QlSZjom ^yuAUCG.,* /Imeri$k/i DomoviiM/i HO lk \ fsl 1 k„iL Ja AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 30, 1963 SLOVCNIAN MORNING N€W6PAP€fi STEV. LX1 - VOL. LXi Razprava o Cipru v IM je bila odložena Varnostni svet je v soboto zjutraj poslušal zastopnika (’ipra in Turčije, pa nato odložil razpravo do nadaljnjega. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Premirje na Cipru med Grki in Turki, ki je bilo sklenjeno na Božič, je kljub nekaterim ponovnim spopadom v glavnem po odločnem nastopu prizadetih vlad obveljalo in vse kaže, da se bo prebivalstvo postopno pomirilo, če ne pride do kakega novega preobrata. Napetost je bila tolika, da se je ciprska vlada obrnila na Varnostni svet in zahtevala takojšnjo razpravo o ogrožanju od strani Turčije. Varnostni svet se je sestal v petek malo pred polnočjo in zasedal v jutro v soboto. Ciprski zastopnik Zenon Rossides je zatrjeval, da je zbrala Turčija vojne ladje v bližini otoka in da utegne tega napasti. Omenil je tudi polete turških vojnih letal nad Nikosijo in nekaterimi drugimi kraji na Cipru. Pritožil se je zaradi “hujskaških” izjav odgovornih ljudi v Turčiji c položaju na Cipru in groženj, ki naj, bi prestrašile ciprske Grke. Turški zastopnik Adnan Kural je dejal, da turška vojna eskadra ni bila namenjena proti Cipru, ampak je le plula iz enega turškega pristanišča v drugo. Ciper je obdolžil, da skuša s .. svojo, pritožbo, zakrili .pr.gganj.a-nje Turkov na otoku, ki da je privedlo do sedanjih nemirov, ki pa da so se že polegli. Po besedah turškega zastopnika hoče ciprska vlada s svojo pritožbo pred Varnostnim svetom sedanje razburjenje na otoku le podaljšati. Spopadi na Cipru so dejansko poslabšali odnose med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici NATO in važen sestavni del zahodne obrambe v Vzhodnem Sredozemlju in na Bližnjem Vzhodu. Grški kralj Pavel se je obrnil na predsednika Turčije Gursela, naj pomirjevalno vpliva na turško javnost in vlado, da zadnji dogodki na Cipru ne bodo še bolj škodili odnosom med Grčijo in Turčijo. Novi grobovi Fred Glicker Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni umrl v Huron Rd. bolnici ob let stari Fred Glicker s 1412 E. 34 St., rojen v Clevelandu. Zadnjo nedeljo je umrla njegova zena Agnes in bila v četrtek pokopana. Umrli so tudi sestri Jennie Podboy in Anna Mahne ter bratje Frank, August in Albert. Tukaj zapušča pastorka Josepha Zupančič, sestri Edith Glicker m irmo Telich, v Floridi pa sestro Mary Moskerc. Delal je v Fisher Body Co. do upokojitve, r-ogreb bo v četrtek zjutraj iz Zakrajškovega pogreb, zavoda, cas še ni določen. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri zvečer ob šestih. Andrew Sernel V Euclid Rest Haven bolnici je danes zjutraj umrl 84 let stari Andrew Sernel z 1213 E. 168 St., doma v Mahnetih pri Cerknici. Zapustil je-ženo'Agnes, roj. Gorše, brata Toneta in sestro Mary Ipavec tukaj, brata Jakoba pa doma. Pogreb bo iz Žele-tovega pogreb, zavoda na E. 152 Street v četrtek. Cas še ni določen. Washington protestira] rail kredov v WASHINGTON, D.C. — Via da Združenih držav je ostro protestirala pri vladi Bolgarije zaradi demonstracij in napada demonstrantov na ameriško poslaništvo v Sofiji in zahtevala povrnitev nastale škode. De- Budisti v j. Vietnamu so zopet pred javnostjo V Sajgonu začeli javno kritizirati vojaške diktaturo. SAJGON, J. Viet. — V Južnem Vietnamu je gospodarski in politični položaj že sam po sebi zelo kritičen, sedaj so ga zaostrili še budisti. Začeli