Ameriška Domovi ima j% tim e r i e/% ru—home AMCRICAN IN SPIRIT F0RGI6N IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 5, 1963 SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPCB ŠTEV. LXI — VOL. LXi Ptsmifje med Alžirijo in Marokom negotovo Premirje je uradno stopilo v veljavo opolnoči od petka na soboto, toda v nedeljo je prišlo znova do hudih spopadov. New YORK, N.Y. — V Ba-^aku pretekli teden podpisano Premirje med maroškim kradem Hasanom in predsednikom ■Alžirije Ben Bello je stopilo v Veljavo pretekli petek opolnoči- Boji so stvarno komaj kaj Prenehali, v nedeljo pa je po P°ročilu maroške vlade prišlo Iz slov. naselbin Moskva gleda kritično na prevrat v Vietnamu CONNEAUT, O. — Mrs. Jennie Prijatelj s 411 Depot St. je hudo bolna v Brown Memorial Hospital na 158 West Main Rd. v Conneautu. Obiski niso dovoljeni. Somulka posreduje v sporu Mcskva-Peiping Za omejitev spora se zavzemajo tudi Togliatti, Ul-bricht in Novotny. MOSKVA, ZSSR. — Sta-čle obsežnega alžirskega napa-.bšče italijanskih komunistov, da na zelenico Figuig. Alžirsko'da ni treba gnati spora med poveljstvo je vrglo v boj več j Moskvo in Peipingom na nož, tisoč mož pehote, ki pa so jo'je našlo zadnje čase zavez-^aroške čete zadržale, nato parnika v voditelju poljskih ko-Pognale nazaj. Napad je bil | munistOv Gomulki. Gomulka P°dprt z močno topniško zaporo. Premirje v Bamoku je bilo sklenjeno na prizadevanje abe-sinskega cesarja Halle Selasija io predsednika republike Mali ^ejte. Alžirija in Maroko sta se ima precej ugleda tako v Moskvi kot v Peipingu, zato upa, da bo vsaj to dosegel, da se prepiri med Moskvo in Pei-pingonm ne bodo izražali v tako ostri obliki. Z Gomulko držita tudi nem- č k vezala, da bosta spore pred-jški komunist Ulbricht in češki 05nla v odločitev Uniji afriških tovariš Novotny. Ravno te dni ržav, ki je bila ustanovljena, g0 vgj trije živahno na delu ^tošnjo spomlad na zborovanju j kar y Moskvi sami. Tam nam- chi Ahebi. j reč praznujejo ta teden oblet- Alžirija dobila podporo nico oktobrske revolucije, ka-V trenutku, ko je premirje j mor tradicijonalno pridejo na stopilo. v veljavo, so imeli Ma-j proslavo tudi vsi vidni komu-r°kanci zaseden večji del spor-inisti iz tujih krajev. ^ga ozemlja. To Alžiriji ni bi-j Kaj bodo posredniki dose-0 Po volji. Ta je v zadnjih dneh j gli. se bo videlo kmalu po k°biia večje količine težkega o-1 praznovanju. Ako takrat ne k-tja's Kube in iz Egipta; ‘poleg leSa pa sta ji Naser in Castro Poslala tudi nekaj “prostovolj-Cev"- Egipt se je javno postavil Pa stran Alžirije. Maroko je za-0 Prekinil tako s Kubo kot z kgipt ze. Novo vlado označuje že v naprej za slepo orodje ZDA, ki naj bi upor organizirale in pomagale izvesti. MOSKVA, ZSSR. — Rusko časopisje je obsodilo znova Diemov režim v Vietnamu, ako-ravno je že pokopan, toda za novo vlado ni našlo nobenih simpatij, akoravno še ni sestavljena. Označilo jo je kar naprej kot slepo orodje ameriškega imperializma, ki bo Washingtonu na ljubo nadaljeval s preganjanjem naprednih narodnjakov v Južnem Vietnamu. Časopisje dolži seveda našo diplomacijo, da je organizirala upor in mu tudi pripomogla do uspeha. Načrt je bil baje blagoslovljen od Amerike takrat, ko sta bila v Saigonu na obisku tajnik za narodno obrambo McNamara in šef generalnega štaba M. Taylor. V presoji revolucije v Vietnamu ni nobene razlike med Moskvo in Peipingom. Kar obsoja in dolži Moskva, to obsoja in dolži tudi Peiping; komunisti v Severnem Vietnamu in Severni Koreji se naravno strinjajo z vsem, kar so slišali iz kitajske in ruske prestolice. tom redne diplomatske zve- Nodeljski alžirski napad na broške postojanke je pripra-Maroško vlado do prepriča-da je najboljše, če se obr-tta Varnostni svet Združenih rodov. Njen zunanji minister ^led Balafrej je v tem po-7 že tipal pri zastopnikih godnih velikih sil, pa ni nale-na posebno navdušeno pod-s^r°'vNe Francija ne Amerika , hočeta mešati v spor, obe že-llta. da bo Moskva več tako ostro obsojala kitajskih komunistov kot jih do sedaj, bo to treba pripisati gori omenjenemu posredovanju. Značilno je, da je tudi Titovo časopisje začelo pisati o sporu kolikor toliko nepristransko. Zadnjič so na primer prinesli jugoslovanski politični časopisi enako dolge izvlečke iz ruskega in kitajskega časopisja, ki pregledno in objektivno slikajo, kaj mislita obe veliki komunistični diktaturi. hib se ta konča v neposred- razgovorih ali pa po posre-Vanju drugih afriških držav. 'kponska sredi voliv- Vpliv na Laos Z mešanimi občutki presojajo revolucijo v Laosu. Tuji diplo-matje v Vientiane si jhavljajo vprašanje, kaj bo sedaj z državljansko vojno v Južnem Vietnamu. Ako fse, tri de- potniki konvoja stopijo iz avto-monstrante, toda samo po,goj-1 mobilov le, če jih je 40 ali vec. Rus je odgovoril, da so Rusi ti- no. —o- Ruska pravoslavna cerkev povečala odbor “krščanske edinosti” sti, ki določajo predpise o prometu na poti v Berlin in ne zavezniki. Konvoj so Rusi zadržali ves dan včeraj, kljub protestu ame- Za 467 po- T0Ki0n?Ba boja slansS’ P' Pot n mest v parlamentu se pa ,e^uie 890 kandidatov, ki pri-str a^° strankam. Vladna Plavila 357 kandi-p; ,°V’ s°cijalisti 198 in komu-kar lig. 0lTlUnisti nimajo nobenega Po k-13’ .^a k* zmagali. Verjet-v0jj 0cej° samo dognati, koliko v,J-v irr>ajo. Zmagala bo la si-ranka, ki bi rada dobi-PoteJetretjinsko večino, da bi da ^ tako spremenila ustavo, jaSjj^ orSanizirala obvezno vo-stavn u UŽb°’ kar R sedanja u-bo , brank Ni dosti Tudi Angleži hočejo boljše ceste LONDON, Vel. Brit. — Vlada Velike Britanije je sklenila te- bilo predelov z rdečo zemljo, kom prihodnjih pet let vložiti Druga velika področja take $636,000,000 v gradnjo novih av- zemlje so v Afriki, Južni A-tomobilskih cest in izboljšanje meriki, Aziji in v južnem Paci-obstoječih. fiku. MOSKVA, ZSSR. Ruska iškega državnega tajnika pri pravoslavna cerkev je že do se- sovjetski vladi. Konvoj je okoli daj imela majhen odbor za cer- polnoči skušal nadaljevati pot kveno edinstvo, sedaj ga je jJiez ruskega dovoljenja. Ruska močno razširila in mu dala tu- vojaška vozila so mu p0 četrt di novo ime: odbor za krscan- milje pQt zastavila. Zastopnik ?k° ei^in°st; .... ^ + i ameriške armade je izjavil, da V Moskvi mislijo, da je to; (a CGntra Pod sodstvom G. 1U1_ _ r............. Kennedy je poročilo obljubil, Papandreoua ki je predsedo- do- nih posledic, ki jih ima nikotin' poročilo bo pravočasno gotovo, val grškl vladl v plv!h °'M vedal kaj več. Res je takrat zo- živela. Federalni poljedelski taj- v cigaretah in cigarah, pet omenil kajenje, toda svoje mk Freeman, ki tudi ni sovraž-j Poročilo bo zanimivo radi te-besede je omejil na poročilo, da'nik cigaret, se poročila boji iz ga, ker ne bo prineslo samo je imenoval posebno “predsed- drugega razloga. Mora varova- mnenj raznih zdravnikov, am-java poročila lahko odloži? bo torej moralo priti na dan. 1)0 drugi svetovni vojni. ^<1 ■ Ali pa bodo morda politiki tol- zena demokratska levica, ki mačili obljubo tako, da se ob- .ie bil*1 nekdaj močna, je tokrat dobila sorazmerno malo glasov. Unija centra zastopa v zunaji politiki približno isto stališče kot Karamanlisova Narodna radikalna unija, zato v tem pogledu ne pričakuje nihče nobene večje spremembe. Ameriška Domovina 6117 St. Clalr A ve. — HEndenon 1-0628 Cleveland S, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Cnited States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio Tues., Nov. 5, 1963 Rdeča Kitajska Med tremi glavnimi velesilami, Ameriko, Rusijo in Kitajsko, je Kitajska do zadnjih časov le malo pomenila v mednarodni politiki. Svet jo je smatral za privesek ruskih komunistov, kar je dejansko tudi bila. Bila je namreč gospodarsko popolnoma odvisna od evropskih komunističnih držav z Rusijo na čelu. Kar je ustvarila v svoji industrija-lizaciji, povsod je moral pomagati komunistični del Evrope z denarjem, s stroji, s surovinami in s strokovnjaki. Seveda niso evropski komunisti dajali svojim kitajskim tovarišem ničesar brezplačno. Že ob rojstvu kitajske komunistične republike je Stalin rekel “business is. business” in tega pravila so se držali in se še držijo, čeprav sedaj le v malem obsegu, tudi njegovi nasledniki. Peiping je dobil ogromne kredite, toda nobenih daril. Tako se je odvisnost kitajskega gospodarstva od rdeče Evrope stopnjevala od leta do leta prav do 1961. Razkol med Moskvo in Peipingom je tem gospodarskim stikom napravil konec. Evropske komunistične države niso že dve leti dajale kitajskim komunistom ničesar več na kredit. Ravno narobe, zahtevale so plačilo vseh posojil in niso prodajale Peipingu niti proti plačilu v gotovini. dokler stari kitajski dolgovi niso bili poravnani, kar se je zgodilo šele tekom letošnjega leta. Sedaj so gospodarski računi med Kitajsko in evropskimi komunističnimi državami prilično čisti. Seveda je še precej'' postavk spornih-Kitajci trdijo, da jim Evropa ni dajala dobrega blaga in da jim radi tega ni treba plačevati vseh računov v polnih zneskih. Teh razlik do sedaj še niso poravnali s kompromisom. Tako je prišlo do tega, da je rdeča Kitajska letos ravno v takem položaju, kot je bil Tito pred 15 leti. Tudi Tito je 1. 