Primorski
nevnik
Poštnina plačana v gotovini /'t aa «. Abb. postale I gruppo LiCIia VU llT
Leto XXVIII. Št. 232 (8325)
TRST, nedelja, 1. oktobra 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Slovenska šola ob novem šolskem letu
T7" o se po poletnih počitni-J\_ cah spet odpirajo šolska vrata in se začenja novo šolsko leto 1972-73 moramo nar pisati nekaj ugotovitev in misli o vlogi, razmerah in vprašanjih slovenskega šolstva, ker se vsi dobro zavedamo in ker nam dosedanje izkušnje potrjujejo, da je šola osnovni temelj našega narodnostnega obstoja in napredovanja. Brez svoje šole vsaka narodnostna manjšina izgine. Zato je fašistični režim najprej ukinil slovenske šole in razpustil prosvetna društva. Zato so se že v dobi avstroogrske monarhije najbolj protivili ustanavljanju in delovanju slovenskih šol i-talijanski nacionalistični in šovinistični krogi. Zato nam je tako pri srcu naša šola in gledamo nanjo skoraj ljubosumno. Zato tudi ocenjujemo odnos oblasti in pristojnih organov do naše narodne skupnosti tudi po njihovem ravnanju s slovenskim šolstvom in slovenskimi prosvetnimi ter kulturnimi ustanovami. Merilo kulture nekega naroda pa je tudi njegova skrb in zavzetost za šolo, za izobrazbo in vzgojo mladine, čeprav bi nas sedanja potrošniška družba morda lahko prevarila.
Menimo, da je izven vsake diskusije in dvoma pravica vsake narodnostne skupnosti do svojih prosvetnih in kulturnih ustanov, do svojih šol, ki ne smejo biti tuja tvorba v njenem telesu. To pravico imamo in naša dolžnost je, da zahtevamo dosledno spoštovanje in izvajanje, ne glede na politične in vladne kombinacije, tudi ne glede na mednarodne dogovore in sporazume, ker je to pravica, ki smo si jo s krvjo in hudimi žrtvami priborili, ker je to zajamčeno v italijanski demokratični u-stavi.
Poudarili smo ta načela in to našo pravico, ker tudi ob začetku šolskega leta 1972-73 u-gotavljamo, da so bile urejene nekatere zadeve, da pa nekatera zelo važna vprašanja naše šole in šolnikov še vedno niso rešena. Tako smo čakali — zaman — na izpopolnitev in odobritev posebnega zakonskega osnutka za dokončno ureditev slovenskega šolstva, ki sta ga že pred leti predložila poslanca Albin Škerk in Corrado Belci. Pripomnimo naj samo to, da so v tem zakonskem osnutku zajeti skoraj vsi problemi in da bi njihova rešitev postavila slovensko šolo na bolj enakopraven položaj, kot ga ima sedaj. Italijanska šola se otepa s hudimi problemi, njen ustroj in njena vsebina ne ustrezata potrebam in zahtevam italijanske družbe, pripravlja se reforma višjega šolstva, zelo je pereče vprašanje šolskih gradenj itd., toda slovenska šola — šola narodnostne manjšine — ima tudi svoje specifične potrebe — vrh tega pa jo še tarejo težave in problemi, ki bi morali biti že zdavnaj rešeni in ki ne zahtevajo kdove kakšnih posebnih izdatkov. Naj navedemo le glavne: ureditev stale-ža profesorjev, uradna ustanovitev didaktičnih ravnateljstev in šolskih nadzomištev, imenovanje višjega funkcionarja — viceproveditorja za slovenske šole, ustanovitev dodatnih stalnih mest na osnovnih šolah, ureditev in izpopolnitev višjega strokovnega šolstva, usposabljanje slovenskih otroških vrtnaric. Kako naj se bo torej slovenska šola vključila, kako naj bo korakala vštric z vsem italijanskim šolstvom? In kako naj bo ustrezala — v vsedržavnem kontekstu — specifičnim potrebam, razmeram in zahtevam slovenske narodne skupnosti v Italiji?
Napovedana šolska reforma, ko se bo začela izvajati, bo seveda zajela tudi slovenske šole, zato ne smemo stati ob strani In čakati križem rok, kaj nam bo prinesla. Prav tabo ne smemo biti pasivni gle-
daloi, kot da se nas ne bi nič tikalo, ko gre za preosnovo za prekvašenje šole, za njeno vsebino in poslanstvo. Šola, od o-troškega vrtca do univerze, ne služi samo za pridobivanje znanja, njeno poslanstvo je tudi vzgojno, delovati mora tako, da pripravlja mladino za njeno učinkovito vključevanje v proizvodnjo in koristno delovanje v družbi. Za vsako narodnostno manjšino velja to še posebej.
Minister za javno vzgojo Scalfaro je te dni med drugim pripomnil, ko je govoril z nekim časnikarjem o novi šolski reformi, da bo njen u-speh odvisen tudi od sodelovanja šolnikov, ki bodo imeli več dela in dolžnosti, zaradi česar bo nujno potrebna ureditev njihovega «juridičnega položaja«. Potrebno bo tudi sodelovanje staršev, zaradi česar imajo posebno važnost, pravi minister, predpisi, ki demokratizirajo upravljanje šol. Če bo to veljalo za vse šole v Italiji, bo moralo veljati tudi za slovenske šole, šolnike in starše. Pričakujemo pa, da ne bo o-stailo vse le pri besedah, kot so v glavnem ostala le na papirju priporočila, ki jih je ob začetku lanskega leta navedel v posebni okrožnici tedanji minister Misasi.
Med drugim je v omenjeni okrožnici napisano:
«Ko poudarjamo pomen, ki ga šole z neitalijansklm učnim jezikom lahko imajo v širši perspektivi političnega in kulturnega razumevanja, kakor tudi didaktične dejavnosti, mislimo, da je primerno, če poudarjamo posebni pomen, ki ga na področjih (dežele Dolina Aoste, Tridentinska - Južna Tirolska in Furlanija - Julijska krajina) ima pouk italijanščine za neitalijansko govoreče skupine, kakor tudi pouk drugega jezika za italijansko skupnost: pouk drugega jezika ne gre ocenjevati samo kot dodatek običajnemu programu, temveč kot dejansko izpopolnjevanje osnovnega kulturnega programa, kar omogoča, poleg razumljivih prednosti za družbeno omikano sožitje, tudi posebno obogatitev in kulturni razvoj. V tem smislu je namen ministrstva zagotoviti boljše seznanjanje s posebnim položajem jezikovno mešanih kulturnih področij preko uradnih občil, s spodbujanjem novih raziskav, študija in analize posameznih situacij. S tem v zvezi podčrtujemo, da se je pri višji deželni šolski intendanci za Furlanijo - Julijsko krajino oblikovala operativna skupina, ki ji načeluje dež. šol. intendant, ki naj z večjo sistematičnostjo sledi razvoju položaja pri pouku slovenskih jezikovnih manjšin po vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini in naj širi oblike sodelovanja in vzajemnega spoznavanja med odgovornimi za šole raznih jezikovnih manjšin.»
Misasi sicer ni več minister za šolstvo, njegova priporočila pa še veljajo? Sicer pa, nekaj smo od tega pričakovali že v lanskem šolskem letu, potem so bile volitve in preokret vladne politike.
Ko stopamo v novo šolsko leto ponovno poudarjamo zahtevo, da pristojne oblasti rešijo probleme naše šole in šolnikov in da upoštevajo ter u-godno sprejmejo tudi upravičene zahteve po pouku materinega jezika v Beneški Sloveniji.
Dokončnih podatkov o vpisovanju in o številu učencev ter dijakov na slovenskih šolah nismo navedli, ker uradnih podatkov še nimamo na razpolago. Dosedanji podatki pa kažejo, da se je število vpisanih zvišalo tako na Goriškem kot na Tržaškem. To ponovno potrjuje, da kljub težavam in oviram slovenska šola uživa zaupanje In ugled med slovenskimi starši.
ALBIN BUBNIČ
DOLGA SEJA MINISTRSKEGA SVETA
Samo za 3,5 odst. se je zvišal narodni dohodek v 7 mescih
Vlada ni obravnavala spornega vprašanja barvne televizije - Novi bankovci po 2000 in 20 tisoč lir
RIM, 30. — Danes se je sestala vlada, ki je obravnavala predvsem poročilo o programskem gospodarskem predvidevanju, ki ga je dopoldne dokončno izdelal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE. Poleg tega pa so bila na izredno obsežnem dnevnem redu tudi številna manj pomembna upravna vprašanja. Značilno in politično zanimivo pa je, da se je vlada izognila razpravi o nekaterih spornih vprašanjih, kot je barvna TV, plače visokih državnih funkcionarjev in podobno.
Gospodarsko poročilo je zelo obsežno in izhaja iz osnovne u-gotovitve, da se je na osnovi podatkov prvih sedmih mesecev letošnjega leta narodni dohodek zvišal samo za 3,5 odst. in je torej bistveno nižji od v gospodarskem načrtu predvidenega letnega zvišanja 5 - 5,5 odstotka.
Iz poluradnih poročil izhaja, da je najvažnejše četrto poglavje, ki govori o perspektivah za prihodnje leto. V ponočilu je rečeno, da so nezadovoljivi letošnji gospodarski rezultati posledica nezadostnega izkoriščanja zmogljivosti in predvsem nezadostne notranje potrošnje. Do krize investicij je prišlo že lani, zaostrila pa se je letos
V tem okviru je nato govor o ukrepih, ki jih naj sprejme vlada in javna uprava ter o izboljšanju sistema, da se na hiter način izvajajo javne investicije. Vendar pa javne investicije ne morejo biti zadostne ter je nujno doseči razvoj socialnih ter drugih infrastruktur, ki jih predvideva gospodarski načrt.
Posebno poglavje je posvečeno delovnim pogojem v podjetjih, ki so tesno povezana z zunanjimi okoliščinami in torej s stanovanjsko reformo, reformam prometa, zdravstva in šolstva. Poročilo pravi, da ni mogoče doseči najvažnejšega cilja, ki ga predstavlja- zvišanje zaposlitve, ne da bi upoštevali vse te činitelje.-
Glede novih delovnih pogodb in skratka glede bližnje sindikalne jeseni je v poročilu rečeno, da je treba delati na ta način, da ne bo prišlo do zvišanja cen, ki bi se avtomatično pretvorile v zmanjšanje realnih dohodkov in splošnega povpraševanja. Poročilo vsebuje obsežnejše poglavje, ki se nanaša na
cene ter pravi, da vlada ne bo zvišala tarif in cen, ki jih neposredno nadzoruje. Zvišanje telefonskih tarif, naj bi torej predstavljalo izjemo, do katere je prišlo, ker je treba vložiti nova sredstva v telefonsko omrežje. V tej zvezi je tudi obsežneje govor o dekretu o uve-
ljavljanju novega davka na dodatno vrednost IVA.
Vlada je danes poleg tega odobrila nujni zakonski predlog v korist prebivalstva Marche. Do 31. decembra so podaljšali olajšave za prodajo bencina in nekaterih drugih petrolejskih izdelkov, tako da se prepreči zvišanje cene. Že pred leti je namreč bil odobren zakon, ki znižuje državne takse na bencin za tri lire in ki bi moral danes zapasti.
Med zanimivimi zakonskimi dekreti je pooblastilo izdano zavodu Banca dTtalia, da izda nove bankovce po 2.000 in po 20.000 lir.
Predsednik japonske vlade Tanaka na tokijskem letališču ob povratku
iz Pekinga

PO OBNOVITVI DIPLOMATSKIH ODNOSOV
Za Peking in Tokio je dogovor življenjskega pomena za Azijo
Ob povratku v domovino je Tanaka izjavil, da bodo sedaj vložili vse napore za dosego mirovne pogodbe s Sovjetsko zvezo - «lzvestja» o odnosih s Kitajsko
PEKING, 30. — V Pekingu so danes priredili predsedniku vlade Čuenlaju slovesen sprejem ob njegovem povratku iz Šanghaja, kamor je pospremil predsednika japonske vlade Tanako In se od njega poslovil po nekajdnevnih pogajanjih. Prav tako slovesno so sprejeli predsednika Tanako v Tokiu, ko se je vrnil iz Kitajske, kjer je podpisal sporazum o navezavi diplomatskih odnosov med obema državama.
Ob povratku v Tokiu je imel Tanaka tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da bo Japonska, po vzpostavitvi odnose s Kitajsko, osredotočila svoje napore na pogajanja za dosego mirovne pogodbe s Sovjetsko zvezo. Po tem pojasnilu je predsednik japonske vlade govoril o važnosti navezave diplomatskih odnosov
V Južni Afriki se je med Ca-petownom in mestecem Dlavver pripetila huda železniška nesreča. Vlak z devetimi vagoni je zaradi prevelike hitrosti iztiril. Prvi trije vagoni so strmoglavili po nasipu na polje, drugi trije so se prekucnili, zadnji pa so ostali na tiru. Prav v teh so potovali belci, ki so se vsi rešili. Nesreča je zahtevala najmanj 48 mrtvih, v večini črncev.
(Na sliki: reševalci iščejo žrtve med razbitimi vozovi).
s Kitajsko in poudaril, da morata odslej dalje obe strani poglobiti medsebojno razumevanje in postopoma rešiti vsa viseča vprašanja. V izjavah se je Tanaka dotaknil tudi vprašanja Formoze in pojasnil, da se japonsko stališče do Formoze glede trgovinske izmenjave in zamenjave ljudi ni spremenilo.
Potem ko je dejal, da je vzpostavitev diplomatskih odnosov med Japonsko in Kitajsko življenjskega pomena za ohranitev miru v Aziji, je Tanaka zavrnil zaskrbljenost v nekaterih azijskih državah, češ da bi lahko Japonska in Kitajska, kot najvažnejši sili v Aziji, prevzeli nadoblast na tem svetovnem področju. Poleg tega je izjavil časnikarjem, da vzpostavitev diplomatskih odnosov s Pekingom ne bo v najmanjši meri vplivala na japonsko - ameriško pogodbo o varnosti iz leta 1951 in 1969, ki dovoljuje ZDA, da imajo vojaška oporišča na Japonskem. Pri tem je dejal, da je glede tega vprašanja pojasnil Čuenlaju, da se je položaj sedaj spremenil, češ da je bila svoj čas Formo-za važen obrambni člen za Japonsko, da pa je danes prepričan, da Kitajska nima nobenega namena prejeti za orožje.
Glavni kitajski časnik »Ljudski dnevnik* je danes objavil uvodnik, v katerem obravnava ureditev odnosov med Kitajsko in Japonsko in ugotavlja, da ta dogodek »odpira novo stran v zgodovini med obema državama*.
V članku so poudarjena predvsem tri načela kitajske vlade, o katerih je Tanaka izjavil, da se z njimi strinja: «da je LR Kitajska edina zakonita kitajska vlada, da je Formoza neločljivi del kitajskega ozemlja in da je pogodba, ki sta jo svoj čas podpisala Japonska in Formoza, nezakonita, ter da bo morala biti ukinjena*.
«Izvestja* pa so objavila članek, v katerem obtožujejo Peking, da nima nobenega namena čimprej urediti odnosov s Sovjetsko zvezo. Moskovski časnik obtožuje Kitajce, da nadaljujejo
s svojim razbijaškim delovanjem na mednarodnem področju in da je glavna smer «maoistične politike*, boj proti Sovjetski zvezi in ostalim državam socialistične skupnosti. Toda »izvestja* poudarjajo, da je Sovjetska zveza pripravljena urediti svoje odnose s Kitajsko. Časnik zaključuje z voščilom kitajskemu narodu za njegov praznik in poudarja, da bi imel povratek dobrih in prijateljskih odnosov med obema državama »veliko vrednost za obe državi, za vso socialistično skupnost ter za mir in varnost na svetu*.
anmiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumimiiitiiiiiimitiiiiMiiiiiiiiiMiiimiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiii
SESTANEK TIROLCEV OBEH DEŽEL
BIROKRACIJA NE IZVAJA DVEH ČLENOV »PAKETA*
Tokrat v New Torku prvič ne bo južno-tirolske delegacije na zasedanju OZN
DUNAJ, 30. — Danes so se sestali v Innsbrucku člani odbora za stike med Južno in Severno Tirolsko. Predstavnike Južne Tirolske je vodil predsednik Volkspartei dr. Magnago, Tirolske pa predsednik deželne vlade Wallnoefer.
Predsednik pokrajinskega odbora bocenske pokrajine dr. Magnago je poročal o izvajanju «paketa» in o velikem pomenu komisije dvanajstih, ki je pooblaščena, da pripravi izvršilne norme novega avtonomnega statuta. Dr. Magnago je ugotovil, da rimska vlada še ni pripravila
Sirija posreduje med SZ in Egiptom
V Španiji obsojeni trije komunisti
BARCELONA, 30. — Tukajšnje vojaško sodišče je danes obsodilo štiri člane španske komunistične partije, ki je v ilegali. Josč Maria Palamos, metalurški delavec, ki ga imajo za enega najvidnejšega komunističnega voditelja v barcelonski pokrajini, je bil obsojen na 18 let zapora. Ostala njegova dva tovariša na 16 oziroma 15 let zapora. Vojaško sodišče jih je obsodilo pod obtožbo, da so vrgli zažigalno bombo proti policijskemu avtomobilu, čeprav so vsi trije izjavili, da tega dejanja niso storili.
KAIRO, 30. — Sirski predsednik Hafez Asad je včeraj prispel v Kairo po svojem 48-umem obisku v Sovjetski zvezi. Vest je sporočila egiptovska časopisna agencija «Men» ki je pripomnila, da Asada spremlja podpredsednik Mahnud Ayoubi. Sirskega predsednika je sprejel v Kairu predsednik Sadat skupaj s podpredsednikoma Huseinom Safejem in Mahmudom Fauzijem.
Nenadni obisk sirskega državnika v Egiptu, potem ko se je ta raz-govarjal dva dneva s sovjetskimi državniki, je v določeni meri presenetil javnost in predvsem politične in časnikarske kroge. Ugibanja o rezultatih potovanja sirskega predsednika v Sovjetsko zvezo so seveda zelo različna. Spričo pomembnosti vprašanj, ki danes tarejo dežele Bližnjega vzhoda, pa prevladuje mnenje, da je bil Asadov obisk v Sovjetski zvezi izredno pomemben za ves nadaljnji politični razvoj na tem področju.
Medtem sporočajo iz Bejruta, da je »Ljudska fronta za osvoboditev
Palestine* zavzela odločno stališče proti nameravani ustanovitvi palestinske vlade v begunstvu. Kot je znano, je to zamisel sprožil egiptov-
ski predsednik Sadat, ko je včeraj v nekem svojem govoru v Kairu izjavil, da bi Egipt priznal tako vlado.
V Pekingu In Tokiu izredno u-godno ocenjujejo podpis dogovora o navezavi diplomatskih odnosov med obema državama. V Pekingu so navdušeno sprejeli Čuenlaja, ko se Jt vrnil iz Šanghaja, kjer se je poslovil od svojega japonskega gosta Tanake. Prav tako velik sprejem so priredili Tanaki v Tokiu ob njegovem povratku. Tanaka je imel tiskovno konferenco, na kateri je poudaril velik pomen dogovora s Kitajsko, hkrati pa je izjavil, da bodo sadaj vložili vse napore za dosego mirovne pogodbe s So-
vjetsko zvezo.
Na sestanku odbora med predstavniki Volkspartei in tirolske vlade so ugotovili, da italijanska birokracija zavira izvajanje sporazumov o »paketu« in da italijanska vlada še ni odobrila zakonska predloga o novi razdelitvi senatorskih mest v bocenski pokrajini (ki naj južnim-Tirolcem avtomatično zagotovi izvolitev senatorja) in o elektriški industriji.
Vlada je razpravljala predvsem o gospodarskih vprašanjih in o poročilu medministrskega odbora za gospodarsko programiranje.
zakonska osnutka glede razdelitve senatorskih mest in glede električne energije. Dr. Magnago je govoril tudi o težavah, ki jih ustvarja birokracija in da so ugotovili, da ni dovolj usposobljenih funkcionarjev iz vrst južnotirolske manjšine.
Na sestanku so tudi obravnavali vprašanja kulturnega sodelovanja in so se dogovorili, da bodo na prihodnji seji razpravljali o zaščiti naravnega okolja. Wallnoefer je govoril o skupni ustanovitvi šole za šolnike, ki so zaposleni v zavodih.
Letos avstrijski predstavniki ne bodo povabili na zasedanje OZN predstavnike Volkspartei na katerem bo avstrijski zunanji minister Kirschlaeger govoril tudi o južno-tirolskem vprašanju, ker je stopil v veljavo nov italijanski ustavni zakon avtonomiji bocenske pokrajine in se vodi sedanje razdobje pogajanj na notranji italijanski ravni med Južno Tirolsko in Rimom.
Končno so na sestanku ugotovili, da avstrijski parlament ne bo mogel odobriti sporazuma v zvezi z nadzorstvom razsodišča v Haagu, dokler ne bosta odobrena zakona o ureditvi sedežev v senatu in o električni energiji.
Volkspartei je v začetku zasedanja odlikovala z zlato medaljo stranke predsednika deželne vlade Wall-noeferja, bivšega deželnega poslanca Zechta (socialdemokrata) in načelnika oddelka ministrstva za šolstvo Riegerja kot priznanje za njih prizadevanja za reševanje vprašanj Južne Tirolske.
PEKING, 30. — Na osnovi sporazuma o medsebojnih odnosih, ki ga je Nixon podpisal preteklega februarja v Pekingu, je danes prispelo na Kitajsko 22 ravnateljev ameriških časnikov, kjer bodo ostali na obisku tri tedne.
Srečanje
narodov
Srednje
Evrope
jyr obenega dvoma ni, da Go-rica letos še sedmič zapovrstjo zasluži posebno priznanje za svojevrstno pobudo in odlično organizacijo mitteleu-ropskih srečanj. Tudi nobenega dvoma ni, da nas letošnje zasedanje, posvečeno gledališču v srednjeevropskih deželah še posebej zanima, kajti vloga gledališča v našem kulturnem prostoru nosi v sebi odgovornost za očuvanje kulturnega izročila slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Obenem s to odgovornostjo naše gledališče vrši funkcijo posrednika na «stičišču idej in ljudi», kar je v svojem referatu za goriško zasedanje izčrpno razvil Josip Tavčar, predsednik Stalnega slovenskega gledališča.
široko zasnovana tema je priklicala v Gorico veliko število gledaliških delavcev, teoretikov, kritikov in ustvarjalcev iz šestih držav, Avstrije, Češkoslovaške, Italije, Jugoslavije, Nemčije in Madžarske. V duhu uvodnega referata Hein-za Kindermanna «Gledališče -vez med narodi Mitteleurope» se bo v štirih dneh odvijal sicer zelo natrpan program. Ob tem vidno mesto zavzemata razstavi del češkega scenografa Vlastislava Hofmana in pisatelja Roberta Musila.
Robert Musil gotovo spada med najvidnejše predstavnike tako imenovane mitteleuropske kulture. Vendar je treba pri tem poudariti, da je obenem predstavnik tako imenovanega včerajšnjega sveta in protagonist v veliki krizi med obema vojnama, ko je v Evropi prišlo do bistvene prelomnice. Tragična neopredeljenost njegovega človeka se giblje med hrepenečim objokovanjem preminule zgodovinske realnosti, ki nima več pravice do obstoja in brezupnim pričakovanjem mističnega odrešenja. To je tudi ena od duhovnih dominant mitteleuropske kulture.
Mitteleuropska kultura v svojem tradicionalnem pomenu je izhajala iz merkantilistične e-lite, ki je danes ni več, ker so se družbene strukture popolnoma spremenile in je ves geopolitični prostor zadobil povsem drugačno lice. Govoriti torej danes o mitteleuropski kulturi, izhajajoč iz njenih zgodovinskih predpostavk, je povsem anahronistično in nesmiselno. Duhovno emporialna teorija Trsta na mitteleuropski magistrali Trst - Dunaj - Praga, ob obubožanju tržaškega merkantilističnega emporija, predstavlja cenen politični su-rogat z naivnostjo mesijanskih pretenzij. Kar končno zadeva pojem o mitteleuropski kulturi je ta vezan na preteklost, na zagrenjenost odvečnega človeka, zaprtega v elitnem krogu včerajšnjega sveta. Kar pa zadeva nas, avtohtona slovenska komponenta je bila od te elite odsotna.
Nameni in pomeni mitteleu-ropskih srečanj v Gorici pa so in morajo biti drugačni. V prvi vrsti je to srečanje narodov srednje Evrope, srečanje živih ljudi, ki želijo prispevati svoj delež k ustvarjanju tistega enotnega kulturnega prostora, v katerem se bodo dobrine duha prepletale z isto dinamiko, kot se prepletajo tokovi življenja, brez meja in brez narodnostnih diskriminacij.
FIIIBERT BENEDETIČ
Stavke gradbenih delavcev
RIM, 30. — Sindikalne organizacije gradbenih delavcev so zaostrile boj za obnovitev kolektivne delovne pogodbe. O vsedržavni stavki, ki je bila 27. septembra bodo sledile številne deželne stavke in na področju Furlanije-Julijske krajine 12. oktobra.
MILAN, 30. — Karabinjerji so prijavili sodišču štiri osebe iz Šesta San Giovanni pod obtožbo, da so izvršile v torek zvečer a-tentat na komunistični kulturni krožek »La Torretta*. Med aretiranci je tudi 31-letni Giovanni Rubeča, voditelj krajevne sekcije basovskega sindikata CISNAL.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PRVI DAN 66. GRAŠKEGA MEDNARODNEGA SEJMA
Avstrijski predsednik Jonas
na ogledu tržaškega paviljona
Sprejel ga je predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi
Ob navzočnosti predsednika avstrijske republike Franza Jonasa so včeraj dopoldne slovesno odprli 66. mednarodni velesejem v Gradcu. Po otvoritvi sejma si je predsednik Jonas med drugim ogledal tudi paviljon, ki ga je priredil tržaški enotni odbor za gospodarsko propagando. V tržaškem paviljonu ga je sprejel predsednik trgovinske zbornice in propagandnega odbora dr. Caidassi, kateremu je predsednik Jonas čestital za tehnično in umetniško raven tržaške razstave V paviljonu je nameščen v^lik tridimenzionalni pano tržaške obale, vse naokrog pa so razstavljene slike in diapozitivi tržaškega pristanišča, industrijske cone, tovarne velikih mo-
torjev, avtocestnih in železniških povezav ter turističnih privlačnosti. Tržaški predstavniki so izrazili predsedniku Jonasu potrebo, da se rešijo nekatera gospodarska in trgovinska vprašanja v zvezi s trgovino preko našega pristanišča, ki je še vedno glavno pristanišče za vsakovrstno blago za Avstrijo in iz nje, še zlasti za avstrijsko štajersko.
Naše mesto so zastopali poleg dr. Caidassija še ravnatelj pristaniške ustanove inž. Colautti, podpredsednik propagandnega odbora kom. Padoa, občinski odbornik Chicco ter predstavnik pokrajine odbornik Lucijan Volk.
Z DANAŠNJIM DNEM V VELJAVI
Nov zimski urnik trgovin
Z današnjim dnem, 1.10.1972, smo spet vezani na sončno uro. Poleg raznih sprememb voznega reda vlakov, avtobusov itd., moramo s tem datumom beležiti tudi spremembo umika trgovin, ki se iz poletnega spremeni v zimski.
Slovensko gospodarsko združenje nam je posredovalo naslednji pregled novih urnikov:
Živilska stroka: od 8.00 do 13.00 ter od 16.30 do 19.00, ob sobotah od 8.00 do 13.00 ter od 16.30 do 19.30; tedenski počitek: sreda popoldne.
Mlekarne (brez obrtnice P.S.): od 7.30 do 13.00 ter od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 7.30 do 13.00 ter od 17.00 do 19.30; tedenski počitek: sreda popoldne.
Pekarne: od 7.30 do 13.00 ter od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 7.30 do 13.00 ter od 17.00 do 19.30; tedenski počitek: sreda popoldne.
Trgovine z oblačili, hišno opremo in raznim blagom: od 8.30 do

VČERAJ V ČISTILNICI «VINC0R» V UL. CARPINETO
Dvanajstletni deklici padli v jamo polno olja in bitumna
Zdravniki so si zanju pridržali prognozo ■ Pri reševanju deklic so se zastrupili tudi trije bolničarji, finančni stražnik in mati ene od deklic
Zdravniki na oddelku za oživljanje glšvne bolnišnice se od 16. ure včeraj na vso moč trudijo, da bi rešili življenje dvema komaj dvanajstletnima deklicama, ki sta v notranjosti čistilnice «Vincor» v Ul. Carpineto 5, padli v tri metre globoko izkopano jamo, polno usedlin mineralnega olja in bitumna.
Huda nesreča se je pripetila malo po 16. uri, ko se je 12-letna Fa-biola Galiassi, hči čuvaja čistilni-olj »Vincor«, 31-letnega Maria
Galiassija, ki ima stanovanje v sa-
HIUIIIIIIIIIIIIIIIMUKIIIIIIIIIIKIIIOI111*1111111111111111111
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča dijakom, da bo začetna šolska maša dne 2. oktobra ob 11. uri v kapucinski cerkvi na Montuci.
Ravnateljstvo državne srednje šole figo Gruden* v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša dne 2. oktobra ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 2. oktobra 1972 ob 11. uri v kapucinski cerkvi na Montuci.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar« sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 2. oktobra ob 9. uri v cerkvi sv. Jakoba. Pred mašo (ob 8.30) naj pridejo dijaki v šolo, kjer bodo dobili prva navodila.
Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča. da bo začetna šolska maša dne 2. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu.
Ravnateljstvo srednje šole »Sv. Ciril in Metod« sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 2. oktobra ob 11. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu, na Katinari pa ob 9.30. Učenci naj se zberejo pol ure prej v šoli.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič« v Dolini sporoča, da bo začetna šolska maša jutri. 2. oktobra ob 9. uri v dolinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo pet minut pred mašo. Po maši pa gredo v šolo za prva navodila.
Ravnateljstvo državne srednje šole »K. Erjavec« sporoča, da bo otvoritvena šolska maša za novo šolsko leto 1972 73, jutri. 2. oktobra ob 11. uri v rojanski župni cerkvi. Dijaki naj se zberejo ob 10.45 v šolskih prostorih. kjer bodo dobili prva navodila.
Ravnateljstvo državne srednje šole »F. Levstik« Prosek z oddaljenimi raz ■edi v Sv. Križu sporoča, da bo začet-ia šolska maša jutri, 2. ok-obra na Proseku ob 8.30 in v Križu >b 9 uri.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim lezikom »Žiga Zois« v Trstu, sporoča, la se bo začelo šolsko leto 1972/73 ine 2- oktobra 1972 z začetno šolsko mašo. ki bo ob 11. uri v cerkvi na Montuci. Redni pouk se bo začel 3. jktobra ob 8. uri
Ravnateljstvo srednje šole »Srečko Kosovel« na Opčinah sporoča, da se bo začel pouk jutri s šolsko mašo ob 8.30. Dijaki naj se zberejo v šoli ob 8.15.
Učenci osnovne šole pri Sv. Ivanu
naj pridejo v šolo jutri, 2. iktobra oh 10.30 Šolska maša bo ob 11. uri.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ja 'robu sporoča razpored šolskih maš ta sledeče šole:
Sv. Jakob - jutri. 2. oktobra, ib 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu (otroci naj se zberejo pred cerkvijo).
šola »Dragotin Kette«, Ul sv. Frančiška 25	—	i u t r l .	2.	oktobra
ob 9. uri	v	kapelici v	Ul.	Marconi
(otroci naj	se	zberejo v	šoli	ob 8.45).
Dona dom	l u t r i ,	2. okto-
bra, ob 9 30 v cerkvi sv. Vincencija (otroci naj se zberejo v šoli ob 9. uri).
Skedenj	—	jutri,	2.	oktobra
ob 17. uri v škedenjski cerkvi (otroci naj se zberejo pred cerkvijo).
Sv. Ana — v torek, 3. oktobra ob ; 9. uri v cerkvi na Kolonkovcu (otroci j naj se zberejo pred cerkvijo). Učenci te šole imajo reden pouk že v pone- j deljek, 2. oktobra, od 8.30 do 10.30. I
mi čistilnici, igrala s prijateljico, 12-letno Alessandro Bergamo iz Ul. Žara 6. Dekleti sta se igrali ob pravokotnem varnostnem zidu čistilnice, ki meji z Istrsko ulico, nasproti bencinske črpalke AGIP Prav v dolžini 10 metrov pravega kota zidu je uprava čistilnice dala pred nedavnim izkopati z buldožerji od 2 do 3 metrov globoko jamo. Vanjo so vlivali usedline mineralnih olj, ki se sčasoma spremene v bitumen in otrde. Polovico odprtine so prikrili z deskami in panoji iz polisti-rola, druga polovica pa je ostala odprta. Baje so škedenjski karabinjerji že opozorili upravo čistilnice na nevarnost, ki jo predstavlja odprt bazen in zahtevali od nje, naj čimprej sprejme potrebne varnostne ukrepe. Toda vse do včeraj je ostalo pri istem.
Fabiola in Alessandra sta se torej igrali ob jami. Ni še povsem ugotovljeno, kako sta padli vanjo. Vsekakor se zdi, da je Fabiola, čuvajeva hči stopila rja desko, pokriva odprtino bazena, ko ji je spodrsnilo in je padli ir črno tekočino. Prijateljica Alessandra naj bi pri tem počepnila in skušala prijeti Fabiolo za roke. Ta se je namreč v oljnati in mastni tekočini vse bolj in bolj pogrezala. Ker se je preveč nagnila, je izgubila ravnotežje in še sama padla v jamo. Medtem ko je bila Fabiola skoraj do glave pogreznjena v tekočini in se je zaradi strupenih hlapov onesvestila, je Alessandri uspelo poklicati na pomoč. Njene boleče klice je prva zaslišala Fa-biolina mati, 36-letna Anna Maria Cester por. Galiassi, ki je brez oklevanja telefonsko poklicala na pomoč bolničarje RK, ti pa gasilce in agente letečega oddelka kvesture ter škedenjske karabinjerje
Delo reševalcev ni bilo lahko, saj je bilo deklici izredno težko povleči iz pogrezljive tekočine, vrh tega pa so bili hlapi, ki so prihajali iz jame, izredno močni in omam-ljivi. Pri reševanju Fabiole in Ales-sandre so se namreč prav zaradi teh hlapov rahlo zastrupili Fabio-lina mati, trije bolničarji RK, 24-letni Fabbro Castro iz Ul. F Se-vero 43, 30-letni Mario Eschr iz Ul. Lorenzetti 32 in 25-letni Gian-franco Linzi iz Ul. Pacinotti 1, ter 24 letni finančni stražnik Francesco Villan, ki je bil v trenutku nesreče v čistilnici. Vseh pet se bo na sprejemnem oddelku oolnišnice moralo zdraviti po teden dni
Fabiolo Galiassi n Alessandro Bergamo pa so zarad' hude zastrupitve sprejeli na oddelek za oživljanje s pridržano prognozo. Prizorišče hude nesreče si je osebno ogledal tudi namestnik državnega pravdnika dr Brenči
JUTRI OB 9.30
Deželni svet bo zopet zasedal
V ponedeljek ob 9 30 se bo za čelo prvo jesensko zasedanje de želnega sveta. Na dnevnem redu so vprašanja svetovalcev in odgovori odbornikov. Deželni svet se bo spet sestal na dan obiska predsednika republike Leoneja, ki bo imel med drugimi tudi uraden govor v sejni avorani. Pravo delovanje sveta se bo začelo s prihodnjim torkom, 10 oktobra. Še pred koncem meseca bodo sveto-
Izleti »AUR0RA«
7. in 8. oktobra
Izlet z avtobusom k PLITVICKIM JEZEROM. Cena 14.000 lir.
Od 15. do 22. oktobra
Potovanje z letalom v MOSKVt in LENINGRAD. Cena 110.000 lii
Od 1. do 5. novembra
Izlet z avtobusom v BUDIMPE STO. Cena 43.000 Ur.
Informacije in rezervacije pn Aurora Viaggi, Ul. Clcerone 4
valci začeli razpravo o obračunu za leto 1971 in proračunu za leto 1973. Slednjega bo deželni odbor verjetno odobril na svoji prvi seji, ki bo ta teden.
V tem tednu bo začelo tudi redno delovanje stalnih deželnih komisij: v sredo, 3. oktobra se bodo sestale druga, tretja in peta komisija.
Deželna delegacija na graškem sejmu
Uradnemu odprtju graškega velesejma je prisostvovala tudi deželna delegacija, ki se v teh dneh mudi na avstrijskem Štajerskem. Slovesnosti so se udeležili predsednik deželnega odbora Berzanti ter odborniki Dulci, Giust in Stopper. Deželna delegacija je posvetila ves dan stikom in razgovorom o gospodarskem, trgovskem in turističnem sodelovanju. V zvezi z odprtimi vprašanji na slednjem področju so predstavniki štajerske deželne vlade izrazili mnenje, da bi bilo treba vzpostaviti stalno letalsk0 progo med Gradcem in Romkami, kar bi nemalo pripomoglo k razvoju turizma na obalah Furlanije - Julijske krajine.
Od danes sončna ura
Ne pozabite! Kdor še ni premaknil kazalcev svojih ur za eno nazaj, naj stori to takoj! Danes opolnoči je namreč po vsej Italiji spet stopila v veljave sončna ura, z njeno uvedbo pa so, kot smo že obširno poročali v naših prejšnjih številkaff, stopili v veljavo tudi novi zimski urniki železnic, trgovin in bencinarjev.
• Občinska uprava sporoča, da bo z 2. oktobrom opustila odlaganje smeti pri Trebčah Odlagališče trdnih smeti bo pri Orehu, ostale odpadke pa bodo sprejeli v upepelje-valniku na Pantaloimunu.
Aretirali so nevarnega vlomilca
Agenti letečega oddelka kvestu re so včeraj po dokaj dramatičnem zasledovanju aretirali znanega tržaškega vlomilca, 30-letnega Livia Gandolfa brez stalnega bivališča. Ta je, popolnoma opremljen z vlomilskim orodjem, med opoldansko zapor0 trgovin skušal izvrtati v stranski zid zlatarne »Venier« na Trgu Stare mitnice 13 luknjo, hrup, ki ga je povzročil med delom, pa ga je izdal. Policisti so ga ujeli med krajšim zasledovanjem po ulicah okrog Stare mitnice pri baru »Portorico«.
12.30 ter od 15.30 do 19.00, ob so-
botah od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 19.30; tedenski počitek; ponedeljek zjutraj.
Parfumerije: od 9.00 do 13.00 ter od 15.30 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00 ter od 15.30 do 19.30; tedenski počitek; ponedeljek zjutraj.
Papirnice in knjigarne: od 8.30 do 13.00 ter od 15.30 do 19 00, ob sobotah od 8.30 do 13.00 ter od
15.30	do 19.30; tedenski počitek ponedeljek zjutraj.
Mesnice: od 7.30 do 13.00, ob sobotah od 7.30 do 13.00 ter od 17 00 do 19.30.
Ribarnice: od 8.00 do 14.00 (tu di ob sobotah).
Trgovine z barvami, laki in proizvodi za pleskarje: od 8.00 do 12 30 ter od 15.30 do 18.30, ob sobotah od 8.00 do 12.30 ter od 15.30 do 19.00; tedenski počitek: sreda popoldne.
Cvetličarne: od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah od
8.30	do 13.00 ter od 16.00 do 19.30; tedenski počitek: sreda popoldne.
Trgovine z gradbenim materialom, železnino ter industrijskimi stroji: od 8.00 do 12.00 ter od 14.30 do 18.00; tedenski počitek: sobota popoldne.
Trgovine z železnimi in kovinskimi proizvodi ter stroji: od 8.00 do 12.00 ter od 15.00 do 19.00; tedenski počitek:	sobota popoldne.
Trgovine s kolesi, motornimi kolesi ter ustreznimi nadomestnimi deli: od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 19.00; tedenski počitek: sobota popoldne, če je prodaja nemenjena pretežno obrtnikom; ponedeljek zjutraj, če je prodaja v glavnem direktno potrošnikom. V primeru, da je tedenski počitek ob ponedeljkih zjutraj, se podaljša sobotni popoldanski urnik do 19.30.
Trgovine z avtomobilskimi nadomestnimi deli: od 8.30 do 12.30 ter od 15.00 do 18.30; tedenski počitek: sobota popoldne ali ponedeljek zjutraj, kot v prejšnjem primeru. V primeru, da je tedenski počitek ob ponedeljkih zjutraj, se podaljša sobotni popoldanski umik do 19.00.
Slaščičarne in trgovine s pripravljenimi jedmi: od 8.00 do 21.30 vsak
PD »Vesna« iskreno čestita dr. Barbari Devetak in možu Vojkotu — bivšemu predsedniku društva — ob rojstvu hčerke ALENKE
kateri želi obilo zdravja in sreče v življenju.
I	'Dl/':
Včeraj sta se v Nabrežini poročila	f>,
MAR VIDA GRUDEN in
CARLO PAPUCCI katerima iskreno čestitajo tovariši in znanci.
dan. Te trgovine morajo biti zapr-
te enkrat tedensko kakor javni lokali.
Frizerji: ponedeljek, torek, četrtek, petek: od 8.00 do 12.30 ter od 15.00 do 19.00; tedenski počitek sreda zjutraj; sobota non-stop umik od 8.00 do 17.00.
Brivci: od ponedeljka do sobote (razen ob sredah, ko bodo obrati zjutraj zaprti zaradi tedenskega počitka) od 8.00 do 12.30 ter od 15.00 do 19.00.
Slovensko gospodarsko združenje nas je nadalje obvestilo, da bodo papirnice in knjigarne v ponedeljek, 2. in v ponedeljek, 9. oktobra odprte tudi zjutraj, zaradi začetka šolskega leta.
Zdi se nam potrebno opozoriti vse trgovce, da morajo imeti urnik izobešen na vidnem mestu ter da ima slovensko gospodarsko združenje na razpolago dvojezične napise. Le-ti so na razpolago na sedežu združenja vsak dan v uradnih urah (od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 18.30, od sobotah od 8.30 do 12.30), kjer so nameščenci tudi na razpolago za vsakovrstne informacije, nasvete in usluge.
K. J.
Prosveta

Šola Glasbene matice v Nabrežini obvešča vse gojence za harmoniko, naj se zberejo v glasbeni šoli jutri, 2. oktobra ob 16. uri.
Vaje pevskega zbora »Kraški slav-
ček« se bodo pričele v sredo, 4. oktobra ob 15. uri. Vsi pevci naj se vaje zanesljivo udeležijo
Razstave
V galeriji »Carlesius«, Ul. Marconi 16, razstavlja svoja dela tržaški slikar Ugo Guarino. ki sicer živi v Milanu. Pripravil je za tržaško galerijo vrsto serigrafij s skupnim naslovom »Homo faber«. Razstava bo odprta do 6. oktobra.
Izleti
• Uprava Acegata javlja, da bo od jutri, 2. oktobra dalje zopet reden promet na progah št. 12 in 14.
Taborniki
ROD MODREGA VALA Trst ■ Gorica
Taborniška organizacija Rodu modrega vala bo imela danes, 1. oktobra ob 9.30 v dvorani Glasbene matice v Trstu, Ul. Ruggero Manna 29, svoj redni letni občni zbor.
Vabljeni so vsi člani in prijatelji.
Srečno!
Barkovljanska mladina danes, 1. oktobra na
vabi
OKTOBRSKI PRAZNIK
Spored: po sveti maši, ki bo ob 8. uri, procesija ob obali z udeležbo narodnih noš. Popoldne bo ob 17. uri v prosvetnem društvu, Ulica Cerreto 12, kalamarov večer z domačo godbo in ansamblom »Times«.
Vljudno vabljeni!
GRUPA U
RAZSTAVLJA V KULTURNEM DOMU V TRSTU, UL. PETRO-NIO 4, od 6. do 31. oktobra 1972
Otvoritev v petek, 6. oktobra ob 20. uri... .	~	,
~e-
Razstava bo odprla vsak dan razen ob nedeljah zjutraj.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1972-73
LUIGI PIRANDELLO
Le premisli, Giacomino!
prevod SMILJAN SAMEC
kostumi MARUA VIDAUOVA DEMETRIJ CEJ MARIO URŠIČ
scena
režija
V	petek, 6. oktobra ob 21. uri (ABONMA PREMIERSKI - Red A)
V	soboto, 7. oktobra ob 20.30 (ABONMA RED B)
V	nedeljo. 8. oktobra ob 16. uri (ABONMA NED. POPOLDANSKI-
RED C)
V	sredo, 11. oktobra ob 20.30 (ABONMA MLADINSKI V SREDO
- RED D
V	četrtek, 12. oktobra ob 20.30 (ABONMA MLAD. V ČETRTEK-
RED E)
V	petek, 13. oktobra ob 16. uri (IZVEN ABONMAJA)
V	soboto. 14. oktobra ob 20.30 (IZVEN ABONMAJA)
V	nedeljo, 15. oktobra ob 16. uri (ABONMA OKOLIŠKI • RED F)
VPISOVANJE ABONENTOV DO VKLJUČNO 5. OKTOBRA 1972 V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL 81-792 TER PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA (VSAK DAN, RA-ZEN NEDELJE. OD 8. DO 14.) UL PETRONIO 4, TEL 734-265.
Slovensko planinsko društvo Trst organizira od 3. do 5. novembra t. 1. izlet na Pohorje, kjer nam bo lepote tega kraja razkazoval Mirko Šoštarič iz Maribora. Ob tej priliki si bomo ogledali tudi Maribor. Vpisovanje od 10. do 21. oktobra v Ul. Geppa 9 pri Norci Zavadlal.
PD Prešeren iz Boljunca priredi 8. oktobra 1972 izlet k Sv. Urhu, na pokopališče Žale, v Domžale, v Volčji potok in v Kamniško Bistrico. Cena s kosilom 3700 lir. Odhod ob 6. uri. Vpisovanje pri Lauri v mlekarni.
PD »Slavko Škamperle« priredi dvodnevni izlet 4. in 5. novembra v Logarsko dolino in Maribor.
Za vpis telefonirati na št. 70834 od 9.30 do 12.30 in od 17. do 20. ure.
Kino
Nazionale 13.00, 17.00 in 21.15 «Via col vento«. Vivien Leigh, Clark Gable. Barvni film.
Fenice 15.00 «Jus primae noetis«. Barvni film. Lando Buzzanca in Marilu Tolo.
Eden 15.30 Pasolinijev film «1 raccon-ti di Canterbury». Laura Betti in Franco Citti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.00 «Sette cervelli per un colpo perfetto«. Barvni film. Serge Reggiani, Michael Bouquet. Detektivka.
Excelsior 15.00 «Diritto d’amare». Barvni film. Omar Shariff in Flo-rinda Bolkan.
Ritz 15.30 «Alfredo, Alfredo«. Dustin Hoffman, Stefania Sandrelli, Carla Gravma.
Aurora 15.00 «La polizia ringrazia«. Barvni film. Enrico Maria Salerno.
Impero 15.00 «Io non vedo, tu non parli, lui non sente«. Montesano in Noschese. Barvni film.
Cristallo 15.00 «L’organizzazione sfida Tispettore Tibbs«. Barvni film.
Capitol 15.00 «XYZ». Barvni film. Michael Caine in Elizabeth Taylor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 »Signor Procu-ratore, abbiamo abortito«. Barvni film. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. /aaI
Moderno 14.30 «Er pfu, storia d’amore e di coltelld#." Barvni film. Adriano Celentano in Claudia Mori. Zadnji dan.
Vlttorio Veneto 14.00 »Soffio al cuore«. Barvni film. Lea Massari in Benoit Ferreux. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 14.30 »D prigioniero di Zen-da». Barvni film. Stewart Granger in James Mason.
Ideale 14.30 «L’amante dell Orsa mag-giore«. Barvni film. Giuliano Gem-ma in Sen ta Berger.
Astra 16.30 »D barone rosso«. Barvni film. John Philip Law.
KINO NA OPČINAH
predvaja danes ob 16. uri
«IL CORSARO
DELLTSOLA VERDE« Igra Burt Lancaster
V ponedeljek 2. oktobra 1972 ob 19. uri ponovitev filma dl corsaro delTisola verde«.
Mali oglasi
»CITROEN« — mehanična uelavuiea Samari ttani ln Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rlttmeyer 4/a.
Kuharico išče slovenski Dijaški dom v Trstu. Informacije pri upravi doma, Ul. Glnnastica 72 — tel. 7*3-167.
Iščemo delavko in vajenko šiviljo tndi za pol dneva. Dobri pogoji. Kro-jačnica Rlva c/o Beltrame, Ul. del Monte 8.
IŠČEMO hišno pomočnico za pol dneva. Dobri pogoji. Veliki Repen, tel. 227-110.
Kupujem zemljišče 2000 kv. m na . tržaškem Krasu v okolici Opčin in IRepentabra. Telefon 744-146.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiMiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiNiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Danes, NEDELJA, 1. oktobra
SEVER
Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 17.46 — Dolžina dneva 11.43 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 14.58 Jutri, PONEDELJEK, 2. oktobra MIRNA
Včeraj-danes
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,4, najnižja 13,4, ob 19. uri 17,1 stopinje, zračni tlak 1022, rahlo raste, brez vetra, vlaga 67-odstotna, nebo 5/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 19,8 stop.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 30. septembra 1972 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 89-letni Lorenzo Bem-bina, 59-letnd Leone Verbi, 67-letni Francesco Coverlizza: 67-letni Fran-
SKBOFI,EX
VSt ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL
trst. Ul. Mazzini 53. Tei. 133-361
Prijatelje naprošamo da
< n a a c t i obiščejo
cesco B arini, 82-letna Carla Primo-sich. 72-letna Grazia Missino por. Arrichetta, 63-letna Marianna Rran-cia d'Apricena vd. Bellesd, 77-let-na Giuseppina Godina por. Fonda, 87-letni Antonio Scabar, 66-letni Vit-torio Giugovaz. 77-letni Antonio De-metrio, 87-letni Augusto Panizzoli, 95-letna Maria Mahordch vd. Cuc-chier, 79-letna Letizaa Zigoi vd. Ronzat.
OKLICI: častnik Claudio Patriar-ca in uradnica Laura Manzon, trg. pomočnik Renzo Fragiacomo in trg. pomočnica Bruna Cattunar, upokojenec Leopoldo Cricchio in upokojenka Anna Carli, uradnik Vitto-rio Pascolo in gospodinja Ldliana Pavat, uradnik Dante Bertos in gospodinja Lucilla Milloch, finančni stražnik Pompeo Tria in trg. pomoč niča Alma Bernardi, uradnik Gian-Franco Butelli in uradnica Anna Maria Simonetti, uradnik Santo Sciamanna in gospodinja Ada Ma-caluso, finančni podčastnik Arcan-gelo Barbato in gospodinja Čira Bartato, uradnik Boris Gombač in uradnica Draga Corbatti, uradnik Dante Pisani in univ. študentka Ga-
briella Solari, študent Gianfranco Vermigli in študentka Maria Lui-sa Iugovaz, pristaniški delavec Marino Cellussi in gospodinja Giuseppina De Vita, delavec Antonio Vi-glioglia in gospodinja Maria Rosa Zancari, fotograf Massimiliano Ma-rocchi in uradnica Laura Punter, Enzo Leschj in Monique Brunel, finančni stražnik Antonio Cummaudo in uradnica Graziella Cecco, nogometaš Paolo D’Ambrogio in uradnica Tiziana Tomadin, zavarovalec Paolo Cuk in delavka Anna Bencina, graver Aldo Bartolucci in uradnica Elvina Zeichen, kemik Gnido Misullin in uradnica Luciana Majer,
BIRME 1972
Presenetljivi velika izbira UR in ZLATNINF ZLATO 18/750%. - Velika izbira ur SEIKO -Posebni popusti.
Urarnn m zlatarna
LAURENTI
trsi Irleste Largu Snntorto 4
kuhar Alberto Sartarello in tajnica Sylvia Clarke, uradnik Paolo Rolando in uradnica Marina Gre-goretti, mehanik Pierpaolo Zama-rin in trg. pomočnica Mira Mar-kezic.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio, Ul. Roma 16; 1NAM, Al CammeUo, Drevored XX. septembra 4; AUa MaddaJena, Istrska ulica 35; Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
BARI
CAGLIAR1
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA
7 27
14 73 81 2 28 10 2
35
84 68 62 ENAI.OTTO
112	211	1 1 X 2X1
Kvote: 12 točk — 17.720.000 Ur; 11 točk — 312.700 Ur; 10 točk — 23.500 Ur.
18
51
26
30
46
12
16
57
23 73 88 85 67 65
61
11
81
N
20
71
78
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naših predragih
FERRUCCIA R0CCHIJA EGONA PUNTARJA MARCA 0RSINIJA
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so jih spremili na zadnji poti. Posebna zahvala č. g. župniku, predstavnikom poUtičnih, športnih in kulturnih organizacij, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali in nam bili ob strani v teh bridkih trenutkih.
Družine ROCCHI, PUNTAR in ORSINI
Prosek, 1. oktobra 1972
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob prerani izgubi našega nepozabnega
KARLA PAVLINE
se vsem prisrčno zahvaljujemo.
Posebna zahvala dr. Grudnu, g. župniku, sorodnikom, zadrugi »Kraški zadružni hlev«, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Trnovca, 1. oktobra 1972
Družine: Pavlina, Zidarič, Gregori, Gabrovec, Suban in G eri
ZAHVALA
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način izrazili sočutje in spremili na zadnji poti našo drago mamo
EMILIJO KOŠUTA vd. KOŠUTA
Sv. Križ, 1. oktobra 1972
Družine Košuta, Sibelja, Caharija in Sosič
ZAH VALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k varnemu počitku našo drago mamo

ANO ŠTURMAN roj." KRAŠOVEC
Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Družine Štunnan, Tul,
Mačkolje, 1. oktobra 1972	Zobin in Štefančič
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in brat
SREČKO ŽAGAR
(FAKSETOV)
Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 14.30 iz hiše žalosti na domače pokopališče.
žalujoči: žena Marija, hčerka Marija, sinova Andrej in Edvard, sestra Marija in drugi sorodniki
Bazovica, 1. oktobra 1972

Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat
ANGEL TENCE
Pogreb bo v ponedeljek popoldne iz mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopališče.
Žalujoča žena, sinova Ančko ln Danilo z družinama, hči Marta z družino, sestri, brat in drugo sorodstvo
Sv. Križ, Prosek. Barkovlje, 1. oktobra 1972

Sporočamo, da bo pogreb pokojne
SABINE PIŠČANC
v torek, 3. oktobra ob 14. uri na pokopališču v Kromberku.
ŽALUJOČI SVOJCI
Trst, Nova Gorica, Praga, 1. oktobra 1972
Po kratki bolezni smo zgubili našo ljubljeno in nepozabno mamo, no in pranono
FRANČIŠKO KOŠUTA roj. VERGINELA
Pogreb bo danes, 1. oktobra, ob 15.30 iz hiše žalosti. Sv. Krii št. 424, na domače pokopališče.
Žalujoči: hčere in sinova družinam ter drugo sorodstvo Sv. Križ, Trst, Dunaj, 1. oktobra 1972
S SEJE KONZULTE Zfl VZHODNI KRAS Nfl OPČINAH
Brez zavlačevanja zgraditi novo poslopje za osnovno šolo
Poskrbeti za prevoz iz vasi, ki spadajo v območje konzulte
Ob občnem zboru RMV
Kot smo na kraitko že poročali, je bila v petek zvečer seja rajonske konzulte na Opčinah. Razpravljali so v glavnem o vprašanju šolskih gradenj ter so soglasno odobrili resolucijo naslovljeno na tržaško občinsko upravo. V resoluciji se člani konzulte najprej pritožujejo, da ne dobivajo odgovore od občinske uprave, nato pa poudarjajo naslednje zahteve: gradnjo nove o-snovne šole na Opčinah in to brez nadaljnjega zavlačevanja, razširitev in novo streho otroškega vrtca na Opčinah, razširitev srednje šole na Opčinah, gradnjo otroškega vrtca v Bazovici, ustanovitev otroških jasli na Opčinah, brezplačen prevoz šolskih otrok iz vseh vasi.
Na predlog svetovalca Lucijana Padovana so soglasno odobrili tudi resolucijo, s katero se obračajo na tržaški občinski odbor, da uredi vprašanje vknjiženja jusarskih zemljišč. Na področju konzulte uživajo nekatere družine lastnino manjših občinskih in jusarskih zemljišč, ki so jih podedovali in plačujejo tudi davke. Prav tako so podprli zahtevo, naj občinska uprava poskrbi, da se spet odprejo javna stranišča na openski tramvajski postaji.
Predsednik konzulte je ob začetku seje dejal, da je vedno bolj pereče vprašanje^ šolskih zgradb, tako za osnpvno šolo, kot za srednjo šolo m otroški vrtec. Svetovalec Lucijan Padovan se je strinjal s predsednikovimi ugotovitvami in je pripomnil, da to ni samo problem Opčin ampak tudi drugih vasi. Pri tem je opozoril na nujnost izgradnje novega otroškega vrtca v Bazovici, kjer imajo zdaj v najemu nezadosten prostor. Predlagal je tudi, naj bi si delegacija konzulte ogledala otro-skl vrtec v Bazovici.
Govorili so potem o prevozu šolskih otrok ter poudarili, da je treba čimprej urediti zadevo, da bodo imeli brezplačen prevoz šolski otroci iz vseh vasi, ki spadajo v območje konzulte za vzhodni Kras. Opčine štejejo nad 10 tisoč prebivalcev in je treba poskrbeti za otroške jasli.
Predsednik konzulte se je strinjal z ugotovitvami in zahtevami svetovalcev ter je pripomnil, da
sicer na vesti o ureditvi ali gradnji zaporov za mladoletnike pri Pa-dričah. Ob uporu mladoletnikov v Koroneju se je naimreč porodila misel, da bi na Krasu zgradili nove zapore, zdaj pa se govori, naj bi dosedanje zgradbe, kjer je ezulsko taborišče, preuredili v zapor za mladoletnike, kot je bilo že namenjeno. Konzulta je odločno zavrnila gradnjo novih stavb za zapore mladoletnikov, kakor tudi uporabo dosedanjih zgradb v ta namen. Pri tem so nekateri svetovalci pripomnili, naj bi stavbe pri Padričah u-porabili v take namene in za take pobude, ki so v skladu z načrti za zaščito Krasa.