so namreč kar javno napadati generale, da so premalo aktivni lin bi se morali bolj opreti na budizem. Prišlo je do protire-žimskih demonstracij pred pagodami in na javnih trgih. Da bi podčrtali svojo važnost, so budistični voditelji začeli zbirati svoje raztresene ude. Budisti so namreč razbiti na celo vrst sekt, ki se ne gledajo dobro. Kar jih je do sedaj družilo, je bilo le sovraštvo do režima bivšega predsednika Die-ma. Sedaj je te vezi zmanjkalo in zato so glavni budisti sklicali poseben sestanek, kjer naj se združi 14 glavnih sekt v skupno politično organizacijo. V njihovih vrstah so najbolj aktivni dijaki in mladi budistični redovniki. Sestanek se bo vršil še ta teden, toda ne prorokujejo mu uspeha, kajti med budisti je preveč različnih pogledov celo na najvažnejše vprašanje: kakšni naj bodo odnosi do komunizma. Med budisti so taki, ki nočejo niti slišati o “mirnem sožitju” s komunisti, drugi ga zopet zagovarjajo, tretji pa iščejo nevtralno linijo. V Južnem Vietnamu ni torej Hplpžaj, rožnat. Med .geperili-ni Nehrii in Čn-Enlaj se za vpliv v Afriki Indija pazljivo zasleduje pot predsednika kitajske vlade po Afriki. CLEVELAND, O. — Agitacijsko' potovanje kitajskega ministrskega predsednika Ču-Enlaja po Afriki ni samo Str n v peti Hruščevu, ampak tJipli indijskemu predsedniku Nehruju. Pri tem se je Indija zi^tšla v čud-nem položaju. ^Araeirse je udeiezbo kai.ih d 3000 budi, največ študentov. | 5 .A . . Tu so prepričani, da so bile'sumničenja, med civilist! je ne- demonstracije naročene od stra- zadovoljnost m razcepljenost, ni oblasti in preudarjajo, čemu ,se to..:>0 roc*i °, Naša di- naj bi služile. Demonstranti so ^ (imac!.la se ga boji, toda ne pričali proti Združenim drža- ,,c’ na'i naPravi. Dokler Ču potuj,;*, ne bo napada na Ibdijo NEMŠKI KANCLER ERHARD OBISKAL L B. JOHNSONA V dvodnevnih razgovorih na predsednikovem domu v Teksasu sta obravnavala odnose med Zahodom in Vzhodom, v NATO in med Zahodno Nemčijo ter Združenimi državami. Sporazumela sta se, naj Združene države nadaljujejo poskuse za zmanjšanje napetosti med Zahodom in Vzhodom. AUSTIN, Tex. — Zahodnonemški kancler dr. Ludwig Erhard je priletel sem v petek. Na letališču ga je pričakal džavni tajnik Rusk. Nemški gost je nato s svojim spremstvom odšel na posest predsednika L- B. Johnsona, kjer so Na eni strani se potovanja; se naslednji dan začeli razgovori delno med samim kanc-kitajskega komunista veseli. Je lerjem in predsednikom v navzočnosti tolmačev deloma pa i Iz Clevelanda in okolice tudi ob sodelovanju zunanjega ministra Zah. Nemčije Schroederja in državnega tajnika Ruska. Med razgovori je predsednik Johnson pokazal svojim gostom svoje posestvo, pa tudi veliko vojaško letalsko oporišče pri Austinu. Dr. L. Erhard je včeraj odletel domov potem, ko sta s predsednikom Johnsonom v skupni izjavi povedala, da sta se sporazumela o nadaljevanju naporov za zmanjšanje napetosti I med Zahodom in Vzhodom. ;--------............ .......... namreč prepričana, da kitajske divizije ne bodo kršile premirja na indijsko-kitajski meji, dokler bo Ču-Enlaj hodil na a-gitaeijo. V Indiji verjamejo v to logiko tem bolj, ker so dobili poročila, da je Kitajska u-pnaknila nekaj svojih čet iz Tibeta in jih poslala v provinco! Na tiskovni konferenci je nem- Alcatraz Island v luki San Sinkjang ob meji z.5 Rusijo. To ^i kancler povedal jasno, da Fancisco, sedaj pa ne ve, kaj poročilo je seveda precej na-',,; bilo domenjeno nič posebno naj napravi z investicijami, ki mišljene vrednosti. V