelvvaldu (za kombinacijo z veleslalomom v Pfrontnu) 14. januarja smuk v Grindehvaldu (namesto v Val dTseru). Težave z moškim smukom v Morzineu Gosta megla je tudi včeraj preprečila organizatorjem izpeljavo kro-nometriranih uradnih poskusnih voženj za moški smuk, ki bi moral biti jutri v okviru svetovnega pokala v Morzineu, v Franciji, če se niti danes ne bo izboljšalo in poskusnih voženj ne bo mogoče o-praviti, bodo morali organizatorji to tekmovanje odpovedati. Vse pa kaže, da bodo veleslalom, ki bo na sporedu v nedeljo, kljub vsemu le lahko izpeljali NOGOMET KLUBSKI SUPER POKAL Prihodnjič v Braziliji? RIO DE JANEIRO - Vse kaže, da bo organizator prihodnjega klubskega super pokala brazilski klub Flamengo. Predstavniki Flamenga so že sporočili datum te prireditve. Le ta naj bi bila od 7. do 20. avgusta letos v Rio de Janeiru. Na tem turnirju bo nastopilo pet moštev, ki so že osvojila medcelinski pokal. 1:6, 6:1, 7:5; 6:1; Jaeger Gadusek . Walsh 6:3, Collins 6:1, 6:1. Turnir dvojic BIRMINGHAM — V drugem kolu svetovnega prvenstva WCT v dvojicah so dosegli naslednje izide. SKUPINA A: McNamara, McNa-mee (Avstralija) — Amaya, Pfister (ZDA) 6:1, 6:1, 6:2. SKUPINA B: Curren (J. Afr.), Denton (ZDA) — Buehning, Fleming (ZDA) 6:4, 7:6, 6:4. Turnir v Avstraliji ADELAIDE — Pomembnejši izidi 2. dela mednarodnega teniškega turnirja v tem avstralskem mestu: Cash (Avstral.) . Edmondson (Av-stral.) 7:5, 6:4; Majotte (ZDA) -Brunnberg (ZDA) 6:3, 6:4; War-wick (Avstral.) - Dyke (Avstral.) 6:2, 6:2; Krulevitz (ZDA) - Lewis (VB) 6:7. 7:5, 7:6; Frawley (ZDA) - Dunk (ZDA) 6:2, 4:6, 6:3. 140,415 140,180 141,975 143,043 143,778 1. Romstedt (NDR) 2. Peretti (It.) 3. Kranke (NDR) 4. Hassmann (ZRN) 5. Belci (It.) MOŠKI Trofeja «Dalvit»: 1. Ala-Louko (Fin.) 2. Bredeli (Nor.) 3. Richmond (Av.) 4. Salmela (Fin.) 5. Rudiger Handke (NDR) Na ekipni lestvici vodi dneh tekmovanj Vzhodna Nemčija pred Italijo, Zahodno Nemčijo, Madžarsko itd. 156,220 157,230 158,315 160,130 160,935 po dveh Ancelottija bodo operirali RIM — Po včerajšnjih pregledih so zdravniki ugotovili, da se bo moral nogometaš Rome in član državne reprezentance Carlo Ance-lotti operirati meniskus. Ancelottija bodo skoraj gotovo o-perirali že jutri. Po prvem delu zagrebška Cibona prva Končal se je prvi del jugoslovanskega košarkarskega prvenstva. Letos pa je to le nekoliko več od tretjine prvenstva, saj so prvič tudi v Jugoslaviji uvedli za osvojitev naslov prvaka «play-off». Po 11 kolih je tako zagrebška Cibona Ohranila prvo mesto na skupni lestvici, toda le z dvema bornima točkama pred beograjskim Partizanom in s štirimi točkami pred Cr-veno zvezdo. Ta uvodni del je torej pokazal, da naj bi se za najboljšega v Jugoslaviji borile prav te tri ekipe, čeprav ne gre podcenjevati tudi nekatera druga moštva, kot sta Zadar in tudi Jugoplasti-ka, ki bo zanesljivo zmagala v prvi B ligi. V borbi pred izpadom bosta bržkone v glavnem vpletena Rabotnički in Sloboda, sicer pa je tudi za obstanek v ligi pričakovati ogorčen boj. 11. kolo ni prineslo večjih presenečenj. Derbi kola je bil v Šibeniku, kjer pa je beograjska Cr-vena zvezda s težavo, toda zasluženo zmagala. Beograjčani niso najbolje pričeli v tem prvenstvu. V zadnjem času pa so v odlični formi, saj so kar v gosteh odpravili dva nevarna tekmeca za vrh lestvice, najprej moštvo Zadra, nato pa še Šibenko. Medtem ko sta vodilna Cibona in beograjski Partizan brez vsakršne težave odpravila s svojima tekmecema, pa velja poudariti nov podvig ljubljanske Iskre Olimpije, ki je doma povsem nadigrala sarajevsko Bosno in se tako povzpela na sredino lestvice. Ljubljančani so pred pričetkom prvenstva veljali celo za favorite za sam vrh. Startali pa so kar katastrofalno. Proti kon cu prvega dela so si le opomogli in če bodo o hranili takšno formo, potem se bodo lahko upra vičeno borili za uvrstitev v skupino moštev, ki se bodo borila v . IZIDI 11. KOLA Šibenka - C. zvezda 87:91 Partizan - Radnički LMK 104:86 Iskra Olimpija - Bosna 1C9:90 Zadar - Sloboda Dita 118:93 Cibona - Budučnost 101:89 Rabotnički - Borac 96:95 12; LESTVICA Cibona Zagreb 18; Partizan Beograd 16; Crve-zvezda Beograd 14; šibenka Šibenik in Zadar Iskra Olimpija Ljubljana, Borac čačak, Bu dučnost Titograd in Bosna Sarajevo 10; Radnič-ki LMK Beograd 8; Sloboda Dita Tuzla in Ra botnički Skopje 6. PRIHODNJE KOLO (Jutri, 9. 1.) Radnički LMK - Crvena zvezda; šibenka - Bu-dučnost; Cibona - Sloboda; Zadar - Bosna; Iskra Olimpija - Borac; Rabotnički - Partizan. SMUČANJE VČERAJ NA KANINU Lombardijke najboljše Veleslalom je osvojila Paola Agostoni Okrnjena konkurenca - Danes slalom NEVEJSKO SEDLO - 18-letna Paola Agostoni iz Lombardije je s prednostjo ene same stotinke sekunde osvojila včerajšnji veleslalom na Kaninu, otvoritvenem tekmova nju te štiridnevne prireditve, ki se bo zaključila v nedeljo. Uspeh tekmovalk iz Lombardije je dopolnila Nadia Milesi iz Bergama, ki je zaostajala po prvi vožnji za 21 stotink sekunde, vendar je bila za e-no samo stotinko «prekratka», da bi se lahko povzpela z drugega na prvo mesto. Tretje in četrto mesto je pripadlo tekmovalkama iz B in C reprezentance Ferraris in Fasoli. Skupno z južno Tirolko Schrott, Triden-tinko Nicolussi in Sonio Magoni, sestro državne reprezentantke Paole, so bila ta dekleta med glavnimi favoritkami tega tekmovanja in so tako svojo vlogo tudi upravičile. Glavna favoritinjav kot> 'posameznica, je bila sicer Francesca Fasoli, saj ima v svoji zbirki uspehov tudi prvo mesto s tekmovanja^ za evropski pokal (lani v Zoldu), vse pa kaže, da letos njena forma ni tako dobra kot lani. Proga veleslaloma je bila speljana pod Belo pečjo in je imela 36 vrat. V nasprotju z vestmi, ki so jih dali organizatorji v prejšnjih dneh, na tem tekmovanju niso