1948 moral pretrgati vse gospodarske stike z Rusijo in njenimi sateliti. Dobri dve leti se je njegovo gospodarstvo zvijalo v hudih krčih, šele ameriška in deloma evropska pomoč sta ga izvlekli vsaj iz največjih gospodarskih težav. Kitajski komunisti niso v tako srečnem položaju. Svoboden svet jim ne pomaga s podporami in, kot kaže, jim tudi ne bo. Zato je kitajska gospodarska stiska večja, kot je bila Titova pred 15 leti. To se vidi po celi vrsti kitajskih naporov, kako bi se izmazali iz zadrege. Kitajski komunisti iščejo na vse pretege gospodarske stike s svobodnim svetom. Njihovi agentje pozivajo gospodarske kroge po vsem svetu, naj pridejo v Peiping, ker jih tam čakajo dobičkanosni posli. Imajo pri tem nekaj uspeha, kot to potrjujejo kitajski nakupi deželnih pridelkov, posebno pšenice. Nakup hrane in industrijskih surovin se odvija primeroma lahko, ker kitajski kupci ne zahtevajo dolgoročnih kreditov. Trd oreh za kitajske komuniste je pa nakup industrijske opreme. Nimajo denarja, da bi jo plačevali ob prevzemu, vežejo nakupe na dolgoročne kredite. Zato se jim te vrste kupčije le izjemoma posrečijo. Vendar pa se stiki svobodnega sveta s kitajskimi kupci vkljub vsem težavam vendarle pomikajo naprej. V Peiping že davno hodijo angleški tovarnarji in se ne pritožujejo nad slabimi posli s kitajskimi kupci. Njihov uspeh je nagnal tudi Nemce in Japonce, da silijo na kitajski trg. Zadnje čase so šli tja tudi delegatje francoskih izvoznikov, takoj za njimi pa tudi izvozniki malih evropskih industrijskih držav. Pri vseh teh trgovskih stikih, takih, ki še obstojajo, in takih, ki so šele v načrtih, je seveda glavno vprašanje kredit. Vsaka prodaja na Kitajsko na kredit je zvezana s tveganjem. Nekateri izvozniki so pri tem bolj pogumni, drugi manj. Pogum je tem večji, čim bolj se posamezne vlade obvezujejo, da prevzemajo na tihem jamstva za kitajske dolžnike. Vendar moramo vpoštevati, da te vrste uvoz ne bo nasitil kitajskih poireb po uvoženem blagu vseh vrst, od strojev do navadnega orodja za dnevno potrebo kitajskih potrošnikov. Prešla bodo leta, predno bo Kitajska vsaj za silo zamašila luknje v svojem uvozu, ki jih je ustvaril prelom z Rusijo in njenimi sateliti. Tako dolgo seveda Kitajska ne bo dosti pomenila v mednarodni politiki ne gospodarsko in tudi ne vojaško. Bo ostala to, kar rada očita Ameriki — “papirnati tiger”. Četudi Kitajska ne bo mogla vplivati na mednarodno politiko na gospodarskem in vojaškem polju, zato pa rast njenega pomena v mednarodni politiki ne bo zaustavljena. K temu je mnogo pripomogla Moskva. Kot je Stalin pomagal Titu do večjega ugleda in veljave, kot bi odgovarjalo gospodarski in vojaški moči Jugoslavije, tako je Hru-ščev porinil Kitajsko na prvo mesto v mednarodni politiki. Že dejstvo, da se skuša Kitajska sedaj postaviti na vseh poljih na lastne noge, poudarja njen pomen v svetovnem dogajanju. Pomen raste in bo rastel od leta do leta, kajti nihče ne dvomi, da se ho Kitajska s časom izkopala iz svojih sedanjih težav, kot se je pred par desetletji tudi Rusija. Takrat bo Kitajska največja država na svetu vsaj po svojem obsegu in številu prebivalstva. Napredek v gospodarstvu in oboroževanju bo njen pomen le še povečal. S ta- kim razvojem že danes računa ves svet, dokazov imamo dosti kar na dlani. Vsa jugovzhodna Azija že računa s tem, da jo bo v doglednem času preplavilo kitajsko morje. To trdijo ne samo vodilni komunisti v severni Koreji in v severnem Vietnamu, to trdi očitno tudi političen gospodar Kambodže princ Sihanouk, tega se bojijo voditelji Tajske in Burme, o tem premišljuje laoški predsednik Souvana Phouma. O tem ne dvomi tudi Sukamo, akoravno tega noče javno priznati. Kitajske poplave se boji tudi indijski Nehru, filipinski predsednik pa ne taji, da je bodočnost njegove republike odvisna od varuštiva, ki ga nudi naša dežela. Tudi Hruščeva bolj skrbijo kitajski apetiti po sibirski zemlji kot ameriške atomske in vodikove bombe. Našemu državnemu tajništvu je kar neprijetno, kadar pomisli, da bo treba najti izhod iz slepe ulice, ki se v njej nahaja naša politika do rdeče Kitajstke. Jo ne priznamo, jo bojkotiramo, dasiravno kitajski komunizem ni nič boljši in nič slabši od drugih. Druge ne samo priznavamo, ampak celo podpiramo, kitajskega pa bojkotiramo. Kdo naj razume to politiko? Razumejo jo samo Čangkajškovi prijatelji med nami, toda njfhova sodba gotovo ni objektivna. Lasallski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) C>C>€><>OCNOC<>C>COOC>OOC>C>©OOtf>O0C^0<>0C><>C<>C,O0COOOOC,<>O<>OOC> La Salle, 111. — Naša tukaj- pa v Danville, 111. Oba pevca po šnja pokrajina preživlja lepe božji volji, ki sta pela ob vsa-tople jesenske dneve. Svet je kem času in ljudi razveseljeva-čudovit. V enih delih sveta je la, tudi če bi ju kdo ob treh najlepša sezona v letu pomlad. J zjutraj poklical in zaprosil za Taka deželica, ki je blagoslov- kako lepo popevko. Takih ni več Ijena z lepimi pomladmi, je na-! in takih dobrih ljudi menda ni-lepa stara domovina Slove- kjer več ne delajo. Bodi jim to nija. Kdo naj z besedami opiše v zahvalo in spomin Bog jim njene lepe pomladne dneve? Ti- naj bo dober, kjer koli so, saj ste dneve v malem in velikem travnu. To so meseci, ko slovenski svet je mesecu sušcu, v so s svojo prijaznostjo dobro voljo širili po svetu, koder koli en sam cvet po svojih vrtovih, poljih, travnikih in zelenih lo-gih. O, slovenski svet je krasan, to vemo vsi, ki smo tam na njegovih dolih, gorah ali hribih zagledali luč sveta. Naša obširna Amerika, ki je nekako svet sam seveda m a rs i k a j spremenile zase, pa je dežela na drugem Kje se pa ni? Vsepovsod. Po tej koncu ali strani sveta. Tu po o- pokrajini La Salle okraja in š« dalj po drugih bližnjih okrajih je pred 50 leti obratovalo še m desetine raznih premogokopov Zdaj so nekateri že po več desetletij zaprti in ne obratujejc več. Vse je šlo v nekak “penzi-jon”. Koncem letošnjega ali zadnjega meseca septembra so poslali v tak “penzijon” tudi znano cementno tovarno Lehigl Cement Co. na bližnjem Oglesby. Na Oglesby je začela obra tovati že leta 1898 in od let: 1916 naprej v bolj obširnem ob segu. Zaposljevala je precejšnji število delavcev iz Oglesbya ir tudi iz La Salle in okolice j( bilo zaposlenih tam precej lju di. Zdaj koncem letošnjega sep tembra je prenehala s poslova njem in pravijo nekateri, da j< to “amen” za vedno. Do zadnjil dni je bilo zaposlenih tam o krog 250 delavcev in nekaj u radniškega osobja. Odpustiti to liko delavcev za tak mali kraj je občutljiv udarec za tiste, k so zgubili zaslužike, in za one ki so od kupovanja teh ljudi ži veli. Že spomladi so napovedo vali, da bo družba ukinila obrat a so z nekimi apeli vplivali n; družbo, da je premišljevala, al bi se splačalo še z obratom, al ne. Obljubljali so