Tibetu novegaj zavrnil pa je odgovor sc' menda vredne še zmeraj ne-vlada ravno sedaj huda zima s vprašanje, če smatra, da je kaj milijonov dolarjev. Postavi-takim snegom in mrazom, da se > dozorel čas za novo obravnavo la Sa b0 na javno dražbo, toda se domačini le neradi piemika- berlinskega vprašanja s kakim i^a pi*vi pogled ne bo kupcev jo. Kako pa naj Peiping premi- £kupnim ^predlogom od strani |zanF ka cele divizije v puščavah, ki Zahoda El.hard in Johnson se nimajo nobenih prometnih žil? | ms|a dogovorila za kak trden Nehru proti novemu ! načrt in program, ki naj bi po- Bandungu I k“ZaI’ V kollk° ^ m°goče f boljsati odnose z Vzhodom, oba Pot kitajskega komunista na- bosta pa vendar skušala gledati vdaja Indijo tudi s skrbjo, ču- na ta vprašanja z odprtimi očmi Enlaj bi namreč rad pridobil afri- in se ne bogta i20gibaia novim ike države za sestarek^ azijsko- p0tem ,n predlogom, če bi uteg-lafnškftrTfcgc' Stanka bi nip privesti do cilja', se torej udeležila tudi rdeča Erhardov obisk v Teksasu pri Kitajska in Pakistan s kateri- Jchnsonu je omogočil njuno 0-ma Indija ni v dobrih odnosih. ^ e in ustvaril te_ Zato se izogiblje stikov z nji- .. , . . , & l l , „ melj za neposredne vezi in raz- ma m zato ne zeli tudi konfe- , , v j j h t ... n -v, , „ * govore v bodoče. Predsednik L. renče azijsko-afnskih držav." T , . .. . . TT .. . , . , . ,T v B. Johnson je ponovil izjavo Veseli jo torej, da je Naser ze J r * NeiTOsa.nl republikanec EViktojilnairt in da”ga tu- Iti iye dal v zadnji berlinski stova Georgijeva, bivšega za- Stassen bo zopet kandi-stopnika Bolgarije pri ZN v , New Yorku, da je izdajal bol- filial za predsednika garske vlade skrivnosti Ameri- WASHINGTON, D.C. — Stas-ski obveščevalni službi. sen spada med tiste politike, ki Demonstracije naj bi po mne- doživijo dosti porazov, čeprav nju zahodnih opazovalcev v je izredno spreten agitator, pa Sofiji služile preprečenju rasti se ne da ugnati. L. 1956 je ho-naklonjenosti Združenim drža- tel doseči mesto podpredsedni-vam, ki je v zadnjem času vse ka na Eisenhowerjevi listi, pa bolj očita, pa vladi ne posebno ga je Nixon izrinil. L. 1948 je Za skero četrt bilijona dolarjev žganja popili v Ohiu CLEVELAND, O. — Po uradni cenitvi bodo državne proda-jalnice žganih pijač v Ohiu prodale v letošnjem letu za preko 227 milijonov dolarjev žganih pijač ali za okoli 4 milijone‘več xot lani. Pravijo, da bi žganja prodali še več, da ni žalovanje za predsednikom Kennedyjem . nenadno povzročilo precejšen zastoj, nadzor. Henry Pervanje, bra, da jih ne bo čas prehitel, terja in tako podpre njegovo jevi prijatelji. Kako jih pomi-| Če bo Rhodes postavljen za na zemljo. Jupiter je bil v času poskusa oddaljen od Zemlje 370 milijonov milj. Oblačno in mrzlo z naletavanjem snega. Najvišja temperatura 15, najnižja ponoči okoli ničle. V ta namen je imel že par se- kandidaturo. Poleg Goldwater-1 riti, to je naloga, ki bo zahteva-1 lastnega kandidata, bo seveda s . , _ ,. Stankov z guvernerjem Rhode- jevih republikancev so seveda la vso Blissovo spretnost. Gu- tem postal tudi vodja ohajskeU' J vei‘. , meS ’ som, ki je v stranki prvi za še drugi, ki so se morda že od-!verner Rhodes ni za idejo samo republikanske delegacije in boj Blissom. Pravijo, da sta se že ločili za tega ali onega kandi- nič kaj navdušen, ker se noče kot tak imel odločilno besedo | sporazumela za volivni načrt, data, ali pa še hočejo čakati, [zameriti na nobeno republikam na republikanski konvenciji.' ki ga bosta izvajala