nastopile niti članice prve italijanske reprezentance, niti tekmovalke drugih držav, tako da je veleslalom izgu bil mednarodno obeležje. Zaradi svetovnega pokala v Pfrontnu so namreč vse boljše tekmovalke odpotovale tja. Izmed tujk je namreč nastopila le ena manj znana francoska smučarka. Tekmovanje je bilo kljub temu zanimivo in koristno, saj je bila večina nastopajočih tekmovalk še izredno mladih, tako da je prireditev predstavljala dober pregled i-talijanskega ženskega smučarskega naraščaja, ki bo v prihodnjih letih dopolnil vrste prve reprezentance. Tekmovanje pa je dobro uspelo tudi organizacijsko, pa tudi proga (na kateri so tokrat prvič nastopale tudi ženske) je dobro prestala sodbo strokovnjakov. Lestvica veleslaloma je bila taka: 1. Paola Agostoni 2’02”90 2. Nadia Milesi 2 02”91 3. Michela Ferraris 2’03”01 4. Francesca Fasoli 2’04”41 5. Micaela Marzola 2’05”02 6. Siegliende Wurzer 2’05”69 7. Heidi Schrott 2’05”70 8. Paola Calzati 2’06”08 9. Cristina Brichetti 2’06"16 10. Andrea Graziadei 2’07”45 Po tekmovanju je bilo ob 16.30 v hotelu Bovec nagrajevanje (s cock-tailom Martini), katero je pripravil smučarski' klub CAI Canin. Danes bo na vrsti ženski slalom, ki bo potekal v posebnem «stadio-nu», kjer bo mogoče vsem gledalcem slediti celotnemu poteku prireditve. Start prve vožnje bo ob 9.30, tekmovali pa bosta tudi Jugoslovanki Tome in Klinar. Stefanini TENIS Favoriti zmagali ROSEMONT — V drugem kolu teniškega turnirja «osmerice» so favoriti zmagah. IZIDI Connors (ZDA) - Fibak (Pol.) 7:6, 3:6, 6:2; Lendf'(ČS$R) - Tčft-1 scher (ZDA) 7:5, 6:1; McEnroe (Z DA) - Nastase (Ron)".) 6:3^ 6:2) KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI JADRANOVCI USPEŠNI Visoko so premagali Servolano - V dobri fornii V okviru priprav na jutrišnje gostovanje v prvenstvu C-l 'lige v Tre-visu proti domačemu moštvu Vigor je sinoči Jadran v prijateljski tekmi v repenski telovadnici zasluženo in visiko premagali Servolano s 102:80. Po 14-dnevnem premoru zaradi božičnih in novoletnih praznikov so torej jadranovci že v formi za jutrišnje gostovanje. V včerajšnjem srečanju proti Servolani so namreč pokazali dopadljivo in učinkovito i-gro. Naši košarkarji so v glavnem skozi vse srečanje igrali v obrambi «mož-moža», da bi nabrali kondicijo pred nadaljnjimi nastopi. Večji del tekme pa so včeraj Jadranove barve branih košarkarji, ki doslej v prvenstvu niso dosti igrali. Udovič, Adrijan Sosič, Ivo Starc in Klobas pa so včeraj povsem zadovoljili in še zlasti je bil uspešen Adrijan Sosič, ki je tudi dosegel večje število košev. Naši košarkarji so torej nared pred jutrišnjim gqstovanjem. V moštvu pa je razpoloženje optimistično. (Niko) Posnetek s srečanja košarkarskega prvenstva C-l lige med Jadranom in Intersparjem. Jadranovci bodo svoj prvi nastop v letošnjem letu o-pravili jutri v Trevisn proti moštvu Vigor. Naši so v tej tekmi favoriti ■iMiiiiiiiiiiiiMiMiiitiiuiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiHiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiimiii KOŠARKA NAŠE PETERKE V MLADINSKIH PRVENSTVIH PO DALJŠEM PREMORU NAŠI ZOPET NA IGRIŠČA Kriška Vesna (na sliki: posnetek s srečanja Vesna - Sangiorgina) bo V nedeljo nadaljevala prvenstvene nastope v prvi amaterski ligi. Doslej M Križani niso najbolje izkazali. Bodo v novem letu imeli več sreče? TENIS TURNIR V WASHlNGTONU Ausliuova izločana VVASHINGTON - Američanka Tracy Austin je v drugem kolu mednarodnega ženskega turnirja v VVashingtonu nepričakovano izgubila. Premagala jo je Smithova. IZIDI 2. KOLA Smith - Austin 6:3, 6:1; Shriver -Casale 6:1, 6:2; Bunge - Reynolds MLADINCI V tretjem kolu prvenstva mladincev bodo imeli poletovci težko nalogo, saj bodo igrali proti košarkarjem tržaškega Interja, ki so favoriti za končno zmago. Prepričani pa smo, da se bodo Hrovatin in tovariši znali zoperstaviti nasprotniku. Za Borove mladince bo tekma proti Libertasu priložnost za prvo prvenstveno zmago. To bo še toliko bolj uresničljivo, če bodo »plavi* nastopili v popolni postavi. SPORED 3. KOLA Polet - Inter 1904 (danes ob 20.15 na Opčinah); Stella Azzurra - Saba; Bor - Libertas (10. 1. ob 10.00 na stadionu «1. maj*). KADETI V prvenstvu kadetov imata tako Sokol kot Bor lepe možnosti za zmago. Sokolovci se bodo doma srečali s Scogliettom, ki ne sodi med boljše ekipe v tem prvenstvu. Borovi kadeti pa bodo na tujem igrali proti prvi postavi Ferrovia-ria, ki je sicer solidno, vsekakor pa še zdaleč nepremagljivo moštvo. SPORED 7. KOLA Sokol - Seoglietto (9. 1. ob 15.00 v Nabrežini); Don Bosco - Alabar-da; Inter 1904 - Ferroviario B; Fer-roviario A - Bor (10. 1. ob 9.15 v Miramarskem drevoredu); Inter Milje - Don Bosco B; Stella Azzurra - Prevenire. NARAŠČAJNIKI Po premoru zaradi božičnih počitnic bodo ponovno stopili na igrišče tudi naraščajniki. Tokrat bosta zaposlena samo dva naša predstavnika, saj bodo jadranovci, ki nastopajo v A skupini počivali. V A skupini bodo odigrali drugo kolo povratnega dela prvenstva. Kontovelci bodo igrali doma proti Ferroviariu, proti kateremu so v prvem delu izgubili. Tržačani so solidno moštvo, vsekakor mislimo, da bi domačini ob dobri igri lahko poskrbeli za presenečenje. Moštva iz B skupine bodo prvič na igrišču po dolgem času. Borovci se bodo odpravili v Milje, kjer bodo igrali proti tamkajšnjemu In-terju, ki zaseda tretje mesto na lestvici. Domačini so nesporni favoriti za zmago. A SKUPINA SPORED 10. KOLA Don Bosco B - Ricreatori; GMT - Libertas A; Kontovel - Ferroviario (10. 1. ob 9.30 na Kontovelu); Barcolana B - Don Bosco A; počitek: Jadran. B SKUPINA SPORED 8. KOLA SGT - Inter 1904; Servolana A -Libertas B; Inter Milje - Bor (10. 