z naročili oc vseh strani, a menda že ni bili tega vsega- dovolj, ker družba si je odločila, kakor se je, da nare di “amen” obratovanju te ce mentne tovarne. Za one, ki si si tu služili vsakdanji kruh, h za mesto samo, to ni vese la vest. A tako je in tako se vrt svet in pomagati se pa v tem o žiru zdaj dosti ne da. Upajmo da pride do kaj drugega, ki bi v tem oziru nadomestilo to, ka je zdaj odšlo. Upajmo! • ŽUPNIJA SV. ROKA obha ja letos 60-letnico, odkar je bili po o- srednjem kraju Amerike imamo navadno lepo jesen. Ko po sv. Mihaelu začno postajati dnevi krajši od noči, tedaj imamo hladnejše noči, malo vlažna in meglena jutra, a ko prikobaca izza bregov in rid zlato sonce, pa imamo tople prijetne jesenske dneve, iki so vse tja od desete ure dopoldne pa tja do blizu pete ure popoldne tako prijazni in prijetni, kakor kake dobre in lepe “tete”, ki pridejo iz daljnih krajev na obiske k svojim in vse jih je veselo, ker prineso v svojih “cekarčkih” kaj dobrega za male in velike. Take prijazne jeseni uživa naš osrednji zapad večinoma vsako leto, le takrat ne, kadar se vremenski preroki “spuntajo” in po svoje nagajajo in rogovilijo. Vidite, da na lepem kraju sveta živimo! Pa bi ne bili veseli in hvaležni Bogu za vse to? Le kakšni bi bili, če bi bili taki?! Prav včeraj na dan sv. Uršule, 21. oktobra, sem to premišljal sedeč na mojem vrtu na toplem soncu. Gledal sem gori tja, kjer je pred leti imel svoj dom in njegov “pušelšenk” pokojni Matija Komp, ki je pred kakimi 37 leti ali kaj takega, odšel v stari kraj tja na Uršna sela pri Ljubnu na Dolenjskem ter tam nekako 1. 1934, ali tam okrog, tudi umrl in odšel v večnost. On je vodil tam na Vincent Avenue tisto svojo vinsko klet. Znal je napraviti dobro vino, zlasti iz newyorskega grozdja, katerega se je v tistih letih lahko v obilici dobilo. In k° je v jeseni napolnil svoje sode z moštom in je novo vino dihalo” iz njih, je vse na okrog nebeško lepo dišalo. To je za ti-'Ve, ki znajo ceniti dobro vinsko kapljico. Kolikokrat smo peli tam v tisti njegovi vinski kleti lepe slovenske zdravičke. Kaka posvečena njena prva farna c razpoloženost, kaka veselost in kaka živahnost je bila. Kje je kaj takega danes? Z lučjo lahko iščete ob belem dnevu kaj takega po celi Ameriki, pa bi ne našli. V duhu sem videl ob so hodili in kjer koli so bili. Prijetni spomini so to, ki meni večkrat dopovedujejo, kako luštno je bilo nekoč po teh (krajih, ko smo stari bili mladi. Spomini! Od tistih časov sem se je tod kev na šesti in Crcsat cesti, lo ie to baš na 13. oktobra 1£ in letos je ta dan padel na i deljo, 13. oktobra, ko je Kate ška cerkev proslavljaja “Pos^ čavanje cerkva”. Važen teh mislih pokojnega Franka dek. Na ta dan pred 60 leti Jerina (p. d. Rebernikov Fran- bila posvečena prva slovens celj) iz Hotomeža, fara Radeče cerkev sv. Roka v La Sal pri Zidanem mostu. Poleg nje- Njen prvi župnik je bil č. g. A ga veselega sedečega Johna'ton Podgoršek. Posvetil pa Sebata, rodom iz Radeč pri Zi-;.ie tedanji peorijski škof mil danem mostu, ki je bival več, sPalding- Od tedaj do danes let tu, zadnja leta pred smrtjo j župnija vsestransko napredoi la. Leta 1918 je dobila novo lepo zidano cerkev, ki ponosno stoji na vogalu Crosat in Šeste ceste. Prejšnja stara cerkev je bila zadaj, ki je od leta 1918 pa do lani služila za šolo. Letos za 60-letnico pa je dobila fara lepo novo moderno šolo na severni strani Šeste ceste, ki je pravi ponos za naselbino in vse mesto. Nova šola sv. Roka bo naši naselbini pravi spomenik, ki bo še dolgo, dolgo pričal o Slovencih v La Salle in v tej pokrajini. Ta spomenik je postavil s svojim neumornim delom za župnijo in naselbino sedanji č. g. župnik Michael Železnikar, katerega zasluga je, da se je tako dvignilo vsestransko zanimanje v fari za novo šolo, kakor tudi za duhovno življenje. Priznanje in čast mu! Napredek je to, ki ga občudujemo mi in tudi drugorodci. Pripraviti med ljudmi zanimanje za tako pod-vzetje in spraviti skupaj potrebni kapital, je ogromno delo. To je dose-gel in izvršil sedanji č. g. župnik Železnikar in s tem postavil sebi in fari najlepši spomenik. NOVA GROBOVA: — Neizprosna smrt se pogostoma oglaša tudi v naši naselbini in redči bolj in bolj vrste naših pijonir-jev. V četrtek, 19. septembra, je umrl na bližnjem Oglesby, tam in v La Salle, kakor tudi po drugih krajih dobro znani rojak pijonir Louis Gregorich, starejši. Umrl je v starosti 83 let. Bil je rodom iz vasi Sela, fara Bela cerkev na Dolenjskem. Od tam je prišel pred 60 leti, 1. 1903, v Ameriko, najprej v Waukegan, 111. Leta 1907 se je preselil v La Salle, kjer je dolgo let vodil gostilno, pozneje pa zelo uspešno grocerijsko veletrgovino na bližnjem Cro-cketville, zdaj spadajoče pod Oglesby, ob Cesti št. 51. Kot dober gospodar in veljak je užival priznanje in spoštovanje tudi med Amerikanci. Bil je eden izmed ustanoviteljev First National banke na Oglesby ter bil do smrti predsednik njenega direktorija. Obenem je do zadnjega predsedoval tudi hranilnici in posojilnici First Federal Savings na Oglesby. Leta 1904 se je poročil v Waukeganu s pok. Rozi Lušina, ki .je preminula leta 1948 na posledicah poškodb v avtonezgodi v Kaliforniji. Od tedaj je živel s svojim sinom na Oglesby. Zapušča štiri sine, trije so groceristi, ter eno hčer in celo vrsto vnukov in vnukinj. Pokopali so ga iz cerkve sv. Roka v ponedeljek, 23. sept., na sv. Vincencija pokopališče v La Salle. Sorodnikom sožalje, pokojnik pa naj počiva v miru! — V bolnišnici sv. Družine v Mount Prospect, 111., pa je preminula pred kratkim bivša La-sallčanka Mrs. Elizabeta špilar. Slednje ime je po njenem drugem možu. Prvikrat je bila poročena s pokojnim Johnom Podbregar, ki je preminul leta 1948 v La Salle. Pozneje se je poročila z Andrejem špilar in sta zadnja leta živela v Mount Prospect. Zapušča žalujočega moža in tri hčere. Za pogreb je bila prepeljana v La Salle in so jo pokopali iz cerkve sv. Roka na sv. Vincencija pokopališče. Sorodnikom sožalje, pokojna pa naj počiva v miru! — Citatelje A. D. lepo pozdravlja Matevž MATURA Cleveland, O. — Igralci dra-matskega društva Lilija bodo v nedeljo, 17. novembra 1963, zaigrali igro Matura. Igra ima podnaslov: komedija. Kdor igro površno prebere, bo morda res dobil občutek, da je igra komedija. Toda pod komičnim površjem se skriva drama iz življenja in delovanja dekliške gimnazije, ki jo vodi mlad in prikupen ravnatelj. Igra prikazuje razmerje med ravnateljem in profesorskim zborom ter med profesorji in učenkami izven u- čilnice; človeški element cesto nadomesti uradno strogost in brezosebnost, ki sicer vladata po razredih gimnazije. Dolgo zatajevana ljubezen mlade profesorice do svojega ravnatelja ter otroška zaljubljenost učenk do svojega profesorja ustvarja celo vrsto problemov, s katerimi se mora ravnatelj boriti. Končno tudi ta podleže svojim človeškim nagnjenjem in zasnubi eno svojih učenk. Igro so v splošno zadovoljstvo občinstva prikazali čikaški igralci na konvenciji SAVE. Odbor Lilije je prepričan, da bo Matura ugajala tudi clevelandskim rojakom, zato vabi vse na to svojo prvo predstavo letošnje sezone. Odbor Ijenje. V družbi z dr. Savnikom je dr. Gregorič odgovoril dr. Majeronu takole: “Tvoje stališče je čisto pravo. Ali pa ti veš, dragi, koliko stane univerza; koliko milijonov je treba zanjo? To ti lahko povem jaz, ker sem bil na Dunaju ravno v oddelku za proračune univerz.” Gregorič in šavnik sta se nato domenila z Majeronom, da bosta sestavila proračun Slov. narodne vlade tako, da bo za 20% višji kot treba, in da bosta v ta proračun kar vstavila postavko za novo univerzo, ne da bi koga kaj spraševala. Dr. Gregorič je dejal, da je bilo vnaprej računati, da bo treba nekaj popustiti, ko bosta s Savnikom utemeljevala ta proračun v Belgradu. Tam sta ga res predložila področnemu načelniku v finančnem ministrstvu, s katerim so ga skupaj pregledali. Gregorič in Šavnik sta gledala na to, da so hitro šli mimo tiste klavzule, ki sta jo v