postopoma.! Da ne bi na sestanku nastala sko stran, toda je menda uvidel, Zgodovina namreč pove, da jei Prihodnji petek se bo sestal burja, bosta skušala Bliss in d? se bo moral žrtvovati v in- ohajska republikanska delegaci- glavni odbor ohajske republi- Rhodes ustvariti med republi- teresu strankine strnjenosti. ja že večkrat odločala o tem,' kanske stranke. Pogovarjal se kanskimi prvaki tako razpolo- Praktično bo imel sestanek kdo bo postal republikanski; bo največ, kdo naj pride v ohaj-'ženje, da bi delegacija nastopa- nalogo, da nabere take delega- kandidat, navadno v zvezi le s sko republikansko delegacijo za'la na konvenciji strnjeno in po- te, ki se bodo strinjali z Blisso- par večjimi republikanskimi de-strankino komisijo. Bliss in'stavila za začetek lastnega |vo taktiko. Se bodo radi tega j legacijami iz drugih držav. Helen Tomažič in Tereza Bizjak; zdravniki — vsi slovenski; zastop. za SND na E. 80 St. S. Pervanje in T. Szendel, za SDD sta trčili francoski tovorni par- na Prince Ave. Frank Skrl, za nik Louis Malbcrt in danska (SND na Stanley Ave. H. Per-petrolej. ladja Rosborg. Fran- vanja. Seje so vsako 3. nedeljo coska ladja, ki jc imela 4,261 v mesecu ob dv eh pop. na ”601 icg. ton, je bila tako po škodo-( Vineyard Ave. vana, da se je potopila neda- --------o-------- leč od danskega otoka AnholF — Ogljikov dvokis (002) se v Kattegatu, — prelivu med je v zemeljskem ozračju v zad-Dansko in Švedsko. Pogrešajo njega pol stoletja pomnožil za 13 mornarjev. ! 19 odstotkov. Ameriška Domovina - V\TI I IT I f- * Vs7 HI/ mo 6117 Št. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 *— Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Ca Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year bre in slabe, prijetne in neprijetne. Nikoli ne ve, kdaj jo bo kaj prizadelo. Zato smo skušali naslikati trenutno duhovno stanje precejšnjega dela naše nove domovine. Upajmo, da se bo zboljšalo. Ni namreč prvič, da je ameriški narod prišel v tako moralno zagato, pa se je še zmeraj zopet spravil na noge. Če mu kdo lahko k temu kaj pripomore, je to njegova dolžnost. Zato si vkljub letu gnilobe in pohujšanja, pa tudi sramote, smemo želeti drug drugemu srečno in veselo novo leto. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio o3 No. 250 Mon., Dec. 30, 1963 Pred novim letom Čas hiti, včasih se mu zatakne, takrat pravimo, da je novo leto. Zatakne se takrat tudi naše življenje in nas sili, da mislimo nazaj in naprej. Danes so pa take okoliščine, da človek le nerad misli, prepušča ta nadležen posel kar drugim, časopisom, radiju, televiziji in celo razglednicam. Če pa se že zamisli, gleda rajše naprej kot nazaj. Vendar je bilo ravno leto, ki mu poteka, tako, da da dosti tvarine za premišljevanje. Političnih dogodkov smo doživeli dosti, včasih celo razburljivih, toda hitro so odšli v pozabo.^ Menjani so bili parlamenti in vlade, cela vrsta velikih držav ima nove politične voditelje z novimi idejami in cilji, ki lahko odločilno vplivajo na našo bodočnost. Vse pa nadkriljuje atentat na pokojnega predsednika Kennedyja, ki sicer ni spravil mednarodnega političnega položaja iz ravnovesja, ima pa za našo deželo večji pomen, kot smo prvi hip po atentatu mislili in pričakovali. Atentat je namreč odkril, da je v ameriški družbi veliko, veliko gnilega, kar nam jemlje ugled v svetu, doma pa nas spravlja v zaskrbljenost. Nočemo tarnati, to ne zaleže dosti. Treba pa je ob slovesu od starega in prehodu na novo leto pogledati resnici v oči in reči, da