1. ob 12.45 v Miljah); Barcolana A - Servolana B. «PROPAGANDA» V nedeljo bo na sporedu prvo kolo prvenstva «propaganda», za košarkarje letnika 1969. V tem prvenstvu nastopata tudi postavi Bora in Kontovela. Borovci bodo prvo tekmo igrali na domačem igrišču proti Libertasu. ki so ga v prijateljskih srečanjih že zanesljivo premagali. Kontovelci pa bodo gostovali pri Don Boseu. kjer se bodo pomerili z drugo postavo tržaškega društva. SPORED 1. KOLA Saba - Ricreatori; Servolana - Inter Milje; Don Bosco B - Kontovel (10. 1. ob 10.00 v Istrski ulici); Bor - Libertas (10. 1. ob 11.30 na sta- dionu «1. maj*); SGT - Don Bosco A; GMT - Inter 1904; počitek: Ferroviario. - Cancia »TURNIR PAT* Borovci tretji 53:46 Ferroviario — Bor (26:26) BOR: Kovačič 6, Mosetti 8, Lip-polis 22. Pertot 6, Barini 4, Žgur, Burolo, Klinc, Trampuš. Sedmak, Košuta. V zadnji tekmi turnirja PAT so mladi Borovi košarkarji po dokaj izenačenem boju klonili višjim košarkarjem Ferroviaria. Naši so nastopili v okrnjeni postavi, manjkala sta Žetko in Civardi. vsekakor pa bi lahko zmagali, ko bi zaigrali bolj pazljivo v napadu, kjer so zapravili ogromno število žog. Najboljši v Borovih vrstah je bil Lippolis, ki je bil tudi najboljši strelec srečanja. KONČNI VRSTNI RED 1. Ferroviario, 2. GMT, 3. Bor, 4. Libertas. Cancia DISCIPLINSKI UKREPI Skansiju preti izključitev RIM — Zaradi izjav, ki jih je trener Scavolinija Petar Skansi dal italijanskemu tisku po srečanju proti Berloniju, bo verjetno jugoslovanski strokovnjak izključen najmanj za eno kolo. Medtem pa je društvo iz Pesara zaradi nešportnega obnašanja občinstva prejelo tudi globo v višini 800.000 lir. MINIBASKET »ZINI & ROSENVVASSEIl* Na letošnjem turnirju le dve naši peterki Jutri bo startal »minikošarkarsld cirkus*. KaT 24 'ekip bo namreč nastopilo na že tradicionalnem turnirju »Zini & Rosenwasser», na katerem bodo lahko nastopih igralci letnikov 1970 in mlajši. Tudi letos bo na tem turnirju nekaj slovenskih ekip. Žal, pa bo tokrat naša udeležba dokaj skrmna. Nastopili bosta le moštvi Bora in Poleta. Če pomislimo, da je bilo še pred nekaj leti naše zastopstvo veliko večje (Bor, Breg, Kontovel, Polet in Sokol), se seveda poraja zaskrbljujoče vprašanje, kaj je z našim mini-basketom? Če je pri nas kriza z miniba-sketom že zaskrbljujoča, to gotovo ne velja za Sežano. Kraški zidar bo namreč nastopil na tem turnirju, ki ga prirejata Servolana in Alabarda, kar z dvema ekipama. Udeleženci letošnjega turnirja pa so naslednji . SKUPINA A Kraški zidar A in B, Saba, Ricreatori B, Don Bosco C. SKUPINA B Ferroviario A in B, Don Bosco A in B, Polet, Inter 1904. SKUPINA C Ricreatori A in C, Stella Azzurra, St. Jones, Servolana A, Inter Milje. SKUPINA D Libertas A in B, Don Bosco A in B, Servolana C in B, CAMB, Ginnastica Triestina. SPORED 1. KOLA (Jutri. 9.1.) Don Bosco C - Kraški zidar A (14.45 v telovadnici v Istrski ulici); Kraški zidar B - Ricreatori B (15.00 v telovadnici rekreatorija Lucchini); Saba - Bor (17.00 v športni palači). Maks BOKS Melluzzo — Covvdell LONDON — V Wembleyu se bosta za evropski boksarski naslov peresne kategorije spoprijela prvak, Italijan Salvatore Melluzzo in Anglež Pat Cowdell. Dvoboj bo 30. marca. SNEŽNE RAZMERE Forni di Sopra 50-60 Ravascletto 60 - 160 Nevejsko sedlo 80 - 260 Trbiž 60 — 150 Piancavallo 50 - 80 Valdajer 80 Sedlo Chianzutan 60 - 90 Sauris 50—90 Kanin 210 - 340 Livek nad Kobaridom 30— 40 Stari vrh 10 - 30 Kobla 40 - 150 Vogel 240 Kranjska gora 55 Krvavec 60 Velika planina 40 - 60 Mežica 15 - 30 Rogla 70 Golte 25 - 30 Zatrnik 50 Žičnica na Višarje vozi samo ob sobotah in nedeljah. Cesta za Mokrinje (Pramollo) je še vedno zaprta z italijanske strani. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Naročnina Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00, letno 1200,00. Poštni tekoči račun za Italijo Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Zo SFRJ DZS 61000 Ljubliana Oglasi Stran 6 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Član italijanske tj zveze časopisnih G založnikov FIEG* 8. januarja 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska :H ZTT Trst USPESENKONEC COLOMBOVEGA OBISKA V RIADU SAUDSKA ARABIJA BO OBNOVILA DOBAVE SUROVE NAFTE ITALIJI Dokončno pokopali škandal ENI-Petromin - Riad bo dopustil večji uvoz italijanskega blaga in tehnologije RIAD — Uradni obisk italijan skega zunanjega ministra Emilia Cplomba v Saudski Arabiji se je končal nadvse pozitivno za bodoče italijanske energetske potrebe. Saudska naftna družba Petromin sp je že obvezala, da bo italijanski ustanovi ENI brez posrednikov do bavila od 5 do 7,5 milijona ton nafte letno. V pogovorih s prestoionasledni kom 'Falidom, z ministrom za e nergijo in nafto Jamanijem in s fi nančnim ministrom Khailom je Co lombo dosegel še druge ugodnosti za italijansko gospodarstvo. Saud ska stran se je namreč obvezala, da ne bo ovirala prodora Italijan skega dela in tehnologije na saud sko tržišče. V ta namen bodo še pred koncem tega leta ustanovili mešano italijansko-saudsko banko, ki bo olajšala delo italijanskih gospodarskih operaterjev v Saudsk' Arabiji. Podrobnosti o večjem prodoru italijanskega gospodarstva na saudsko tržišče, da bi s tem orni lili visok trgovinski primanjkljaj, bodo določili že v prihodnjih dneh ko se bo v Riadu sestala mešana itali iansko-saudska komisija za go spodarsko sodelovanje. Minister Colombo je torej ialiko nadvse pozitivno ocenil svoj ooisk v Riadu. Ob tem je poudaril da so dokončno odpravili «nezaupanja. sume in dvoume» v saudško-balijan skih odnosih, ki jih je povzroči la zadeva ENI-Petromin Ob tem pa .je Colombo podčrtal, da se itali janskim podjetnikom odpirajo v Saudski Arabiji ogromne možnosti. Na političnem področju .je Co-lombov obisk v Riadu služil za pojasnitev stališč po neuspelem arab skem vrhu v Fesu in izraelski pri ključitvi Golana. Tudi