Obračun o enoletnem delu, ki ga danes polagajo taborniki na j svojem občnem zboru, je vsekakor zadovoljiv. V preteklem letu se niso dvignili močno le materialni pogoji s pridobitvijo večjega števila novih šotorov in drugega inventarja za taborjenja, temveč se je ojačilo tudi število pripadnikov te mladinske organizacije. Svoje delovanje je taborniška organizacija razširila po vsem Tržaškem ozemlju in na Goriškem, na taborjenju pa je bila zastopana tudi Beneška Slovenija. Aktivnost se je odražala v izletih, zimovanju in taborjenju, t. j. v klasičnih oblikah taborniškega življenja, vendar ni organizacija zanemarila tudi drugih oblik delovanja. Priredila je razstavo in se udeležila z orientacijskim pohodom slovenskih športnih iger. Ob bckovskem spomeniku in ob spomenikih padlim pa že skoro iz tradicije srečujemo tabornike v njihovih značilnih u-niformah. Taborniška mladina, zlasti najmlajši, t. j. medvedki in čebelice, pa so s tedenskimi sestanki v stalnem stiku in tako se
ustvarjajo med njimi tesne tovariške vezi, ki pridejo v življenju v prirodi, na taborjenju, še posebno do izraza. Potreba po medsebojni povezanosti in odvisnosti se prav tu najbolj manifestira. Tu, v naravi, pa se krepijo tudi druge moralne vrednote: vztrajnost, vzdržljivost, samopremago-vanje, požrtvovalnost. Tu spoznava mladim, da ni bistvo taborništva v poznavanju vozlov in drugih taborniških veščin, temveč, da služi to le njeni notranji rasti, da rastejo v njih osebnosti, ki zadobivajo etično pravilen odnos do samega sebe ter do sočloveka in do družbe sploh. Morda ne bodo poročila mladih funkcionarjev niti dovolj poudarjeno pri- j kazala ta idejni vzpon preteklega | leta, ki ga je treba vrednotiti še | bolj kot materialni mpredek, šte- j vilčni porast in delovanje, ki ga j lahko prikažeš s statistiko. V i-dejni rasti so naši taborniki na pravi poti in želimo jim, da gredo po njej še k večjim uspehom.
GRENKA POT SLOVENSKEGA SOLNIKA
PROF. STANISLAV KODRIČ SEDEMDESETLETNIK
Po 48 letih poučevanja odhaja v pokoj
Ob začetku novega šolskega leta stopi danes v zasluženi pokoj, po 48 letih poučevanja, prof. Stanislav
iiiiilMiiiiiiiliiiiiilliiimiiiiiniifiiniiiTiiiiiiiiiii............................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...m..........
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
NA KONTOVELU
Marija Cjak (št. 102) daruje 5.000 lir. Cvetka Regent (št. 220) 5.000 lir, Ferdinand Starc (št. 254) 5.000 lir, tvrdka Rosso, Giraldi in Kovačič 4.000 lir, Bogo Samsa 10.000 lir, dr. Drago Štoka 5.000 lir, Marija Stokčeva (št. 1) 10.000 lir, Andrej Starc (št. 65) 5.000 lir, Nan-do in Marica Danev 5.000 lir, Jernej Štoka (št. 114) 5.000 lir, Ivanka Gerlanc roj. Regent (št. 217)
10.000	lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
ZA SKEDENJ, KOLONKOVEC
IN SV. ANO
Dr. Peter Sancin daruje 50.000 lir.
Ob 29. obletnici smrti Ivana in 14 tovarišev, ki so padli v Čemoti-čah pri črkem kalu daruje Emil Furlan 5.000 lir.
ZA SPOMENIK V KRIŽU
Rihard Sedmak (Nabrežina št. 22)
5.000	lir, Rado in Vera Sedmak (št. 331) 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Josipa Štefančiča daruje Danila Tretjak (Trst) 5.000 lir, Martin in Marija Guštin (št. 256) 10.000 lir.
V	spomin pok. Giovannija Spadara darujejo žena in sinovi 5.000 lir.
V	spomin pokojnega moža in očeta Viktorja Tretjaka darujeta Vik-
vprasanje srednje šote, osnovne šo- torija in Žarko (št. 8) 10.000 lir. le in vrtca na Opčinah zadeva ta- V spomin pok. Josipa Štefančiča ko italijanske kot slovenske otroke, daruje sestra Justina z možem Iva-Nato je prešel na drugo zadevo, in I nom (št. 153) 5.000 lir.
........................................................
Danes v Medani zlata poroka
Toni je še čil, veseljak že po rojstvu. Morda prav ta dobra stran njegovega značaja ga je v 74 letih življenja največkrat reševala, da je ostal živ. Toda zdaj na stara leta je vendar drugače: uživa borčevsko pokojnino in tu pa tam še kaj porahlja na vrtu. Trpljenje je mimo. Občutek veselosti te zlate ohceti je tem slajši, ker sta ponosna na sinove in da uživata vsaj starostna leta v svobodni domovini.
Voščilom ob zlati ohceti Tonija in Gigie se pridružuje tudi »Primorski dnevnik*.
Dj. PLANJAVEC
«V življenju sem prestal toliko gorja pa nikdar nisem pričakoval, da se bom s svojo Gigio ponovno oženil.* S temi besedami je začel svojo pripoved Anton Mavrič — Beličev iz Medane.
Z nežnim .tihim glasom, pristno po briško pa je ob tem dogodku pristavila nevesta zlate ohceti A-lojza Sirk - Gigia iz Cegla pod Medano: »Tolkokrat sem imela za umrt jen kdo bi si mislil, da bom pričakala vsa ta lijeta jen zdaj še to ceremonjo?...*
Torej danes, na nedeljo, 1. oktobra 1972 slavita v Medani v Brdih 50-letnico skupnega življenja Gigia Sirkova in Toni Beličev. Kot sta skupaj rastla že kot otroka, potem v šolskih klopeh, kot pevca, v domačem izobraževalnem društvu, skupaj sta zahajala na veselice po domačih vaseh, dokler si nista leta 1922 prislegla zvestobo za vse življenje.
Toda usoda v prvem zakonskem desetletju jima ni bila naklonjena. Oba sta bila kolona kmečke gospode. S tem je že dosti povedano. Šele leta 1932 je Toni povsem po naključju dobil službo občinskega cestarja na Dobrovem. V tem razdobju se jima je rodilo pet sinov in dve hčeri, človek bi dejal, da ni večje sreče na svetu, kakor imeti polno hišo otroškega veselja. Toda za Tonija in Gigio ni bilo tako. štirje otroci so jima v tistih časih pomrli. Ostali so le trije sinovi: Benjamin, Pepi, in Cvetko. Tedaj sta umrla tudi Tonijeva starša in je bilo treba nekaj let delati samo za pogrebe. «Kako naj bi bila bolj nesrečna, kakor takrat?* se zdaj sprašujeta.
Potem so bila vojna leta. Tone je preživel prvo vojno v taboriščih pri Vicenzi, v Liserni pri Campobassu in v zaporih tržaškega Coronea. Do-bršen del druge vojne pa skupaj s štirinajstletnim sinom Cvetkom v nemškem taborišču Dachau, odkoder sta se vrnila šele junija leta 1945. ■k' yse_ to samo zaradi tega, ker se je čutil zavednega Slovenca in ker sta sinova Benjamin ter posebno Jožko bila med najaktivnejšimi borci.
In kako je bilo takrat z Gigio, je sama ostala doma z bolno mamo? Bolje, da jo na to niti ne spomnimo, ker je reva zaradi tega zbolela na srcu. Čudijo se vsi, ~ to Poznajo, kako to bolezen tako dolgo prenaša, kljub njenim 76. letom. Tedaj so ji Nemci požgali domačijo in oropali vse, kar je bi-
h^čalir1"663 V hiŠ‘' BiU S° ZarCS
Namesto cvetja na grob Emilije Košute daruje Lino in Alda Caha-rija (Nabrežina št. 153) 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Puntarja, Rocchija in Orsinija daruje Berta Štrukelj 3.000 lir za pevski zbor «Vasilij Mirk*.
V	spomin naših predragih Fer-ruccia, Egona in Marca darujejo Puntarjevi, Orsinijevi in Rocchije-vi 50.000 lir za zbor Vasilij Mirk,
50.000	lir za cerkveni zbor s Proseka, 50.000 lir za športno društvo Primorje in 50.000 lir za športno društvo Kontovel.
V	zahvalo za pomoč, ki jo je ob nesreči Karla Kalca brezplačno nudil Mirko Križmamčič, daruje žena ponesrečenega Kalca, Štefanija, 5.000 lir. Siljo Križmančič (Kemelov) daruje 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob smrtno ponesrečenega in cenjenega športnika pok. Egona Puntarja darujeta družina Križmančič (Bazovica štev. 43) 3.000 lir in družina Jurkič (Sv. Ivan štev. 100/1) 3.000 lir za športno društvo Primorje.
V	počastitev spomina tragično preminulega Egona Puntarja daruje teta Marčela 5.000 lir za nogometni klub «FC Primorje* in 5.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka.
Namesto cvetja na grob Viktorja Fonde daruje družina Petaros. Gro čana št. 22, 2.000 lir za Dijaško matico.
Karlo Versič, Bazoviška 28, daruje
3.000	lir za Dijaško matico, da bi služile sedanjim otrokom, ker sam ni mogel obiskovati šole.
Ob 29. obletnici smrti brata Ivana in 14 tovarišev, ki so padli v černotičah pri Črnem kalu daruje Emil Furlan 2.000 lir za PD »Ivan Grbec*.
Namesto cvetja na grob Egona Puntarja daruje družina Švara s Proseka 20.000 lir za ŠD »Primorje*.
Namesto cvetja na grob Egonu Puntarju darujejo Srečko Sedmak
5.000	lir, Robert Mader 5.000 lir, Vanda in Uči 5.000 lir Nikolaj Sedmak 5.000 lir, NN 1.000 lir, Nadja in Tatjana 3.000 lir, Sirca Srečko 5.000 lir, Vittorio Keber 5.000 lir, za ŠD »Primorje*.
V	spomin Egonu Puntarju darujeta Vojko Bukavec in mama 3.000 lir za ŠD «Primarje».
Prav tako v spomin Egonu Puntarju daruje Bruno Rupel 3.000 luža ŠD »Primorje*.
UMRLA JE SABINA PIŠČANEC ZAVEDNA IN NAPREDNA SLOVENKA

;S -V.,
lil!

v
i§7'
. ’ -
€ «
Pred nedavnim, 22. septembra je v Novi Gorici preminula Sabina Piščanec. Prenehalo je biti srce ženske, ki je vse svoje življenje posvetila delu, predvsem mladini.
Sabina Piščanec se je rodila v Rojanu pred 62 leti. Sloveasko šolo je obiskovala na Akvedotu, dokler je delovala šola Sv. Cirila in Metoda, nato je nadaljevala šo-šoli v Ul. C. Battisti in računala, da bo nekoč postala arhitekt. Ker pa je bila šibkega zdravja, je morala čez dve leti šolo opustiti. Kmalu zatem se je preselila v Jugoslavijo, v Gospič, k sestri Dori Tu se je učila francoščine in klavirja. Toda v Gospiču ni dolgo zdržala, ker se je 1931. leta preselila na Sicilijo, kjer se je zaposlila pri neki družini kot družinska učiteljica. Poučevala je tri otroke družine Roberto. Na Siciliji je zdržala dve let; in pol, nakar se je vrnila v Trst In ker ni mogla poučevati, se je zaposlila kot uradnica.
Ko so leta 1941 fašistične vojaške formacije vdrle v Jugoslavijo se ni mogla zadržati in je odkrito povedala, kaj o tem misli. In imela še razmeroma srečo, kajti izgubila je le službo. Zato se je posvetila poučevanju stenografije, da bi mogla živeti, že leta 1942 se je vključila v Osvobodilno fronto, še prej pa je sodelovala s tako
imenovanimi Štempiharji. Ko je leta 1945 morala jugoslovanska garda iz našega mesta, ki ga je bila poldrugi mesec prej osvobodila, je Sabina Piščanec odšla v Ljubljano kjer se je zaposlila pri Rdečem križu.
Ker je pri nas primanjkovalo moči, se je vrnila v Trst in poučevala v tako imenovanem dodatnem pouku otroke, ki so začeli obiskovati slovensko šolo. Leta 1947 pa so jo zaposlili kot učiteljico v Padni v Istri, kjer pa je hudo zbolela. Posledice njenega tedanjega plevritisa je nosila vse poznejše življenje.
Ni mogla več poučevati in se je zaposlila pri slovenskem gledališču v Trstu kot šepetalka. Ko pa ji je leta 1952 vid skoraj povsem odpovedal, se je spet preselila v Ljubljano, kjer so ji pomagali, da je ponovno ozdravela. Hkrati so jo v Ljubljani tudi zaposlili. / službi je ostala vse do lanskega leta, ko jo je začela izpodkopavati neozdravljiva bolezen, kateri je podlegla 22. t.m.
Pokojna Sabina Piščanec je, kot smo videli, vse svoje življenje posvetila delu. Zaradi njene marljivosti, zaradi njenega poštenja in zaradi njene dosledne nacionalne zavesti so jo vsi spoštovali in cenili.
Naj ji bo lahka zemlja, ki jo je tako ljubila, njenim preostalim pa naše iskreno sožalje.
V NEDELJO OD 17. DO NOTRANJA RAZSTAVA
21. URE S PRO-
Obvestilo poslušalcem oddaj Radia Koper
Danes bo Radio Koper ponovno u-vedel zamejsko oddajo »Sosedni kraji in ljudje*. Oddaja bo na sporedu ob 17.00 uri na valu R. K. 1079 kilohertz. Ker pa so mnogi poslušalci izrazili željo, da bi oddajo raje poslušali v zgodnejšem popoldanskem času, so se odločili, da ustrežejo njihovi želji. Tako bo oddaja «Sosedni kraji in ljudje* vsako nedeljo na sporedu tudi ob 13.10 in sicer na valu 1169. Razlika na skali sprejemnika je minimalna, zato ne bo nihče imel težav pri izbiri.
STIM VSTOPOM Ulica Carducci 10
ZA JAVNOST
Vsem obiskovalcem, tudi otrokom, bomo poklonili oštevilčen listek, s katerim se bodo lahko udeležili žrebanja 42 nagrad, in sicer naslednjih
6 blagovnih bonov po 30.000 lir 6 blagovnih bonov po 20.000 lir 30 blagovnih bonov po 10.000 lir
MALČKOM V SPREMSTVU BOMO PODELILI BALONČEK GODINA
COOFEZIOm V#
CftlLttet
Izlet Kmečke zveze
Kmečka zveza bo letos priredila svoj tradicionalni članski izlet v GORIŠKA BRDA, na BOVŠKO, v VIPAVSKO DOLINO in okolico POSTOJNE. Ogledali si bomo razne kmetijske objekte pod strokovnim vodstvom. Prenočevanje bo v Bovcu.
Izlet bo v soboto, 14. in v nedeljo, 15. oktobra.
Vpisovanje v uradu Kmečke zveze v Ul. Geppa 9 vsak dan od 8. do 14. ure (razen v četrtkih, ko so uradne ure od 8. do 12. in od 15. do 13. ure) do 6. oktobra.
Tajništvo KZ
iwv

't
SJIM
ttAVV’
Kodrič, namestnik ravnatelja srednje šole «Srečko Kosovel* na Opčinah in dolgoletni odbornik Sindikata slovenske šole. Pred nekaj dnevi je v družbi svojih prijateljev in kolegov praznoval svojo 70-letnico; rodil se je namreč v Trstu 20. septembra 1902. Zato je prav, da nekaj napišemo o njegovem življenju in delovanju, kot skromno priznanje za njegove zasluge na področju šolstva in vzgoje mladine. Skoraj pol stoletja poučevanja v najrazličnejših razmerah, premeščanja iz kraja v kraj, šikan, preganjanja, zapor in internacija so vendar nekaj in zaslužijo večje, uradno priznanje. Toda po vsem tem mu je uradno priznana le skromna pokojnina INPS. In to ni edini primer med slovenskimi šolniki. Spomnimo se jih ob takih priložnostih, ob življenjskih jubilejih in «upokojitvah», sindikat in druge organizacije izražajo upravičene zahteve in protestirajo, vendar nič ne kaže, da bo hude krivice enkrat vendar konec. Še hujših primerih ni nič zaleglo, kot da bi bilo zakleto. Solniki, zlasti pa slovenski šolniki, ki so svoje vzgojno poslanstvo opravljali v hujših razmerah kot dingi, bi morali pričakovati lepšo jesen svojega življenja.
Prof. Stanislav Kodrič je 14 let poučeval na srednji šoli na Opčinah in tam stanoval skoraj 20 let. Zato ga marsikdo šteje za Openca, je pa Svetoivančan. Pri Sv. Ivanu, na «Brandežiji» si je njegov oče sezidal dom in tam je Stanko preživel svoja mlada leta. Po dokončani osnovni šoli je obiskoval nemško gimnazijo. Trda je predla, saj je divjala prva svetovna vojna, oče in brat pa sta bila na fronti. Leta 1919 je odšel v Maribor, kjer je leta 1923 maturiral na učiteljišču. Začela se je tedaj »romarska* pot primorskega šolnika, ki zaradi svojega političnega prepričanja ni bil po godu raznim režimom in oblastem. Poučeval je na štajerskem, iz Trbovelj je odšel na višjo pedagoško šolo najprej v Beogradu, nato v Zagrebu, kjer je leta 1936 diplomiral (germanistika in slovenščina). Prvo profesorsko službo je dobil v Žalcu, moral pa je »zaprositi* za premestitev v Domžale, ker je bil »nemškutarjem* trn v peti. V Domžalah je poučeval 4. leta, kaj kmalu po nemški okupaciji pa
Odbor Sindikata slovenske šole čestita svojemu zaslužnemu članu prof. STANISLAVU KODRIČU ob 70-letnici rojstva; vošči mu, da bi še dolgo živel srečno in zadovoljno v svoji družini in želi, da bi zdrav in čil še naprej z uspehom opravljal svoje kulturno in prosvetno poslanstvo.
so ga (3. maja 1941) aretirali in odpeljali na Brdo in nato v Begunje (prvi transport v zloglasno taborišče). Imel je srečo, ker so ga čez dva meseca izpustili. Odšel je na Dolenjsko, na dom svoje žene, kjer se je kmalu povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem, v decembru 1942 pa so ga aretirali, odpeljali v Belgijsko kasarno v Ljubljani, od tam pa v koncentracijsko taborišče Visco pri Palmanovi, kjer je bil med drugimi tudi Igo Gruden in so imeli dobro organizirano CF. Po 8. septembru je odšel v Štandrež, kjer je nekaj časa poučeval na partizanski šoli, moral pa se je umakniti in je prišel v Trst k svojemu bratrancu. Takoj po osvoboditvi so mu poverili nalogo, da organizira učiteljišče v Tolminu, od koder je nato odšel na gimnazijo v Gorico, kjer so mu po priključitvi k Italiji odpovedali službo. Končno se je vrnil za stalno v svoje rojstno mesto, imel pa je težave in grenke ure preden je dobil primerno službo na šoli, najprej v Rojanu, potem pri Sv. Jakobu in nazadnje na Opčinah.
To je suhoparen in kratek opis življenjske poti naprednega slovenskega šolnika, ki je vse svoje sile in sposobnost posvetil mladini, ki ni rinil v ospredje in ga niso strle hude preizkušnje. S svojim vestnim delom in vedrim značajem si je pridobil med svojimi kolegi in nekdanjimi učenci številne prijatelje.
Ob lepem življenjskem jubileju, ko lahko z mimo vestjo napravi obračun svojega dela, mu iskreno čestitamo ter kličemo: Še na mnoga leta!
a. b.
GLASBENA MATICA V TRSTU
RAZPIS KONCERTNEGA ABONMAJA
Sezone 1972- 1973	KULTURNI DOM
Otvoritveni koncert SOBOTA,
21. oktobra 1972
12. novembra 1972
1. decembra 1972
15. decembra 1972 26. januarja 1973 17. februarja 1973
10. marca 1973
30. marca 1973 12. aprila 1973
Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Tone Grčar — trobenta Pihalni orkester milice iz Ljubljane Dirigent: Jože Hriberšek Solist: Franc Tržan — klarinet Nora Jankovič — mezzosopran Ivan Sancin — bas Žarko Hrvatič — violina Neva Merlak-Corrado — klavir Skladbe primorskih avtorjev Dubravka Tomšič-Srebotnjak klavirski recital Trio Lorenz
Mitja Gregorač — tenor Pevski zbor »Collegium musicum* iz Beograda Dirigent: Darinka Matič Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solista: Hubert Bergant — orgle Ivan Sancin — bas Zagrebški solisti Vladimir Ruždjak — bariton Simfonični orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Anton Nanut Solist: Dejan Bravničar — violina
CENE ABONMAJEV
Redni:	7.000 lir	Mladinski: 2.000 lir
Znižani: 6.000 lir	Invalidski: 2.000 lir
Vpisovanje abonentov od ponedeljka, 9. oktobra dalje v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418-605) in v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 61-792) od 15.30 do 19.
Dosedanje cenjene abonente prosimo, da potrdijo svoje abonmaje do četrtka, 12. t.m. Samo do tega dne jim bomo lahko zagotovili njihove lanske sedeže.
( CENE VSTOPNIC ZA POSMEZNE KONCERTE
) Parter:	1.500 lir Balkon:	1.500 lir Mladina:	500 lir
iiiiiiiiuiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiinuiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniininiiiiiMiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiM
Zimski vozni red vlakov
Glavna postaja v Trstu
BENETKE - MILAN - PARIZ RIM - BARI • LECCE
ODHODI
6.10 R
6.20 L 6.56 D
Benetke - Bologna (skozi Benetke S. L.) in Milan -Genova (*) (skozi Mestre) Portogruaro
Benetke - Turin • Rim (skozi Benetke S. L.) in Milan (skozi Mestre)
8.04 DD Benetke
9.30 R Benetke - Rim (*)
9.44 DD (Direct Orient) Benetk* Milan - Genova - Domo dossola - Pariz - Calais (spalni vagoni za Atene in Istambul - Pariz) Portogruaro Benetke Portogruaro 14.33 DD Benetke - Milan - Turin 17.10 L Portogruaro (ne vozi ob praznikih)
Benetke (brez vmesnih postaj) Milan - Genova (*) Portogruaro 18.55 DD (Simplon Express) Benetke - Rim - Milan (Lam brate) - Domodossola -Pariz (spalni pogradi I. in II. razred Trst - Pariz, spalni vagon Benetke - Pariz, spalni pogradi Beograd - Pariz in Benetke -Pariz, spalni vagoni Moskva - Rim (1) Portogruaro
Benetke Bologna in Lee ce (skozi Mestre) - (spalni pogradi Trst - Lecce) 22.25 DD Benetke - Milan - Turin -Genova - Marseille (spalni vagoni in pogradi Trst - Genova, spalni pogradi Trst - Rim) skozi Mestre Bologna - Rim (spalni va goni in pogradi Trst Rim, samo ob petkih spalni vagon Moskva
10.53 L 13.00 R 13.45 L
17.25 R 18.04 L
19.32 L 20.22 D
Turin)
PRIHODI
6.25 L
PRAKTIČNI IN MODNI MODELI USNJENE KONFEKCIJE IZ SVINJSKEGA VELURJA
■
DAMSKI PLAŠČI, KOSTIMI, ŠPORTNE JOPICE IN HLAČNI KOSTIMI
MOŠKI PLAŠČI, KLASIČNA SUKNJIČI, ŠPORTNI SUK NJIČI IN HLAČE
/ts supermarket
Ljubljana, pasaža na Ajdovščini odprto od 730-21
Cervignano (ne vozi ob praznikih)
7.25 L Portogruaro
7.50 DD Marseille - Genova - Turin - Milan (spalni vagoni in pogradi Genova -Trst, spalni pogradi Turin
-	Trst) Rim - Bologna (spalni vagoni in pogradi Rim - Trst), (spalni vagoni Turin - Moskva samo ob nedeljah)
9.16 D Benetke
10.13 DD (Simplon Espress) Pariz • Domodossola • Milan Lam-brate - Rim - Benetke (spalni pogradi Pariz -Trst in Pariz - Benetke), spalni vagoni Rim - Moskva (2), Lecce - Bologna (spalni pogradi Lecce -Tret)
11.03 R Milan - Benetke S. L. (•) Benetke - Tret brez vmesnih postaj
12.10	DD Benetke
13.40 D Milan - Benetke
13.58 L Cervignano
15.10	DD Benetke
17.05 D Turin - Milan (skozi Mestre) to Benetke
18.39 R Bologna - Benetke (*)
19.17 L Portogruaro
19.34 DD (Direct Orient) Calais -Pariz - Milan - Benetke (spalni vagoni Pariz - Ate ne ali Istambul)
20.55 R Milan (skozi Mestre) Rim
-	Benetke (*)
23.00 L Benetke
23.28 DD Turin - Milan - Genova -Rim - Benetke
(*) Samo 1. razred z obveznim prednaročilom
(1)	Vozi ob ponedeljkih, sredah, sobotah in nedeljah
(2)	Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah in petlji-
VIDEM - DUNAJ - SALZBURG - MONCHEN
ODHODI
3.40 L 5.29 L 6.15 D 6.25 L 7.20 D 10.05 L 12.25 D 12.45 L
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
Pordenon
Trbiž
Trbiž - Dunaj
14.00 DD Calalzo (1)
14.15 D Videm 14.22 L Videm 16.45 L Videm - Trbiž 17.55 L Videm (ne vozi eb praznikih)
Videm Videm
(Italien - čsterreich Ex-press) Videm • Trbiž -Dunaj - Stuttgart (spalni pogradi za Stuttgart) Videm
(1) Vozi ob predprazničnih dnevih od 7. 12. 1972 do 17. 2. 1973, razen 9. 12. 1972
PRIHODI
19.10 D 22.02 L 20.50 D
22.40 L
0.33 L	Videm
6.52 L	Videm (ne vozi ob praznikih)
7.36 L	Videm
8.14 D	Pordenon - Videm
8.49 L	Videm
9.00 D	(čsterreich - Italien Ex-press) Stuttgart - Dunaj -Trbiž - Videm (spalni pogradi iz Stuttgarta)
12.04 L	Trbiž - Videm
14.05 D	Videm
15.04 L	Videm
16.05 D	Videm
18.05 L	Videm
18.55 DD Trbiž - Videni	
19.45 L	Videm
21.09 L	Pordenon - Videm
22.20 L	Videm
22.45 D Dunaj - Trbiž - Videm 23.43 DD Calalzo (2)
(2) Vozi ob praznikih od 10. 12. 1972 do 18. 2. 1973 razen 24., 25., 31. 12. 1972 in 6. I. 1973
TRST - OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD
ODHODI
0.05 D Opčine - Ljubljana - Zagreb
7.10 D Opčine - Ljubljana 10.33 DD (Simplon Express) Opčine - Ljubljana - Zagreb -Beograd (spalni vagon Rim
-	Moskva) (2) - Budimpešta (spalni vagon Turin
-	Moskva ob nedeljah) 13.10 L Opčine - Ljubljana (1) 18.15 L Opčine (1)
18.47 D Opčine - Ljubljana (1) 20.09 D (Direct Orient) Opčine • Ljubljana - Skopje - Beograd - Atene • Istambul -Solun (spalni vagoni Pariz - Atene ali Istambul) spalni vagoni in pogradi Tret - Beograd 20.35 L Opčine
PRIHODI
5.00 D Zagreb - Ljubljana • Op-
7.10 L 8.25 D
9.05 D 13.35 L
Zagreb čine
Opčine (ne vozi ob praznikih)
(Direct Orient) Solun - I-stambul - Atene - Beograd - Skopje - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni iz Aten ali Istambula in Beograda) in spalni pogradi Beograd - Tret Ljubljana - Opčine (1)
,o o* s. Ljubljana - Opčine (1) 18.34 DD (Simplon Express) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Budimpešta - Opčine (spalnj vagoni Moskva • Rim (3), spalni vagoni Moskva - Turin ob petkih 21.38 L Opčine 22.00 D Ljubljana • Opčine
(1)	Ne vozi ob nedeljah
(2)	Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah to petkih
(3)	Vozi ob ponedeljkih, sredah, sobotah to nedeljah
GORIŠKI DNEVNIK
ELEf IZ IDR
NEDELJA, 1. OKTOBRA
IRS1 A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša;
9.35	Komorna glasba; 11.15 Forna-
zarič; Medvedek Bučo; 12.00 Na božna glasba; 12.30 Melodije; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 E. Josephon: «Prebliski»;	16.45 Pevci; 17.00
Šport; 18.00 Koncert; 18.45 Plošče; 20.00 Šport; 20.45 Pratika.
22.00	Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba.
TRST
8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Orkester; 10.30 Tržaški motivi.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 16.30, 18.30,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Melodije; 10.30 Orkester Kaempfert; 11.00 Prisluhnimo jim; 11.30 Dogodki in odmevi; 11.45 Poje Brenda Lee; 12.05 Glasba po željah; 12.30 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Jug. folklora; 14.30 Pisana glasba;
15.00	Plošče; 16.00 Deželni spored; 17.00 Sosedni kraji in ljudje;
17.30	Glasba po željah; 18.45 Nedeljski koktajl; 19.00 Trgatev na Krasu; 19.15 Na športnih igriščih;
19.30	Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkestri.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
7.00	Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Godala; 9.10 Nabožna oddaja; 9.45 Opravljivci;
11.35	Roditeljski krožek; 12.30 Hit parade; 14.00 Plošče; 15.00 Popoldne z Mino; 16.00 Nogomet; od minute do minute; 17.00 Glasbeni variete; 18.15 Koncert; 19.30 Kratke zgodbe; 20.25 Povratni vozni listek; 21.45 Koncert.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Milly in Manfredi; 8.40 Vrstijo se plošče;
9.35	Veliki variete; 11.00 Program za oktober; 12.30 Nedeljske pesmi;
13.00	Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.30 Plošče; 16.00 Šport; 20.10 Operna glasba; 21.30 Vdova je vedno vesela?