Ljubljani modro dostavila proračunu’: da proračun govoril z njim na cesti, nekaj Slov. narodne vlade v Ljublja-več pa po predavanju o slavnih ni postane avtomatično velja-Slovencih, ki ga je imel pri tu-]ven, če finančno ministrstvo ne kajšnjem “Triglavu”. Nešteto- odgovori do določenega dne. krat mi je bilo v zadnjih letih i “Ima vremena,” je rekel Srbin, žal, da sem tega človeka tako ki je bil kar prevzet od znanja bogatih izkušenj obiskal v tistih' in skušenj obeh gospodov. Ta-mesecih njegovega bivanja tu- koj je obema ponudil službo v kaj (1956-(57) samo enkrat: ob finančnem ministrstvu v Bel- priliki, ko je družino zadel ve- gradu (kot že omenjeno). Te-lik udarec — dobili so sporoči- daj je bila uprava v Belgradu lo, da je v belgrajski ječi umrl še zelo nepopolna. Dr. Gregorič Dr. G. Florijan Gregorič je umrl (Nadaljevanje) Dvakrat ali trikrat sem spre- gin dr. Danilo, eno let prej, ko bi imel priti na svobodo. V tem razgovoru se je rajnki dr. Gregorič tako zamotil, da je za dobri dve uri kar pozabil na silni udarec. Takoj sem opazil, da je dr. Gregorič človek, ki je res poznal Trst in Dunaj pa Belgrad. Dobro je spoznal administracijo nekdanje monarhije pa tudi politično življenje na Dunaju. Omenil je, da je bil nekoč poklican v dunajski parlament, da bi tolmačil govor slovenskih poslancev, če bi ti začeli, kot so pričakovali, govoriti po slovensko. Razgrel se je, ko je pripovedoval, s kakšnim ognjem je govoril dr. Korošec o zatiranju Bošnjakov in Hercegovcev pod avstrijsko upravo. “Mislil sem, da se bo strop podrl na nas,” je pripomnil dr. Gregorič. Kot tajnik Glavne zveze indu-strijcev je prišel v stike z vse mi političnimi predstavniki Jugoslavije. Omenil je, da mu je nekoč dr. Kramer pokazal načrt zakona, ki bi vzel katoliškim duhovnikom vso državno dotacijo. Kramer je pričakoval, da mu bo dr. Gregorič dal prav. je kot inšpektor nato budno pazil, da ne bi Srbin kaj povprašal glede proračuna Slov. narodne vlade pred določenim dnem. Zato je skrbno hranil proračun v svoji miznici. Kaka dva tedna kasneje pa je načelnika opozoril, da je v smislu klavzule proračun Slov. narodne vlade postal veljaven, o čemer je nato obvestil Narodno vlado v Ljubljani pa dr. Savnika. Tako je bil proračun s prvo postavko za ljubljansko univerzo prestal ognjeni krst. Dva spretna upravna uradnika, ki sta imela posluh za potrebe in dogodke pkrog sebe, sta spretno izpeljala težavno finančno plat nove univerze in tako bistveno pripomogla k. njenemu obstoju. Če prav vem, se je vse to zgodilo, preden je ministrski svet — pri katerem je bil od Slovencev _ navzoč le dr. Korošec — napra-vil sklep o ustanovitvi ljubljanske univerze. Prav za prav jo ministrski svet le potrdil že izvršeno dejstvo. Je prav, da Slovenci ne pozabimo te dr. Gregoričeve zasluge za slovensko Almo Mater v Ljubljani. Za konec naj dodam, da se je — ^ ^ ^ ^ ■*- '-S1 v. vaai jjxdv. _ ^ -----> j A ta mu je odvrnil: “Kako mo- P0^0jnik po svojem prihodu tete predlagati takle osnutek, po katerem bo pravoslavni pop prejemal celo uradniško plačo, slovenskim duhovnikom boste sem v Ameriko zelo trudil da bi Slovenci prišli do solidnega zgodovinskega pregleda o nastanku slovenskih naselb*in po -IIOXVXIII UUI1UVI11KUII1 DOSte j -- V Wiorwxi. pa vzeli še tisto malo, kar de-jAmeriki in Kanadi. O tem je jansko dobivajo iz Cerkvenega InapraviI ob’širen načrt in obris sklada. Taka razlika je vendar prekričeča, če količkaj državniško vzamemo.” S ponosom mi je pripovedoval o pokojnem sinu dr. Danilu, ‘kako je študiral za doktorja iz gospodarskih ved v Nemčiji; predvsem pa, da je kljub temu, da je bil urednik srbskega časopisa, doma v družini vedno govoril po slovensko in se do smrti čutil zavednega Slovenca. Prebral sem dve dr. Danilovi pismi, ki jih je pisal nekaj mesecev pred smrtjo in iz katerih diha slovenska zavest. prvega poglavja ter za to skušal pridobiti KSKJ v Jolietu. S preselitvijo v Milwaukee, predvsem pa s smrtjo sina, je s tem delom žal moral prenehati. Za pokojnim žaluje njegova žena ga. Ema (ki je dobra por-tretistka), dalje snaha ga. Zora, vnukinja Elizabeta dr. Gleason, profesorica zgodovine, ter vnuk | Gregor, ki študira pravo na Harvardski univerzi. Daj Bog pokojniku obilno plačilo, preostalim tolažbo in uteho, Slovencem pa novih Gregoričev! Janez Grum Zaradi sinove smrti sta se rajnki dr. Gregorič in žena preselila k snahi ge. Zori v Kalifornijo. Po enem letu bivanja tam ga je zadela delna ohromelost, letos septembra se ji je pridružila še pljučnica, kateri je končno podlegel. Pokojni dr. Gregorič je s svojo veliko upravno spretnostjo krepko pomagal pri ustanovitvi ljubljanske univerze. Zasluga, ki je najbrž malo ali nič znana. Ob prevratu 1. 1918 je bila dr. Majeronova odločenost glede univerze v Ljubljani v bistvu tale, kot je dejal dr. Gregorič: kar začnimo z univerzo, nič ne čakajmo na kako dovo- IZ NAŠIH VRST Wield iff e, O. — Spoštovani! Ker vem, da mi bo naročnina ta mesec potekla, Vam tukaj p°' šiljam ček za nadaljno naročnino. Ameriško Domovino rada berem in jo komaj čakam, da pride. Vas lepo pozdravljam! Mary Kolenc * Newark, N.Y. — Cenjena u-prava! Pošiljam Vam naročnino in se Vam zahvaljujem za redno pošiljanje. Z listom sem zadovoljen in ga priporočam vsem Slovencem. Z naj lepšimi pozdravi! Matt Perša XHTOISKS DOHOTTN* KANADSKA DOMOVINA KAM GREMO? Toronto, Ont. — Tako se j’Prasujem iz dneva v dan in b°lj, ko študiram vzroke raz-IIler! v katerih se naša toront-slovenska skupnost trenut-110 nahaja, tem bolj sem prepri-Catl, da Titovi komunistični agi-at°rji med nami pridno in vest-delajo in ne brez uspeha. rvi sad njihovega dela se je Pokazal z gostovanjem Sloven-okteta iz Ljubljane. Ti-°Vci si lahko čestitajo nad u-sPehom, ki so ga dosegli. Ne to-,'ko zaradi ljubljanskih pevcev, 1 So brez dvoma dovršeno od- peli svoj program, temveč zara- 1 Publike, med katero je bilo Vekko takozvanih “protikomu-P'sticnh imigrantov”. Kultura je kultura,” pravijo 1 ljudje, “in politika nima s uro nič skupnega.” In ven- kult ^ar Ja med njimi dosti takih, ki ° Paši zamejski kulturi trdijo ^Vn° obratno. Vse prireditve arodno-kulturnega značaja so nje “politične" in treba jih v. °dpraviti ali vsaj onemogo-’• Naše narodno-kulturne u-|anove je treba “likvidirati” a ra'bim partizanski izraz), da pravimo mesto Titovim “kul-Urnikom”, ki so “nepolitični in JJar°dnjaški” — vzgled kultur-Sk °v n°ve, lepše dobe. Ne obi-j, domačih kulturnih pri- ‘lev, ker so vse “politične” ker je škoda denar “proč me-a‘ • Nesimo ga rajši v Titovo °Pagandno blagajno, kjer se morda nekoč “obrestuje”. to); Kekako tako si lahko danes niašim ravnanje ljudi, ki so Iz naših vrst udeležili kon-j. ta- Pomilovanje imam do teh ker so v imenu Titove sk/Ure PljunlK v svojo lastno ^ edo. “Nekulturen je,” mi bo-slo °P^alT uNi mu za lepoto Venske pesmi, za dovršeno ^asbeno umetnost.” -če sem za-nekulturen, ker se koncerta jj udeležil, potem naj bom s Plturen. Morda res nimam j sla za glasbeno umetnost. Pa občutljiv smisel za C1«0,st in principe in hvala Pu k’ sPomin me še ni za-Za ,1 ' Videl sem razne maske, i^terimi sem spoznal komu-J11, To pot sem ga našel pod d »°* “kulture”. Uboga, ne-Pese^9 ^u^tura' Lopa domača lje ki mehča srce in zazib-biiti' TPtJotne sanje. Da, ne spo-{irojam se> da bi komunistični krit a',a*c^ kdaj svojo robo od-Hej0° Pr°dajali. Vselej si natak-jei ^kavice in masko. In Ijud-deij ^em koncertu niso vito ni^esar drugega kot kultu-0 °trošfco naivni. tria vJe ntivanje poti komuniz-šega naae vrste; mehčanje na-fa. u ^rot^komunističnega odpo-Pe si^aVa*ni Prašek v obliki le-ijubimVenS.ke Pesmi, katero vsi kar s °; Lilj pa je, razdreti vse, skup . •|e dolga leta s trudom Lacija Spravil°- ta‘ko da imi-Politjv3 ne bo imela ne svojega ^rtieLjnGfa ne narodno-kul-dhainSa življenja. Pri tem raz-di onj6^ vdelu Pa pomagajo tu-Paše a'si .^udJe> ki med nami ^dttio ?