ob teh pro blemih je bil Colombov obisk uspe šen saj saudski voditelj, niso ob scdili evropske vojaške prisotnosti v bodočih mirovni!) silah na Sina ju. le zahtevali so večjo avtono mi;o Evrope in nien konkretnejši vpliv na bližnjevzhodna dogajanja. dar Hrvati trdijo, da je to vprašanje treba rešiti izven tega zakona. Pri tem je zanimiv delovni načrt družbenega dogovora o realizaciji delovnega časa, ki so ga izdelali v Sloveniji, (ddj Poldna ura (udi v Jugoslaviji? BEOGRAD — Hrvaški delegati so v zveznem svetu skupščine SFRJ vnovič postavili vprašanje tako imenovanega poletnega časa, oziroma, da bi premaknili urine kazalce za uro naprej. V obrazložitvi med dru gim navajajo, da od 16 evropskih držav, ki poleti premaknejo uro naprej, le Jugoslavija tega ne stori. Če bo ta predlog sprejet, bo zvezni izvršni svet določil datum, ko naj bi v Jugoslaviji premaknili urine kazalce za eno uro naprej, najbrž pa bo to zadnji teden v marcu oziroma prve dni aprila, zaključil pa bi se zadnji teden septembra ozi roma prve dni oktobra. Seveda se zastavlja vprašanje začetka in konca delovnega časa, ven- PO PODATKIH 1STAT Vse manj rojstev RIM — V Italiji se vsak mesec rodi manj otrok. Po zadnjih podatkih .vsedržavnega inštituta za statistike se je julija lanskega leta rodilo malo več kot 54 tisoč otrok, to je kar štiri tisoč manj, kot v istem obdobju 1980. leta oziroma 6,2 od stoika manj. Nadaljuje se tako težnja k «rasti nie», ki je v Italiji, po gospodarskem preporodu iz 60. let, že celih petnajst let kostanta. Tudi število preminulih se vse bolj približuje številu rojstev. Julija 1081 je na primer umrlo 39.121 oseb. PEKING — Skupina kitajskih zdravnikov je z drznim kirurškim posegom presadila neki ženski umetni jezik. Operacija je trajala celih 16 ur in je povsem uspela, saj je po enem mesecu zdravljenja pacientka lahko ponovno spregovorila. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM SKUPNOSTI ITALIJANOV V KOPRU GI0VANNIJEM MIGLI0RANZ0 Italijanska narodnostna skupnost v pripravah na delegatske volitve Prizadevanja za dosledno spoštovanje dvojezičnosti in afirmacijo italijanskega jezika - Prvo je šola - Pozitivna ocena odnosov z matičnim jezikom in kulturo KOPER — V priprave na spomladanske delegatske volitve so se polnoštevdno vključile tudi organizacije italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Podrobnosti o tem in o nekaterih drugih proble mih skupnosti je povedal v pogovoru predsednik Skupnosti Italijanov V Kopru Giovanni Miglioranza. Kako daleč ste v pripravah in za kakšne kriterije ste se opredelili? Dosedanjo predvolilno aktivnost lahko ocenimo zelo ugodno. To je faza evidentiranja kandidatov za vsa delegatska telesa od krajevne skupnosti pa do republiške skupščine. V krajevnem merilu pripravlja MiimmiiiiMMiMiMiiiiiiiiiiiiiniiiii in muh umni ii uiimiiiiiinni iii iiiiiiimiiiiiiiiiii 1111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMitiMNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 111 iiihhihhhihiiihiiihhhii ODGOVOR NA ČLANEK ARMANDA COSSUTTE IMatta zagovarja resolucijo vodstva partije o Poljski Svojo politično linijo je partija izbrala po dolgih notranjih razpravah RIM — Včeraj je bilo treba za beležiti prvo reakcijo na članek Armanda Cossutte o resoluciji komunističnega vodstva glede poljskih dogodkov. Cossutta je kot znano obtoži! vodstvo KPI, da je s svojim stališčem v bistvu napadlo komunistično partijo Sovjetske zve ze, kar bi utesnilo povzročiti resne težave znotraj partije. Odgova rja mu član tajništva partije Aleš sandro Natta, ki očita Cossutti predvsem njegovo trditev, češ da resolucija vodstva KPI ni resna osnova za razpravo in odprt dialog znotraj partije, ki .je po njegovem mnenju že v teku in katerega cilj je doseči stališče, o katerem bi se lahko strinjala vsa partija. Tako mnenje lahko ižnšja 'samb iz napake, ki jo je težko razumeti, pravi Natta m sicer iz pomanjka hja jasne zavesti, da so izbire in ocene partije brez dvoma velikega pomena, vendar da so istočasno po treben in dosleden razvoj komunistične politične linije politično ii ni.je. ki jo je partije preverila in iiv po dolgem in težkem boji). Cossuttov dvom glede mednarodnega političnega mesta, kon cepta internaeionalizma in odnosov Komunistične partije Italije. k: naj bi pomenili v bistvu željo no nre krnitvi odnosov z drugimi komunističnimi pratijami. je posiljen in iz krivljen, pravi Natta, ki izraža še upanje, da se bo Cossutta tega zavedel. Komunisti smo že pred časom, nadalju e Natta. opustili nekatere izbire in nimamo več komunistič nega gibanja za nekaj homogenega s teoretskega in političnega vidika. •mmihhm»mmiih»iiiii»mimimmhiiiiiiiihihiiiimmmmi»mm»mimmimmhimihmmmi»iimmiimiiimmmmmmiiiiiiii Papež sprejel Sami ra Ko pa govorimo o novem internacionaliziral. ko trdimo, da hočemo iskati in razvijati odprte politične odnose z vsemi delavskimi osvobodilnimi in naprednimi silami, si prizadevamo ne za razkol, temveč za čim večjo enotnost. Prizadeva mo si. da bi sodelovali v boju za socializem s čim večjih številom sil, zato zahtevamo za našo nar tijo in za druge pravico do last nega političnega mnenja, brc/, ovir in pritiskov. Naša dolžnost je. nadaljuje Natta. da zagovarjamo sv o je mnenje z odgovornostjo in od točnostjo ter da si še nadalje prizadevamo za nadaljevanje boja za demokratično in socialistično pre obrazbo Italije in Evrope Tovariš Cosšutth. zaključuje član komunističnega tajništva Alessan dro Natta. bi hotel pripisati težave pri določanju politične linije in iz bir našim pomislekom glede real nosti v socialističnih državah. In kaže. da ne razume, kakšen vpliv so imeli nekateri dogodki v socia lističnih državah —■ od obmejnih spopadov, do vojaških posegov, kot npr. v Afganistanu, do