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 VVeber «Oberon»; 14.00 Rossinijeva komorna glasba; 14.45 Plesna glasba; 15.30 P. Aretino: «H ma-rescalco*; 17.05 Bach «Moje srce plava v krvi*; 17.30 Plošče;
18.00	Literarna oddaja; 19.15 Vsa-kovečemi koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 21.30 Frosini: Goethe na Siciliji.
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 9.00, 13.00, 19.30 Poročila; 8.05 Radijska igra — Jožko Lukeš:	«Zlomljena kitara*:
8.47 Skladbe za' mladino; 9.05 Popevka poletja; 10.05 Še pomnite, tovariši... — M. Guček: Tudi brigada Ljube Šercerja je bila rojena med boji; 11.00 Turistični napotki; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Domači ansambli: 14.05 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 15.05 Plesni orkester RTV; 15.15 Humoreska tedna — A. Moravia: Mario;
15.35	Jakovski in njegov orkester; 15.45 Športno popoldne; 17.45 Ansambel Brazil «66»; 18.00 Radijska igra — V. Sardou: «Madame Sans - Gene*; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 20.20 Godala; 23.05 M. Darvviš: Rubojati; 23.15 Jazz.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.15 Nabožna oddaja; 12.30 Slikanice; 13.30, 18.00,
20.30	in 23.00 Dnevnik; 14.00 Kme-
tijska oddaja; 15.00 Prenos športnega dogodka; 16.45 Program za mladino; 17.15 Slikanice «Moby Ddk»; 17.45 Športni rezultati; 18.15 Glasbeni spored; 19.20 Polčas nogometne tekme; 20.10 Ital. kronike; 21.00 Palazzeschi:	«Sorelle
Materassi*; 22.25 Športna nedelja.
II. KANAL
16.45 Prenos športnih dogodkov; 18.40 Registrirana nogometna tekma; 19.20 Pesmi iz Pesara; 21.00 Dnevnik; 21.15 «11 buono e il cat-tivo»; 22.30 Francija danes.
PONEDELJEK, 2. OKTOBRA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z varni; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Chopin: Koncert štev. 1;
19.10	Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Slovenski razgledi;
22.10	Zabavna glasba.
I RS i
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Folklorna oddaja.
KOPER
6.30.	7.30, 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila:
6.15	Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Otroški kotiček; 9.00 Dunajski valčki; 10.00 Mediteranske pesmi; 10.15 Z nami je; 11.00 Zborovsko petje; 11.30 Slavne uverture; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Saksofonist Ran-dolph; 14.00 Plošče; 15.15 Le-harjeve melodije; 15.30 Otroški kotiček; 16.00 Deželni spored;
17.00	Narodno zabavna glasba; 17.45 Športni pregled; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Operna glasba;
22.00	Pisana glasba; 22.35 Trom-betist Adolf Scherbaum.
NAU . ' :	jRAM
7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila;
7.10	Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Glasbeno govorni spored; 13.15 Hit Parade; 14.00 Pisana glasba;
16.00	Srečanje z mladino; 16.20 Program za mladino; 18.35 Nove ital. pesmi; 19.10 Gospodarsko -sindikalni pregled; 19.25 Albino-ni, Bellini in drugi; 20.20 Povratni vozni listek; 21.15 Umetnost in književnost; 21.15 Koncert; 22.45 Dvajseto stoletje.
il PROGRAM
7.30,	8.30. 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.35 Orkestri; 9.50 Burroughs: «Tarzan»;
10.05	Pesem za vsakogar; 10.35 Oktobrski spored; 12.40 Alto gradimento: 13.50 Zakaj in kako?; 15.00 Neapeljske; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.35 Pisan popoldanski spored; 19.00 Poje Claudio Villa; 20.50 Plošče; 22.40 Ces-bron: «Una časa per Martin*;
23.05	Jazz.
III PROGRAM
9.30	Mendelssohn in Weber;
10.00	Corellijeve skladbe; 11.00 Lisztovi simfonični poemi; 11.45 Sodobna ital. glasba; 14.00 Buso-nijeve skladbe; 14.30 Dva čelista;
15.30	Pergolesijeve skladbe; 18.15 Gospodarska rubrika; 1,8.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 21.30 Hamp-ton - Codecasa: «D filantropo*.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pravljice in zgodbe; 9.40 Revijski orkestri; 10.20 Pri vas doma; 12.30 Kmetijski nasve-
13.15	Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Po makedonskih ljudskih motivih; 15.40 Melodije; 16.40 Orkester Hans Mol-tkau; 17.10 Glasbeno popoldne;
18.00	Aktualnosti; 18.15 Popevke in ritmi; 18.45 Kulturni vodnik; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblom R Bardorferja;
20.00	Operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno — E. Fritz: Pesmi; 23.15 S popevkami po svetu.
ITAL TELEVIZIJA
12.30	Znanstvena oddaja: Vohuni v evropskem odporniškem gibanju; 13.00 Domače življenje;
13.30	Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino: 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Znanstvena antologija; 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Film: Operazione terrore;
23.10	Dnevnik.
II KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Eno uro z Johnom Čurininghamom; 22.15 Beethovnove skladbe.
OTVORITEV ZBOROVANJA O GLEDALIŠČU V SREDNJI EVROPI
Na stikališču narodov in kultur ob meji izvaja Gorica poslanstvo miru in kulture
Pozdravni govori predsednika ICM Martine, župana De Simoneja in deželnega odbornika Tripanija - Uvodno poročilo je podal prof. Kindermann
Včeraj ob 17. uri je bila v dvo-1 brez oklevanja opustili preživelo
rani pokrajinskega muzeja Attems uradna otvoritev sedmega srednjeevropskega srečanja uglednih o-sebnosti držav srednje Evrope, ki bodo tokrat obravnavali temo «Gle-dališča v Srednji Evropi*.
Dvorano so poleg udeležencev zborovanja napolnili tudi predstavniki krajevnih oblasti, med katerimi smo opazili goriškega prefekta dr. Molinarija, nadškofa Coccolina, predsednika pokrajinske uprave dr. Chientarolija, poslanca on. Maroc-ca, deželnega svetovalca Coceanija ter več pokrajinskih in občinskih odbornikov. Za predsedniško mizo pa so sedeli: predsedujoči avstrijski profesor Heinz Kinderman, predsednik ICM Martina, župan De Simone, deželni odbornik dr. Trippani in generalni tajnik srečanja dr. Rocco Rocco.
Izmed tujih predstavnikov pa naj omenimo generalnega konzula SFRJ v Trstu Borisa Trampuža, ljubljanskega podžupana Sergeja Vošnjaka in avstrijskega konzula Blechnerja.
V svojstvu predsednika ustanove za srednjeeiTopska kulturna srečanja je najprej pozdravil goste in druge prisotne Michele Martina, ki je poudaril dejstvo, da se vršijo že več let taka srečanja v Gorici, ki je v preteklosti toliko pretrpela zaradi vojn in sovraštev, kjer je ljudstvo preveč trpelo zaradi zmotne politike in nesporazuma med ljudmi. Končno živimo leta miru, ko se je toliko rok prijateljsko stisnilo ter se je razvila kulturna dejavnost v prijateljskem in človečanskem vzdušju.
Iz zgodovine in tradicije tega področja, ki ga je nova politika postavila na mejo različnih narodov
politično in zgodovinsko preteklost.
Glede na današnjo zanimivo temo o sodobnem gledališču v Srednji Evrppi, je župan povabil vse naj prisluhnejo tistim, ki bodo govorili o vrednotah gledališča na tem področju, in bodimo prepričani, da dokler se bo na katerem koli odru dvigal zastor, bo na svetu prevladovala kultura, dostojanstvo, in mir, kar je vodilo tudi tega srečanja.
V imenu deželne uprave je govoril odbornik za finance dr. Trippani, ki je pozdravil goste iz držav Srednje Evrope in druge, ki sodelujejo na tem zanimivem zborovanju o gledališču na tem področju. Pohvalil je predsednika ICM Michella Martino in vse druge, ki sodelujejo pri organizaciji srečanja ICM vsa ta leta in ki so uspeli, da so se taka srečanja že učvrstila. Pohvalil je tudi župana De Simoneja in občinsko upravo v Gorici za učinkovito pomoč, ki jo nudijo pri izvedbi teh manifestacij mednarodne kulture prav v Gorici, ki je toliko pretrpela v preteklosti in je zato bolj kot katero drugo mesto naše dežele primerna za take manifestacije utrjevanja miru in prijateljstva med narodi. Zato je izrazil željo, da bi z njimi nadaljevali in jih še razširili tudi v prihodnjih letih.
Generalni tajnik ICM dr. Rocco Rocco je za uvod v zborovanje poudaril pomen govorjene besede v človeški kulturni zgodovini, ker ga je prav ta dvignila nad živali. Pred sednik Martina pa je prečital pozdravne brzojavke predsednika vlade Andreottija, raznih ministrov in drugih osebnosti.
Po tem uvodu je predsednik zbo-
sicvn«. ■><*.	i rovanja univerzitetni profesor
m kultur, je Gonca našla svoje no-	J
vo poslanstvo v živcem in odkritem sodelovanju na vseh področjih človeškega delovanja, mimo in nad vsemi kratkovidnimi nacionalizmi, ter ustvarila boljše pogoje za izvedbo tega mednarodnega srečanja ljudstev, ki živijo ramo ob rami na tem predelu Evrope, tako bogatem na izročilih in obdar’enem z naravnimi lepotami.
Na srednjeevropskih srečanjih so se doslej obravnavali univerzalni človečanski problemi kot so poezija, slovstvo, vrednote ljudske kulture, ter so ti problemi predstavljali dober začetek za nadaljevanje poznejših razprav o skupnih problemih urbanistike in arhitekture. Tema današnjega srečanja je »gleda-lišče‘v SredrtjL Evropi ki predstavlja učinkovit pripomoček za kulturni dvig ljudstev ter je nositelj moderne politične in socialne problematike.*
Iz leta v leto izpopolnjujemo tudi vzporedne kulturne prireditve v Gorici. V ta namen je bila včeraj odprta, skupaj s prijatelji iz Celovca, razstava koroškega pisatelja Roberta Musila, danes pa bodo odprli prav tako v Gorici razstavo scenografskih kreacij češkega umetnika Hofmanna z njegovimi modernimi kreacijami za gledališče.
Govornik je zaključil z željo, da bi na tem srečanju dosegli nov napredek pri spoznavanju skupnih kulturnih vrednot in pri medsebojnem spoznavanju narodov Srednje Evrope.
Goriški župan De Simone je v svojem pozdravu predstavnikom oblasta, poročevalcem in vsem drugim udeležencem srečanja predo-čil, da je to že sedmo tako srečanje in je torej že popolnoma dozorelo. Omenil je težave pri prehodu iz vzdušja sporov in nerazumevanj v vedno bolj razvito sodelovanje in razumevanje med narodi, ki žive na tem področju.
Ljudje, ki so v ospredju na kul-
Dunaja Heinz Kinderman podal prvo poročilo na temo »Gledališče kot povezava med narodi Srednje Evrope*.
Sinoči so imeli zborovalci skupno večerjo v novem Palače Hotelu na Korzu v Gorici, danes dopoldne pa bodo v palači Attems ob 9,30 nadaljevali s podajanjem poročil. Za popoldne je predviden skupen ogled Ogleja in Gradeža.
Gradbinci bodo ponovno stavkali
nili vse zahteve gradbincev za obnovo vsedržavne delovne pogodbe.
Sindikati poudarjajo, da delodajalci in Confindustrija zvračajo vso krivdo ekonomske in proizvodne krize na delavce, odgovornost je pa samo njihova in od vlade, ki jih podpira. Po menju sindikalnih organizacij ne bo mogpče rešiti te krize z grožnjami, ampak samo tako, da se sprejmejo upravičene zahteve delavcev in se vpelje nova politika, s socialnimi reformami, polno zaposlitvijo in z bojem proti naraščanju življenjskih stroškov in špekulacijam.
umiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimimimii
Zahvala «Seghizzi»
Organizacijski odbor pevskega društva «C. A. Seghdzzi* se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je XI. mednarodno tekmovanje pevskih zborov prejšnji teden v Gorici tako lepp uspelo. Še posebej pa se zahvaljuje tistim podjetjem z Goriškega, ki so s svojim prispevkom omogočila lepo srečanje 1600 udeležencev v telovadnici v dolini Koma prejšnjo soboto.
Šolski avtobus za otroke na Oslavju
V zvezi z namenom goriške občine da poskrbi za avtobusni prevoz za otroke z Oslavja, ki posedajo vrtec in šolo v Pevmi, bo predstavnica občine po vsej verjetnosti že jutri popoldne obiskala prizadete družine na Oslavju in tudi v Šentmavru, da se pogovori o umiku prevoza. Zaradi določenih težav tega obiska, ki je bil napovedan že v petek, ni bilo.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice VOJMIL RABADAN
KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE
Farsa v treh dejanjih
(Ljudski oder)
prevod Mirko Mahnič kostumi Marija Vidauova scena Demetrij Cej songi Miroslav Košuta glasba Aleksander Vodopivec režija ADRIJAN RUSTJA
Premiera:
V	soboto, 7. oktobra, ob 20.30 v Prosvetni dvorani, Korzo Verdi 13, v
GORICI
Ponovitve:
V	nedeljo, 8. oktobra ob 19.30	v	župnijski	dvorani	v	ŠTANDREŽU
V	četrtek, 12. oktobra ob 20.30	v	župnijski	dvorani	v	ŠTEVERJANU
V	nedeljo, 15. oktobra ob 17. uri	v	župnijski	dvorani	v	DOBERDOBU
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajnah dvoran.
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiMiiiiitimiiitiiiiiitiitMiiMiiimiiiNMttiiiiiMiNI
OB PRIČETKU ŠOLSKEGA LETA
Tudi letos smo zabeležili v Gorici porast učencev in dijakov na slovenskih šolah
Razveseljivo povečanje števila otrok v osnovnih šolah v mestu - Slovenski vrtec vendarle v Ulici Torriani - Slovenska trgovska šola ima nove prostore v Podturnu
Nekaj več kot devet milijonov šolarjev in dijakov bo jutri v Italiji prestopilo prag šolskih vrat. Pričenja se novo šolsko leto, tudi letos pogreto s številnimi polemikami in nerešenimi problemi, ki gredo od pomanjkanja šolskih kadrov do neustreznih gospodarskih razmer, v katerih se nahajajo vzgojitelji, od pomanjkanja šolskih
reforme šolstva.
Šolsko leto se bo jutri pričelo tudi za nekaj več kot tisoč slovenskih fantov in deklet, ki obiskujejo državne šole s slovenskim učnim jezikom na Goriškem.
Tudi letos so številna vprašanja slovenske šole v Gorici nerešena, tudi letos moramo ponavljati, da ni ustreznih šolskih pro-
poslopij do neizvedene prepotrebne štorov na razpolago, čeprav so po-
Kraj	1. raz.	2. raz.	3. raz.	4. raz	5. raz.	Skupno	Lani
Gorica, Ul. Croce	19	13	16	15	19	82	75
Gorica, Ul. Randaccio	9	7	8	9	7	39	34
Štandrež	10	10	11	6	6	43	43
Podgora	5	5	4	4	1	19	18
Pevma	5	5	3	2	4	19	19
Šentmaver	—	1	3	4	—	8	10
Števerjan	9	10	6	8	12	45	43
Jazbine	—	2	—	1	—	3	6
Plešivo (Krmin)	—	—	1	2	1	4	7
Škrljevo (Dolenje)	—	—	1	-	1	2	2
Doberdob	V" *■	’ 17	15	14	12	n	69	65
Jami je	4	7	3	6	3	23	23
Dol	2	5	6	—	2	15	19
Sovodnje	9	11	8	6	8	42	41
Rupa	6	10	4	7	4	31	32
Gabrje	1	2	2	—	1	6	6
Vrh	4	5	5	4	7	25	30
Gradbinci v naši deželi bodo spet stavkali v četrtek, 5. oktobra in v četrtek, 12. oktobra. Za to akcijo so se sporazumela pokrajinska tajništva gradbincev FILLEA-CGIL, FILCA-CISL in FeNEAL-UIL, zato da bi še ostreje pritisnila na delodajalce, ki so zavr-
ZARADI SVOJIH ZNAČILNOSTI IN PROBLEMOV
Podgora mora dobiti lasten posvetovalni odbor v občini
Občina naj počasti ob dnevu vseh mrtvih tudi grobove padlih borcev na podgorskem pokopališču
JUG. TELEVIZIJA OD 1. DO 7. OKTOBRA 1972
NEDELJA, 1. oktobra
9.40 Fantje na vasi; 10.12 Kmetijska oddaja; 11.00 Otroška matineja; 11.50, 17.00, 20.00, 22.00 Poročila; 11.55 Mestece Peyton; 12.45 TV kažipot; 15.30 Rokomet Zagreb - Crvena zvezda; 16.45 Henčkov ansambel; 17.05 Alamo
—	film: 19.30 Za kanec tedna; 20.30 Smeh na odrskih deskah; 21.15 Stih in pesem; 21.30 Športni pregled.
KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Kremenčkovi — film; 20.12 Cik - cak — v barvah; 20.15 Na poti k zvezdam — film; 20.35 Hanrik VIU. — Jane Seymour
—	film.
PONEDELJEK, 2. oktobra 9.05 Odprta univerza; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15.40 Angleščina; 11.00 Splošna izobrazba; 16.10 Francoščina; 17.40 Obzornik; 17.55 Prostor na papirju; 18.20 Ritmi Roberta Ratonija; 19.00 Sprehod po Matkovini; 20.00 in 22.50 TV dnevnik; 20.30 Bojazljivca _ TV drama; 22.00 Madžarski balet Gajane; 22.20 Madžarska resna glasba.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Kotiček za otroke: Rupert in spomladanski piščanec; 20.12 Cik - cak; 20.15 Poročila; 20.30 Berlinski živals' vrt; 21.00 Kmetija pri zelenih pašnLih — Obletnica; 21.30 Beat klub.
TOREK, 3. oktobra 9.35 fe 14.45 TV v šoli: okno, oko klavirja; 10.40 in 15.35 Nem-
ščina; 11.00 Splošna izobrazba; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.50 Dve poljski pravljici; 18.05 Risanka; 18.15 Obzornik;	18.30
Zbor »Slava Klavora*; 19.05 Oblikovanje; 20.00, 23.40 TV dnevnik: 20.35 Človek z rikšo — film; 22.10 Nogomet Evropa - Južna Amerika.
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Kotiček za otroke: Rupert in skalnato pristanišče;	20.12
Cik - cak; 20.15 Poročila; 20.30 Nezdruženi narodi; 21.00	UFO:
Človek iz vesolja.
SREDA, 4. oktobra
8.20 TV v šoli; 11.00 Splošna i-zobrazba; 15.15 Nogomet Čelik -Fiarentina; 17.50 Vitez Vihar — film; 18.15 Obzornik; 18.30 Die-ter Glawisching kvintet; 19.05 S kamero po svetu; 19.35 Poletje na ledu - film; 20.00 in 22.20 TV dnevnik; 20.35 E. Zola: Nana; 21.20 Ma med seboj.
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Kotiček za otroke; Rupert in skrivnostno cvetje; 20.12 Cik . cak; 20.15 Poročila; 20.30 Sramote weta — dokumentarni film; 21.20 Ljubezen, morje in melodije.
ČETRTEK, 5. oktobra 9.35 TV v šoli; 16.10 Splošna izobrazba; 17.50 Tudi to so počitnice — otr. oddaja; 18.15 Obzornik; 18.30 Vsi vlaki sveta — film; 19.00 Mestece Peyton; 20.00 in 22.30 TV dnevnik; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.25 M, Krleža; Leda.
Pred dnevi so imeli v Podgori zborovanje tamkajšnji člani KPI, na katerem so proučili med drugim tudi občinski osnutek za posvetovalne odbore po raznih mestnih predelih, ki ga je pripravilo odborništvo za načrtovanje pri go-riškem županstvu.
O načrtu so imeli več pripomb in pomislekov. Tako so imeli svo
•»»“j« s, i se,
vedk t» premišljeno pobodo terl^	^	l2.
valitvi in pogojev za izvolitev itd. Še posebej pa so razpravljali o pravici ralbe slovenskega jezika na sejah, razgovorih in pri upravi na splošno.
Problem, pri katerem so se najprej zadržali, je bil obseg in meje mestne četrti, ki zajema Podgoro. Osnutek za razdelitev gpriške občine na okraje predvideva namreč 7 predelov, med katerimi je eden skupen za Podgoro in za Stražice. Programatorji nimajo nobenega tehtnega razloga, ki bi narekoval združitev teh dveh mestnih četrti v eno samo. Med Podgoro in Stra-žicami obstajajo bistvene razlike tako po tradiciji, kot na kulturnem področju ter v gospodarsko - urbanističnem pogledu, saj sta oba predela ločena po Soči, ki jih le občasno in po dolgih presledkih povezuje mostiček preko reke.
Poleg tega pa je treba poudariti, da je bila Podgora še prva leta po prvi svetovni vojni samostojna občina, z ločenimi problemi na vseh področjih ter je tako svojo značilnost v marsičem še sedaj ohranita, zlasti kar se tiče problemov slovenske skupnosti.
Spričo navedenih pomislekov in še drugih, ki bi jih lahko navedli, so bili zborovalci soglasni v tem, da mora imeti Podgora svoj lasten posvetovalni organ v sklop« občinske uprave, ker gre za zunanje naselje, ki je bilo prvotno samostojna občina. Za dosego tega pa se bodo morali potruditi vai prizadeti prebivalci tega področja in podpreti pobude v tem smislu.
Na omenjenem sestanku članov KPI so tudi zahtevali, naj se pospešijo priprave za izvedbo take upravne razdelitve občine in odstranijo ovire, ki jih pri tem po
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Kotiček za otroke: Rupert in majhen jazbec; 20.12 Cik - cak;
20.15	Poročila; 20.30 Maja Plise-ckaja - celovečerni film; 22.00 Be-logonka — dokumentarni film.
PETEK, 6. oktobra
9.30 in 14.40 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.35 L. Suhodolčan: Kavboj;
18.15	Obzornik; 18.30 Gospodinjski
pripomočki — zaloge hrane; 18.40 Ekonomsko izrazoslovje:	Davki;
18.45 Operni pevec: Zdravko Kovač; 19.06 Sodobniki: Mimi Malenšek; 20.00 in 23.05 TV dnevnik; 20.35 Sojenje v Niimbergu — film;
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Kotiček za otroke: Rupert in potepuh; 20.12 Cik - cak;
20.15	Poročila; 20.30 Laramie: Zadnji Arapahi; 21.20 Slovenski slikarji — Anton Repnik; 21.30 Ray Antony Show.
SOBOTA, 7. oktobra 9.35 TV v šoli; 17.45 Ptujski festival narodno zabavne glasbe; 18.10 Obzornik: 18.25 V deželi klobukov — film; 18.50 Gospod Pi-per — film; 19.25 Izziv — barvni film; 20.00 in 23.15 TV dnevnik: 20.35 Štajerska jesen; 21.35 Pribočnik njegove ekscelence — film; 22.55 TV kažipot.
KOPRSKA BARVNA TV
19.45 Ansambel Mihe Dovžana; 20.12 Cik - cak; 20.15 Poročila; 20.30 Odvetnik v težavah —iz serije Perry Mason; 21.20 Mali koncert — Sta mena — balet.
ob-|
stavljajo nekateri elementi črnskem svetu.
Na sestanku so zahtevali tudi, naj bi ob priliki počastitve spomina padlih za praznik vseh mrtvih, občinska uprava počastila tudi spomin padlih partizanov, ki so pokopani na pokopališču v Podgori, kakor to dela drugod. Svojim zastopnikom v občinskem svetu pa bodo priporočili, naj to zahtevo posredujejo občinskemu odboru.
Izpopolnjevalni tečaj za otroške vrtnarice
V dvorani pokrajinskega sveta se je včeraj pričel izpopolnjevalni tečaj za otroške vrtnarice. Prireja na goriška občina •> sodelovanju padovanske univerze. Včerajšnje otvoritvene slavnosti se je udeležilo veliko vzgojiteljic ki so prišle iz vse pokrajine Kratek nagovor sta imela goriški župan De Simone in šolski skrbnik dr. Martu-scelli, prisotni so bili občinski odbornik za šolstvo Moise, pokrajinski odbornik za šolstvo Corbatto, šolski inšpektor dr. Lebani.
Prof. Giuseppe Flores d’Arcais, profesor pedagogije na padovanski univerzi je nato ime' prvo predavanje. Predavanja bodo vsako soboto popoldne in nedeljo zjutraj v zavodu Lenassi v Gorici. Na sporedu je poleg včerajšnjega še 23 predavanj. Tečaj se bo zaključil 17. decembra. Goriška občina upa, da bo od pristojne šolske oblasti dobila dovoljenje za izdajo kvalifikacijske diplome za udeležence tečaja.
Zimski urnik občinske knjižnice v Sovodnjah
Vodstvo občinske knjižnice v Sovodnjah sporoča, da je s 1. oktobrom stopil v veljavo zimski urnik za poslovanje knjižnice, ki je naslednji:
Knjižnica je odprta vsak delav
Zimski urnik bencinskih črpalk
Od danes do 31. nuuce 1973 bo do bencinske črpalke poslovale po sledečem umiku: od 7. do 12.30 in od 14.30 do 19.30. Nočna dežurna služba se bo začela ob 22. in za ključila ob 7. uri zjutraj. Ob nedeljah in praznikih bo v naši pokrajini odprtih 25 odstotkov vseh črpalk, ki bodo posloval« po že določenih umikih.
(•) V Ul. IX giugno v Tržiču se je včeraj 8-letni Loranzo Sgubbi s kolesom zaletel v avtomobil, ki ga je šofiral Lucio Bertogna. Dečka so v bolnišnici sprejeli s prognozo 15 dni zaradi udarcev po glavi in drugih poškodb
Rojstva, smrti in poroke
Dne 30. septembra so na goriški občini vpisali 7 rojstev in eno smrt; v tednu od 24, do 30. septembra so vpisali 7 porok in 7 oklicev.
ROJSTVA: Luisa Gadeas. Luigi Simeoni, Elisa Chiandussi. Laura Di Bert, Marinella Carsi, Maria-luisa Poštar, Daniele Kotnic
SMRTI: delavec 31-letnd Fioravan-te Zanuttini.
OKLICI: uradnica Uliana Marini in trgovec Bruno Marini; delavka Rosanna Marušič in zidar Alojz Tomšič; uradnica Bruna Chersicla in delavec Giorgio Selta; študentka Nives Silvestri in uradnik Silvano i^attoni; študentka Elena Silvani in geometer Giorgio Salvini; uradnica Mirian Zuccolo in trgovec Gual-tiero Lutman; uradnica Graziella Cecco in finančni stražnik Antonio Cummaudo.
POROKE:	gospodinja Nirvana
Plessini in steklar Sergio Furlan; prodajalka Stanislava Žgavec in delavec Livio Plet; uradnica Iolan-da Rutar in električar Roberto Prodani; uradnica Marina Batta-glia in uradnik Carlo Modni; šivilja Luigina Calligaro in delavec Roberto Manias; učiteljica Isabelta Bevilacqua in kmet Lionello Me-
nekod ti problemi na tem, da se rešijo, tudi letos moramo spet u-gotavljati, da bo treba še precej prizadevanja in politične dobre volje, da se reši vprašanje nadaljevanja slovenske trgovske šole, tudi letos je treba poudariti, da niso rešena vprašanja v vodstvu slovenskih srednjih šol.
Na drugi strani pa z zadovoljstvom ugotavljamo, da se število slovenskih otrok, ki obiskujejo slovenske šole vseh stopenj, iz leta v leto, sicer počasi, a nenehno veča. Tako je tudi letos. Tako, upamo, bo tudi v prihodnje, kajti še vedno imamo precejšen neizkoriščeni rezervar slovenskih učencev v mestu. V Gorici sicer z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je število u-čencev v osnovnih šolah tudi letos povečalo, ponovimo lahko dejstvo, da je šola v Ulici Randaccio spet napravila precejšen skok naprej (pomislimo samo, da so hoteli to šolo pred leti zapreti zaradi majhnega števila učencev!). Treba pa bo v prihodnje misliti z večjo zavzetostjo na slovenske šole na Ple-šivem, v škrljevem in tudi v Podgori, kjer je moč, tako smo prepričani, najti še več otrok, ki bi obiskovali slovensko šolo.