° d^no in narodno-kul-se J10 onemogočajo, ljudje, Po Zav u°Je vekke odgovornosti dirtw° ali pa delaj° tako ^stvol1Vah iz Jug°slavije. oh, •|e’ da danes po 18 le- daU v tla^ zadnji borci pa-V tilnik Upne §ro'bove s strelom ^a Piiari -rnk smo belega kru-katere • 1’ ^ePtamo ideale, za ’ v Jeistr’’ 2ne krvi. brez Titove kulture in bom še drugih 18 let, če mi jih dobri Bog nakloni. Če pa mislimo, da je že čas, da vse pozabimo, potem podajmo roke morilcem naših bratov in sestra in skupaj zapojmo (če se gre za petje) tisto popularno borbeno pesem slovenskih proletarcev: “Hej brigade, hitite, razpodite, zatrite gnezda belih podgan, črnih psov — naj ma-šinca zagode ...” Na ta način bo najlažje vse pozabljeno. Do veljave bo prišla glasbena umetnost in Titova kultura. Gospodje, ljudje božji, lepo vas prosim: Več NAČELNO- STI, NAČELNOSTI in pa zdrave pameti! Otmar Mauser dolžn* f '3teklo potoke krvi, ne- ti °g se *Po? Ali .Jas usmili! Kam gre-tisoči ; lde^a> 23 katero so bili Vredna n^tlS0Či P°biti, res nil >ašajmna ,živi? Iskreno se] d°prinesli’ vkaj b°mo tej ideji] ^rireditv ’ Cu l:>omo obiskovali’ k0slavije9» kulturnikov iz Ju-1 Srattiote j k'rav u^oosar, razen Dni PuniŽanja’ Da’ P°ni- guh Ig let sem ^ve2 Desettetnica Slovenske šole iarije Pomagaj Toronto, Ont.. — Prva slovenska šola v Kanadi, Slovenska šola Marije Pomagaj v Torontu, šteje letos deset let življenja. Desetletnico bo praznovala tretjo nedeljo v novembru (17. nov.) is celodnevno šolsko razstavo v dvorani Marije Pomagaj in z zaključno prireditvijo ob pol petih popoldne^ Razstava, ki bo odprta takoj po prvi maši, bo pokazala začetek in razvoj naše šole in številčno stanje gojencev. Razstavljena bodo dela učencev: šolske in domače naloge, risbe itd.; u-rejena bo tako, da ne bodo na ogled le najboljša dela učencev, kazala bo tudi težave, s kakršnimi se srečuje slovenska šola v tujini, in probleme, ki jih mora reševati. Pokazane bodo prireditve in kulturna udejstvovanja v tej dobi. Razstavo bodo krasile pokrajinske slike iz Slovenije in slike nekaterih slovenskih slavnih mož. Slovenski knjigi bo pripravljena posebna sekcija. Knjižni sejem bo nudil naprodaj čez 130 dobrih slovenskih mladinskih knjig, Sejem ima namen, da bi družinam omogočil slovensko knjigo in dal mladini v roke primerno čtivo, ki bi ga lahko prebirala doma. Slovenska šola Marije Pomagaj vabi na razstavo in še posebej na zaključno prireditev starše, svoje bivše gojence in učitelje in vse rojake. Z najiskrenejšim veseljem pa vabi vas, slovenske šole v Kanadi in Ameriki, da nas obiščete in se pridružite našemu prazniku. v Tone Zrnec, C. M., ravnatelj Pismo z juga Jugoslavije Prijatelj duhovnik, ki si nalaga že deveti križ na hrbet, a je še ves svež, goreč in delaven, mi piše zanimivo pismo, ki ga je škoda, da bi obležalo v predalu brez haska. Zato ga pošiljam v “Kanadsko Ameriško Domovino”, da ise še kdo ob njem navduši, utrdi v veri ter privzame od tega gospoda njegovo garanje, delovanje in žrtvovanje za dobro stvar, česar nam danes tako silno primanjkuje... Takole mi piše: Dragi Lojze! Gospod z nama! Zdaj sem zopet doma1. Skoraj ves april sem bil na morju. V kolikor je bila za mene krajevna sprememba, je bil oddih. Toda, domov sem se privlekel kakor star pijan maček. Saj sem bil po prvi svetovni vojni na petdesetih misijonih, predno sem zletel v južne kraje, toda nobeden me ni tako zdelal kakor ta letošnja “pomoč” za Veliko noč. Na otoku B. imam starega prijatelja župnika. Ko sem mu nekoč napravil neko uslugo in bil pozneje pri njem dvakrat po en mesec dni. Takrat sem ušel smrti izpod kose. Sedaj me je naprosil, da bi prišel k njemu za Veliko noč, ker imajo letos prve dni velikega tedna tri dni izpostavljeno Najsvetejše in vsa župnija gre k zakramentom. Toda večina samo enkrat v letu. In ti so navajeni, da gre hitro: Par grehov ti vrže tja skozi mrežo, ti pa hitro stori križ in računi pred Bogom so za eno leto zaključeni. Pri ljudskih misijonih so navadno tri pridige na dan in ljudje se tako po pridigah pripravijo za dobro spoved in kesanje. Tu ti pa kar pade v roke in tu ga imaš in v dveh minutah naj bo vse “urejeno” za leto dni. Pa so Dalmatinci vroči ljudje kot Lahi in imajo tolike in take kletvine, da je moral, predno mu je prišla v navado, prav študirati, kako bi še bolj krepko pritisnil. In to gre iz roda v rod. Saj zaradi navade res ne mislijo tako hudo; toda od Boga in Marije in Svete Krvi in če le morejo najti še kaj hujšega, pa že prehaja v satanizem. Na cvetno soboto sem sedel v spovednici od devetih zjutraj pa do enajstih zvečer. In to v sosednji župniji, ker me je prijatelj po svoji dobroti posodil še dvema drugima župnijama za glavni dan tri-dnevnice, ki so jih imele zapored tri fare mejašice. Na veliko soboto sem pa sedel v spovednici od zjutraj cel dan do polnoči. Potem pa še pri službi božji do dveh zjutraj. En teden bi več ne zmogel. Prej bi omagal, prav gotovo. Takoj drugi dan po prihodu domov sem se zapeljal k prijatelju iz šolskih let. Že dalj časa ga zdeluje težka bolezen. Deloma je v bolnici, deloma doma. Je popolnoma brezveren in prav nič pripravljen za smrt. Zanimivo pa je, da ves čas bolezni zahteva, da;ije...pri njemu in mu streže usmiljenka. Je pa zelo zdelan. Ko je začasno sedel v predsobi, se je ves tresel. Sestra mu je morala vsako roko posebej položiti na mizo. Bil sem pri njem skoro eno uro in sva klepetala. Se reče, klepetal sem le jaz, on je pa poslušal. Povedal sem mu, kako je bilo na otoku in kako so skoro vsi ljudje šli k zakramentom za Veliko noč. Čudil se je. Zelo je pohvalil sestre usmiljenke, da so res dobre. Govorila sva o Sloveniji. Kako čudno je tam, da so odslovili sestre usmiljenke, Srbija jih pa prosi. Slovenija je svoje najboljše hčere odslovila, pregnala, Srbija jih pa zelo spoštuje. Vsaka pocestnica se v Sloveniji sleče ali obleče, samo usmiljenka in njena oble-ka-uniforma je tam prepovedana. (Mislil sem sam pri sebi: Vse vodi Bog. V Sloveniji ni treba toliko katoliških zgledov, kakor tu doli. Tu mi vsaka sestra zaleže za tri kaplane. Ko človek zboli, ga Bog iztrga iz njegove okolice, naloži mu križ bolečin; osamljen je in trpeč. Pa pride k njemu sestra, ga ogovarja, tolaži, sprašuje, postreže in moli. Pripravi mu to, oskrbi ono in tako so sestre živ evangelij, mimo katerega se vrsti procesija drugovercev, ki do sedaj niso poznali niti svoje cerkve, še manj pa katoliško.) Potem sem se pri prijatelju približal previdno k mojim po-klicom. Pravil sem mu: Moj oče je bil doma edini sin-fant. Imel je pa tri sestre — sestre usmi-' Ijenke. Najstarejša, zelo modra in pobožna je bila v Ljubljani. In ko se je oče vračal do vojakov, da prevzame dom, se je oglasil pri tej sestri usmiljenki, .ki mu Je pn slovesu rekla: “Prvi fant, to si zapomni Jaka, j ki ga dobiš, bo misijonar. To je moja skrb.” — Oče, Jaka, seveda takrat še ni mislil na prvega fanta, ampak na punco — nevesto. Moja mati se je takrat pripravljala, da pojde k sestram u-smiljenkam. Pa je bila njena Newtorontske novice Vinska trgatev je za nami. Bilo je res lepo; polna dvorana samih mladih fantov in deklet ter mladih zakonskih parov. Nekateri od teh so imeli razne obletnice porok in rojstev. Seveda smo se teh še posebej spomnili in so jim godci zaigrali za “solo” plese. Fojsov orkester je poskrbel, da je bilo ves večer veselo razpoloženje na vinski trgatvi. Župan in županja sta nastopila v narodnih nošah. Take prireditve lepo požive stare slovenske navade. In kar je posebno pohvalno: Slovenci V novembru bo v dvorani Brezmadežne glavni veseli dan v soboto, 9. novembra, ko bo Društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega župnije Brezmadežne priredilo martinovanje. Od 5. do 8. zvečer bodo postregli z večerjo po izbiri; prav tako tudi z vsakovrstno pijačo. Po 8. uri zvečer se bo pa začela plesna veselica. Igral bo spet Fojsov orkester, kar daje zagotovilo, da bo tudi na martinovanju lepo. Del izkupička (če ga bo kaj), bo DNU poklonilo za se med seboj na takih veselicah gradbeni sklad katoliških usta-povezujejo in krepe zavest