dramatič nih dogodkov na Poljskem in za stojev v gospodarskem razvoju, na zavest velikih delavskih množic. KPI si torej prizadeva za okrepitev socialističnih idealov, za do šego miru, razorožitve, za odpravo blokov, za osvoboditev vseh ljudstev. za razvoj in enakopravnost narodov, zaključuje Alessandro Natta. Dobitnica novoletne nagrade morda gospodinja PORDENON — Včeraj se je v tem kraju razširil «lov» na srečne ga dobitnika novoletne loterije. Zrna' govito £00 milijonov vredno srečko so prodali v nekem kiosku v Cordc-nonsu, kraju, ki šteje okoli 15 ti soč prebivalcev. Lastnik kioska (ki je prodal nad tisoč listkov) je izjavil. da se ne spominja komu je prodal listek, vendar, da je srečni dobitnik nagrade najbrž kakšna go spodi lija. ItiAl — Papež Janez Pavel II. se včeraj dopoldne sestal z izrael-im zunanjim ministrom šamirom, katerim se je v prijateljskem a jčju, kot pravi posebno tiskovno ročilo iz Vatikana, pogovarjal o zmerab na Bližnjem vzhodu. Ša r je seznanil voditelja katoliške r-kve o prizadevanjih izraelske rde za rešitev bližnjevzliodnega pleta in še posebej o uresničevu .1 cam|xlavidskih sporazumov. Janez Pavel II. in voditelj izrael e diplomacije sta spregovorila še položaju palestinskega ljudstva in sebnem značaju Jeruzalema kot čišču treli monoteističnih verstev, tpež se je zavzel za pravice Pa itincev. ki živijo v okvirih izrael e držaie in kot begunci v sosed ih arabskih državah. Poudaril pa tudi pravico izraelske države do rnosti. V tiskovnem poročilu ni niti nami . da bo papež mogoče že letos iskal svete kraje v Izraelu. Na sliki (telefoto AP): papež Ja-7 Pavel H. med srečanjem z, izolskim zunanjim ministrom Šami- Kor/ika kmalu avtonomna dežela PARIZ — Korzika bo prva fran coska dežela s posebnim statutom. To predvideva načrt, ki ga je izdelala socialistična vlada premiera Pierra Mauroya in ga je včeraj odobril ministrski svet. Generalni tajnik predsednika republike Pierre Beregovoy je izjavil, da sta- IMIUMII MIMMIMIIt IIIIMIMMI lllltl 111 MMiMIIIIIII MIHIIMIMIt II IIIIIIIIIIIIIMItltlllllllllllllMIIMtllMIMIIMIMMIIMM Varnostni svet OZN obnovil razpravo o aneksiji Golana NEVV YORK — Varnostni svet Organizacije združenih narodov je predsinočhjim obnovil razpravo o izraelski aneksiji Golanskega višavja. C tem vprašanju je razpravljal že decembra lani, kmalu po sklepu izraelskega parlamenta, da razširi svojo zakonodajo na zasedeno ob močje Golana. V posebni resoluciji, ki so jo podprle tudi Združene aržave Amerike, je takrat zahteval, naj Izrael najkasneje v roku dveh tednov umakne svoj sklep, _ Izraelska vlada v tem času svojega sklepa ni umaknila in je celo obsodila resolucijo varnostnega sveta kot vmešavanje v svoje notranje zadeve. To je poudaril tudi sirski predstavnik pri OZN Alah Al Fatal, ki je na predvčerajšnjem zasedanju dejal, da je bil Izrael doslej vedno gluh na vse obsodbe mednarodne skupnosti. Obenem je zahteval, naj varnostni svet končno le sprejme primerne sankcije proti izraelski agresivni politiki. Odgovoril mu je izraelski predstavnik Yehuda Blum, ki je obtožil Sirijo, da je v zadnjih 33 letih večkrat napadla izraelska ozemlja m da še vedno osporava izraelskemu narodu pravico do lastne države. Po nastopu predstavnikov obeh zainteresiranih držav so zasedanje prekinili, da bi omogočili članicam varnostnega sveta sestavo določenega sporazumnega stališča do nastalega položaja. | , tut priznava Korzičanom najširšo avtonomijo, kar naj bi preprečilo stopnjevanje napetosti in nasilja v deželi. Dominikanska policija prdepla revne otroke SANTO DOMINGO - Dominikanska policija je surovo napadla več solan, tisoč revnih otrok, ki so sc zbrali To jt osnova: jasli< otroški vrtci. predloge komisija pri Skupnosti Ita lijanov. v obalnem in republiškem merilu pa komisija pri obalni kon-zulti. Vsi dosedanji sestanki, ki so potekali v tesnem sodelovanju s Socialistično zvezo, so bili zelo živahni. Pripadniki italijanske narodnosti so se odločno opredelili za dva kriterija: evidentirali so kandidate, ki so aktivni v arganizaci jah italijanske narodnostne skupnosti kakor tudi nasploh v družbenem političnem življenju ter mlade ljudi. Zlasti drugi kriterij .je zelo pomemben, saj so na raznih sestankih ugotovili, da so se v prej šnjih mandatih vse preveč pojav l.iala zmeraj ista imena in da je bila mlada generacija premalo za stopana. V pripravah na volitve načrtuje te tudi povečano družbeno politično aktivnost in razprave o žgočih vprašanjih. Enq izme4 njih je tudi 'dosledno spoštovanje dvojezičnosti in družbena afirmacija italijanskega jezika. Tu gre za dolgotrajni Droces, za konkretno delo tako manjšine ko! večinskega naroda. Moram takoj poudariti, da politične volje in pod pore ne manjka, res pa ie tudi. da pri vsakodnevni praksi sem pa tja ne uresničujemo tistega, kar je napisano v ustavnih in drugih dokumentih. še zmeraj so posamezne javne prireditve brez dvojezičnosti, nismo dosledni glede dvojezičnih napisov, pa tudi v javnih službah so primeri da uslužbenci ne znajo obeli jezikov. Da bi lahko pripadnik italijanske narodnosti enako pravno uporabljal svoj materin jezik. bi morali postopno doseči dvojezičnost vsega prebivalstva. Začeli pa je treba seveda že v šolah? pred rezidenco bivšega predsednika Joaquina Balaguera. ki jih ob novoletnih praznikih obdaruje z igračami. Policija je preprečila otrokom, da bi se približali kamionom, na katerih je bilo natrpanih preko 20 tisoč daril in jih tudi pretepla s palicami. NEAPELJ — Na nekem gradbišču v središču Neaplja je včeraj ponoči eksplodirala bomba, ki je povzročila precej preplaha, zlasti med strankami v nekem nočnem lokalu. Nasproti gradbišča je vila. v kateri živi ameriški admiral NA TO Croive. Prav zato so na kraj eksplozije pritekli tudi agenti