V priloženi razpredelnici so podatki o vpisu slovenske osnovne šole na Goriškem. Za primerjavo smo dali v zadnjo kolono tudi število učencev v prejšnjem šolskem letu. Iz teh Dodatkov je lahko razvidno, d- imamo letos vpisanih skupno 476 otrok, lani jih je bilo 473. Pcrast je torej minimalen, vendar je. Ze to je pozitivno. Razveseljivo je. kot smo že omenili povečanje učencev v dveh mestnih šolah v Gorici. V Ulici Croce ima jo kar sedem učencev več kot la ni v prvem razredu, v Ulici Ran daccio pa tri več kot lani v prvem razredu Letošnje številke niso še dokončne, ker je še vedno možnost, da se vniše na osnovne šole še kak učenec
Na slovenskih osnovnih šolah v Gorici bo tudi letos poučevalo, kot lani 48 učiteljic in učiteljev. V U-lici Randaccio v Gorici je letos že od vsega začetka šolskega Irta zagotovljena tretja učna moč. takn da ne bo prišlo do motenj v pouku kot je bilo lani, niti ne bodo potrebne stavke. V števerjanski ce lodnevni šoli bo poučevalo sedem učiteljev, morda bodo kasneje de dali še eno učno moč.
Do tu podatki o slovenskih osnov nih šolah na Goriškem Še nekaj v zvezi z otroškimi vrtci, ki jih upravlja goriška občina. V Ulici Croce je vpisanih 30 otrok, v Ulici Randaccio prav toliko, v Ulici Torriani pa je vpisanih 25 otrok (tu so všeti tudi otroci iz šentma-vra). Prva dva vrtca bodo odprli jutri ob 8.30, v poslopju v Ulici Torriani pa so še v teku poprav ljalna dela, zaradi česar ga bodo odprli le čez nekai tednov. Vrtec bo torej letos na levem bregu Soče in tako je občina ugodila zahtevi slovenskih staršev, ki so pri tem uživali vsestransko podporo Slovenske prosvetne zveze, da hočejo imeti vrtec v mestu Brez dvoma bo ta vrtec privabil v prihodnje še marsikaterega slovenskega otroka iz tega mestnega okoliša.
Slovenska trgovska šola bo še nekaj dni v TTlici Seminario, že v četrtek pa se bo preselila v nove prostore v Podturnu. Nižia gimnazija bo v celoti v Ulici Randac-eio (imela bo štiri prve. oet drugih in štiri tretje razrede), nrav tako bosta tu ostali vrtec in o-snovna šola.
Slovenskim učencem in diiakom ter nfihovim vzgojiteljem želimo srečno in uspešno šolsko leto 1972-73.
Vesti iz Števerjana
Pretekli teden so začeli tudi trgatev v števerjanu, ki je zaradi še kar ugodnega vremena precej dobro potekala. Na predelu, ki ga je prizadejal zračni vrtinec se seveda močno poznajo posledice ir bo tam pridelek precej pičel. Dru god so pa z njim še kar zadovoljni in upajo, da bo tudi po kvaliteti vino dobro.
Na županstvu sprejemajo vpisovanje tistih občanov, ki bi se želeli cepiti proti gripi. Ker bodo naročili cepivo na osnovi prijav, naj se javijo vsi tisti, ki bi se želeli cepiti, med uradnimi urami na županstvu.
Kino
rin-
Me-
Gorica
VERDI 15.00-22.00 «La polizia grazia*. E. M. Salerno in M. lato. Barvni film.
CORSO 15.00-22.00 «Chato». C. Bron-son in G. Palance. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano.
CENTRALE 15.15-22.00 «B leggenda-rio X-15». C. Bronson in P. Ovvens. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.00-22.00 «11 vero e il falso*. P. Pitagora in T. Hill., Barvni film.
V1TTORIA 15.30-22.00 «GH orrori del castello di Norimberga*. J. Cotten in E. Sommer. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano.
/ ržič
AZZURRO 15.00 «Lo credevano uno stinco di santo*. A. Steffen in D. Martin. Barvni film.
EXCELSIOR 14.00 »Choto*. C. Bronson. Barvni film.
PRINCIPE 15.00 iStoria di fifa e di coltello*. Franco Franchi in CicciO Ingrassia. Barvni film.
SAN MICHELE Zaprto.
\ovu (ton. ..
SOČA (N. Gorica) «Kje je pot n« fronto*, ameriški barvni film — ob 16.. 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter) «Cmi gusar*.
italijansko španski barvni film — ob 16.. 18. in 20.
RENČE «Prvi mitraljez divjega Za-hoda*, ameriški barvni film — ob 16. in 19 30
ŠEMPAS «Bitka za Rim*, nemško' italijansko ameriški barvni film — ob 16. in 20
KAN Al »Peklenski komandosi*, ameriški harvni film - ob 16. in 20.
DESKLE »Puške za Apače*, ameriški barvni film ob 17. in 19.30.
PRVAčlNA »Maščevanje Hannie Coul-der* ameriški barvni film — ob 16 in 20.
nik od 16. do 19. ure z izjemo pet-1 non; delavka Anna Tommasi in u-ka, ko posluje od 18. do 20. ure. 1 službenec Pietro Podgocnich.
1)1-Zl K\A I FKARNA V GORICI
Dam- -e.- lar in ponoči ie dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10. tel. 2576.
IJKži HNA I KKARNA V IRŽICb
Dane.- »e.- ran in ponoči le dežurni lekarna Al Redentore, UL FratelU Roselli. tel 72-340
DEŽURNI ZDRAVNIKI
V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna zdravnika: dr. Antonio Messana, Ul. Della Bona 12. tel. 5737. Dr. Ezio Lautieri, UL V> Veneto 14. tel 2905. Za Krmin iU okolico je danes dežuren dr. Livio Galopin, Ul Armistizio. tel 6142
Šolske vesti
Ravnateljstvo nižje gimnazije v Ulici Randaccio vabi dijake, 6» se zberejo na šolskem dvorišču jutri, 2. oktobra ob 9. uri. šolskU maša bo ob 10. uri.
Ravnateljstvo Trgovske šole vab* dijake, da se zberejo jutri ob 9.30 pred šolsko stavbo v Ulici Šemi' nario.
Ravnateljstvo slovenskih osnovnih šol na Goriškem sporoča, d* se bo pouk na vseh šolah pričel jutri, v ponedeljek, 2. oktobra Otroci naj se zberejo pred šolo ob uri, ki so jim jo sporočili učitelj Od tu bodo šli k šolski maši.
dlli;NANfl ME DNAHOONO ŠVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE .P«
LA GORIZIANA
GORICA - UL Duca tfAosta 180 - T»L 28-45 GOBJO* PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
KULTURA
1. oktobra 1972
PnmorifcHinevMk
DRUGA KONCERTNA SEZONA GLASBENE MATICE
Poudarek na domačih izvajalcih in na mnogih vrhunskih gostih
Na sporedih bodo tudi dela primorskih avtorjev in med njimi Vrabčeva simfonična pesnitev «Skocjanske jame» v izvedbi orkestra Slovenske filharmonije - Koncerti za šole
«Prva abonmajska koncertna sezona Glasbene matice je za nami. Zaključili simo jo z uspehom, ki je skoraj presegel naša pričako-nja, saj je bil to tvegan korak za katerega je bila potrebna precejšnja mera poguma — je dejal na predvčerajšnji tiskovni konferenci predsednik Glasbene matice Dušan Hreščak. Kaže, da je bil izbor glasbenih del in izvajalcev tehten in vsestransko zadovoljiv, saj je privabil med obiskovalce naših koncertov številne nove poslušalce. Tako se je akt zaupanja v slovensko glasbeno občinstvo, ki ga je predstavila uvedba abonmaja, v polni meri uresničil. Zaradi velikega števila abonentov — 2.400 — smp lansko leto vse naše koncerte v abonmaju predstavili v veliki dvorani Kulturnega doma.
Zelo pozitivno je nadalje dejstvo — je nadaljeval Dušan Hreščak — da smo vse napovedane koncerte izpeljali v celoti, čeprav smo se v nekaterih primerih morali soočiti s kar precejšnjimi težavami, tako finančnimi kakor organizacijskimi. Razen abonmajskih koncertov smo namrfeč v teku sezone organizirali še vrsto drugih glasbenih prireditev in koncertna gostovanja. Sem sodita dva izven abonmajska koncerta v dvorani »J. Gallus*. Zlasti pa je bilo močno delovanje orkestra, saj je poleg dveh abonmajskih koncertov pripravil tri koncertna gostovanja izven Trsta (Nova Gorica, Ajdovščina in Gradiška), koncert ob zaključku seminarja za profesorje in učitelje slovenskih šol in koncert ob zaključni akademiji šole Glasbene matice. Posebno pomemben je bil nastop orkestra s samostojnim koncertnim sporedom v treh slovenskih šolah v Trstu in Gorici.
Naša ustanova si je z resnostjo in strokovnostjo, ki sta botrovala prvi abonmajski koncertni sezoni, pridobila velik ugled pri občinstvu in značaj pomembnega kultumo-umetniškega dejavnika v sklopu slovenske manjšine v Italiji.
Velik ugled si je pridobila ustanova s svojim koncertnim delovanjem tudi med italijanskimi ljubitelji glasbene umetnosti, ki so prihajali k našim koncertom.
Tudi letošnji načrt abonmajskih koncertov Glasbene matice predvideva devet koncertnih prireditev z izvajalci in sporedom, ki bo prav gotovo zadovoljil najširši krog ljubiteljev glasbene umetnosti.
V koncertnih listih bo tudi v novi sezoni objavljena kratka razlaga glasbenih del in izvajalcev.
Cene abonmajev bodo ostale nespremenjene, saj je naš namen, da čim večjemu številu občinstva, še posebno mladini približamo dosežke glasbene umetnosti. Prepričani smo, da bomo krog rednih obiskovalcev naših koncertov v novi sezoni razširili pri tem pa tudi pričakujemo, da bo Glasbena matica za svojo koncertno dejavnost prejela v bodoče izdatnejšo podporo iz javnih sredstev, saj spada ta med osnovne kulturne potrebe in pravice naše narodne skupnosti.*
Na teh premisah je bil grajen tudi repertoar za drugo koncertno abonmajsko sezono Glasbene matice, s katerim nas je podrobno seznanil ravnatelj glasbene šole GM dr. Gojmir Demšar.
Kot že rečeno obsega koncertni abonma za sezono 1972/73, ki se bo začela 21. oktobra in zaključila 12. aprila prihodnjega leta, naslednjih devet koncertov:
21. oktober 1972
Orkester Glasbene matice Dirigent Oskar Kjuder Solist Tone Grčar - trobenta 12. november 1972
Pihalni orkester milice iz Ljubljane
Dirigent Jože Hriberšek Solist Frane Tržan - klarinet 1. december 1972
Nora Jankovič - mezzosopran Ivan Sancin - bas Žarko Hrvatič - violina Neva Merlak . Corrado klavir Skladbe primorskih avtorjev 15. december 1972
Dubravka Tomšič Srebotnjak Klavirski recital 26. januar 1973 Trio Lorenz
Mitja Gregorač • tenor 17. februar 1973
Pevski zbor cCollegium musi-cum» iz Beograda Dirigent Darinka Matič 10. marec 1973
Orkester Glasbene matice Dirigent Oskar Kjuder Solista: Hubert Bergant orgle Ivan Sancin - bas 30. marec 1973 Zagrebški solisti Vladimir Ruždjak ■ bariton K. april 1973
Simfonični orkester Slovenske filharmonije Dirigent Anton Nanut Solist Dejan Bravničar violina K temu programu pa je treba dodati še dva ali tri koncerte na slovenskih šolah, nastop mlajših slušateljev Akademije za glasbo iz Ljubljane, ki bo 22. nov. v dvoranici »Gallus* v Ul. R- Manna, in slavnostni koncert v počastitev 20-letnice obstoja in delova dja orkestra GM, ki je predviden za 13. ali 20 januarja (spored bo obsegal skladbe Prokofieva, Beet-
MEDNARODNO TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV »SEGHIZZI* V GORICI
Kvaliteta, ki obvezuje
Dobra afirmacija obeh slovenskih zborov: iz Ptuja in «Vasilij Mirk» s Proseka-Konto vela - Ustreznejši kriteriji žirije - Vrhunski Bolgari
Kakor smo že poipčali, je tudi dar v polifonem petju ni mogel na letošnjem mednarodnem nate-' uresničiti večjega uspeha. Očitna čaju zborovskega petja «Cesare je bila neuležanost, kakor pravi-Augusto Seghizzi* v Gorici sploš-; mo, obvezne skladbe, pri kateri ni kvalitetni nivo za spoznanje po-j niso vsi pevci sodelovali z enako rasel, kar daje tej zborovski ma-1 zavzetostjo in enotnostjo, zato tu-
Aled nedeljsko tiskovno konferenco vodstva Glasbene matice
nifestaciji čedalje večjo veljavo v j mednarodnem pogledu — seveda po kvafliteti zborov in njihovih dosežkih v oblikovalni kulturi, ne pa še po umetniški vrednosti vseh obveznih skladb.
Če naj začnemo najprej pri zborih, smo letos s številom zelo dobrih lahko kar zadovoljni, saj med te sodi vsaj šest mešanih — »Morski zvuci» iz Vame, komorni zbor »St. Othmair» z Dunaja, «Cantori di Assisis, »Emil Montia* iz Ara-da v Romuniji, «Vasas» iz Budimpešte in učiteljski zbor iz Košič, ženski pa «Cantori di Assisi*, «Co-ro delle nove* iz Pescare, «Va-sas* iz Budimpešte, zbor «Monta-sio* iz Trsta in moški, «Coro Co-radini* iz Arezza, «Cantori di As-sisi*, moški zbor iz Ptuja in deloma študentovski zbor univerze iz Stockholma ter »Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela.
Ako se lotimo najprej slovenskih zborov, naj poudarimo vztrajno prizadevanje zadnjega, da bi vsako leto na tem tekmovanju prikazal svoje čim lepše dosežke. Tudi tokrat se je skrbno pripravil, ven-
di zbor ni zazvenel kakor običaj no. Poleg tega tudi interpretacija ni dosegla prepričljivejšega učinka: zasnovana je bila v pokončnem namesto linearnem smislu in zaradi razsekanosti igubila na svoji napetosti. Tudi ostali skladbi po svobodni izbiri nista zapustili vtisa prodornejše izoblikovanosti. Imeli smo občutek glasovne utrujenosti, ki pa je čez tri dni, ko je zbor pristopil k izvajanju ljudskih pesmi, znatno popustila. Poleg tega je bila sproščenost večja. Zbor je pel mnogo bolj ubrano kakor na prvem nastopu im ker so mu pesmi bile bliže, je tudi izrazno bil prepričljivejši. Priboril si je med moškimi zbori tretjo nagrado. Sicer pa moramo pripomniti, da bi bilo nujno potrebno misliti na pomladitev zbora, kajti v posameznih glasovnih skupinah se v dinamičnem naraščanju pojavljajo trenutki nehomogenosti, ki slabijo celotno zvočno ubranost. Novi pevci bi barvne praznine, ki zaradi tega nastajajo, zapolnili in pripomogli k večji zvočni sočnosti. Škoda bi tolo zbor, ki je
hovna in Simonitijeve solospeve s solistko Noro Jankovič). Črt Ši-škovič, ki je na nedavnem tekmovanju violinistov v Vittoriu Venetu zasedel odlično tretje mesto v svoji skupini, pa bo sodeloval na koncertu ob srečanju pedagogov glasbenih šol iz naše dežele, Slovenije in Koroške, ki bo 20. oktobra v Ljubljani.
Razčlemba repertoarja priča po eni strani o pravilni usmerjenosti koncertne politike GM, ki sistematično uveljavlja naše domače izvajalce in avtorje skladb, po drugi strani pa znaten napor, da nam posreduje vrhunske slovenske in delno tudi druge jugoslovanske koncertante — soliste in ansamble. Med take namreč brez vsakega dvoma spadajo v prvi vrsti pianistka svetovnega slovesa Dubravka Tomšič Srebotnjak, ki je v Trstu sicer koncertirala že dvakrat ali trikrat, v Kulturnem domu pa bo letos prvič naš gost, «Trio Lorenz*, ki prav tako uživa svetovni sloves in se je pravkar vrnil z uspešne turneje po'Južni Ameriki, Mitja Gregorač, ki je danes morda najboljši slovenski in tudi jugoslovanski komorni pevec, pa seveda Simfonični orkester Slovenske filharmonije z dirigentom — našim primorskim rojakom Antonom Nanutom in solistom violinistom Dejanom Bravničarjem, ki je po očetu tudi goriški rojak in ki je pri nas že z uspehom nastopal, orglar Hubert Bergant in drugi, od neslovenskih pa ženski pevski zbor «Collegium musicum* iz Beograda, ki je lani v Arezzu osvojil prvo mesto, in seveda svetovno priznani «Zagrebški solisti*, ki jih je do lanskega leta vodil Antonio Jannigro, pa še bariton Vladimir Ruždjak, ki je sicer znan tudi kot prvak zagrebške Opere.
Vključitev pihalnega orkestra milice iz Ljubljane ima poseben pomen in namen — razširiti krog koncertnega občinstva in pa propagirati zanimanje za ptoala in trobila kot inštrumentov, ki so ne-obhodno potrebni v orkestralnih sestavih. Sicer pa je ta ljubljanski pihalni orkester na evropski ravni.
Domači izvajalci so nam znani. Orkester GM in njegov dirigent Oskar Kjuder, brez katerih si našega domačega glasbenega življenja skoraj ne moremo več predstavljati, pevca Nora Jankovič in Ivan Sancin, violinist Žarko Hrvatič, pianistka Neva Merlak - Corrado. Vse smo že slišali in vemo za njihove nesporne odlike.
Toliko o izvajalcih, kar pa zadeva avtorje, je treba povedati, da bo koncert L decembra z domačimi izvajalci tudi v celoti posvečen skladbam primorskih avtorjev, da bo simfonični orkester Slovenske filharmonije med drugim izvajal simfonično pesnitev Ubal-da Vrabca «Škocjamske jame* in da bo Trio Lorenz izvajal skladbo »Trio* našega tržaškega rojaka dr. Danila Švare. Slovenski avtor — Osterc bo tudi na sporedu otvoritvenega koncerta GM, ki bo izvajal še dela Haendla (Cancerto grosso), Torellija in Humela.
Vodstvo GM je imelo v načrtu tudi gostovanje katerega od vodilnih italijanskih umetnikov, kakor tudi gostovanje katerega od vidnih mojstrov koncertantov iz vzhodne Evrope (Ojstrah ali drugi), vendar svojih namer ni moglo uresničiti. Ostajajo pač obveza za prihodnost, kajti naša glasbena ustanova slej ko prej deluje v tesnih finančnih razmerah in ob skromni javni podpori, saj prejema njen orkester le milijon redne podpore in milijon za koncertno dejavnost iz javnih sredstev, kar je skrajno malo v primerjavi s stroški za normalno delo, kaj šele za plačevanje dragih tujih izvajalcev.
A eno je gotovo: 3700 obiskovalcev lanske prve koncertne sezone, med katerimi 1000 mladih In nič manj kot 2400 v abonmaju, je spodbudna osnova za nadaljnja prizadevanja umetniškega vodstva GM, ki zasVžijo, da jih druga se zona potrdi s še večjim obiskom
J.k.
lllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIinillllUllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIUlIllllllllllllllllllllllUllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIUIII
OB MEDNARODNEM LETU KNJIGE
Je hjijfa družbena dobrina ali le tržno blajfo?
Portoroški posvet založnikov o dilemah in stiskah jugo-slovanske knjige - Glavna tema: marketing v založništvu
Vemo, kakšno vlogo so imele knjige pri uveljavljanju malih narodov, posebno še slovenskega: ustvarjale sp prostor, v katerem se je nacionalna misel edino lahko sukala in bistrila. Kjer narod ni imei lastne vojske, državnikov ali denarnikov, še več, včasih niti zavesti o samem sebi, tam so književniki ustvarjali temelje za bodočo zgodovinsko samozavest.
Danes so ti časi mirno: gospodarstvo, politika, masovna kultura so prevzeti večji del bremena in odgovornosti, ki jih je prej nosila tiskana beseda; tako so jo res sprostili in ji omogočili av-tonomnejše življenje, obenem pa je tej pomembni veji kulture padel tudi ugled, in spodmaknilo se ji je posebno mesto v življenju narodne in državne skupnosti. Na vrat na nos je pisatelj, založništvo, knjiga sama . padla v svet «tržnih mehanizmov* — potrošništva. Ta pojav je v svetu precej splošen, bolj zaskrbljujoč in občuten pa je pri majhnih narodih, kjer je »tržišče* majhno in večinoma še nerazvito. Zdi se, ko da gledajo sedaj male nacionalne skupnosti na književnost in s tem v zvezi na založništvo kot na za-jedalca, na preveliko razkošje in mu zato odrekajo tisto oporo in materialna tla, ki jo ta manifestacija človeškega duha po svoji včerajšnji in današnji vlogi vsekakor zasluži.
7 otvoritve portoroškega posveta jugoslovanskih založnikov. Od desne proti levi: M. Žnideršič, predsednik slovenskega odbora za založništvo in knjigotrštvo, M. Srdajeva z zagrebškega Inštituta za marketing, I. Bratko, predsednik Zveze založnikov in knjigotržcev Jugoslavije, J. Kos, predsednica skupščine občine Piran, in N. Dokonal iz zagrebške Mladosti
Ta problematika je seveda prišla do izraza na prvem posvetu jugoslovanskih založnikov, ki je bil od 21. do 23. septembra v Portorožu. Na njem se je zbralo
preko 150 založniških delavcev iz večine jugoslovanskih založnikov im časopisnih hiš. Iz zamejstva sta bila le predstavnika Založništva tržaškega tiska.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIHnilllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIUllllllllllllllllinillllllllUIINIIIIIIIIIllllllHllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII*
RAZGOVOR S PROF. OSKARJEM KJUDROM
Uspeh Črtomira Šiškoviča
Pomen in kvalitetna raven vsedržavnega tekmovanja violinistov v Vittorio Venetu - Zanimanje italijanskih glasbenikov za našo glasbeno šolo
Pisali smo že o uspehu našega mladega violinista Črtomira šiškoviča, ki je na tradicionalnem vsedržavnem tekmovanju violinistov v Vittoriu Venetu osvojil v svoji kategoriji (B) tretje mesto. Črtomira šiškoviča je na tem tekmovanju spremljal tudi njegov učitelj prof. Oskar Kjuder, s katerim smo se pogovarjali o tekmovanju samem, o uspehu njegovega učenca in zanimanju tam prisotnih italijanskih glasbenikov za delo naše glasbene šole.
Tekmovanje v Vittorai Venetu je razdeljeno na dva dela: na vsedržavno tekmovanje koncer
Črtomir šiškovič
tantov, ki so že diplomirali na domačih ali inozemskih konservatorijih in ki niso presegli 32. leta starosti, ter na vsedržavno tekmovanje za podelitev študijskih štipendij violinistom - študentom. To drugo tekmovanje pa je spet razdeljeno v tri skupine, v A skupini tekmujejo violinisti
rojeni med 1. jan. 1956 in 31. dec. 1961 in ki so že opravili izpit čez nižjo šolo; v B skupini nastopajo študentje državnih konservatorijev ali ustreznih šol, ki obiskujejo srednjo šolo, ki niso presegli 20. leto starosti, ki so že opravili izpit čez 5. letnik in niso še zaključili 8. letnika; v C skupini pa nastopajo študentje višje šole, ki niso še presegli 25 leto starosti.
Gojenec šole GM Črtomir šiško-/ič je nastopil v skupini B, za katero se je prijavilo 7 konkurentov. Iz Trsta je bil edini. Prvo izločilno preizkušnjo je opravil samo pred komisijo in za zaprtimi vrati. Na tej preizkušnji se je Črtomir uvrstil med štiri finaliste, ki so 22. septembra nastopili pred občinstvom in pred kpmisijo. Ob klavirski spremljavi svoje sestre Mojce je po lastni izbiri izvajal enega izmed Fio-rillovih »capricciov* in Respighi-Vivaldijevo sanota v D-duru za violino in klavir in v končni preizkušnji Mihovila Logarja Koncert za violino in klavir, ki je bila tudi edina skladba na tekmovanju, ki je izstopala iz stan-
dardnih.
Kot že rečeno si je Črtomir šiškovič s svojim izvajanjem zaslužil tretje mesto in z njim tudi eno izmed študijskih štipendij.
Člani komisije so bili sami odlični italijanski glasbeniki in violinski virtuozi, med njimi Salva-tore Accardo, ki velja trenutno za največjega italijanskega virtuoza, Utto Ughi, Zanetovich iz Trsta, Remy Principe, Giovanni Leone in dirigent Pradella.
Slavnostni koncert, na katerem pa so nastopili zmagovalci kon-certantne skupine, je nudil priložnost za izmenjavo misli in informacij med prof. Kjudrom in nekaterimi člani komisije. Prof. Zanetovich je iskreno čestital tako šiškoviču kot njegovemu učitelju prof. Kjudru k uspehu, prav tako drugi, kot prof. Pradella in sam Accardo. Zlasti Accardo in Pradella sta se zanimala za našo glasbeno šolo in izrekla svoje za čudenje nad njenimi uspehi ir, številom gojencev. Z začudenjem sta poslušala tudi razlago pogojev v katerih naša GM deluje, saj so za italijanske pojme res edinstveni.
Prof. Kjudra smo vprašali tudi za njegovo mnenje o kvalitetnih značilnostih tega in drugih podobnih tekmovanj Primerjal ga je z beograjskim in meni, da je bilo beograjsko vendarle ne višji ravni.
j.k.
Glavna tema posveta: marketing v založništvu kaže, da se založniki zanašajo predvsem na lastne moči, ko se skušajo izvleči iz velike zagate v kateri se danes nahajajo, čeprav niso bili redki tudi glasovi, posebno starejših, da je pomembnejše in bolj perspektivno, če zahteva jugoslovansko založništvo od družbe predvsem drugačen ugled, pomen in da ga seveda zato tudi drugače obravnava kot ostale gospodarske panoge. Do jasnejših vremen za jugoslovansko, posebej še za slovensko knjigo pa vodi pot verjetno po obeh tirih.
Vsekakor se je na posvetovanju pokazalo, da je založništvo že zagrizlo v lastne težave: dovolj poglobljeno, znanstveno in z veliko delovno vnemo. Posebno opazni so bili referati M. Djukič Srdarjeve (Koncept marketinga in založniška dejavnost). Martina Žnideršiča (Raziskava tržišča in direktni marketing), Gligorija Dje-riča (Načrtovanje založniških programov z vidika marketinga) in Anteja Mahkote (Sodobne metode pridobivanja naročnikov za periodike). Razpravljala so se nedvomno oddelili od koncepcije potrošnik je kralj, ki je bila prvo geslo marketinga in se oprijeli širšega pojmovanja te mlade interdisciplinarne vede, ki naj družbene želje in potrebe proučuje, zadovoljuje, razširja in usmerja in to ne le na področju materialnih proizvodov ampak tudi na področju družbenih storitev.
V svetu, ki človeka zreducira le na bipolarno bitje »proizvajalec potrošnik* in ga odtujuje sebi in družbi, v času ko ima posameznik vse več prostega časa, je naloga knjige vse prej kot nepomembna: v tem času in prostoru, je tako za založnike edina perspektiva, da si poiščejo bralca ne le kupca.
Posvetovanje založnikov se je tako uspešno poglobilo v lastno problematiko, s tem je na najprimernejši način sprejelo geslo UNESCO, ki je to leto proglasi lo za mednarodno leto knjige.
Mak
opravil in še opravlja pomembno kulturno poslanstvo, prepustiti u-sodi naključja in nenačrtnega obnavljanja s pevskim naraščajem.
Komorni zbor iz Ptuja se je predstavil kot zelo skrbno pripravljena pevska skupina: delovala je enotno, intonančno čisto in zvenela dovolj ubrano. Celotno zvočno ravnovesje je občasno zanihalo ob glasovno šibki skupini prvih tenorjev in ob nekoliko premočnih drugih tenorjih, med katerimi je pri dinamičnem naraščanju v Foer-sterjevi »Večerni ave* en pevec izstopal s tendenco rahlega nižanja. Prvi tenorji izrazito svetle barve, so se v večjih dinamičnih stopnjah v trenutkih kakor zgubljali v zvočni masi ostalega zbora. Svetlo barvo in s tem tudi neizrazitost te skupine je povečala še višja intonacija skladb. Očitno je dirigent osredotočil pozornost na pevsko tehnično plat, izhajajoč iz problemov, ki so v zboru na tem področju najbolj pereči. Zato ni uspel doseči pri interpretacijah večje sproščenosti zbora, ki bi lahko dosegel še večji doživljajski napon in močnejšo izraz no prodornost. Sicer pa je petje bilo na taki umetniški višini, da bi mu lahko prisodili vsaj tretje mesto v polifonskem tekmovanju, vsekakor pa pred zborom študentov z univerze v Stockholmu, ki ni bil dovolj niti glasovno izdelan niti dovolj enoten v delovanju, pa tudi obvezna pesem ni po svoji izrazito vertikalno zasnovani interpretaciji dosegla prepričljivejšega oblikovanja od ptujskega zbora, ki so ga posadili na četrto mesto. Če bi iz teh oziroma iz njihovih priredb privrelo več pristnega ljudskega kolorita kakor same pevske dovršenosti, bi učinek bil prav tako pristnejši in oblikovalna moč neposrednejša. Sicer pa je zbor v folklori prejel tretje mesto.