nam bo ta gniloba škodovala na vseh področjih, ne samo na političnem. Prostor nam dovoljuje, da se moramo omejiti samo na politično plat te gnilobe. V politiki je gniloba dobila izraz v sovraštvu, ki smo ga šele sedaj opazili v vsej svoji goloti, dasiravno bi ga morali spoznati že davno. Ni manjkalo mnogih “glasov v puščavi”, ki so napovedovali, da je sovraštvo dobilo že tak obseg, da lahko začne spodjedati temelje ameriške politične družbe. Za vse to se nismo menili, morda nas je le vznemirila vest, da imamo v toliko hvalisanj Ameriki še zmeraj nad 20 milijonov beračev, ki niso prišli v ta žalosten položaj samo po svoji krivdi, da jih imamo še več takih, ki živijo čisto na robu beraštva. Za nevarnost, da imamo v Ameriki tudi na milijone takih, ki gojijo in sejejo sovraštvo, tega nismo razumeli in morda še danes ne razumemo. Vzemimo samo boj za civilne pravice, ki je razburil v precejšnjem številu duhove do take meje, da je prišlo do izgredov, ki o njih ne ve samo naša domača javnost, ampak ves svet, posebno afriški. Do-šli smo tako daleč, da črni študentje, ki študirajo na Ruskem in niso po vseh poročilih komunisti vsi od kraja, primerjajo pred Kremljem Moskvo z Alabamo! Da imajo vsi ti izgredi svoj vir v izbruhih sovraštva in ne morda samo v razlikah v rasah, tega kratkomalo nismo hoteli verjeti. Treba je bilo dočakati atentat v Dallasu, da smo si morali priznati resnico. Kar je hujše; sovraštvo gojijo in širijo čisto sistematično. Obstojajo cele politične,'kulturne in družabne organizacije, ki vidijo v sovraštvu svoj cilj in zato ne poznajo nobene meje. Niso vse tako fanatične, ki valijo vso krivdo za vse, kar je v naši deželi in po vsem svetu napak, na “Jude, katoličane, črnce in komuniste”, kot smo zadnjič brali v nekem časopisu. Apostoli sovraštva ne hodijo vsi v belih plaščih in maskah in ne požigajo križev. Vsi ti nosijo zastavo sovraštva, in pri tem uživajo simpatije le premnogih zagrizencev, ki si ne upajo v javnost, zato pa v družinskem krogu, na sejah raznih odborov z najrazličnejšimi imeni, na sestankih, konferencah in kongresih več ali manj odkrito izražajo svoje simpatije valu sovraštva. Ne poskusijo, da bi razumeli to, kar jim ni všeč; ne priznajo nasprotniku pravic, ki smo jih deležni vsi v tej svobodni deželi, presojajo vse s stališča “črno-belo”, zato pa izrabijo vsako priliko za hujskanje. Kaj pa hujskanje lahko rodi, nismo videli samo v poročilih o streljanjih, požigih, umorih, to smo lahko videli na popačenih obrazih navidez dostojnih in mirnih demonstrantov, kot so jih prinašale slike posnete tekom demonstracij. Radi bi videli, da sami sebe kritiziramo in da trdimo, da vse to ni res. da je vse to gledano pretemno. Pa ni tako. Po vsej naši deželi se ustanavljajo organizacije, ki imajo edini namen, da se borijo proti sovraštvu, nestrpnosti, hujskanju, proti natolcevanju, divjanju in zagrizenosti. Ako ne bi bilo te gnilobe veliko, počemu akcije proti njej po vsej deželi? Morje besedi je bilo že napisanih, kaj je pripravilo verjetnega Kennedyjevega morilca, da je napravil tako gnusno dejanje. Debata o tem le premalo povdarja, kako veliko vlogo je igralo pri tem na pol javno sovraštvo, ki je vladalo ravno takrat v Dallasu. Le redkokje so se meščani tako odkrito in nestrpno izražali “o Kennedyjih” in jih slikali kot začetek in konec vsega, kar v Ameriki ni v redu. Kdor je imel posluh za javno razpoloženje v Dallasu, je bil zaskrbljen. To je dejstvo, ki ga premalo upoštevamo. Slovenska emigracija je samo kaplja