slo- ‘ nov v porušenem Skoplju. Od-venske skupnosti. Nagrado v ’ — znesku $550 smo to poklonili g. Jožetu Žagarju iz župnije Brezmadežne. Gotovo bo nagrade zelo vesel; kajti pred kratkim je odšel v Slovenijo in se je tam poročil. Ko se bo za božič vrnil v New Toronto, ga bo čakalo to dragoceno poročno darilo. Vsem, ki so k uspehu in k veselju na vinski trgatvi kakorkoli pripomogli, v imenu cerkvenega odbora župnije Brezmadežne iskren: Bog po- vrni! mati zelo bolna, zato je čakala doma dn gospodinjila toliko časa, da bi mati ozdraveli. Pa je prihajal župnik obiskovat mater v bolezni in videl mojo mater, kako dobro je gospodinjila, pa ji je nekoč dejal: Punca, ti ne boš šla v klošter. Mi potrebujemo tudi doma dobrih gospodinj in mater. Ubogala je in poročila Jaketa, mojega očeta. In prvi fant sem bil jaz. Oče ni nikomur nikoli tega povedal, tudi materi ne, kaj mu je rekla njegova sestra takrat pri slovesu ob priliki obiska, lOb se je vračal od vojakov, šele na dan promicije, nove maše, me je vprašal pri kosilu, če sem se kaj spomnil pri maši tete Figne, ki da mi je izprosila in izmolila poklic misijonarja. Nato, tokrat šele, nam je oče povedal vso to zgodbo. — Potem sem mojemu bolniku povedal, kako sem se odločil za ta poklic. Profesor slovenščine Ptelin, Ižanc, me je imel zelo rad, pa mi je rekel: Fant, ti imaš po- klic za pisatelja. Na Dunaju se bo že dobila kaka štipendija. Premislil sem to, pa se mi je zamalo zdelo, da bi bil samo zato na svetu, da bi firbec futral. Bolj sem mislil na zdravnika. Vendar mi je pa blodila po glavi vedno ena misel, ki se je i nisem mogel znebiti: Kaj boš mislil o sebi čez sto let, kaj čez petsto in čez tisoč let in še naprej. Kako si porabil, kaj si delal teh par let na zemlji? Glej bor DNU lepo vabi vise Slovence iz Toronta in iz okolice na to martinovanje. * Nove maše doslej cerkev Brezmadežne še ni doživela. Prvi jo too zapel v njej preč. g. Jože Plevnik S.J., ki too posvečen v mašnika prihodnje leto 14. junija; novo mašo bo pa zapel v cerkvi Brezmadežne v nedeljo, 21. junija 1963. Pač bomo pa doživeli v soboto, 16. novembra, v cerkvi Brezmadežne srebrnomašno slovesnost. Prečastiti g. Tone Vukšinič bo namreč v njej daroval ta dan zvečer ob 7. srebrno mašo; slavnostni govor bo imel profesor preč. g. Lojze Ambrožič; moški zbor bo pa med mašo srebrno-mašniku pel. Nato bo v dvorani Brezmadežne večerja. To slovesnost pripravljajo isrebrno-mašniku g. Tonetu Vukšiniču njegovi ožji sorodniki v Torontu, kar je zanje zelo pohvalno. Dokazuje, da znajo ceniti milost duhovništva in da so pripravljeni dati preč. g. T. Vukšiniču tudi zunanje priznanje za njegovo goreče >"25<-letno duhovniško delo. Ker srebrno-mašnika T. Vukšiniča poznam že od njegovih bogoslovskih let, bil je samo eno leto za menoj v bogoslovju, pa vse do sedaj, lahko rečem, da je bil vseskozi zelo delaven duhovnik tako doma v ljubljanski škofiji kot pozneje v .avstrijskem taborišču in zadnjih 15 let v Kanadi. Ker zase zelo skromno živi, je prav, da so se ga za ta jubilej spomnili njegovi bližnji sorodniki, tudi slovenski misijonarji v Torontu mu ob njegovem srebrnomašniškem jubileju čestitamo in mu želimo še mnogo let blagoslovljenega dela v duhovniški službi. * Kmalu bo prišla zima in z njo lepi božični prazniki. V Kanadi in v U.S.A. se začne priprava na božič zelo zgodaj. Prav je, da tudi Slovenci na to mislimo. Preč. g. Ignac Berglez nam I življenje. Pa sem se odločil za misijonarja in nikoli mi ni bilo žal.. Po takem pripovedovanju in da si kaj zaslužiš za prihodnje je že poleti pustil nad 80 božič- nih plošč v razprodajo. V cerkveni veži jih prodajamo po $4.50; po pošti pa po $5.00. Gotovo bodo slovenske družine razgovoru se pogosto v bolniku imele lepo božično razpolože-zbudi vest; začne premišljeva-' nje ob njih. Zlasti lep je govor ti in ko je sam v nesreči in bo- pokojnega škofa Rožmana. Ta lečini, se počasi taja. Milost božja začne delovati in v mno- mesec obhajamo že četrto ob letnico njegove smrti. Tako ra- gih slučajih bolnik sam prosi za di bi ga še imeli med nami; saj duhovnika, da ga pripravi za nam je znal tako prepričevalno 225 Brown’s Line, Toronto 14, Ont., pa mu jo bomo poslali. * * * Župnija Brezmadežne je v oktobru spet dobila prirastek. Priselila sta se iz Toronta k nam g. Jože Skrt z ženo Marijo, roj. Kenik, ki je po poklicu učiteljica. Poročila sta se 19. oktobra in naslednji dan sta se že udeležila službe božje v Cerkvi Brezmadežne. Naš župljan je pa pripeljal v našo župnijo prikupno nevesto gdč. Ivanko Skrt. Obe družini sta kupili le-po novo hišo drugo ob drugi od naših dveh župljanov g. Jožeta in Franka Jereba, ki gradita res lepe in vsestransko u-strezajoče hiše. Naj bi se obe mladi družini v naši župniji do-oro počutili! V krstno knjigo smo pa zadnji mesec vpisali Daniela Antona Pihler, sinčka Antona in Brede, roj. Petrovčič, ter Davida Janeza škripac, sinčka Janeza in Majde, roj. Cvirn. Tudi ta družina se je preselila iz Toronta v našo župnijo šele pred nekaj meseci. Tako župnija lepo napreduje pod varstvom Brezmadežne. pot v večnost. In tudi pri tem prijatelju imam trdno upanje. Saj ga ima nebeški Očka jako in toplo govoriti. A na žalost so njegove ustnice neme že 4 leta. Zato je res tolažilno, ko zaslišiš rad, bolj kot ljudje, ker ga drži njegov glas vsaj na plošči. Ci-že tako dolgo v pokori in trpi j e-1 sto Rožmanov glas je: domač in nju, da se zave in spreobrne,1 topel, pa iskren in prepričeva-ter mu pošilja v ta namen pri-j len. Tudi božične pesmi so le-jatelja sošolca — duhovnika —Jpe, saj so posnete od najboljših da mu počasi priliva olje za luč-1 cerkvenih pevskih zborov v ko v večnost.” j Clevelandu, Chicagu in v Eve- Pisanje se nadaljuje, a je bolj (lethu. Zupljanom obeh sloven-zasebnega značaja. Zato tu konjskih župnij v Torontu te božič-čam s pisanjem pisma, človek'ne plošče zelo priporočamo, ge je vesel takegale pisma. Saj iz bolj pa Slovencem po raznih njega sije sama požrtovalnost j kanadskih kolonijah, ki za bo-in ljubezen do duš in globoka' žične praznike ne morejo slišati vera v onostranstvo, ter pred- lepih slovenskih božičnih pesmi stavlja celega moža, moža v po cerkvah. Vsak, ki bi to božič-] svojem elementu. Posnemajmo no ploščo rad dobil, se lahko !ga. L. A. st. i obrne na: Slovensko župnišče, Naš župljan g. Frank Osredkar, ki je tudi kos arhitekta, je pred kratkim izdelal načrte za stranišča in oblačilnice na Slovenskem letovišču. Predsednik odbora g. Janez Kavčič je pa prevzel odgovornost, da bo izdelal stranišča. In kar on prevzame, tudi dobro izpelje. O tem pričajo datumi z njegovim imenom na otroškem plavalnem bazenu; kajti oba bazena sta bila dodelana pod njegovim vodstvom in v letih, ko je bil on predsednik. G. Ivan Kavčič nam je kot predsednik letovišča tudi dve leti zalagal svoj denar, ko smo pri moderniziranju plavalnih bazenov imeli veliko stroškov. Zato je zadnje poročilo v Ameriški Domovini, v kateri omenjamo, da smo mu izplačali dolg, treba razumeti v tem smislu in ne za njegovo delo, ki ga je naredil zastonj. Seveda so pa še drugi, ki imajo veliko zaslug za Slovensko letovišče. Največ g. Jože Kastelic, ki ga je kupil in je zanj žrtvoval že veliko časa, trudov in denarja. Dr. J. Kolarič, C.M., in tedanji predsednik cerkvenega odbora župnije Marije Pomagaj g. Ivan Peterlin in g. inženir Božo Golob so v začetku nosili glavno težo. Oni so zaorali ledino in začeli ta kos zemlje, ki je bil ves zanemarjen in zapuščen, preurejati po načrtih inženirja B. Goloba. Koliko prostovoljcev je prva dva poletja delalo, je z gotovostjo težko reči. Prav gotovo je pa kakih 10 Slovencev, ki so prva leta o-gromno prostovoljnega dela storili pod skrbnim vodstvom g. Ivana Peterlina. V priznanje za njihovo požrtovalnost smo jim dali življenjske vstopnice na Slovensko letovišče. Ko bodo še moderna stranišča postavljena in tisti breg za velikim plavalnim bazenom pokrit z rušami, bo Slovensko letovišče dobilo že kar lepo obliko. Moramo