Na dnu lestvice je ostal mešani zbor »Kočo Racin* iz Skopja tekmovanju iz polifonskega petja, prav tako njegov ženski del zbora. Boljša sta bila v folklori, v kateri je ženski zbor zasedel četrto mesto. Čeprav razpolaga z lepimi glasovi, je bil v celoti premalo glasovno pripravljen in uvež-ban. Večkrat so intonančno labilni posamezniki slabili glasovne skupine: potrebno bi bilo več e-notnosti v delovanju; nekatere pe smi so bile ohlapno oblikovane. Nujno bi bilo uvesti bolj sistematično zastavljeno delo z drugače dobrimi pevcih 'ibtr mnogo bolj temeljito pripraviti za mednarodni nastop. Zopet se pri tem srečujemo s problemom kriterija in umetniške odgovornosti za prepuščanje zborov na mednarodni natečaj.
Mešani zbor »Montasio* iz Trsta pripada vrsti srednjih solidnih zborov. Njegova šibka stran je premajhno število moških glasov, ki so mladi in v razvoju. Zaradi tega ni pravega zvočnega sorazmerja med terni in ženskim delan, ki je znatno polnovzočnejši in deluje tudi bolj kompaktno in bolj ubrano. To je pokazal v samostojni postavi, ko je tekmoval med ženskimi zbori v polifonski kategoriji. Morda je drugo mesto, ki mu ga je prisodila žirija, malce vprašljivo glede na celotno glasovno zlitost zbora, ki jo je občasno slabila predvsem prvosopranska skupina z izstopajočim glasom, vendar moramo na drugi strani upoštevati zahtevnost izbranega
programa in stilnim posebnostim odgovarjajoče zasnova in izpeljano muziciranje, ki je pri žiriji odtehtalo večjo pevsko ubranost »Co-ro delle nove* iz Pescare in prav tako dobrega ženskega dela zbora «Vasas» iz Budimpešte. Vsekakor je to pomemben uspeh tržaškega zbora, ki si je mnoge, prizadeval, da bi se povzpel do čim večje zborovske dovršenosti in muzikalne dognanosti v interpretaciji.
Če upoštevamo uspehe in umetniško raven, ki so jo dosegli letos v Arezzu in v Gorici italijanski pevski zbori, potem lahko pripišemo vrhunske dosežke zboru »Cora-dini* iz Arezza in zlasti zboru «Cantori di Assisi* iz Assisija: o-ba sta danes vodilna zbora v Italiji. Oba sta razvila muzikalno kulturo v interpretacijah polifon-skih del do zaznavne ravni, kakršno na tem področju dosežejo le izbrani amaterski zbori na svetu. Čudimo se, da zbora iz Assisija ne pritegne mednarodni zborovski na; tečaj v Arezzu, ki je tako rekoč v njegovi neposredni bližini. Mnenja sem namreč, da bi tudi njegova udeležba v Arezzu znatno doprinesla deležu italijanskega zborovskega prizadevanja in dala še večjo spodbudo ostalim zborom in mladini, ki se združuje in opleme njuje v njih.
Splošni napredek smo zaznali pri srednje zmogljivih zborih, izmed katerih se utegne ta ali oni nekoč povzpeti na višjo stopnjo, še prav posebno zaradi tega, ker sestavljajo ogromno večino teh zborov sami mladi pevci. To so zbori iz Pescare, Grosseta, iiz Padove in vrsta zborov iz Furlanije - Julijske krajine, kakor zbor iz Spilimber-ga, zbor «Alpes* iz Oderza, Hu-mina, Arta Terme, Tržiča, Gorice in mešani zbor »Montasio* iz Trsta. Če primerjamo poprečje podobnih zborov v prvih letih gpri-škega konkurza z letošnjimi dosežki, ki so rezultat stalnega postopnega dviganja, je otipljiv napredek v lepoti petja in na pridobljeni izvajalski kulturi. Večina teh zborov se ne bo prebila v vrli, zaradi tega bi bilo dokaj umestno, da bi jim nudili morda neko drugo obliko medsebojnega srečanja, ki bi jih še bolj spodbujalo v njihovih stremljenjih in delu ter jim končno nudilo večje zadoščenje kakor goriški konkurz, na katerem je čedalje večja udeležba izbranih zborov iz drugih držav.
Med drugimi zbori bi zasluži! nekoliko boljšo oceno mešani zbor »St. Othmar* z Dunaja. Sicer je obvezna izzvenela nekoliko raztrgano, vendar bi to pomanjkljivost prav lahko odtehtala izredno zahtevna in tehnično dovršeno in mu zikalno dognano izvedena Kratoch-wilova skladba «Magnificat». Zbor je zvenel čisto in polnozvočno, interpretacije nazorne in prepričljive. Prav tako je bil dober mešani zbor »Emil Monta* iz Romunije, ki goji izrazito komorno petje; to sicer ne učinkuje na zunaj kakor pri zborih, ki ustvarjajo pravi zvočni blišč, pač pa deluje bolj v poglobljenost zazrto dirigentovo izvajalsko snovanje, naravnano v intimno. toplo muziciranje.
Pravo razkošje je nudil izvrstno pripravljen, v izredno dobrih glasovnih razmerjih sestavljen mešani zbor «Morski zvuci* iz Bolgarije, ki je pokazal svojo pevsko zborovsko dovršenost in visoko iz-IVAN SILIČ * v
(Nadaljevanje na . strani)
aiiiiiiiiiiuuiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiuiutnunnnnnnnnnnnnnnnnnnMnuMuMUHi
ESEJISTIČNA LITERATURA
Gledališki feljtoni Andreja Inkreta
Kritična misel o gledališču in njegovi dramatski literaturi
Med tiste izdaje, ki pomenijo povečano skrb za našo sicer skromno esejično literaturo, sodi tudi knjiga, ki je pri Cankarjevi založbi izšla pod naslovom Gledališki feljtoni. Njih avtor je Andrej Inkret, ki se kot kritik še posebej ukvarja z gledališčem. Knjiga Inkretovih feljtonov o gledališču in dramatiki je nenavadno obsežna knjiga in tako izpričuje Inkretovo široko zanimanje za gledališče. Njena vsebina pa potrjuje tudi široko poznavanje gledališke problematike. Vendar tudi ta knjiga razumljivo ne prinaša vsega, kar je Inkret o gledališču napisal v zadnjih desetih letih. Kot je sam povedal, je med temi njegovimi kritikami in poročili o slovenskih gledaliških predstavah in slovenskem gledališkem življenju bilo mnogo žurnalističnega, mnogo napisanega bolj za sproti kot pa za to, da bi stvar imela trajnejšo vrednost. Pa tudi med deli, ki so objavljena v knjigi med feljtoni je nekaj takih besedil, ki se po njegovem na bedo mogla iisogniti usodi. Vendar pa je med ^»isi, ki so bolj začasnega značaja in poročevalska, tudi nekaj takih, ki imajo namen razpravljati o temeljnih problemih slovenskega gledališča. Avtorju je šlo zato, da bi kot je sam dejal v svojem intervjuju. razkril kritično misel o gledališču in njegovi dramatski
literaturi. V tej dvojnosti, med pričevanjem in kritiko, voljo do temeljitejšega prikaza in žumali-zmom pa je bistvo Gledaliških feljtonov.
Gre torej za besedila, ki so bila že objavljena v časopisih in revijalnem tisku, z izjemo sestavka o drami Petra Božiča, Vojaka Jošta ni. Razen gledaliških kritik v običajnem pomenu besede pa najdemo v knjigi daljša eseja o omenjeni drami Petra Božiča, pa o dramatiki Primoža Kozaka in esej o Shakespearu. To pa so nedvomno stvari, ki dajejo tej knjigi pečat in trajnejšo vrednost. Tako se nam torej iz knjige Inkretovih gledaliških esejev kaže na eni strani domača dramska ustvarjalnost današnjega časa, kaže se nam
v originalni kritični luči Shakespeare, kaže pa tudi slovensko gledališko življenje, kakor ga je registriral in ocenil kritik Inkret
Inkretovo knjigo, eno redkih v svoji zvrsti, zlasti eno redkih pričevanj 0 slovenskem gledališču in deloma o sodobni slovenski dramatiki z veseljem pozdravljamo na slovenskem knjižnem trgu, čeprav se morda najbrž z mnogočem, kar je napisal avtor vsi ne bodo strinjali.
Sl. Ru.
RAZGOVOR Z ŽUPANOM_ KOČEVSKE OBČINE TOV. MIROM HEGLERJEM
Kočevje - od predvojne zaostalosti na poti hitrega vsestranskega razvoja
Od 17.000 prebivalcev 6000 zaposlenih - Narodni dohodek narasel od L 1965 do 1971 od 6.755,00 na 15.000,00 din - Mesto novih priseljencev Velike možnosti v turizmu - Bogastvo gozdov - Pobratenje z Dolino
Predsednik občinske skupščine Kočevje tov. Miro Hegler za nas Slovence v Italiji ni nepoznana osebnost, še zlasti pa ga dobro poznajo upravljale! dolinske občine, s katero je podpisal listino o pobratenju in s katero je kočevska občina vzpostavila zelo tesne in prisrčne stike. Dolinčani se ga tudi spominjajo, ko je že nekaj dni po požaru naftovoda prihitel k njim, se zanimal za njihova vprašanja in nudil vso pomoč, ki bi jo lahko prispevala kočevska občina.
V torek, 3. oktobra slavi občina Kočevje svoj tradicionalni občinski praznik in ob tej priložnosti smo se obrnili na tovariša Mira Heglerja, da je za naše čitatelje povedal, kakšne so osnovne značilnosti njegove občine in kaj so dosegli v povojnem razdobju.
stvarja nova stalna kočevska generacija, ko so se ljudje ustalili.
Seveda je vse to povzročilo strahotne kadrovske, socialne, gospodarske in druge probleme, saj je zelo težko uskladiti različne interese, tradicije, kulturne in druge značilnostmi ljudi, ki so se zbrali z vseh vetrov. V bistvu pa nas vseeno nekaj veže: ne smemo pozabiti, da je Kočevje partizanska občina, tukaj je zasedal prvi slovenski parlament, tu se je ustvaril temelj slovenske državotvornosti in tu je še vedno živečih dva tisoč partizanskih borcev in aktivistov. Kaj imamo sedaj?
Razgovor postaja takoj zelo stvaren in se najprej osredotoči na gospodarsko stanje, ki je nujna osnova tudi za reševanje vseh drugih zapletenih vprašanj.
Poglejmo torej kaj imamo sedaj: Rudnik rjavega premoga smo obnovili leta 1946, sedaj zaposluje 360 rudarjev, letos pa ga bomo zaprli in rudarje preusmerili v kovinsko industrijo. Rudnik je rentabilen, žal pa so zaloge izčrpane.
Iz stranskih dejavnosti gradbenega podjetja «Ziuar», se je razvilo najmočnejše industrijsko podjetje v občini ITAS, ki proizvaja kamionske prikolice in najrazličnejšo o-premo za gradbeno industrijo. Podjetje se je dobro uveljavilo doma in v tujini.
«Združeno kmetijsko gospodarsko podjetje Kočevje* upravlja s 76 odstotki gozdnih in kmetijskih površin. Nastalo je iz majhnih kmetij bivših Nemcev. Podjetje zaposluje 1100 ljudi in računamo, da bo še naprej opravljalo vodilno vlogo pri dvigu zasebnih kmetov, da bo s kooperantskim odnosom prispevalo k modemi kmetijski proizvodnji.
To podjetje je zelo veliko, saj u-pravlja gozdove tudi -po sosednjih občinah: Ribnici, Grosuplju pa vse do ljubljanskega Viča in Rudnika.
Pa še bi lahko naštevali: «Tek-stilana«, ki proizvaja odeje in pregrinjala in zaposluje žensko delovno silo, «Splošno gradbeno podjet-
Miro Hegler
Tov. Miro Hegler je mladosten, elo živahen in neposreden, prisr-en in kar nabito poln vsemogočih odatkov, globoko proučenih, lahko e rečemo znanstveno dognanih po-azateljev področja, na katerem šiit in na katerem dela, istočasno ia tudi pozna skoro vsako podrob-iost iz življenja občanov. Zato je 'tl razgovor takoj neposreden.
Naša občina — je pričel tovariš legler — ima sedaj 17.054 prebi-'alcev. Kakšno je bilo stanje ma-a 1945? Imeli smo popolnoma po-ušeno mesto, saj je Kočevje doži-'eto preko 150 bombardiranj, de-liščina na gospodarskem področij je bila strahotna: zalit rudnik javega premoga, porušena tekstil-la tovarna in na pol porušeni parni agi — lastnini Nemcev.
To pa ni niti vse in niti najvaž-tejše.
Že pred vojno je bilo število pre-livalcev približno 17 tisoč. Od te-;a pa je bilo 12 tisoč kočevskih 4emcev, ki so se skoro v celoti lecembra 1941 in januarja 1942 iz-lelili na področje Brežice — Krko. Ostali — Slovenci — pa so se ■notno vključili v partizanski boj, ako da je po vojni na celotnem todročju bilo le nekaj tisoč pre-jivalcev — domačinov. Zaradi te-
Občina Kočevje meri 76.586 ha. Od skupnih zemljišč je 81,3 odst. v družbenem sektorju ter 18,7 odst. v zasebnem lastništvu. V strukturi zemljišč prevladujejo gozdovi, ki jih je 45.362 ha. Po obsegu je občina Kočevje na drugem mestu v Sloveniji. S svojimi 17.054 prebivalci in okoli 6.037 zaposlenimi se po stopnji razvitosti uvršča na slovensko poprečje, tj. med 60 občinami na 20. mesto. Narodni dohodek na prebivalca se je od leta 1965 do 1970 povečal od 6.755 din na 12.323 din ali za 82,4 odst. V letu 1971 pa je narodni dohodek na prebivalca nadalje porastel na okoli 15.000 din. Značilno za občino Kočevje je, da se je število prebivalstva od leta 1961 do 1971 povečalo le za 0,5 odst (v Sloveniji 8,4 odst., medtem ko se je število ljudi v mestu Kočevju, kot gospodarskem in družbenopolitičnem sred:šču, v istem obdobju povečalo za 27 odstotkov.
je prišlo do pravega vala nasedanja: pri nas imamo priseljen-iz vseh krajev Slovenije in Ju davi je. Pri nas so ostali neka-i nemški ujetniki. Z domačinka-so se poročili bivši italijanski iaki, zelo mnogo je bivših izse tičev, zlasti rudarjev. Tu žive idžari, ki so zbežali leta 1956. čevje je internacionalno mesto.
je popolna slika Jugoslavije v dem.
ro pa je tudi povzročilo izredno me težave, saj se šele sedaj u-
Nevarni atom
Kot smo že pisali, nameravajo aditi v Sloveniji atomsko centra kajti vsi viri voda so že sko-j povsem izkoriščeni. Atomska ntrala naj bi stala pri Brežicah, da atomsko žarčenje je huda za-va in ljudi v Posavju se je polo-strah. Tehniki, ki jim je na rbi načrt, imajo veliko dela, da epričajo ljudi, da ni niti govora caki nevarnosti pred izžarevanjem, jčinski ljudje iz Krškega so od itovali v Nemčijo, da bi se pre ičali o vsem in da bi svoje iz-išnje prenesli tudi na občane.
je», lesno industrijo, «Avtokočevje» in druge. Še posebej pa moramo omeniti tako rudnik kot «Tekstila-no», ki sta najstarejša delovna kolektiva in ki bosta zaradi svojih uspehov ter visoke delovne zavesti letos prejela prav na občinskem prazniku vsakoletno nagrado, imenovano po domačem partizanskem prvoborcu, komunistu Jožetu Šešku.
Kaj pa turizem, o njem nismo mnogo čuli?
Župan postaja resen, saj gre o-čitno za področje, s katerim ni preveč zadovoljen.
Do sedaj je bila turistična dejavnost zanemarjena, predvsem zaradi slabih cest. Edina povezava je z Ljubljano, vse druge so makadamske. Zaradi tega je občina pred
še kočevske Nemce in logično nas je zanimalo, kako je sedaj z njimi. Medvojna zgodovina je znana: najprej so se preselili iz Kočevja na obširno področje ob Savi, kjer naj bi branili južno mejo nemškega Reicha. Zmagoviti partizanski boj pa jih je prepričal, da so še pred koncem vojne zbežali v Nemčijo. Kako je bilo potem z njimi? Se sedaj kdo vrne v domači kraj? Tudi to vprašanje župan Hegler dobro pozna in odgovarja izredno toplo — človeško.
Po vojni so se razbežali, nekateri so se izselili v Ameriko, Avstralijo, nekateri pa so ostali v Nemčiji. Sedaj se vračajo, ne sicer tisti, ki jih lahko označimo za vojne zločince, pač pa njihovi sinovi. Njihove vasi so bile med vojno popol-
SKUPŠČINA
OBČINE
KOČEVJE
DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE
čestitajo
ob 3. oktobru vsem delovnim organizacijam in občanom.
dvema letoma razpisala krajevni samoprispevek za gradnjo ceste Kočevje — Brod na Kolpi — Delnice in torej zvezo s cesto Zagreb — Reka. Cesta se sedaj gradi in 1974 alj 1975 bo dograjena. Z njo pa se bodo odprle tudi resne turistične perspektive, saj imamo velike mož-hosti, prekrasne gozdove, razvit lovski turizem, ko padajo pod streli veliki medvedi in jeleni. Zgradili smo že motel na Jasnici, devet km pred Kočevjem, katerega si lahko ogledate, sa; je moderen, gostilničarji pa se trudijo, da bi goste res lepo postregli.
Tudi pri tem čisto gospodarskem pregledu smo se povrnili na biv-
noma porušene. Po večini samo sadovnjaki še označujejo kraj, kjer je bila nekdaj vas. Vračajo se mladi možje, ki so bili takrat otroci, ali pa sinovi, ki so se rodili že v tujini. Obračajo se na nas ker bi radi vedeli, kako Je bilo takrat, pa čeprav so glede preteklosti zaprti in redkobesedni. Človeku je tesno pri srcu, ko vidiš begunca, Id je pokleknil, vzel robec in odnesel s seboj v daljno izseljenstvo košček domače zemlje. Nekateri sprašujejo, če bi lahko kupili zemljišče in se vrnili. Vsi pa so soglasni, da je naš napredek nekaj izrednega in so v bistvu ponosni nanj Struktura prebivalstva in trd po-
vojni razvoj sta prav gotovo imela velike posledice glede zdravstva, izobraževanja in kulture. Kako rešujete ta vprašanja? Kakšno je sedanje stanje?
Naše področje je zelo obširno, zelo malo je naseljeno in seveda se moramo zato ubadati s številnimi socialnimi problemi. Ko mlajši odhajajo iz vasi, ostajajo doma samo starejši ljudje, treba je skrbeti za vodovod, cesto, šolo, zdravstveni dom.
O tem je skupščina zelo dolgo razpravljala. Sprejeli smo program razvoja zasebnega kmetijstva, tako da omogočimo tudi ljudem na podeželju večji kos kruha in enakopravnejše pogoje.
Pri tem je zelo važno šolstvo. Zgradili smo s samoprispevkom občanov moderno, vzorno osemletko, dom telesne kulture, športni stadion z olimpijsko športno progo, šti-ristezno avtomatično kegljišče, kulturno - prosvetni dom Staneta Šeška, gimnazijo in delavsko univerzo. Novembra bo zgrajen otroški vrtec za 160 otrok in posebna šola za prizadete otroke. Mnogo se trudimo za likovni salon in upamo, da bomo ob našem prazniku odprli razstavo vašega priznanega slikarja Klavdija Palčiča.
Prav lepa hvala tovariš predsednik, saj vemo, da ste našim čita-teljem povedali marsikaj novega in zanimivega. Prepričani smo, da tudi v njihovem imenu, kot v imenu vseh tržaških, goriških, beneških in drugih Slovencev, ki živimo v Italiji, izrečemo Vam in vsem prebivalcem vaše občine prisrčne čestitke za vaš praznik, da vam želimo še mnogo uspehov v vašem delu.
Hvala! Rad bi vam povedal, da če bi mi v matični domovini tako cenili svobodo, kot jo znate ceniti vi v zamejstvu, bi verjetno v svojih hotenjih in načrtih lahko šli hitreje naprej. Pobratenje z dolinsko občino, ki smo ga sklenili pred enim letom, je danes že rodilo svoje sadove, ne samo v tem, da smo se sporazumeli, da je naše hotenje skupno, temveč tudi, da smo nekaj stvarnega napravili in da se zavedamo, da bi želeli vsi živet: v miru in zadovoljstvu, da bi si lahko skupno ustvarjali res lepši in boljši jutrišnji dan.
Občanom občine Doline želim, da bi se dobro počutili med nami vsakokrat, ko nas bodo obiskali. Vsem vam Slovencem pa želim, da bi gradili resnično prijateljstvo in bratstvo in da bi boj za vaše narodne pravice bil čimbolj uspešen.
BOGO SAMSA
AVTO
KOČEVJE
JUG08LAVIJA
Tuzemski, mednarodni tovorni in potniški promet — mehanična servisna delavnica — turizem in gostinstvo se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku občine KOČEVJE
mi
Motel
«Jasnica»
II. kat.
tel. (061) 86-534, 86-522
Po izvedbi, udobju in legi edinstven na področju ob cesti Ljubljana -Beka 9 km pred Kočevjem. Sobe, apartmani, 60 ležišč, restavracija, konferenčna in kaminska soba, nočni bar, plesna glasba, barski program in menjalnica.
Priznana domača hrana — razne specialitete na žaru divjačina in pristna domača vina.
Zaradi posrečene lege posebno primeren za lovce, gobarje, polharje, ribiče in smučarje ter za vse, ki so potrebni oddiha.
Izredno lepi izleti v okolico.
Turistične informacije in storitve nudi
«A VTO-KOČE V J E», oddelek za turizem, potniški promet in gostinstvo, Kočevje Ljubljanska cesta 25/1, telefon (061) 86-237, telex 31-182.
aimuiiB
LESNA INDUSTRIJA
KOČEVJE
OPREMA ZA SOLE
IN OTROŠKE VRTCE,
IVERNE PLOŠČE,
IVERAL PLOŠČE,
ŽAGAN LES
Gostinsko podjetje
Hotel «PUGLED»
KOČEVJE
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK!
Sprejemamo naročila za posebne aranžmaje po željah gostov ZMERNE CENE IN SOLIDNA POSTREŽBA! PRIPOROČAMO OBISK TUDI V NAŠIH ENOTAH:
Kavama restavracija «Pri kolodvoru*, gostilne «Pri Kogu«, «Prl kmetu«, «Pri lovcu«, »Pod Stojno«, vse v Kočevju in «Pod liplco« Stara Cerkev, Bife na avtobusni postaji in šalki vasi, vinotoči delikatese »Pod stojno«, v Šalki vasi in restavracija «Pri kolodvoru«.
0-
INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME
KOČEVJE SLOVENIJA
PREDSTAVNIŠTVA: Zagreb, Beograd, Skopje PROIZVODNI PROGRAM:
kamionske prikolice in polprikolice nosilnosti 8 do 26 ton prikolice z nizkim dnom nosilnosti 20 do 40 ton kiper prikolice in polprikolice 8 do 26 ton prekladalne postaje za prašnate materiale prevozni silosi za transport prašnih materialov skladiščni silosi kapacitete 30.000 ton
polavtomatske in avtomatske betonarne 15-25 m’/h svežega betona avtomešalci kapacitete 3-6 m*/h zvežega betona kamionske šasije za kontejnerske transporte
IN KO P
INDUSTRIJA
KOVINSKE
OPREME
Kočevje
Proizvajamo sanitarno opremo
in opremo za široko potrošnjo
Novi del Kočevja: stolpnice ob Rinži
fiTtii^dUh
Z K G P KOČEVJE
KMETIJSKO GOSPODARSTVO GOZDNO GOSPODARSTVO STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
l ENOTAMI ZDRUŽENEGA DELA ČESTITA VSEM OBČANOM
za 3. oktober, praznik OBČINE KOČEVJE
IZDELUJE:
Volnene odeje Iz umetnih vlaken:
v različnih barvah in vzorcih v velikosti:
190 X 140 cm, 190 X 180 cm 190 X 240 cm, 140 X100 cm 70 X 100 cm.
To so odeje:
—	za vsakogar, za odrasle in otroke,
—	za vsak okus,
—	za vsak letni čas,
—	za dom,
—	za vikend in taborjenje,
—	za avtomobil
ČE KUPITE ODEJO tTEKSTILANE«, BO VAŠ DOM TOPLEJŠI IN LEPŠI!
tekstilana
k o C e v | e
Pregrinjala:
v modemih vzorcih in barvah, primerna za najrazličnejšo uporabo:
—	za pregrinjanje postelj in drugega sobnega pohištva,
—	za opremo šotorov,
—	sedežev v avtomobilih itd. Izdelana so iz primernega materiala in v velikostih, barvah in vzorcih, ki ustrezajo namenu uporabe.
ČE KUPITE PREGRINJALA «TEKSTILANE», BO VAŠ DOM LEP IN ZADOVOLJNI BOSTE !
Ob občinskem prazniku želimo vsem občanom občine Kočevje in vsem potrošnikom naših izdelkov
vse najboljše.
Veljaven od 1. do 7. oktobra 1972
@
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Delo in gospodarski problemi nasploh vam bodo zadali precej skrbi. Odločno boste morali poseči v neka vmešavanja zainteresiranih ljudi. Zvezde so vam naklonjene, vendar pa le do neke meje. Zadoščenj ne bo veliko in še ta bodo izključno čustvenega značaja. Živčnost.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Teden brez vsakršnih dogodkov, tako da bo skoroda že monoton, vendar bodo rezultati kar po-voljni in ob koncu tedna boste z njimi zadovoljni. Nekoliko več takta do sodelavcev in vse bo prav. Z ljubljeno osebo pa bo treba razčistiti zapleten problem. Zdravje dobro.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Opravka boste imeli z mnogimi ljudmi, ki se bodo vmešavali v vaše zadeve. Posebno bodo glasni tairn, kjer kaj ne bo šlo prav. V nekih novih čustvenih razmerjih bo prišlo do nepričakovanega razpleta, ki bo prekrižal vse vaše račune. Prehladili se boste.
RAK (od 23. 6. do /jj jf\ 22. 7.) Vse bo teklo kot po olju in vaši l	J sodelavci, podrejeni
V 'J ali nadrejeni, vam >s~—^ bodo pedi slavo. In vendar bo obračun, konkretno vzeto, bolj pičel. Tudi v ljubezni ne bo veliko več, pa čeprav se boste v novi družbi počutili tako kot še v nobeni doslej. Popazite na zdravje.
LEV (od 23. 7. do
A, 22. 8.) Ne zanašajte f JmpŠt ] se na zunanji videz
V	A v J in ne verjemite le-
V	y pim besedam. Delo
zahteva odkritosrčnost, pa čeprav je ta včasih zavita v grobe besede. Ne bi bilo napačno, če bi isto merilo upoštevali tudi pri ocenjevanju novih čustvenih odnosov. Nekoliko živčnosti, pa ne bo hudo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Neka novost | vas bo podžgala k večji dejavnosti. Rezultati pa ne bodo takšni, kot bo9te vi upaili. Medtem pa boste doživeli tudi neprijetno prenesečenje, ki se bo odražalo v vašem razpoloženju. To pa bo vplivalo tudi na vaše ljubezenske razmere. Zdravje odlično.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Doživeli I boste večjo spremembo na delu ali v službi. Ves teden se bodo vrstile sicer neznatne, vendar nevšečne motnje, ki vas bodo živčno razrvale. Ne spuščajte se v razpravljanja, ki ne privedejo nikamor.
V	ljubezni boste imeli veliko sreče. Zdravje kar dobro.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. II.) Dobro ocenjujte delovno o-kolje. Ne prevzemajte težjih nalog, ker niste zanje sposobni.
V	čustvenih zadevah bodite bolj odločni, hkrati pa tudi dovolj nežni, kajti nekje se nekaj ruši. Krivda za to pa je skoraj v celoti vaša. Z zdravjem boste lahko povsem zadovoljni.
Dro.
š>
STRELEC (od 22. 11. do 20.	12.) Nekaj
važnih problemov boste morali rešiti in uravnati neke posle, ki so zašli v slepo ulico. Drugič več previdnosti pri prevzemanju nalog in zah tevnejših dolžnosti. Nekoliko več previdnosti bi ne škodovalo niti v sklepanju občasnih prijateljskih poznanstev. Zdravje do bro.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Majhni ne sporazumi, ki bi znali pripeljati do huj ših preobratov. Ne zvračajte krivde za vse na sodelavce, kajti vsak nosi odgovornost za svoj del Znašli se boste tudi v nasprot ju z nekaterimi svojimi želja mi, ki gredo preko določenih meja. Glede zdravja ne bodite v skrbeh.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Kar se dela tiče, bodite brez skrbi: dela bo dovolj, bolj pičel pa bo za služek. Toda drugič bo bolje, ker sejemo spomladi, žanjemo pa jeseni. Zvezde vam nakazujejo zelo lepo in trajno ljubezen, seveda kolikor ne bodo šle vaše zahteve in želje predaleč. Prebavne motnje.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Brez premiš-i ljanja sprejmite po-I nudbo glede nekega novega dela oziroma glede novih nalog. Verjetno boste morali na pot, ki pa ne bo prav nič zabavna, pač pa polna odpovedi in žr tev. Temu ustrezen bo rezul tat. Večja novost v ljubezni Nekoliko utrujeni boste.
V OM UCI1.
d)
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
1. oktobra 1972
74
54
53
34
32
25
22
Anketa Primorski dnevnik
ŠPORTNIK MESECA
— September —
V naši anketi «športnik meseca* je za september osvojila prvo mesto košarkarska peterka minibasketa ZSŠDI iz Trsta.