politične policije, vendar pa so kma lu ugotovili, da gre «le* za poskus izsiljevanja lastnikov gradbišča. CIBIANA Dl CADORE - V nedeljo in ponedeljek bodo v tem kra ju občinske volitve. Čimprejšnja ob nova občinskega sveta je bila potrebna zaradi velikega števila letnih emigrantov, ki vsak februar odpotujejo na delo v tujino. Volilnih upravičencev je 698. osnovne šole. V šolah s slovenskim učnim jezikom bi morala biti italijanščina obvezni predmet, zdaj Da je to, zlasti na podeželju, fakultativno. V šolah z italijanskim učnim jezikom se položaj glede osipa ne koliko izboljšuje, so pa še zmeraj razni kadrovski in drpgi problemi Med drugim tiskajo učbenike na Reki. učni programi Slovenije in Hrvatske pa se razlikujejo. Rad bi tudi oporil na problem otrok iz me šanili zakonov. Starši imajo nepolno pravico, da oošliejo otroka \ slovensko ali italijansko šolo. ven dar je treba na ta problem gledati tudi dolgoročno in skozi splošne koristi družbe. Glede na to. da gospodarsko in vsestransko sodeluje jo s sosednjim področjem v okviru osimskih sporazumov, bomo v prihodnje potrebovali zmerai več kadrov z znanjem italijanščine. Menite, da je na relaciji — stik z matičnim jezikom in kulturo vse v redu? Sodim, da je kar dobro Lani smo organizirali številne strokovne ekskurzije v Italijo, razna strokovna predavanja, tradicionalni tečaj jezika in kulture itd. Pogosto nas obiskujejo tudi kulturne skupine iz sosednje države, štipendiramo dijake. naše skupine pa tudi sodelujejo na raznih prireditvah v zamejstvu. Rad bi na koncu poudaril, da na nekatere nerešene probleme nisem opozoril zato. ker bi .jih hotel dramatizirati. ampak predvsem zato. da bi se bolj zavedali skupne odgovornosti za njihovo rešitev in da je oblikovanje življenja in odnosov na dvojezičnem področju del samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. L. O. PO NOVOLETNI POSLANICI GLAVARJA LEOPOLDA WAGNERJA NIČ VEČ VSILJEVANJA MANJŠINSKIH SOSVETOV KOROŠKIM SLOVENCEM? (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) CELOVEC — «Tudi kanclerju Kreiskemu sem dejal, da bi bilo dobro premisliti, ali je sploh še smiselno vsiljevati Slovencem nekaj, česar nočejo*. Ta pomenljivi stavek je bil v novoletni radijski poslanici koroškega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja in v Celovcu zdaj razmišljajo, kako ga je treba oceniti in kako razumeti. Nanašal se je na manjšinske sosvete. poznavalcev pa ni posebno presenetil. VVagner je pred nekaj tedni govoril s koroškimi slovenskimi študenti v njihovem dunajskem klubu in že takrat je. tako rekoč spontano razburjeno. «zagrozil». da bo «že jutri» telefoniral kanclerju in mu predlagal, naj manjšinske sosvete sname z dnevnega reda. «če lllllllllllllll IM 111111111111111111111111111111111111111II •tllMIIIIIIllllMIIIMIIIIMMIMIM II UMI MIIIIIIMIIII llllllllllllllllll Vesti is Jugoslavije Guvernerji bank pojasnili sklep o izvozu dinarjev BEOGRAD — Sklep guvernerjev bank Jugoslavije o iznosu dinarjev v potniškem prometu s tujino, ki je nekoliko ublažil dosedanje predpise, je povzročil določene nesporazume na meji, saj so bili občani bolje obveščeni od carinikov. Po najnovejšem sklepu je mogoče poleg 1 500 dinarjev, ki jih lahko preko meje Jugoslovani odnesejo ob prvem potovanju v enem letu, zdaj ob vsakem naslednjem potovanju v tekočem letu iznesti po 200 dinarjev. Tega sklepa pa cariniki niso vedeli. V zvezni upravi carinarnic pravijo, da so jih s sklepom seznanili šele 6. januarja, čeprav je začel veljati že prvi dan v novem letu. Včeraj so vsem carinarnicam poslali brzojavke z novimi predpisi, tako da nesporazumov na meji ne bo več. (dd) Omejeni neredi v Prištini PRIŠTINA — V študentskem centru v Prištini, kjer .je od lanskoletnih protirevolucionarnih demonstracij večkrat prišlo do izgredov, so v sredo zvečer študentje znova kršili javni red in mir. Študentje, ki stanujejo v domovih številka 1, 2, 3 ir, 4 ter v barakah, so okoli 22. ure n 15 minut z oken in balkonov metali steklenice, žvižgali in razgrajali ter VVrttffftirali prebivalce sosednih zgradb. Odvrgli so tudi dve petardi, slišati na je bilo vzklike c vohuni, vohuni*, za katere pa niso ugotovili, na koga nai bi se nanašali. Dežurni profesorji v domovih so takoj posredovali in čez 10 do 15 minut je v študentskem centru znGva zavladal mir. Predsedstvo akcijske konference Z K univerze Kosova je včeraj objavilo sporočilo, v katerem pravi, da ie kršitev javnega reda in miru v študentskem centru v Prištini izbruh: nila potem, ko je nekdo iz stanovanjskih poslopij naspi-oti domov dva do trikrat streljal s pištolo ali puško, (dd) Naraščanje življenjskih stroškov BEOGRAD — Lani so se življenjski stroški v Jugoslaviji povečali za 3C.2 odstotka. Povprečni življenjski stroški so bili lani v primerjavi s povprečjem iz leta 1280 večji za 40.7 odstotka. V zadnjem mesecu preteklega leta so življenjski stroški v primerjavi z novembrom narastli za 1.9 odstotka. K temu je namreč prispevalo povečanje izdatkov za prehrano, 2,9 odstotka, saj so se podražli sveža povrtnina, predelano sadje in povrtnina, riž, mleko ter mlečni proizvodi za 3.3 odstotka. Vzrok temu je bila podražitev elektrike na Hrvaškem v začetku prejšnjega meseca za 25 odstotkov, kar je bi'o v nasprotju z dogovorom o cenah, pa tudi priporočili ZIS. ki jih je. kot je znano, izvršni svet Hrvaške zavrnil in ni preklical sklepa o podražitvi. Podražil se je tudi les za kurivo in rjavi premog ter prevoz premoga. Skupni izdatki za vse blago so se v povprečju povečali decembra za 1,9 odstotka, za storitve 1.3, za obleko in obutev, kulturo in zabavo 1 odstotek, za promet in PTT 0.6. za higieno in zdravstvo 0,5, za tobak in pijačo pa 0,1 odstotka, (dd) nočete, pa nič* — tak je bil ton glavarjevega