se potruditi, da Slovencem čimveč nudimo na njem. Saj srho vedno veseli, ko pridejo. Tudi clevelandski Slovenci so vedno dobrodošli. V novembru bo na Slovenskem letovišču še mnogo dela, če nas ne bo zima prehitela. Čez zimo bo letovišče počivalo. Pač bomo pa morali spomladi takoj po Veliki noči spet zagrabiti za delo, ako bomo hoteli do začetka junija imeti dokončano že vse, kar imamo v načrtih. * * m Za gradbeni sklad katoliških ustanov v Skoplju so doslej prispevali sledeči: $150 Misijonski krožek župnije Marije Pomagaj i v Torontu; $100 Katoliška Ženska Liga župnije Brezmadežne 'v New Torontu; po $10: ga. Ro-se Culkar, Cleveland, g. Janez Kemperle, Ajax, Ont.; po $1: g. John Jerman, Diamond, O. — ' Ako misli kdo še kaj poslati, 'naj pohiti, ker bi radi nabirko do 25. novembra zaklučili. Darove sprejema: Janez Kopač, C.M., 225 Brown’s Line, Toronto 14, Ont., Canada. Glavni v;zrok le ločitev in ponovna poroka CLEVELAND, O. — Harrisov pregled javnega mnenja je pokazal jasno, da je v republikanskih vrstah sen. B. Gold-water spodrinil guv. Nelsona Rockefellerja v očeh in srcih republikanskih pristašev s svojo osebnostjo, ne toliko s svojimi političnimi pogledi. Rockefeller mu je k temu pomagal v glavnem s svojo ločitvijo in s ponovno poroko z ločeno ženo svojega znanca. -------O------- CLEVELAND, O. MALI OGLASI Hiša v najem Tri sobe in kopalnico oddamo starejšima osebama. Vse v dobrem stanju. Vprašajte na 1100 E. 68 St. —(213) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico blizu E. 55 in St. Clair Ave. Najemnina $35. Vprašajte na 1334 E. 55 St. X V najem Oddamo 5 sob in kopalnico spodaj, na novo dekorirano. Na 978 E. 69 St. (215) Naprodaj Poslopje z 22 stanovanji na Euclid Ave. Dobra investicija. Vsa stanovanja najeta. Za sestanek za informacije kličite lastnika 321-4680 (215) V najem Opremljeno sobo in kuhinjo oddam ženski, na 1114 E. 63 St. —(213) Naprodaj E. 73 St., severno od St. Clair Ave., Colonial hiša, 4 spalnice. $12,900 ali najboljša ponudba. Kličite EX 1-6779. — (216) V najem Pet sob zgoraj na 972 E. 70 SL Vprašajte spodaj na istem naslovu. Najemnina $60.00. (216) Naprodaj V Euclidu lastnik prodaja zidano Colonial hišo, 3 spalnice, poploščena kopalnica, veranda z okni, velika soba za pranje, sanitas v kuhinji in jedilnici, oknice, lomljena streha, cena samo $18,900. Kličite KE 1-1455. (213) V najem Tri velike čiste sobe oddamo zgoraj, z parno gorkoto, zadaj na 7208 St. Clair Ave. $45 mesečno. HE 2-2041. (215) V najem V najem oddamo 5 sob blizu šole in blizu Eaton Axle in Gabriel’s. Najemnina zmerna. Za podrobnosti kličite 531-4863. (217) V najem Oddamo v najem 4 opremljene sobe dvema priletnema osebama, prosta gorkota. Odprto za ogled po 5. uri zv. 19784 Renwood Ave. IV 6-3329. (215) Ženitna ponudba Vdova, stara 55 let, hišna posestnica iz Clevelanda, želi spoznati poštenega Slovenca v svrho ženitbe. Vse ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na A.D. pod značko: Skupno življenje. —(215) Hišo v Ljubljani prodajo V Ljubljani na Viču, Tolminska 15 je naprodaj dvostanovanjska podkletena hiša v dobrem stanju. Za podrobnosti kličite tel. CLearwater 2-3412 do dveh popoldne. (217) V najem 3 sobe spodaj, 2 zgoraj, oddamo paru srednjih let. Ne otrok, ne živali. Popolnoma prenovljeno, plinski furnez. Kličite po 4. uri pop. EN 1-0352. (217) HENRIK SIENKIEWICZ: mmMmmmmMMMMMm KRIŽARJI A brat Gottfried, najmlajši med redovniki, je rekel: “Ne razumem te vaše politike, a tudi ne vaše bojazni, da bi se ne razvedelo, da je deklica ugrabljena na naše povelje, če jo bomo imeli enkrat v naših rokah, moramo vendar poslati koga k Juran-du in mu povedati: ‘Tvoja hčerka je pri nas — ako hočeš, da dobi prostost, oddaj zanjo von Bergova in sebe...’ Kako drugače? ... A tedaj se bo vedelo, da smo dali mi ugrabiti dekle.” “Res je!” je rekel gospod de Fursi, kateremu ni posebno ugajala vsa zadeva, “čemu skrivati, kar se mora zvedeti.” A Hugo von Danfeld se je začel smejati in obrnivši se k bratu Gottfriedu, je vprašal: “Kako dolgo nosite beli plašč?” “Minilo bo šest let prvo nedeljo po sv. Trojici.” “Ko ga boste nosili še šest let, boste bolje razumeli zadeve našega reda. Jurand nas bolje pozna kakor vi. Pove se mu takole: ‘Tvojo hčer čuva brat šomberg in če zineš le besedo — tedaj se spomni Vi-toldovih otrok . ..’ ” CHICAGO, ILL. DOGS FOR SALE i-'OMERANIANS-Toy. Also blk. toy Poodles. Paper tend, and shots. Keas. A.K.C. Reg. — ES 8-n720. (213) ST. BERNARD PUPS — Pet & Show - A.K.C. Male & Female. Call 395-3865. (215) “A pozneje?” “Pozneje bo von Bergov prost, a red bo tudi rešen Ju-randa.” “Ne!” je vzkliknil brat Rot-gier. “Vse je tako razumno premišljeno, da mora Bog blagosloviti naše podjetje.” “Bog blagoslovi vsako dejanje, katero ima za cilj dobro reda,” je rekel mračni Zigfrid von Lowe. In jezdili so dalje molče— a pred njimi, za dve ali tri streljaje iz loka, je šlo njihovo spremstvo, da so utirali pot, ki je bila zametena, ker je ponoči zapadel visok sneg. Na drevju je ležalo bogato ivje, dan je bil oblače;n, a topel, tako da se je kadilo s konj. Iz gozdov so k človeškim naselbinam letale jate vran, napolnjujoč zrak s krakanjem. Gospod de Fursi je nekoliko zaostal za križarji in jahal globoko zamišljen. Bil je že nekoliko let gost reda, se •udeleževal pohodov na Žmuj-dž, kjer se je odlikoval z veliko hrabrostjo. Ker so ga pov-Jsod sprejemati tako, kakor so sploh mogli križarji spreje-jmati viteza iz daljnih krajev, se je nanje tako močno nave-jzal, da je sklenil stopiti v njih .vrste, zlasti ker ni imel svojega premoženja. Medtem je deloma'živel v Malborgu, deloma obiskoval znane komtu rje, iskaje na potovanjih razvedrila in prigod. Ko je zad CHICAGO, ILL. INDUSTRIAL PROPERTY FOR SALE FOR SALE OR LEASE BY BUILDER — 2 new story Ind. buildings., 10,800 Sq. Ft., and 11,300 Sq. Ft., dividable. Solid masonary and steel. 10 min. to O’Hare Field & Expressways. In Town. Suburban location. Good labor market; gas heat. Re- 8USINESS OPPORTUNITY njič dospel z bogatim von Ber-govom v Lubovo in ko je izvedel o Jurandu, se je v njem začelo oglašati hrepenenje, da se pomeri z možem, ki ga je obdajala splošna groza. Prihod Majnegerja, ki je v vseh bojih zmagoval, je pospešil pohod. Komtur iz Lubave je dal ljudi: vendar je trem vitezom toliko pripovedoval ne le o krutosti, ampak tudi o postopanju in verolomstvu Ju-randovem, da niso hoteli pristaja, ko je ta zahteval, da se odpravijo vojaki, boječ se, da jih ne bi v tem primeru obkolil, pobil in vrgel v spihovsko ječo. Takrat pa je Jurand, meneč, da jim ne gre toliko za viteški boj kolikor ža plen, udaril prvi nanje in jim zadal velik poraz. De Fursi je videl, kako se Bergov zvalil s konjem vred, kako je tičal odlomek kopja v M a j-negerjevem trebuhu, kako so ljudje zaman prosili usmiljenja. Sam se je komaj mogel prebiti in je nekoliko dni taval po cestah in gozdih, kjer bi bil umrl od lakote ali postal plen divjih zveri, če bi slučajno ne bil prišel v Čehanov, kjer je našel brata Gottfrieda in Rotgiera. Iz vsega pohoda je odnesel občutek ponižanja, sramote, sovraštva, maščevanja in žalovanja po Bergovu, ki mu je bil dober prijatelj. Torej se je tudi iz vse duše pridružil pritožbi redovnih vitezov, ko so zahtevali kazen in prostost za nesrečnega tovariša; a ko je ta pritožba ostala brez uspeha — je bil v prvem trenutku pripravljen, sprejeti vsa sredstva, ki bi dosegla maščevanje nad Juran-dom. Sedaj pa se je v njem hipoma vzbudil dvom. Ko je poslušal razgovor redovnikov, a zlasti to, kar je govoril Hugo von Danfeld, se večkrat ni mogel upreti začudenju. Ker je v nekoliko letih bliže spoznal križarje, je zares uvidel, da niso takšni, kakršne si jih predstavljajo pri Nemcih in na zahodu. V Malborgu je ?poznal sicer nekoliko pravih TAVERN — Good Est. Business — Selling because of illness. Will sell to best offer. 