Za mesec september je komisija našega športnega uredništva sestavila tako lestvico najboljših slovenskih zamejskih športnikov.
1. LAVRA LOVREČIČ, FABIJA MENEGHETTI in TJAŠA PAVLETIČ (vse odbojka)	12
4.	NINO MAVER
(kolesarstvo)	11
5.	SILVANA VESNA VER
(namizni tenis)	8
6.	MARINO KRALJIČ
(nogomet)	6
7.	VOJKO CESAR (atletika)
in ANDREJ SEDMAK (kotalkanje)	5
S. BORIS KOŠUTA (namizni tenis) in STOJAN UDOVIČ (atletika)	3
11.	SONJA BAREJ (odbojka)
in BRUNO JANKOVIČ (šah)	2
13. OSKAR GRGIČ in DUŠAN ŠVAB (oba atletika) ter MORANA SOSIČ (kotalkanje)	1
SKUPNA LESTVICA PO DEVETIH MESECIH
1.	Vojko Cesar (ati.)
2.	Nino Maver (kol.)
3.	Silvana Vesnaver (n.t.)
4.	Dušan Švab (ati.)
5.	Sokol (n.t.)
6.	Robert Klobas (koš.)
7.	ZSŠDI (koš.)
8.	Gorazd Vesel (smu.) in
Dom (odb.)	21
10. Edi Plesničar (odb.) in Igor Piščanc (smu.)	16
12.	Sonja Jazbec (pla.), Bo-
ris Fabjan (koš.) in Sonja Milič (n.t.)	15
15. Stojan Kuret (smu.) in Sonja Barej (odb.)	14
17. Klavdij Veljak, Dragica Hrovatin, Lavra Lovrečič, Fabija Meneghetti in Tjaša Pavletič (vsi odb.)	12
22. Primorje (nog.), Divna Sedmak (odb.) in Stojan Udovič (ati.)	11
25.	Boris Košuta (n.t.)	10
26.	Fabij Ruzzier (ati.)	9
27.	Aleks Ožbot (smu.), Ma-
riza Škerk (odb.), Vojko Bukavec (nog.), Just Fabjan in Nevo Radovič (vsi n.t.)	7
32. ŠK Kras (n.t.), Sž Bor (2. ž. odb. ekipa), ŠD Polet (društvo) in Marino Kraljič (nog.)	6
36. Gvido Neubauer, Igor 0-rel in Breg A mladinke Ml (vsi odb.), Franko Cej (pla.), Robert Gantar in Leonard Koren (oba koš.) in Andrej Sedmak (kot.)	5
43. Milan Mikuš, Boris Milič (oba nog.), Olga Pavletič (odb.), Samo Sancin (smu.), Alenka Starc (smu. in odb.), Adrijan Sosič, Karel Ra-žem (oba koš.) in Morana Sosič (kot.)	4
51. Edi Bole in Anica Žigon (oba n.t.), Valter Veljak in Sonja Pernarčič (oba odb.), Stojan Grahonja, Livij Trampuž in Gabrijel Husu (vsi nog.), Maruška Grgič, Ivo Volpi in Pavel Sedmak (vsi kot.)	3
61. Jože Cej, Julka Bezeljak in Velox (vsi odb.), Bruno Marson (nog.), Zdenka Hrovatin (kot.) in Bruno Jankovič (šah) 2 67. Vesna Kamiel, Igor Kuret, Selma Micheluzzi (vsi smu.), Branko Lakovič, Martin Kralj, E-gon Guštin, Mauro Dornik, Marko Čubej in Maksim Tabaj (koš.), Marjan Tabaj, Vojko Križmančič, Igor Čuk, Bruno Križmančič, Ivo Strnad (vsi nog.), Lo-redana Kralj, ŠD Kon-tovel (oba odb.), Bruno Furlan (koš.) in Oskar Grgič (ati.)	1
NOGOMET
PRIMORSKE EKIPE V SLOVENSKIH LIGAH
V Novi Gorici srečanje med Vozili in Primorjem
V četrtem koki so zmagale ekipe Primorja, A dri e, Tolmina in Izole
Izola in Koper
V četrtem kolu SNL je Izola sprejela v goste mariborski Kovinar, ki je pred letom dni izpadel iz slovenske lige, letos pa se spet vrnil, vendar kaže, da bo tudi tokrat obsojen na dno lestvice. Izolani so ga že od samega, začetka tekme nadigrali in že v . 3. . minuti povedli, ko je vezni igralec Jerman izkoristil napako mariborskega vratarja. Pozneje bi lahko še nekajkrat zatresli njegovo mrežo, vendar so se kar do 80. minute trudili, preden
so Mirenci zaigrali izredno hitro, j — enostavno in učinkovito — ter | so že v 11. minuti vodili s 3:0 po golih Fornazariča, Jerončiča in Be-nedetiča. Piranu je siabo kazalo, vendar so domačini pozneje popustili, tako da je tekma zgubila na privlačnosti, do izraza pa so prišli tudi Pirančani. Tako je bil tudi rezultat nadaljevanja 1:1. Adria je najprej preko Klanjščka povišala na 4:0, deset minut pred koncem pa je Piranu uspelo zabiti častni gol, potem ko je Tončič izkoristil
je Gregorič dosegel drugi 'gol. žal, ?.redložek iz Pustega strela v bli-gledalci niso dočakali konca tekme Osem minut prej je namreč napa
daleč gostov nepremišljeno napadel sodnika, ki je tekmo prekinil. Zmaga bi tako ali tako pripadla Izoli, gostje pa so si z izgfedom napravili samo škodo. Tekmovalna komi-
1 žini vrat (nekakšnega skrajšanega kota).
Poraz Vozil, zmapa Tolmina
Vozila so se v gosteh srečala z Litijo, lanskim, dolgotrajnim «lea-

tekmo z rezultatom 3:0 b. b. za I-zolo, s tem pa bo slednja zavzela prvo mesto lestvice, saj sta Drava in Ilirija le remizirali. Ilirija je tako za točko zaostala, Drava pa ima slabšo razliko v golih.
Koprčani v Kidričevem niso uspe- j	.“Tv ^“Ja-nl J?
li, čeprav so zaigrali zel0 dobro in |	P0*6?1 Vak(?ve mreze do'
prišli celo prvi v vodstvo, žal pa b"h.10- mnut Pre<3 koi?cem-. . so jim sodniki obrnili hrbet in po- 1 Tolrranci 50 dosegb leP° “ 'vaf magali domačemu moštvu do zma- ■ ?? zmago nad moštvom L H iz
ge. Tako so koprski nogometaši še ?kofJe ,Loke' ŠkofJelo^a eklP* ,«£
več tisto, kar je bil. Za Vozila je bil usoden začetek, ko so v dveh minutah zaporedoma prejeli dva gola. Kasneje je Marušič izenačil in bilo je še nekaj priložnosti za ize-i načenje, dokler niso Litijani še
vedno med zadnjimi, seveda pa je za to v veliki meri «kriv» žreb, saj so doslej že trikrat igrali na tujem in le enkrat doma. V nadaljevanju bo več tekem doma ir. tako tudi o-svajanje točk lažje. Hkrati pa bodo
Danes privlačno v Novi Gorici
Današnje osrednje srečanje bo v Novi Gorici med domačini in Ajdovci, ki so sicer trenutno v boljši formi, vendar se Novogoričani ne bodo kar tako dali. Jadran potuje v Škofjo Loko. Točke so potrebne Škofjeločanom kot Dekančanom in obeta se zanimiva borila. Pirančani bodo gostili Usnjarja, ki je zelo dobr0 startal. Kljub temu se zdi, da vsaj točka ni nedosegljiva. Dve naši moštvi sta že igrali v soboto, in sicer Adria v Ljubljani, Tolmin pa v Kranju. Mirenci bi bili že s točko več kot zadovoljni, podobno pa tudi Tolminci.
Koper se bo doma pomeril z Nafto in, upajmo, zabeležil prvo zmago. Izola bo gost vevške Slavije, kateri se bo skušala oddolžiti za neljub poraz na izolskem igrišču a-prila letos.
B. P.
mišm
Milančanka Claudia Torretta je ena najboljših italijanskih kotalkaric, se trenutno udeležujejo svetovnega prvenstva v Bremnu
Ullllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii,,m,|l|l|„||„,n,MI,|„|„„„,||||||„|„I|||||H„„„||||||1|||||||m||||||||||||||||||||||||||m||||III||||||||M|||||m|||
NOGOMET
NASE EKIPE V DVEH SKUPINAH
ži» Tolmincem, saj so v preteklih (dveh) prvenstvih vsa štiri medse- j bojna srečanja odločili v svojo korist. V nedeljo je Tolmin spet nastopil brez Goloba in Vukušiča, ki sta bila zaradi izključitve na tekmi
dobili tudi priložnost, da dokaže- jz Jfdranom kaznovana s kar trejo, da v začetnih kolih tudi sreča rru. tekmami ^elSranja. Spet pa je ni bila na njihovi strani in da so falgraT' (k°t..ze proti Slovanu) od-njihove možnosti in znanje večje. I<5n' Lenarac,	pnsel na do-
_ , ,	..	pust od vojakov. Zanimivo je, da
Zahodna conska liga	s0 prvi (je v 3 nunuti) povedli
V ZCNL Primorje še ni oddalo no- gostje, vendar to ni /medlo Tolmin-bene točke in je zanesljivo prvo cev, ki so si z goloma Lebana in pred najhujšim zasledovalcem, Slo- j Kanalca v prvem ter Simčiča v vanom. Adria je četrta Vozila peta , drugem polčasu, zagotovili zmago. Na osmem oziroma devetem mestu.
sta zaenkrat Tolmin in Jadran, medtem ko je Piran z dvema točkama predzadnji.
Težka zmaga Primorja
Ajdovsko Primorje je osvojilo dve novi točki, kot je večina predvidevala, vendar je imelo nepričakovano težko del0 z novincem, Savo iz Kranja, in je strlo njegov odpor «pet minut pred dvanajsto*. Kranjčani so našli učinkovito orožje za boj proti favoriziranemu domačemu moštvu. Izbrali so obrambno taktiko in skušali čimbolj razbijati igro, kar jim je uspevalo skoraj v..vsej tekmi, končno pa so morali le kloniti. Kljub temu pa so doživeli časten poraz. Primorje je prišlo v vodstvo šele štiri minute pred odmorom, strelec pa je bil spet Begič. Takoj po odmoru so gostje izenačili in napočili so težki trenutki za Ajdovce. Žoge niso in niso mogli spraviti v nasprotno mrežo, končno pa so jim do gola pomagali sami Kranjčani, katerih igralec je potisnil žog0 v lastna vrata. Malo kasneje je bil uspešen še Batagelj in tekma je bila odločena.
IVIIren: odločitev v začetku
Mirenska Adria je dosegla prvo zmago nad Piranom, odkar nastopata v ZCNL. Kljub temu je bila ne- ; deljska zmaga pričakovana, saj je Adria izboljšala ekipo, Piran pa po- j slabšal, tako da je sedaj med njima kar občutna razlika. Tekma je bila odločena že v samem začetku, ko '
Nepravična katastrofa Jadrana
Jadran ni uspel presenetiti tehnično premočnega Slovana, kljub temu pa mu je nudil precejšen odpor, čeprav rezultat tega ne kaže De-kančani so se precej časa enakovredno kosali z gosti, v določenih trenutkih pa so nevarno napadli. Šele na koncu je prišlo za njih katastrofalnih osem minut, ko so slo-vanovci svoje skromno vodstvo iz prvega polčasa spremenili v visoko zmago (4:0). Jadran je v svoji neizkušenosti verjetno še premalo psihološko trden (tako da dokaj hitro zgubi moralo in ne zna po vodstvu nasprotnika izenačiti ali povesti), pa tudi kondicijsko ni najbolje pripravljen, saj je v vseh štirih tekmah doslej zaključil drugi polčas z zanj slabšim rezultatom kot prvi.
Začetek prvenstva v 2. amaterski ligi
Slovenske barve bo branilo pet enajsteric
Danes se prične amatersko nogometno prvenstvo druge kategorije, kjer riastopa pet naših enajsteric. V E skupini nastopajo tržaške ekipe Vesne, Zarje, Primorja, in Brega, v F skupini pa goriška Juventina.
V prvi skupini so furlanske enajsterice absolutno premočne in bi morale igrati glavno vlogo v bitki za napredovanje. V Trstu pa sta najnevarnejši Libertas, ki se je letos precej okrepil in Muggesana, medtem ko lahko pripravita kakšno presenečenje Flaminio in Vesna. Vse ostale ekipe so si enakovredne in zaenkrat še ni resnega kandidata za izpad, ki bi takoj startal brez vsake možnosti za obstoj v ligi.
Težjo nalogo pa bo imela Juventina. Ta bo nastopala med samimi furlanskimi enajstericami, ki so vedno bile močnejše od naših ekip. Poleg tega so bili štandrežci že lani precej šibki in so komaj obstali v ligi. KOLEDAR SREČANJ NAŠIH EKIP 1. kolo (1. okt.)
Aurisina - Vesna, S. Canzian - Zarja, Primorje Fogliano, Sagrado -Breg, Juventina - Pro Farra.
ŠE ENA PRIDOBITEV ZA DEŽELNI ŠPORT
Danes v Miljah otvoritev novega športnega objekta
Okrog nogometnega igrišča zgradili atletsko stezo
Lavra Lovrečič, Fabija Meneghetti in Tjaša Pavletič (vse Breg)
Danes bodo odprli v Miljah nov občinski športni stadion, ki je zrasel na zemljišču starega in neprimernega nogometnega igrišča v Ul. 25. aprila. Ob deveti uri bo slovesna otvoritev novega športnega objekta, ki ima poleg nogometnega igrišča še novo stezo za atletiko iz rubkora in tribuno za občinstvo.
Po nagrajevanju miljskih športnikov, ki so se izkazali v vsedržavnem merilu, se bo pričel ob 10. uri deželni atletski miting za mladince in mladinke. Popoldne ob 14. uri bo na sporedu nogometna tekma za pokal Pacco med mladinskima ekipama Muggesane in For-tituda.
2.	kolo (8. okt.)
Vesna - Isonzo, Flaminio - Primorje, Breg - Campanelle, Zarja -Portuale, Estudine - Juventina.
3.	kolo (15. okt.)
Isonzo - Breg, Campanelle - Vesna, Primorje - Zarja, Juventina - Ve-troresin.
4.	kolo (22. okt.)
Muggesana - Primorje, Vesna * Libertas, Breg - S. Canzian, Zarja -Isonzo, Cividalese - Juventina.
5.	kolo (29. okt.)
Libertas - Breg, Aurisina - Zarja, Primorje - Libertas Prosek, Sagrado - Vesna, Juventina Valna-tisone.
6.	kolo (5. nov.)
Inter SS Primorje, Vesna - S. Canzian, Breg - Aurisina, Zarja -Libertas, Natisone - Juventina.
7.	kolo (12. nov.)
Portuale - Vesna, Campanelle -Zarja, Primorje - Breg, Juventina -S. Rocco.
8.	kolo (19. nov.)
Vesna - Primorje, Breg - Portuale, Zarja - Sagrado, Torreanese • Juventina.
9.	kolo (26. nov.)
Isonzo - Primorje, Inter SS - Vesna, Zarja - Breg, Juventina -Audax.
10.	kolo (3. dec.)
Vesna - Zarja, Breg - Inter SS, Primorje - S. Canzian, S. Mareo -Juventina.
11.	kolo (10. dec.)
Breg - Vesna, Zarja - Inter SS, Primorje • Sagrado, Juventina -Villanova.
12.	kolo (17. dec.)
Muggesana - Breg, Vesna - Fogliano, Libertas Prosek - Zarja, Aurisina - Primorje, Aurora - Juventina.
13.	kolo (24. dec.)
Muggesana - Zarja, Fogliano -Breg, Portuale - Primorje, Flaminio - Vesna, Piedimonte - Juventina.
14.	kolo (31. dec)
Vesna - Libertas Prosek, Breg -Flaminio, Zarja - Fogliano, Primorje - Libertas, Juventina - Zi-racco.
15.	kolo (7. jan.)
Muggesana - Vesna, Libertas Prosek - Breg, Flaminio - Zarja, Campanelle - Primorje, Lucinico - Juventina.
Svoje domače tekme bo Vesna igrala v Križu, Primorje na Proseku, Zarja v Bazovici, Breg v Dolini, Juventina pa v Štandrežu.
NOGOMET
Sovodnje bodo letos igrale v Štandrežu
Tudi v Sovodnjah so začeli s pripravami za nogometno prvenstvo ; 3. kategorije. Žal pa letos igralci te ekipe ne bodo mogli igrati na lastnem igrišču, kajti prav v tem času so začeli z deli za novo avtocesto Ljubljana Vileše, ki bo prav čezenj peljala. Tako so tamkajšnji odborniki dobili na razpolago za tekme sosednje igrišče v Štandrežu, kjer igra domače društvo Juventina.
Za letošnje prvenstvo upajo domačini iz Sovodenj, da bo ekipa dobro igrala in se tud; uvrstila na prva mesta lestvica. Poleg novih, mladih igralcev ima letos to društvo tudi zelo pomlajen odbor. Za predsednika je bil izvoljen Darko Cotič, tajnik je Marijan Cijan drugi odborniki pa so: Davorin Pelicon, Julko Čeudek, Jordan Cotič, Jožko Maraž, Jurij Čeme in Jožko Devetak.
Kar se tiče ekipe same je prišlo tudi tukaj, kot smo že omenili do spremembe, azdroraa pomlajevanja igralcev. Poleg mladih domačinov, ki bodo letos prvič i-grali v 3. kategoriji, je Juventina posodila tri svoje igralce Sovodnjam. Trener Gianni Marson in vsi ostali upajo, da bodo te mlade moči dale vse od sebe med tekmami, da bodo želi lepe uspehe. Trener Marson vabi vse igralce da vestno hodijo na trenige, ki so ob sredah in petkih od 18. do 20. ure na igrišču v Štandrežu.
Davorin
prej.
ZAGREB, 30. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki bo 19. oktobra igrala proti Španiji v izločilnem kolu za svetovno nogometno prvenstvo, bo trenirala od 12. do 17. oktobra na zagrebškem stadionu v Mak-simiru. Jugoslovanski nogometaši, ki so se nameravali najprej pripravljati na Nizozemskem, so se morali svojim načrtom odpovedati zaradi neprestanega deževja v Severni Evropi.
OBVESTILA
SPDT sporoča, da bo urnik za letošnjo predsmučarsko telovadbo tak:
SV. JAKOB IN OKOLICA - ob četrtkih v prostorih PD I. Cankar, ob 18. uri.
ROJAN, BARKOVLJE IN GRETA - v dvorani Marijinega doma v Rojanu ob četrtih ob 16. do 17. ure.
Za to skupino je vpisovanje v čevljarni Roiano (Gec), Trg Tra 1 Rivi 2.
ODRASLI - ob petkih v dvorani stadiona «1. maj* od 20.00 do 21.30.
PROSEK - KONTOVEL - ob četrtkih v dvorani PD Prosek - Kon-tovei od 18. do 19. ure. NABEŽINA - ob petkih v dvorani PD I. Gruden od 18. do 19. ure. SV. IVAN - SPDT vabi otroke, naj se udeleže otroške telovadbe, ki jo organizira ŠZ Bor.
Vse skupine bodo začele z vadbo že v tem tednu.
* • *
SPDT vabi mladino s Proseka, Kontovela, iz Križa in ostalih okoliških vasi, da se danes, 1. oktobra 1972 udeleži mladinskega izleta (predsmučarski trening).
Zbirališče ob 14.00 na Kržadi pri proseški avtobusni postaji.
Otroke in mladince iz mesta vabimo, da se ob 14.00 zberejo na rekreacijskem zemljišču (za športnim igriščem) v Bazovici. Ne sporedu bo kros, kronotekmo-
vanje in smučarski irening.
* # *
ŠZ Bor organizira otroško telovadbo na stadionu <1. maj* v Trstu s pričetkom v ponedeljek, 9. oktobra ob 15.30. Prijavijo se lahko vsi otroci, ki obiskujejo osnovno šolo.
Telovadbo bo vodil prof. Franko Drasič.
* • *
ŠZ Bor obvešča vse tiste, ki se želijo vpisati v tečaj minibasketa, da se bo tečaj začel s sestankom, katerega naj se udeležijo tudi starši v torek, 3. oktobra, ob 17. uri na stadionu «1. maj*, Vrdelska cesta 7. Tečaja se lahko udeležijo letniki od 1966 do 1961.
Za vpisovanje telefonirati vsak dan na št. 31119 od 9. ure do 12. in od 16. do 18.30.
• • •
Pri Boru so se začeli tudi treningi za dečke in naraščajnike (letniki od 1960 do 1958). Treningi so ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 16. uri na igrišču (1. maj*.
GOSTIŠČE * POD GRADOM * (v Mirnu pri Gorici)
vam nudi prvovrstne domače specialitete. Vsako soboto glasba. Ob torkih zaprto — TeL 72-036
Se priporočamo!
A SPLOŠNA PLOVBA piran-jugoslavija
Zupančičeva 24 66330 Piran, pp i Telefon (066) 73-881 (10 Unij) Telegram: Plovba Piran
Mednarodni pomorska prevozi z modernimi ladjami nosilnost! 8.000 - 19.000 ton
NA AFRIKA JADRAN
—	UNUA OKOLI SVETA
—	LINIJA JADRAN ZAHOD-
—	PROSTA PLOVBA
—	POTNIŠKA SLUŽBA
—	SIMEX Ljubljana - samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino tn za stopanje tujih firm
Za vse informacije se prosa mo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji to v inozemstvu
(n	
jLl	
K
A
T.
O
LJUBLJANA, Titova 10
RESTAVRACIJA ♦ KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGRALNICA CASINO
Tel. 24 601/607 - 24 616/618 Teleg:	31254 YU SLON
Telegram: SLON LJUBLJANA
TRSI UL Boccaccio 3
Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
a ose Krajt tudi 1 inozemstvi
oto>u-stnq moz^tujo trn*
- Ul it
PORTOROŽ
ROUI.RTTE CII EMIN |)| KER BA<!< AHA BLACK JACK
v novih prostorih
GRAND HOTELA METROPOL
LA NAFTA
FURLAN GIUSEPPt - RIO PRIMARIO 2	- I R S 1
Tekoča goriva za ogrevanje SHELL gorilno olje — nafta plinsko olje — gasolio kerozen
GORILNIKI ZA CENTRALNE NAPELJAVE znamke SHELL VELIKA ZALOGA REZERVOARJEV VSEH VELlKOSit (od 1000 i dalje)
Od marca do septembra čistimo rezervoarje.
Telefonirajte ne: 811-304. 812-316
Dr.
Franci
Derganc
MMM
PII
SPOMINI PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA
1.
Ko sem pisal te spomine, sem ves čas mislil na padla tovariša — kirurga dr. Roberta Kukovca in dr. Joia Kajfeža
UVOD
Trideset let mineva, kar me je potegnilo kolesje druge svetovne vojne med svoje okrvavljene zobe, in v maju bo preteklo 25 let, ko sem doživljal najsrečnejše dni svojega življenja. 2iv sem dočakal konec vojne in zmago kot borec IX. korpusa NOV in POJ na ozemlju osvobojenega Slovenskega primorja Sedimo v dnevni sobi hišice na prvih vzpetinah Polhograjskih Dolomitov za Logom pri Ljubljani. Njen lastnik Milko •Štolfa, direktor Partizanske knjige, pisatelj Karel Grabeljšek, moj sin Primož in jaz. Pogovarjamo se.
Nehalo je deževati, Milkov čebelnjak se zavija v lahne barjanske meglice, mrak nas je že skoraj zakril drugega pred dru-4bn, hladi se, kar pomeni, da se bo zvedrilo
Vprašanje tovariša Grabelj ška: g Kako je to, da so se iz-
med intelektualcev pridružili Osvobodilni fronti poleg učiteljev tako množično slovenski zdravniki, čeprav jim ekonomsko ni šlo slabo?» zbudi v meni nešteto spominov na zmage in poraze naših prizadevanj pred vojno, med njo in po njej. V srcu mi zatli iskra ponosa, da sem slovenski zdravnik.
Odgovorim: «Vsak dan smo videli in vidimo trpljenje slovenskih ljudi. Skušamo pomagati. Velikokrat še ne moremo, kot bi radi. V mnogih primerih niso temu krive še nepoznane prirodne sile, ampak nepravilno urejeni odnosi v družbi. Bila je priložnost, da se začno urejati, ne počasi, po polževo, temveč naglo kot vihar. Kdo med zdravniki, ki ga prizadene tiplje nje, je ne bi izrabil?*
«Naplši, doktor, napiši, kaj si doživel tista leta,* mi prigovarja Milko Štolfa. Branim se na vse načine, ko pa poseže v besedo še tovariš Grabeljšek, in to ne na moji strani, se vdam.
To in samo to je bil povod, da sem se lotil pisanja in se stavljanja te knjige.
Ljubljana, aprila 1970.
FRANCI DERGANC
1. del
PREDIGRA V PARIZU
Profesor dr. Božidar Lavrič je bil moj učitelj kirurgije.
Dobro se je poznal z lektorjem francoskega jezika na ljub ljanski univerzi Lacroucom. Prek njega je preskrbel svojim asi stentom od francoske vlade državne štipendije za strokovno izpopolnjevanje v Parizu.
Hotel je, da bi jaz že leta 1938 šel v Pariz. A čutil sem. da se pri njem lahko naučim še marsikaj, kar mi bo omogočilo v tujini izbirati med slabšim m boljšim. Tako je šei tisto leto k nevrokirurgu prof. dr. Vincentu v Pariz dr. Žumer.
Junija 1939 mi je umrl oče, tudi kirurg, moj prvi in glavni mentor na poti v življenje, v zdravništvu, kirurgiji in filozofiji. Umrl je prav na dan, ko sta se z mamo pred devetindvajsetimi leta poročila.
Prav rad bi bil na jesen odpotoval v Pariz, saj me je v domači hiši, v sanatoriju «Emona», vse spominjalo na očeta. Zaradi dogodkov v svetovni politiki pa je slabo kazalo.
Vendar so nemški napad na Poljsko nekateri šteli še vedno le za malo hujšo afero kot priključitev Češkoslovaške, vojno napoved Anglije in Francije Nemčiji in zasedbo Maginotove linije pa kot politično demonstracijo, ki naj bi prisilila Hitlerja, da se bo spametoval in se začel pogajati. Niti z Jugoslovanske niti s francoske in ne z italijanske strani ni bilo nepremagljivih zaprek za moj odhod v Pariz.
V brzovlaku sem se seznanil s skladateljem Francijem Šturmom in arhitektom Kruničem, ki sta bila tudi namenjena v Pariz, v Milanu smo morali prestopiti. Onadva sta imela dokumente za pot prek Simplona, jaz pa prek Modane.
Bil sem prvič v Italiji in sklenili smo, da ostanemo čez dan v Milanu, da si ogledamo vsaj katedralo tn Zadnjo večerjo Leonarda da Vincdja. Kljub Mussolinijevi politiki je v mestu na videz kipelo brezskrbno predvojno evropsko življenje Tudi tu niso prav verjeli v resnejšo tn daljšo vojno.
Modane v Franciji pa je zagrinjala zatemnitev kot temno plava vešča. Slišal sem, da je Pariz ville de la lumišre, mesto luči. Tisto leto, ki sem ga preživel v njem, je bil ves čas v temi.
Ponoči so ljudje na ulicah nosili na hrbtih fosforescentne ploščice, da se niso zadevali drug ob drugega. Vsi muzeji galerije, veliko gledališč in zabavnih lokalov je bilo zaprtih ’ Pie sov do praznika Katarine sploh ni bilo. Pred vsako prireditvijo v kateremkoli lokalu, če je bila še tako vesela ali celo spotakljiva. so igrali marsejezo.
Profesor dr Lavrič mi Je svetoval, naj se v Parizu ukvar Jam predvsem z urologijo In mi tudi napisal priporočilo za
univerzitetno urološko kliniko v Hčpital Cochin, naslovljeno n profesorja Chevassuja.
Večina francoskih zdravnikov je bila mobilizirana njihovi delo na kliniki smo opravljali tujci, trije Jugoslovani’ dr. Rc bert- Kukovec, dr. Sava Petkovič in jaz, nekaj Vietnamcev ii republikanski španski zdravniki, ki so morali v emigracijo p< zmagi generala Franca: profesor Covisa, doktor Lambiaz, d) Isern ta še eden, čigar imena sa nisem zapomnil. Pričakoval
d® se bodo vsak čas vrnili v Španijo s francosko armade Nisem še videl ljudi tako hrepeneti po oljčnih gajih in modren morju svoje domovine. Pariz je bdi zanje megleno, mrzlo b temno mesto.
Francija je iskala zaveznikov ta je poslala pisatelja George sa Duhamela v Jugoslavijo, da bi tam poskusil potegniti zave ženo politiko iz blata.
Georgee Duhamei je bil osebni prijatelj našega profesorji urologije Chevassuja. Ta je vse tri Jugoslovane povabil na ve čerjo z Duhamalom, ki si je pred odhodom v Jugoslavijo žele ustvariti približno sliko o njej, saj jo je dotlej prav slab Poznal. Mi trije nismo bili nikakršni politiki, bili pa smo vs protifašistično usmerjeni. Tak je bil tudi naš pogovor z Du hamelom.