nastopa. Teatralične kretnje so domena in najbrž tudi pravica vsakega polnokrvnega politika: toda v tem primeru? Wagner je v svoji novoletni oddaji dejal, da so Slovenci sami terjali ustanovitev sosvetov. To sicer ni res. Toda tudi če bi bilo: ali ni bilo od vsega začetka jasno, da hoče koroški tristrankarski pakt s to idejo izsiliti priznanje nesprejemljivega «zakona o narodnih skupinah* in manjšinsko vprašanje pred mednarodno javnostjo skriti v po svetovalni krog', ki ne bi bil za nič pristojen in ki ne bi mogel o ničemer odločati? Da je bilo torej na dlani, da so sosveti za manjšino nesprejemljivi, če noče, da ji izbijejo iz rok edino, kar ima. namreč sedmi člen državne pogodbe, ki določa, da je za uresničitev manjšinskih pravic pristojna edinole zvezna vlada? Deželni glavar «grozi» z nečem. kar Slovenci terjajo. Ne «so-svetov*, temveč kontaktni komite, v katerem bi se manjšinski predstavniki in avstrijska oblast srečavali kot enakopravni partnerji! Za koroške Slovence je Wagnerje-va izjava torej le posledica nesporazuma, ki je v njegovi po avtosu-gestivni poti rojeni domnevi, da bi bili sosveti pravšnja oblika za urejevanje konkretnih manjšinskih problemov in da si Slovenci želijo predvsem to. Toda v resnici bi sosveti vegetirali v senci uradnega celovškega stališča, da je 7. člen državne pogodbe v celoti izpolnjen, in bi jih omejeval zakon iz leta 1976, ki je dvojezično ozemlje umetno reduciral na tri okraje pod Karavankami. Če Wagner res začenja spozabljati* na sosvete, potem je to v skladu s stališčem koroških Slovencev. kakor dokazuje nedavna izjava obeh osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem. Vprašanje je seveda, ali deželni glavar s svojo radijsko kolednico ni napovedal totalne manjšinskopolitič-ne nedejavnosti. To bi bil dokaj cenen način izmikanja pred odgovornostjo: če nočete tega, pa ne bost« imeli nič. Koroški Slovenci opozarjajo, da se Avstrija ne more izmakniti svoji odgovornosti za izpolnitev določil državne pogodbe, da pa je bistvenega pomena, kar je Wag-ner — morda nehote in nevede — sam povedal: napredka ne more biti. če boejo Slovencem vsiljevali («kontrolirali*. je rekel), česar ne morejo sprejeti. Pot je edinole v sporazumevanju, v odprtem dialogu med manjšino in avstrijsko državo. To je bilo vedno stališče koroških Slovencev in takšna je tudi logika glavarjeve misli o «nevsiljevanju*. ’ Če je ta misel izhodišče za nov začetek razmišljanja v celovški in dunajski vladi, potem je bil \Vag-nerjev govor dobro znamenje. Če pa je nekdo s tem »spustil vse iz rok*, potem morajo koroški Slovenci razumeti negativna znamenja zadnjih tednov kot sestavni del strategije zaostrovanja. «Deželni mir*, o katerem toliko govorijo uradni predstavniki bi postal geslo, ki ne bi bilo uporabno niti za nedeljske govore, kaj šele za silvestrske. SLAVKO FRAS IMMIMMIIMIMIfMIIMMIIMMIIIIIIirillllllllllllMllllllltl<*lll||||llllllllllllllllll|IMIMII|||llll||f|||||IIIIIIIIIMHHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIalinlllMlltlllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIM»IIIIIIIIIIMIIIIlMllllllllllllMIIIIIIIIKII|||||||||||llllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllll|||||||M||||||||||||NI POGOVOR Z 90-LETNO UPOKOJENO UČITELJICO NIKOLINO^ ZEGO V PORTOROŽU «Miloš in Bidovec sta bila moja učenca» PORTOROŽ — Stroga, natančna, drobna, pa vendar energična, močna in mlajša na pogled, dober sogovornik. kot zgodovinslza knjiga... nihče ji ne bi prisodil desetletje manj od stoletja. Nikoline Zege iz Portoroža, učiteljice v pokoju se spominja marsikateri njen učenec. Zadnje je učila pred 18 leti. Veliko njenih učencev se je ie upokojilo, vendar se še marsikoga spomni: «Ve-ste. učitelj se spomni najboljših in najslabših — tistih, ki prinašajo lepe in tiste, ki zapustijo neprijetne spomine...* \ fPravega dogodka, ki se ga spominjam, je bil veliki potres v Trstu leta 1894. Bila sem stara tri leta in 4 mesece (do sem izračunala kasneje* hudomušno doda). Nekatere stvari vidim, kakor danes, maturirala sem leta 1911 in najprej nadomeščala učitelja Dimnika (ki je imel študijski dopust) na Ciril-Metodopi šoli v neki privatni tržaški hiši. Potem sem poučevala po istrskih vaseh — v Klancu, Lanišču. Brgudcu, Slunu, Lazaretu... med prvo svetovno vojno sem poučevala na novi Ciril-Metodovi šoli. ki je slovela kot najlepša v Trstu. Prvo leto zastonj, ker je imela Ciril-Metodova družba premalo denarja. Starši so bili presrečni, da uživajo njihovi otroci reden pouk v slovenskem jeziku, v tako lepi šoli. Jeseni 1918 so v Trstu zaprli vse šole zaradi pljučne kuge. Bilo je strahotno. Kmalu so italijanske šole odprli. slovenskih pa tisto leto še ne in smo se bali, da bo veliko otrok prešlo k italijanskemu pouku. Storili smo vse, da bi to preprečili. Poučevali smo po domovih. Moj učiteljski kolega Jože Ribičič (oče Mitje Ribičiča) je napisal dve igrici »Palčki* in r škrati*, ki smo jih začeli uprizarjati v Narodnem domu. To so bila menda najlepša leta. Bilo je res lepo, čeprav smo morali toliko delati. Garali in garali smo, cele dneve smo preživeli v Narodnem domu. Morala sem sešiti na desetine oblek in kostumov, pri tisti slabi plinski razsvetljavi . . . Imeli smo ogromno predstav in vse so bile do zadnjega koti čka, do vrha polne. Mislim, da so te igrice takrat videli vsi tržaški Slovenci. Celo Italijani, ki podobnih prireditev niso imeli, so prihajali, tako se je krepila naša narodna zavest.