1521 N. Paulina — EV 4-9273. , (2f3) WELL ESTABLISHED BAKERY BUSINESS Six Room living quarters, — fully equipped. Reasonable price. Call ES 5-4373 or SO 8-9774. (216) REAL ESTATE FOR SALE in strogih vitezov: ti so se sami često pritoževtili nad pokvarjenostjo bratov, nad njihovo razuzdanostjo, nad pomanjkanjem discipline •— in de Fursi je čutil, da imajo prav, a ker je bil sam razuzdan in neurejen, ni vzel teh napak preveč resno, zlasti ker so jih vsi redovni vitezi odtehtali z junaštvom. Saj jih je videl pod Vilnom, kako so se s prsmi ob prsi borili s poljskimi vitezi, kako so jemali gradove, ki so jih z nadčloveško vztrajnostjo branile pomožne poljske posadke; videl je, kako so padali pod udarci sekir in mečev pri splošnih napadih ali v posameznih bitkah. Bili so neizprosni in okrutni za Litvo, a bili so hkrati kakor levi — in so hodili v slavi kakor v soncu. Sedaj pa se je vendarle zdelo gospodu de Fursiju, da govori Hugo von Danfeld take stvari in predlaga taka sredstva, nad katerimi se mora zgroziti duša v vsakem vitezu, a drugi bratje ne le, da se ne vzdignejo v jezi proti njemu, temveč še pritrjujejo vsaki njegovi besedi. Zato se je čudil vse bolj in bolj in se končno globoko zamislil, ali se spodobi, da tudi sam pomaga pri takih dejanjih. Ako bi šlo namreč le za to, da se ugrabi dekle in se potem zamenja za von Bergova, bi bil morda pristal, četudi ga je ganila in se mu ujela v srce Danušina lepota. Ako bi moral postati njen čuvaj, ne bi imel nič proti temu, dasi ni bil gotov, ali bi prišla iz njegovih rok taka, kakršnžT je padla vanje. Toda križarjem je šlo očivid-no za nekaj drugega. Oni so hoteli po njej dobiti z Bergovom vred tudi samega Juranda; obetali bi mu, da jo izpuste, če se jim zanjo preda, potem bi ga umorili, a hkrati z njim bi gotovo umorili tudi deklico, da zakrijejo sleparstvo in umor. Na vsak način bi ji grozili z usodo Vitoldovih otrok, ako bi si upal Jurand pritožiti: “Ničesar nočejo držati— oba hočejo opehariti in oba umoriti,” je rekel de Fursi sam sebi, “a vendar nosijo križ in je njih dolžnost, da varujejo čast bolj kakor drugi ljudje.” In njegova duša se je vedno bolj upirala takemu nepoštenemu početju, toda sklenil se je še prepričati, ali je njegov sum upravičen — zato je vnovič pohitel do Dan-felda in vprašal: “A če se vam Jurand preda, ali izpustite dekle?” “Ako bi jo izpustili, bi ves svet takoj vedel, da smo mi oba ujeli,” je odgovoril Danfeld. “Da, kaj storite z njo?” Nato se je Danfeld sklonil k njemu in pokazal v smehu svoje gnile zobe izpod debelih ustnic. f Oseminšestdeset let nudi KbKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom In članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA ( v;-' t,;;: CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER and Cook — Middle age woman — Own room — Live in — 2 adults in a pleasant Kenilworth home. 5 days a week — $40 a week — Local references required. Call ALpine 1-4403. (214) REAL ESTATE FOR SALE < ZULICH INSURANCE AGENCY '18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19. Ohin Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti holeznj in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta.: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. \ K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. ,1 K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj kot jutri! bolje danes V blag spomin DVANAJSTE OBLETNICE, ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA PRELJUB-LJENA IN NIKDAR POZABLJENA SOPROGA IN MATI Antonija Fidel ki je za vedno zatisnila svoje blage oči 1. novembera 1951. Dvanajst let je že minilo, odkar Te več med nami ni, žalostna so naša srca ... solze nam zalivajo oči. Tvoje roke, ki dobrega toliko storile, utrujene sedaj mirno počivajo, k Bogu naše prošnje se dvigajo, da srečna si zdaj nad zvezdami. Saj'ne mire nikdar dan, da nc bili bi v duhu tam, kjer zdaj počiva Tvoje truplo, kjer Tvoj dom je zdaj hladan. Luč nebeška vedno Ti sije, v mislih med nami si vsak čas, počivaj mirno, blaga duša, in pri Bogu prosi za nas. Žalujoči ostali: ANTON, soprog ANTHONY J., JAMES J. in LOUIS J., sinovi JOSEPHINE por. SIDLEY, ROSE in MARY, hčere TOMMY in LOUIS, vnuka MARY JO, ELIZABETH, TAMMY, vnukinje. Unionville, Ohio, 1. r.ov. 1963. STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD (/ \l 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. N ; ': •, . ' W ' Muulally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street f?F/nmm*4k 1-9411 V BLAG SPOMIN OB ŠESTI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE ANTONIJE GRDINA ki je umrla 5. novembra 1957. leta. Zakaj si, predraga, šla od nas? Oko nam Tvoje več ne sije, vSamevamobrezTebe, dolg ječas, srce ljubeče več ne bije, pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, za Te se gorka solza lije — zaman, zaman Te kličemo a zaman, Tebe krije grob nazaj. hladan. Žalujoči ostali: SINOVI in HČERKI SNAHE, ZET, VNUKI Cleveland, Ohio, 5. novembra 1963. cessed docks. Off street paved parking. — ARVID DAHLSTROM & SONS. GL 5-9160. (217) RESORT PROPERTY FOR SALE LAKE ZURICH — Lake Front Lot, 110 ft. wooded, sea wall. $15,000. Call 438-1966 or write P. O. Box 397, Lake Zurich, 111. (217) MOBILE HOME FOR SALE 1959 COLONIAL TRAILER 50x10, furnished, 2 bedroom, 1 % baths, washer and dryer. Like new. Only $3,700. PH. 827-5446. (215) REAL ESTATE FOR SALE BENSENVILLE — BY OWNER Bi-Level Home. 3 Bedrooms, Mod. Kitchen, Lots of Closet space. Large Corner Lot. Close to schools, shopping and transportation. For quick sale, $19,500. PO 6-0611. (214) BY OWNER New De Luxe 7 Apt. Bldg. 7300 N. - 2000 W. Fully rented. Income $14,500. Owner’s spacious 3 bdrm. apt. avail. $10,000 dn. can handle. — RO 4-9640. (214) HICKORY HILLS — NEW 4 Rm. expand. Gas heat, water and sewer. Close to shopping and schools. By owner. $15,500. GA 3-2122. (213) HARDWARE BUSINESS AND~ 25x 100 FT. BRK. BLDG. High dry basement, inventory included, at 6340 West Irving Park. 4 Rm. apt. in rear. $37,000 on. terms. GREIS-SINGER REALTOR, KE 9-6447 or LO 1-2688. (214) BY OWNER — MUST ~SELL in Rosemoor — IVz story home. 6 Rooms - 2 Baths, Gas Heat, 3 Bedrooms, 2 car garage, screened porch. Near I. C. and C. T. A. Close to Parochial and public schools. — CO 4-5529. (217) VILLA PARK — Priced for imm. sale. 3 bedrm. ranch, air cond., near schls., shopping, trans. Large Utility Rm., Good storage space. $13,900. TE 4-7590. (216) MELROSE PARK — East side Double cor. lot. 6 rms. downstairs incl. 3 bdrms. 4 rm apt. upstairs. Mod. kit. & bath. 2-car gar. $26,500. Close to schools. Call FI 3-2996 collect for appt. (216) BROADVIEW — Brick tri-level; 3 bdrms., 1% bath-vanity, fin. bsmt. w/bar, concrete drive, 2 car gar., patio. Short walk to school, shops. $23,500. By Owner. FI 4-7023. (216) RETIREMENT RANCH 2 bdrm., large liv. rm., din. rm., cab. kit., oil heat, utility rm., att. gar. On 1 % acres oak, hickory & fruit trees. Near West Chicago. 231-1163. (214) ROSELLE—3 bdrm. red brk. ranch. Att. htd. gar., Built-ins. Tile kit., bath. W. W. cptg., Drapes, Close to schools, shopping center and transp. Asking $21,900. LA 9-1122. (213) FOR GRACIOUS LIVING Nr. Cojumbus Park Beautiful 6 yr. old 2 flat brick. Good income. Gas baseboard heating. 2 separate boilers. L shape livingroom, diningroom and 2 bedrooms carpeted. Rear porch, basement partly completed for apt. — 2 car gar. 22x22. Fully landscpd. Priced in the $40’s. By owner. — MA 6-6908. (213) INCOME BUNGALOW — BY OWNER 5% rms., first floor, 5 rms., second floor. Tile baths, cabinet & tile kitchen. 2 car gar., Near schools, shopping, transp. PA 5-4498. (213) 10 ROOM — Modernized Home. — 3 Ms Acres, Garage and Chicken Coop. North Judsor, Indiana. — $12,200. Near schools, shopping. — Mi mile from train. — FU 8-0709. (215) — PODZEMNA RESTAVRACIJA — V Rotterdamu na Holandskem grade nov del podzemne železnice. Na kraju, ki je določen za postajo, so uredili začasno restavracijo za osobje, ki je zaposleno pri gradnji. Restavracija bo seveda izginila, ko bo prostor izročen svojemu namenu.