v ameriškem morju, vendar pa se mora zavedati, da je njena dolžnost, Božična številka AD je bila lepa Cleveland, O. — Letošnja božična številka Ameriške Domovine je bila res lepa. V njej je zbrano lepo in zanimivo čtivo, tehtni članki, zgodbe in pesmi. Najbolj me je razveselil dopis Lojzeta Ambrožiča iz Toronta V Kanadi. Ob čitanju tega sestavka me je spomin ponesel v staro domovino, saj je bilo pri nas prav tako, kot je g. Ambrožič popisal. Že pred prazniki smo otroci nabrali mah, izrezali pastirčke, nalepili te in ovčke na pripravne klinčke in jih nato zasajali v mah okoli hlevčka in za njim. Prav lepa hvala g. Ambrožič! Upamo, da bomo v letu 1964 še večkrat lahko čitali Vaše dopise. Hvala profesorju g. J. Severju, ki se je spomnil našega nekdanjega župnika msgr. J. Omana. Nam bodo gospod ostali v hvaležnem s p o m inu. Mnogokrat so nas svarili in učili. Spominjam se, kako so nas svarili pred pijančevanjem. Nekoč so zapisali v “Nevburških”: Nihče vam ne zavida, če spijete kozarček žganja, pa eno ali dve čaši piva, ko greste z dela utrujeni domov ali ob sobotah ali na društveni veselici, toda opolnoči pojdite domov, da se naspi te, da ne boste v nedeljo pri sv. maši spali. Pred nekaj časa, ko je bila prva maša končana, se ozrem po cerkvi. Na moški strani je še nekdo držal glavo postrani. Mislim si, ta je pa goreč kristjan. Ko sem prišel k njemu, sem videl, da je spal spanje pravičnega. Potresel sem ga in mu povedal, da je maša minula, naj gre domov k zajtrku. Mož vzdigne glavo, me začudeno pogleda, pa pravi: Kje pa sem? Mu povem, da v cerkvi. Oprostite gospod, grem ravno s svatbe, pa sem stopil v cerkev, da opravim svojo dolžnost. Seveda sem ga lepo odpeljal iz cerkve. So mu namreč tudi noge zaspale. Kdo je bil, se ne pove, ker greh se sme povedati, grešnika pa ne! Hvala g. J. Sever, kar ste napisali o msgr. Omanu! Upamo, da boste še kdaj kaj napisali o New-buržanih. Pri nas že malokdo zna pisati slovensko, zato der. Slike so zelo zanimive in vredno jih je priti pogledat. Vsem članom in članicam kluba voščim srečno in zadovoljno novo leto. Frank Rupert ¥cščiio Slov. kult. akcije CLEVELAND, O. — Iz Buenos Airesa v Argentini smo do-Dili pretekli petek tole voščilo: Ko se Vam zahvaljujemo za vso Vašo oporo v preteklem letu, Vam želimo vesele božične praznike ter zdravja in uspehov polno blagoslovljeno novo leto. Slovenska kulturna akcija Pevski ihm Triglav CLEVELAND, O. — V decembru smo si vzeli v petju odmor; 9. decembra smo imeli glavno sejo in volitev odbora. Kdor je uradnik več let, mu je znano, da se tega dela ne znebi lahko, ker ni nikogar, ki bi ga bil voljan prevzeti. Tako smo pri Triglavu zopet prevzeli vsi stari člani odbora svoje posle še za eno leto. Predsednik Jakob Jesenko se je odločil, da naj bi imeli nove uradnike vsaki dve leti. Tako naj bi vsak prevzel odgovornost iii delo, ko pride nanj vrsta, brez ugovora. V soboto, 14. decembra, smo imeli malo zabave za pevce, pevke in njihove družine. Miklavž je delil darila, nato pa smo peli božične in druge pesmi, na harmoniko pa nam je igral Frank Culkar, da smo bili res “kot ena dr.ižina vesele narave”. Uživali smo okusne dobrote, ki so jih pripravile naše pevke. Na mizi je bil zopet sirov štrudel Angelce Magovac in peciva vseh vrst, ki so ga prinesle članice zbora. Pogrešali smo g. Toneta šublja. Sporočil je, da je prehlajen in da je premraz, da bi šel ven, ker bi se utegnil še huje prehladiti. Na sporedu imamo maškera-do 8. februarja. Vstopnice so že naprodaj in ne