* Garanje v Narodnem domu ni bilo zaman. Leta 1919 so zopet dobili dovoljenje za pouk, vendar samo za šolo pri Sv. Jakobu (v Trstu) - Kljub temu se je nanjo vpisalo kar tisoč slovenskih otrok, »Šola je bila kut majhna trdnjava — iz grobega kamna, z velikim, težkim portonom, z železom zamreženimi okni v prvih dveh nadstropjih. Slovenskih knjig nismo smeli več uporabljati..., pa smo jih kljub temu. Bili smo kot eden. Hišnik je bil odlično izurjen. Ko je prihajal nadzornik, je kot veverica stekel v vsa štiri nadstropja in kmalu smo vsi videli, da je potrebno slovenske učbenike po- skriti in se delati, kot da poučujemo v italijanščini. Ne morete si misliti, kakšen narodnostno vzgojni vzgib je bilo tako početje. Tudi otroci so začutili, da jim nekdo striže najosnovnejše svoboščine, da jim krati slovensko besedo in v njih se je zgodaj rojeval odpor proti temu. Med njimi ni bilo odpadnikov. Tudi Zvonimir Miloš in Ferdinand Bidovec sla bila moja učenca. Fašisti so večkrat prihajali, metali leamenje, vendar je bila šola dobro zavarovana in nam takrat še niso mogli do živega...* Nikotina Z ega se dobro spominja dne. ko so fašisti zažgali Narodni dom v Trstu — 13. julija 1920. Dogovorjena je bila z možem, da se dobita v Narodnem domu, vendar je moral mož skupaj z Vilfanom po stranski ulici zbežati. In to takoj, ko je po bližnjih ulicah pritekla nelca ženska in povedala, da prihaja drhal, ki kriči rabbasso i sciavi!*. »Pred Narodni dom pride četa vojakov, poklekne in uperi puške v Narodni dom. Ta začne goreli in plinske žarnice v njem tudi pokati, fašisti pa so kričali, da poka strelivo. Seveda, ga v Narodnem domu ni bila. Iz drugega nadstropja tedaj skoči lekarnar Roblek in obleži mrtev na pločniku. Od takrat se je vse spremenilo. Odškodnine za Narodni dom nismo dobili, pač pa so nas začeli fašisti vse bolj preganjati...* V Jugoslavija je pribežala skupaj z možem in sinom 8. januarja 1929. Ko so prišli v Jesenicah mirno strogih carinilcov, bi poljubili slovenska tla. Cariniki so komajda verjeli, da gredo Zegovi s tolikšno prtljago le na dopust t) Jugoslavijo. Naslednjega dne pd. kot strela z jasnega, zvedo za kraljevi manifest — šestojanuarsko diktaturo. Z dežja so prišli pod kap. Nikotina Z ega je imela hude rane na želodcu in je zato že leta 1933 zaprosila za upokojitev, pa ji stara Jugoslavija ni priznala službovanja — poučevanja na Ciril Metodovi šoli, češ da je to bila zasebna šola. Leta 1942 jo je operiral dr. Lavrič in menil, da verjetno ne bo preživela bolezni na želodcu. Šele 1955 je začela spet poučevati, se iz Ljubljane preselila v Portorož in se s sedemdesetimi leti u-pulcojila, vndar potem še dve leti poučevala honorarno. Izredno ponosna je na svojega očeta — Nikolo Kar kočiča, Dalmatinca s Hvara, junaka pomorske bitke pri Visu leta 1866. Do potankosti pozna vse dogodke in ves razvoj dveurne bilke, v kateri so Italijani izgubili in potem sto let skrivali svojo sramotno izgubo pri Visu, ko so pripluli s celo floto, da bi zasedli Dalmacijo. Nikola Karkovič je bil prvi krmar na poveljniški ladji in s svojo pomorsko izurjenostjo veliko pripomogel k zmagoslavju Avstrijcev. Tako ga je sam cesar povabil za tri dni na dunajski dvor. Oče je bil že takrat Hrvat-Slo-van po duši, boril se je proti italijanskemu osvajanju, toda dobro je vedel, da tudi Avstrijci ne prinašajo na- šemu narodu svobode. «Ko smo prišli v Gorico (pred prvo svetovno vojno) je bil ves nesrečen. Pomorščak, vojak, razgledan, didel veljko sveta, je prišel v Gorico, ki je bila tedaj nazadnjaška. Bil je obupan. Potem pa je slučajno srečal očeta Jožeta Ribičiča (starega očeta Milje), tudi Dalmatinca — z Brača. Takoj sta postala najboljša prijatelja. Sploh smo bili z Ribičičevimi takrat usodno povezani. Ko so nam v prvi vojni porušili hišo, je mati z mojo sestro nelcaj časa stanovala pri njih... oče pa je umrl leta 1918, tik preden so prišli Italijani v Trst.* Zgodovina je Ni/colino Z ego veliko naučila. Tudi danes, z devetdesetimi Jeti in skorajda nič manj delavna kot nekoč. Njen sogovornilc takoj pozabi, da ima pred seboj razmeroma starega človeka. Še zmeraj igra klavir, kvačka in šiva, piše pisma in riše. Pravzaprav ji kar zmanjka časa, pravi. Vsak dan dobi veliko pošte in mora nanjo odgovarjali. Na pošti ima svoj poštni predal in gre sama vsak dan po časopise in pisma. V vsem svojem učiteljskem času se je mučila dobro risati. Slikarstvo je študirala dopisno v Parizu. Njene risbe s svinčnikom in ogljem, akvareli, pasteli, laviran tuš, oljnate slike presenetijo marsikaterega obiskovalca njene vzorno urejene dnevne sobe. Najbolj ponosna je na posebno indonezijsko tehniko slikanja z vročim voskom na svilo. »Por skusite vi,* mi pravi, »slikati z vrelim voskom. Pomočite čopič vanj in poskušajte narisali kar hočete vi... vosek bo napravil, kar želi on...* Veliko potrpljenja in moči mora imeti. Ko si je pred petimi leti zlomila nogo, si je. še preden ji je noga zatekla. sama naravnala kosti. V bolnišnici so rekli, da je bila pri tem skorajda do milimetra natančna. Tako se ji zlom sploh ne pozna. »Sedaj bi lahko plesala*, pove. Za 29. november je odpotovala z avionom k sinu, ki živi v Švici. Kemik in fizik, ki je že v mladih letih doživel internacijo — Gonars in druga taborišča. Izlet z avionom pri devetdesetih letih? Se boste začudili. Nič takega, le nekaj pripomb seveda na Jalove letalske usluge, ki jih ne more pohvaliti. Iz Švice je prinesla nekaj prave svile, da bo lahko nanjo slikala z voskom. Pa je zadovoljna s pokojnino in stanovanjem? Morda bi se iz stare hiše preselila v bolj zdravo, novo stanovanje. pa dvomi, da hi ji ponudili zanjo primerno sta-novanje. Morala bi imeti prostor za klavir, za risanje, svojo korespondenco in obiske, to je najpomembnejši del njenega življenja, od katerega se ne želi ločiti. Kje najde Nikotina Zega tolikšno moč? Je v njej nekaj junaške dalmatinske očetove krvi. slovanskega ponosa in slovenske vztrajnosti, natančnosti in pridnosti? Nedvomno. Vse to je iz nje zgradilo pomemben zidak temeljev slovenskega naroda. > BORIS ŠULIGOJ