Nisem se mogel ubraniti vtisa, da bo Duhamei v Jugosla rij! zelo malo dosegel. To ni bil človek, ki bi znal potegnit Judi za seboj. Saj nismo niti v privatnem pogovoru z njin mogli Izvedeti, kaj je ta kaj hoče, razen tega, da je velil humanist.
Strokovno delo, piri katerem pa nisem imeJ opraviti s te lesnimi poškodbami, me je vsega zaposlilo. Rediti letalski alar mi, zelo nebojevito razpoloženje Francozov vseh družbenih slo Jev, s katerimi sem prišel v stik — in teh ni bilo malo — vw to me je še vedno zazibavalo v občutje, da se ne bo nič zgo mio, saj ne gre zares. Vtem so se bližali usodni dnevi za Pa riz, za Francijo, za ves svet.	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	833 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
1. oktobra 1972
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi« 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.l
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT • Trst
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
20. OLIMPIADA V SKOPJU
Jugoslavija vodi po tretjem kolu
Med ženskami je SFRJ po štirih kolih na 3. mestu svoje skupine
SKOPJE, 30. — Partije 3. kola finalnega dela tekmovanja 20. moške šahovske olimpiade so se končale z naslednjimi rezultati:
1. SKUPINA
Sovjetska zveza - Nizozemska 2,5:1,5
Bolgarija - Zah. Nemčija Poljska - Romunija Švedska - Argentina Švica - Španija Češkoslovaška - ZDA Danska - Jugoslavija Stanje po tretjem kolu: Jugoslavija 9. Madžarska 8,5, Češkoslovaška 8, Romunija 7, Sovjetska zveza, Zahodna Nemčija, ZDA, Španija 6,5 točk itd.
1,5:2,5 1,5:2,5 1,5:2,5 1 :3
o .o
0,5:3,5
2. SKUPINA	
Italija - Filipini	3 :1
Avstrija - Izrael	1,5:2,5
Kolumbija - Anglija	1,5:2,5
Grčija - Norveška	1 :3
Mongolija - Islandija	1,5:2,5
Albanija - Kuba	1,5:2,5
Belgija - Indonezija	0 :4
Stanje po tretjem	kolu: Anglija,
Kanada, Indonezija,	Norveška 7,5
itd.
3. SKUPINA	
Mehika - Tunizija	3 :1
Bolivija - Irska	4,5:3,5
Wels - Brazilija	2 :2
Japonska - Portoriko	2,5:1,5
Finska - Nova Zelandija	2,5:1,5
Portugalska - Iran	1 :3
Stanje po tretjem kolu:	Brazilija,
Iran 8,5 itd.	
4. SKUPINA	
Francija - Maroko	3 :1
Malezija - Andora	1,5:2,5
Ciper - Krij a	2 :2
Irak - Singapur	1 :3
Stanje po tretjem kolu:	Singapur
3. SKUPINA
Bolgarija - Romunija Švica - Izrael Brazilija - Mongolija
Vodita Romunija in Bolgarija s 6,5 pred Mongolijo 4.
1 :1 1 :1 1 :1
4. SKUPINA
Poljska - Švedska Zah. Nemčija - Singapur Finska - Madžarska
Po četrtem kolu vodi Madžarska 7. pred Poljsko 6 točk.
1 :1 2 :0 0 :2
KOTALKANJE
1. TROFEJA POLETA
Na Opčinah vse nared za današnjo prireditev
Poleg zmagovite ekipe bodo nagrade prejeli tudi po trije najboljši tekmovalci vsake skupine
Danes bo v Prosvetnem domu na Opčinah prvo deželno tekmovanje v kotalkanju za trofejo Poleta.
Začelo se bo ob 9.30 z obveznimi liki, nadaljevalo pa popoldne ob 14.30 s prostimi izvedbami. V primeru slabega vremena bo prireditev pri Dopolavoro Ferroviario, Drevored Miramar 59.
Seznam prijavljenih tekmovalcev ZAČETNICE — Pieris: Giacomi-ni, Montanari, Viviani, Stafuzza, Braida, Alfano; U.G. Goriziana:
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiuiiinmniiiiiiiitiiiiiiitiiiiMiiimiimiimiiiiiiiiiimiuiiiiimmiii
V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI
Juventina letos v furlanski skupini
Zenobi; Dopolavoro Comunale: Bia-siol, Laurenti; Polet: Maruška Grgič, Kristina Degrassi Monica Sosič, Jadranka Košuta, Sara Tavčar, Damjana Benčina, Tatjana Malalan: Turjak: Cosolo; Palmanova: Sabbadini; Italcantieri-Tržič: Con-ti, Puntin, Norbedo.
ZAČETNIKI — Pieris:	Pizzin,
Ceschia, Dopolavoro Comunale: Fa-bris, Palmanova: Caon.
NARAŠČAJNICE — Dopolavoro Ferroviario:	Semez, Semez, Scu-
bla, ltalcantieri Tržič: Crescenti-no, Gordini, Peteani, UG Goriziana: Gondola, Raguso, Munafo, Polet: Morana Sosič, Laura Degrassi, Melita Malalan, Vera Volpi, Tatjana Sosič, Alda Sosič, Nives Košuta.
Ekipa je precej pomlajena • Danes tekma s Pro Farro
9,5 itd.
Rezultati 4. ženskega kola:
1. SKUPINA
Nizozemska - Sovjetska Zveza 0 :2 Irska - Avstralija	0:2
Vodi Sovjetska zveza 6, pred Vzh. Nemčijo in Nizozemsko 3,5.
2. SKUPINA
2 :0 2 :0 0 :2
Anglija - Japonska Jugoslavija - Škotska Avstrija - Češkoslovaška Vodi Anglija 7,5 pred Češkoslovaško 7, Jugoslavijo 5.5.
UH	II lili III lIHIIIIIIIIIIHtUIIIII lil iiiiiiiimiiiiiiiiiiii*i
V PETEK V KANALU
Juventino so letos dodelili v furlansko skupino, medtem ko je zadnja leta igrala svoje tekme v tržaškem kolu. Že v prvi tekmi letošnjega prvenstva bomo priča prvemu derbiju v tekmi med Juventino in Pro Farro, ki bo v danes ob 15.30 na štandreškem igrišču. V tem mesecu so se »rdeče-beli« intenzivno pripravljali na začetek sezone s treningi in prijateljskimi tekmami. Razen treh igralcev, ki jih že vrsto let poznamo, to je Edija Tabaja, Nanuta in Sirka, je letos Juventina predstavila vrsto mlajših igralcev.
Za nedeljsko tekmo je trener odločal, naj se sledeči igralci zberejo ob 14.15 na štandreškem igrišču: Plesničar, Zin, Tomažič, Collini, Faganel, Nanut, Paulin, Montico A. in G., Tabaj E. in M., žežlin, Uras, Ferletič, Sirk, Marvin.
D. R.
AVTOMOBILIZEM
MODENA, 30. — Švicarski avtomobilski pilot Clay Regazzoni bo zadnjič tekmoval s Ferrarijevimi avtomobili na dirki za vebko nagrado ZDA, ki bo 8. oktobra. Nato pa bo nastopal za družbo BRM.
Dirka za vebko nagrado ZDA se
ODBOJKA
Kanalci so praznovali 25’letnico odbojke
Prireditve so se udeležili mnogi ugledni gostje - Nekdanjim in sedanjim zaslužnim članom kluba so podelili posebna priznanja
V petek zvečer so v Kanalu ime-U slavnostno sejo ob 25-letnici u-stanovitve odbojkarskega kluba Kanal. Preden pa so sedanji in bivši odborniki tega kluba začeli z govori so v kanalski osnovni šoli odprli razstavo, na kateri so razstavili pokale in druge oznake, ki jih je dobilo odbojkarsko društvo med svojim dolgoletnim delova njem. Razstavo je odprl sedanji kapetan odbojkarske ekipe Salonit -Anhovo Emil Kolenc, ki je pozdravil vse prisotne v imenu društva.
Druga in glavna točka te manifestacije je bila slavnostna seja, ki je bila v hotelu Neptun v Kanalu. Pozdravni govor je imel Emil Hvalica, tehnični vodja ekipe, ki je prisotnim obudil spomin na ustanovitev tega kluba in jih seznanil s težavami, ki so jih imeli tedanji ljubitelji športa. Omenil je, da je bila prva odbojkarska mreža v Kanalu obešena na dve drevesi za igrišče pa so imeli cesto pred trgom.
Poleg domačinov so bili prisotni še ugledni gostje iz Nove Gorice in drugih krajev. Med drugimi sta bila prisotna tudi Boris Kosovel in Franc Korenčič, člana občinske zveze za telesno vzgojo iz Nove Gorice, Radovan Požar in Boris Kavšča, č’ana delavskega sveta tovarna Salonit - Anhovo, ter občin ska moža Vlado Kerševan in An gel Marinič. Na koncu pa je Hva lica pozdravil še republiškega po slanca Štefana Cigoja. Po pozdra vih je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, na čelu katerega so izvolili Henrika Ipavca, prvega predsednika odbojkarskega kluba. Po teh prvih formalnostih je sedanji predsednik kluba, Zoran Zorzut, pričel svoj govor z zahvalo pod jetju Salonit - Anhovo, ki je pred vsem finančno pripomoglo, da je odbojka v Kanalu prišla do državne ravni. Nadaljeval je, da »kanalska odbojka ni več le rekrea cija, ampak že polprofesionalna zato morajo s skupnimi močmi vsi pomagati za kakovostni napredek? Predsednik Zorzut se je obrnil
le mladi kader zagotovilo za nadaljnje uspehe v tem športu. Na koncu pa je prisotnim povedal, da ima ta klub namen ustanoviti tudi žensko ekipo, ki gotovo ne bo razočarala. Zadnja Zorzutova ugotovitev je bila potreba po ustanovitvi pisarne kluba in razširitev sedanjih prostorov.
Po slavnostnem govoru so podelili diplome nekaterim prisotnim za njihovo dolgoletno delovanje. Diplomo so dobili sledeči člani društva: Henrik Ipavec, Emil Hvalica, Rado Jerončič, Ernest Lupin, Ivo Hvalica, Ivan Lenardič, Anton Tomažič, Zoran Zorzut, Anton Čargo, Jerko Jerončič, Cvetko Zelinšek, Marjan Žefran, Niko Čargo, Danilo Berdon, Emil Kolenc, Franc Bukovec, Metod Tušar, Boris Žnidarčič, Jože Perše, Milan Murovec in Anton Paravan. Ko je bilo podeljevanja diplom konec so tri mlada dekleta v narodnih nošah čestitala društvu in mu zaželela nadaljnjega uspeha.
Po zaključku slavnostne seje so se vsi prisotni zadržali v prijateljskem vzdušju na zakuski.
Rudi Pavšič
bo odvijala na krožni progi v Wat-kins Glenu. Vsak krog meri 5.434 metrov. Najhitrejši na progi je bil doslej Jackie Ickx s poprečno hitrostjo 188,899 km na uro.

Kvaliteta,
/	r
ki obvezuje
(Nadaljevanje s 5. strani)
ATLETIKA
Zmaga Italije nad Bolgarijo
PALERMO, 30. — Italija je pre magala Bolgarijo s 130:82 v mednarodnem srečanju m-jških atletskih reprezentanc v Palern u.
Zmagovalci: 100 m: Mennea (I) 10”3 : 400 m: Puosi (I) 47”7; 1500 m: Del Buono (I) 3’39”8; 10.000 m: Želev (B) 30’19”8; 110 m ovire: Buttari (I) 14”; višina: Schivo (D 215 cm; daljina: Arrighi (I) 720 cm; krogla: Kočev 13,63 m: kla divo: Vecchiato (I) 67 04 m; 4X100 m: Italija 40”1.
RIM, 30. — Mednarodna atletska federacija je potrdila evropski in
___________ _______ _	svetovni rekord, ki ga je dosegla
tudi na mladino in povedel, da je i italijanska štafeta v teku na 4x200
vajalsko kulturo že pri polifon-skem petju, še bolj pa je njegova elementarna moč prišla do izraza v interpretacijah bolgarske ljudske glasbe v izvrstnih in domisehiih priredbah ali bolje že kar samostojnih skladbah, osnovanih na ljudski pesmi in plesu. Odnesel je obe prvi nagradi. Omenimo naj še zbora «Vasas» iz Budimpešte in učiteljski zbor iz Košič. Oba sta nastopila tudi v folklori: prvi je zasedel tretje, drugi pa peto mesto, medtem ko je v polifonem petju prvi dosegel četrto, drugi pa prav tako peto mesto.
Nismo mogli v nekaterih primerih soglašati z uvrstitvijo zborov na prva štiri mesta ali bolje, če rečemo, da sistem nagrajevanja ne nudi možnosti za enrVo priznanje kvalitetnim zborom, ki po dosežkih stoje tesno drug ob drugem in zaradi tega tudi ne nudi dovolj zadoščenja, ki je večkrat močnejše kakor nagrade same. Po našem mnenju bi bil boljši sistem, ki bi odrejal določen, smotrno postavljen razpon dosegljivih točk. Ta naj bi uvrščal zbore v kvalitetne kategorije.
Popolnoma odobravamo stališče žirije, ki je pri ocenjevanju zastopala enak kriterij za obe kategoriji in za vse sestave zborov in s tem odpravila nasprotja, nedoslednost in tudi nepravilen odnos do kvalitetnejših zborov, ki so bili v nagrajevanju izenačeni s slabšimi zbori ali narobe, ker so se ravnali le po najvišjem številu točk v posameznih sekcijah ali po sestavu zborov, katerih kvaliteta je bila večkrat daleč pod kvaliteto npr. mešanih.
Ne moremo tudi reči, da je bil najbolj posrečen izbor obveznih pesmi za moške in mešane zbore, ki zaradi šibke kvalitete ne sodita na tak konkurz. Ta problem se vleče iz leta v leto in ga organizator oziroma za to določena umetniška komisija ni uspela rešiti v celoti na zadovoljiv način, če že mora biti za obvezno pesem še neobjavljena skladba, bi kazalo razpisati natečaj ali pa naj bi se raje pristopilo k izboru iz obstoječe zborovske literature. Ne izplača se zborom vlagati mnogo truda za pesmi, ki jih ne bodo več peli in tudi mi poslušalci bi še kako radi poslušali — po dvajsetkrat in večkrat — kaj boljšega in lepšega od suhoparnih skladb, včasih zgnetenih iz vseh mogočih stilov in preočitnih tujih vplivov in kaj skromnih po invenciji.
Prijetna osvežitev sta bila na stopa otroškega zbora osnovne šole iz Solkana in zbor malih pev-sev mesta Trsta in s tem pokazala, kje je treba začeti vzgajati pevce in kako jim je že v naj nežnejših letih treba vcepiti veselje in smisel do lepega petja in plemenititi njihova čustvovanja. Bilo bi dobro podobna gostovanja nadaljevati tudi v prihodnje in popestriti tekmovanje odraslih z doživetji lepote mladinskega petja, ki naj bi dajalo novih pobud za delo in udejstvovanje na tem pod ročju.
V celoti je prireditev uspela in dvorano smo zapuščali s prijetnim občutjem po zadnjem koncertu, na katerem nam je letos bilo priza nešeno, da nismo poslušali lahkih in včasih tudi skoraj banalnih »ljudskih« pesmi, kakor se je testo dogajalo v prejšnjih letih, razen če izvzamemo zadnji pesmi zhora študentov z univerze v Stock holmu in celo mešanega zbora »Morski zvuci« iz Varne, ki sta nam postregla z lahkim žanrom.
NARAŠČAJNIKI — ltalcantieri
Tržič: Padovan, Polet: Peter Filipčič, Ivo Volpi, Andrej Sedmak.
PARI - NARAŠČAJNIKI — Dopolavoro Ferroviario:	Scubla in
Ruggelli, Pieris: Ciulin - Pizzin, Viviani - Ceschia, Alfano - Calligaris, ltalcantieri Tržič: Padoan - Mania, UG Goriziana: Gondolo - Fabbro, Dopolavoro Comunale: Fabbris - Bia-siol, Boaro - Pieri, Turjak: Cosolo -Nunin, Polet: Tatjana Sosič - Moreno Malalan, Maruška Grgič in Andrej Sedmak.
Prvouvrščena ekipa bo dobila trofejo Poleta. Prvi trije uvrščeni posamezniki v vsaki kategoriji pa bodo dobili nagrade od FIHP.
KANSAS CITY, 30. — ZDA bodo nastopile na univerzitetnih igrah, ki bodo v Moskvi avgusta prihodnjega leta, s preko 300 tekmovalci.
NOGOMET DANES
■A.J1,
Atalanta - Napoli: Francescon Fiorentina - Lazio: Casarin Inter-Bologna: Gonella Juventus - H. Verona: Lattanzi L.R. Vicenza - Cagliaii: Menegali Palermo - Torino: Angonese Roma - Sampdoria: Gussoni Ternana - Milan: Monti
B

Arezzo - Cesena: Trono Ascoli - Catania: Michelotti Bari - Catanzaro: Barbaresco Brescia - Lecco: Frass0 Como - Mantova: Panzino Genoa - Reggiana: Serafini Monza - Perugia: Gialluisi Novara - Varese: Giunti Reggina - Brindisi: Ciacci Taranto - Foggia: Torelli
A SKUPINA
C
'IJ-1
Cossatese - Legnano: Iseppi Derthona - Rovereto: Zacchetti Parma - Padova: Lanzetti Piacenza - P. Vercelli: Pesciarelli Savona - Verbania: Chiri Seregno - Alessandria: Fuschi Solbiatese - Belluno: Vaccaro Trento - Cremonese: Lupi Udinese - Triestina: Levrero Venezia - Vigevano: Crista
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 1. OKTOBRA 1972
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.30 v Štandrežu
Juventina — Pro Farra
*	* A
15.00 v Nabrežini
Aurisina — Vesna .• ♦
15.00 v Škocjanu
S. Canzian — Zarja
*	* S
15.00 na Proseku
Primorje — Fogliano
*	* *;
15.00 v Zagraju
Sagrado — Breg .* * S
MLADINCI
10.30	v Križu
Vesna — Gaja
*	* S
13.30	na Proseku
Primorje — Cosfalunga
*	* *■
8.30 v Trstu, Sv. Ivan
S. Giovanni — Union
NARAŠČAJNIKI
9.45 v Dolini
Breg — Rosandra * * *'
ZAČETNIKI
11.00 v Dolini
Rosandra — Breg * * *
PRIJATELJSKA TEKMA
10.30 na Proseku
Olimpija — Primorec
KOTALKANJE
TROFEJA POLETA
9.30 na Opčinah, Prosvetni doifl 14.30 na Opčinah, Prosvetni dom
Nastopa osem ekip
KOLESARSTVO
TROFEJA VETERANOV
10.00 v Krminu
Sodeluje tudi Adria
NAMIZNI TENIS
MOŠKA A LIGA
10.00 v Tarantu
Taranto — Sokol
Assieurazioni Generali S.p.A.
Sporočilo predsednika Merzagore delničarjem
Dosmrtni senator Cesare Merzagora, predsednik družbe Assieurazioni Generali, je v teh dneh naslovil na delničarje naslednje sporočilo, z namenom, da jih obvesti o glavnih potezah dejavnosti Družbe v prvem polletju 1972 ter o delovanju skupine v svetu.
Spoštovani delničar,
najprej si na kratko oglejmo splošno sliko italijanske zavarovalne dejavnosti, pa čeprav v prvem šestmesečju tekočega poslovnega leta dejavnost ni utrpela pomembnejših sprememb v primerjavi z lanskim letom.
S priključitvijo Velike Britanije in drugih dežel se je še bolj približala tista «Evropa zavarovanj», ki nas prepričane evropeiste sicer zadovoljuje, ki pa bo italijanskim zavarovancem prav gotovo povzročila probleme zaradi morebitne nadaljnje ekspanzije mogočnih in tradicionalnih operaterjev z britanskega trga, to pa bo hkrati za gotovo vzpodbudilo k še večji racionalizaciji služb ter ustreznih organizacijskih struktur.
Svetovne inflaoionistične tendence, ki so eksplodirale lani, se niso ublažile, pač pa so celo dosegle že močno zaskrbljujoče ravni in točke. (Za precejšnji dvig cen v Italiji v zadnjih mesecih se more najti vsaj delno opravičilo tudi v mogočnem poletnem turističnem prometu, ki je povzročil večjo sezonsko povpraševanje predvsem prehrambenih izdelkov).
Teža novih delovnih pogodb že povsem in kar krepko obremenjuje zavarovalne stroške, hkrati pa je znano, da je v Italiji breme, ki na zavarovalnem področju odpade na posamezno delovno moč, največje v deželah Skupnega tržišča. In vtem ko so v ostalih deželah (Velika, Britanija, Nemčija, Švica, Avstrija itd ) oblasti dovolile v avtomobilskem zavarovanju za civilno odgovornost povišanje zavarovalnih tarif v višini od 20 do 65 odst., se v Italiji (kljub povečanemu obsegu nesreč) nadaljuje tarifni imobilizem, ki šibi zavarovalni sektor in ki bi mogel pognati v zelo nevarne vode priložnostnih rešitev tiste zavarovalne družbe, ki niso tako premožne, da bi mogle dolgo vzdržati tehnične izgube na tem področju svoje dejavnosti. K temu je treba še dodati, da so lani razpoložljiva likvidna sredstva zabeležila izredno visoke ravni, vtem ko so se letos sesedla na bolj normalne ravni.
Kmetijska podjetja nudijo vedno večja zadoščenja in še posebej smo okrepili živinorejsko dejavnost ter s tem, pa čeprav v svojem skromnem merilu, pripomogli k premagovanju težav, v katarib se je znašel tozadevni nacionalni trg.
Poživitev v industrijski proizvodnji, ki so jo zabeležili v Združenih državah ter v številnih deželah v Evropi, je blagodejno vplivala na borzno dejavnost na mednarodni ravni in nas je tudi v prvih šestih mesecih letošnjega let* navajala na obsežne in trdne naložbe.
V tej poživitvi proizvodnje v Združenih državah ter v Evropi pa ni navzoči Italija kjer ostaja nespremenjeno zamrznjeno izmikanje tveganim naložba!® z doslednim mrtvilom na borzah, kjer se pravi prihranki praktično že ni pojavijo več. Na borzah pa smo priča posamičnim operacijam ter improviziranim sunkom navzgor na področju vrednostnih papirjev, kar se d» raztolmačiti le s špekulativnimi nameni, kar je lahko v prid le redkim operaterjem, kar pa lahko prinese grenko presenečenje mnogim drugim.
Ce se kažejo čedalje bolj nujni ukrepi za obnovitev vloge borze kot nezamenljivega in tradicionalnega finančnega kanala, je hkrati tudi zelo očitno, da bi vse to ne zaleglo, če bi industrijska podjetja morala še naprej poslovati v proizvodno in gospodarsko izgubo, ker imajo v edino pomoč, še veft v edino oporo dolgove na dolge in srednje roke, ali, še huje, v tekočei® računu pri bankah. Celoten portfelj vrednostnih papirjev naše družbe, protfelj. ki je z mednarodnega vidika vedno bolj uravnotežen, je konec prvega polletja obsegal 317 milijard in ga je sestavljalo za približno 235 milijard vnovČ-ljivih obveznic ter vrednostnih papirjev s stalnim dohodkom, predvsei® v tujih valutah, ter za 82 milijard delnic. Ta celotni obseg portfelja vrednostnih papirjev je bil za 15% večji od tistega iz prvega polletja leta 1971. Pred nedavnim smo ustanovili novo finančno družbo («Generali Partecdpa-zioni Finanziarie ed Assicurative«), ki bo začela poslovati v prihodnjei® poslovnem letu, ki je v celoti naša in katere namen je — neposredno ali posredno — hraniti vrednostne papirje naših soudeležb ter operirati na tel® področju, v povezavi z našo zavarovalno dejavnostjo.
Tudi v tej težki konjunkturi se je razvoj naše družbe v prvih šestih mesecih leta 1972 nadaljeval v več kot zadovoljivem ritmu, celo v primerjavi z odličnimi ravnmi naraščanja, ki se je izkazalo v obračunu za leto 1971. Izrazito napreduje predvsem panoga življenjskega zavarovanja z inkasom, v Italiji tn tujini, ki je presegel 40 milijard in s povečanjem za 14,5%. Perspektive te panoge — vsaj teoretično in na splošno — bi morale biti povoljne tudi za bodočnost v funkciji progresivnega, zaželenega in logičnega naraščanja celotnega in Individualnega dohodka.
Na obsežnem področju zavarovanja proti škodi smo zabeležili, za vse delo v Italiji in tujini, povečanje, glede na prvih šest mesecev v lanskem letu, za 23% s celotnim inkasom, ki se približuje 90 milijardam.
Celoten obseg skupine se nazorno kaže v skupni bilanci za leto 1971, bilanci, ki obsega, kot je znano, številke matične družbe v Italiji in tujini, in tudi številke kakih tridesetih pridruženih družb, od katerih imamo v lasti absolutno večino delnic (in torej brez vključevanja drugih celo vidnih manjšinskih udeležb, ki jih imamo v raznih deželah sveta).
Tu objavljamo v naprej najpomembnejše postavke omenjene skupne bilance!
19 7 1
Povečanje gledt na prejšnje poslovno let1
Najpomembnejši delež v tem povečanju odpade — skoraj bi rekli, na žalost — na avtomobilsko zavarovanje za civilno odgovornost, ki pa v naši bilanci predstavlja samo 23% in ki tudi za tekoče poslovno leto ne kaže prav nič zadovoljivih perspektiv. Tudi zavarovanje za civilno odgovornost na področju razno, nadalje panoga «posebna tveganja« ter panoga zavarovanja proti kraji vzbujajo isto zaskrbljenost (v enem samem italijanskem mestu, v katerem je bilo za poslednje zavarovanje inkasiranih približno 350 milijonov, je bilo nesreč za nad eno milijardo!). Kaže pa, da se zmanjšuje škoda, ki se prišteva pod panogo požari.
zavarovalne premije....................... Lir
tehnične rezerve...............................
nepremično premoženje..........................
vrednostni papirji in zajamčena posojila ...” Zavarovani kapitali na področju življenjskega zavarovanja ...................................
646 milijard 1.149 376 756
( +19%) ( +18%) ( +15%) ( +19%)
7.272
( +18%)
Razvojne številke, ki se nanašajo na panogi življenjskega zavarovanja ter zavarovanja proti škodi in ki smo jih navedli zgoraj za skupno vsoto 130 milijard, se, naravno, nanašajo le na neposredno akvizicijo in ne jemljejo v poštev številk, ki se nanašajo na našo pozavarovalno dejavnost, ki je kljub temu, da jo navdihuje — na področju zavarovanja proti nezgodam — ostra izbira, zelo pomembna.
Kar zadeva inkaso zavarovalnih premij Družb, ki spadajo v skupino, je ta na dan 30. junija 1972 v celoti celo presegel vsoto 177 milijard, kar je v absolutnih številkah za 28 milijard več kot je bilo v prvih šestih mesecih lanskega leta. Ta vsota se deli na 141 milijard, ki odpadejo na tuje družbe, ter na 36 milijard, ki odpadejo na petero italijanskih družb (med katerimi prednjači Alleanza, ki je že prekoračila vsoto 31 milijard zavarovalnih premij) s skupnim povečanjem v odstotkih za obilnih 18,50%.
Že lansko leto smo na občnem zboru poudarili izrazito mednarodni značaj naše skupine in pri tem podčrtali, da se njena dejavnost vrši za dve tretjin) na tujem tržišču, za eno tretjino v Italiji, logično je torej, da zgoraj navedeno številke posameznih inkasov ter premoženjskega obsega odražajo to posebno, celo edinstveno stanje na področju vrednostnih papirjev, ki kvotiraj0 na italijanskih borzah.
Dodajamo, kar je prav tako znano, da aktivne postavke skupne bilance odražajo stare in previdne ocene in da celoten obseg naložb sestavlja za 30,1°/» nepremično premoženje, za 55,8% pa vrednostni papirji.
Pogostni kolektivni sestanki, za katere smo dali pobudo mi, da bi se sestal) s predstavniki naših ter s predstavniki tujih družb, vedno bolj utrjujejo našfl matično družbo z bližnjimi in daljnjimi pridruženimi podjetji in s tem podžigajo ne le tekmovalnega duha, ponos, da pripadamo skupini ter skupni delovanje, pač pa tudi medsebojno izmenjavo informacij, kar je zelo koristni za tiste, ki imajo velike odgovornosti, ki obsegajo operativnost na več celinah
Kar zadeva nepremične naložbe, moremo reči, da tudi po zaključenem triletnem načrtu nismo niti najmanj pojenjali v svojem zavzemanju na tem področju vlaganj, na katerem smo v prvih šestih mesecih letošnjega leta že dodelili okoli 13 milijard, vtem ko so že dokaj daleč proučevanja za nadaljnje pomembne dogovore ter za izboljšanje donosnosti nekaterih velikih poslopij, med katerimi je na prvem mestu poslopje na Trgu Venezia v Rimu.
Čeprav je zaskrbljenost — Id je vsakomur očitna — še vedno živa, čepra* so še vedno prisotni problemi glede mednarodnega gospodarskega in denaf nega ravnotežja, podobno kot tudi problemi tehničnega razvoja posamezni® zavarovalnih panog, predstavljata premoženjska trdnost družbe Generali tet mednarodna razdelitev njenih interesov še nadalje najbolj trdno jamstvo za delničarje in tudi za nas same.
Čast mi je prisrčno Vas pozdraviti
Cesare Merzagof*