odrecite, če vam jih kdo od članov zbora Triglav v naslednjih dneh ponudi. Koncert bomo imeli kot običajno prvo nedeljo v maju — 3. maja. Škoda, da smo tako daleč od Slovenije, da je med nami ši- glasovi iz našega predela"vedno roko mor;>e- Ko smo bili na °“ redkejši jbisku v Sloveniji, sem v rojst- , Inem kraju Žiri spoznala veliko Vsem prijateljem, pa tudi' j . . „ „ v ., ’ . „ dobrih pevcev in pevk, pa me vsem sovražnikom želim srečno u , i , zbora. Posneli smo njihovo petin zdravo novo leto. Ako sem1 • , , lC, i • i • i >, i , „ v je na trak. So res lepi glasovi, katerega v preteklem letu uža- L, , , „ , , . , m . .. , , Eden od fantov, ki je slep m In, naj oprosti, se zavedam, da • i • ; v, , , , ,. , „ ima samo eno roko, ima tape- sem človek slabostim podvržen. , • tr , , , , recorder. Vid m roko je izgu- Vam g. urednik pa hvala, ko u., , . , , „ , . s . . . bil, ko je pobral granato m mu ste atah moje pisanje, sai ve- • . , ■ , i j- , T . , • , , ’ ; je ta v roki eksplodirala. Ima ste, da je moja roka stara. Imej- izredno nadarienost za glasbo te potrpljenje s starimi ljud-1* ? nadarjenost za glasbo. ■ ■ n , , , . _ V, .Kako mu je ime, sem pozabila, mi! (Le brez skrbi g. Resnik, . hiši J * • gloL.iu ’ kar pišite, dokler morete in Vas'?, , . ? ? Slosarju na ' • • iDobracevi. Zaposlen je v tovar- veseli. Vašega pisanja smo se z' • A1 • • ; . f J ,T. leti tako navadili, da nam nje-1" Al!:ma pn lelotT' Njegov govo branje ne dela nobenih te 1 6,85 'n nJeg0''° petlC n8,n Je žav! — Op. ured.) Pozdravljeni! Jakob Resnik v Sloveniji posnete, pod pokro-da pazljivo spremlja vse duhovne tokove v naši deželi, do-' viteljstvom P°t- pis. A. Kolian- Upokojeiid v Ei’clidu Euclid, O. — Članom in članicam sporočam, da bo prva seja v prihodnjem letu 2. januarja ob dveh popoldne v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Vsi člani in članice Kluba upokojencev so vabljeni na sejo in naj bi tudi prišli, kdor res nima kakega tehtnega vzroka. Po seji bodo kazali slike, ki so bile tekom lanskega obiska bilo posebno všeč. Dobila sem pismo od sorodnikov. Pišejo, kako jih je pretresla novica o umoru predsednika Kennedyja. Po gostilnah je vse utihnilo, vsakdo je napeto poslušal, kakšne novice bo prinesel radio. Imeli so dan žalovanja, ko so bili vsi uradi in vse trgovine zaprte. Vidi se, da so ga spoštovali in ga imeli radi. Mi smo jim pravili, da imamo dobrega predsednika, sedaj se lahko spominjajo naših besedi, ko ga ves svet pogreša. Srečno novo leto želim vsem članom Triglava, vsem njegovim prijateljem in podpornikom, pa tudi vsem čitateljem tega lista. Anna Jesenko 0 razmerah doma -onstran in tostran morja Washington, D.C. — Spoštovano uredništvo! V prilogi pošiljam izrezek članka o razstavi molčeče cerkve v “Borbi”. Iz njega se jasno izraža nov duh oblastnikov do Cerkve pri nas. Za vsa ponižanja, kar jih je doživel Tito v Južni Ameriki, se bo sedaj maščeval nad katoličani doma. Tudi do ZDA mu ni treba več imeti obzira. Kar on rabi — dolarje, tega ni dobil. Zanimivo je, kako hočejo ti-tbvci, točno tako kot Hruščev, izkoristiti cerkvene voditelje, da v tujini onemogočijo vsako stvarno prikazen položaja doma. Nikita je poslal svoje patri-jarhe na koncil, nato, oziroma že preje v Indijo na sestanek svetovne unije cerkva, z edino nalogo, da v kali zatrejo vsako besedo o molčeči cerkvi. Uspeh so imeli do Pavla VI. Naši so podobno imeli intervju s prelati doma, da omilijo antipatije v Južni Ameriki do Tita. Uspeha seveda niso imeli, zato so pričeli Cerkve preganjati. Med tem je bil Božič pri nas doma v Sloveniji delaven dan, režim zaostruje odnos do katoličanov, v prepričanju, da absolutno obvlada notranji položaj, kako dolgo? Tudi Stalin je več desetletij mislil tako; do 1942, ko so Nemci stali pred Moskvo, takrat je prosil za pomoč patri-jarha Aleksa za njegove domoljubne nagovore po radiu. Na Ogrskem so znaki pomladi? Radio je 11. decembra pravil, da bodo na Madžarskem u-radno praznovali Božič, plačan, prost dan, enako sv. Štefan (njihov patron). Še več, decembrske plače dobe ljudje pred Božičem in ne kot je običaj ob koncu meseca. Kadar (predsednik madžarske vlade) je leta 1956 spoznal moč množice, zato jo ne podcenjuje, kot naši. Tudi na Češkem kaže dobro. Be-ran je zunaj, vsi škofje, ki so prosili za vizo za Vatikan, so jo dobili. Iz revije East Europe vam pošiljam članek kardinala Višinskega o razmerah na Poljskem. Tudi tam, smelo trdim, je dosti več verske svobode kot v Sloveniji, čeprav je preko 90% Slovencev katoličanov. (Po podatkih ljudskega štetja iz leta 1956.) Ob koncu naj se še dotaknem smrti predsednika Kennedyja. V njem sem videl voditelja, kateri se zaveda, da je doba, ko je dolar delal moč in privlačnost ZDA, že za nami. Evropa s Francijo, iNemčijo, celo Italijo, je dokaz zato. Če hoče Amerika ostati voditelj svobodnega sveta, potem mora voditi ne samo v petičnosti, temveč predvsem po svoji demokratični ureditvi, zlasti pa socialni. Socialna politika bo tisti magnet, ki bo vlekel množice sveta po zgledu Amerike in za njo. Pokojni predsednik se je tega dobro zavedal, zato je bilo tu težišče njegovega dela. Zdravstvena brezplačna služba za onemogle, pravica do dela, enakopravnost za vse, primerna starostna pokojnina in brezposelna podpora, nato prehod gospodarstva (mislim lastništva) od nekaj družin na milijone lastnikov (delavci delničarji svojih tovarn — primer kancler Erhard). Vse to bo dalo sijaj, ugled in moč Amerike ter vodstvo sveta. VESTI lw Sožalja iz vse dežele | Američani slovenskega rodu Ob sporočilu o umoru pred-j imajo slabo mnenje o senator-sednika ZDA Kennedyja sta'ju Francu Lauschetu. še poseb-odšla predsednik SFRJ Josip j no so mu zamerili, ker je bil na Broz Tito in zunanji minister i nedavni razpravi v ameriškem Koča Popovič na ameriško ve-1 senatu med najbolj glasnimi, ki leposlaništvo v Beogradu urad-;so zahtevali, naj opuste kakršno izrazit sožalje v imenu SFR nokoli pomoč Jugoslaviji. Na-Jugoslavije in njene vlade, na-'stopil je tudi proti temu, da bi to so se vpisali v knjigo soža-;ZDA ponovno priznale naši dr-Ija na veleposlaništvu še E.'žavi klavzulo naj večjih ugod-Kardelj, predsednik narodne nosti v trgovini, kar pomeni, da skupščine, Pet ar Stambolič,' je tudi proti normalizaciji trgo-predsednik zvezne vlade, in!vinskih odnosov med obema dr-drugi uradni predstavniki. Tem žavama. so sledili številni izrazi sožalja iz vse dežele. Neki študent je zapisal v knjigo: Sem eden izmed 19 milijonov Jugoslovanov, ki so iskreno občudovali njegovo (Kennedyje-vo) dinamiko in prizadevanje za ohranitev miru... Z njegovo smrtjo izgubljamo velikega prijatelja ... Napad na sen. F. Lauscheta Delo”, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, množične politične organizacije, s pomočjo katere Komunistična partija vodi vso politično delo in življenje v Sloveniji, je prineslo 25. novembra letos pod naslovom “Izseljenci in domovina” tudi tale sestavek: Na koncertih Slovenskega okteta v Clevelandu — piše Anton Vehar v dnevniku “Prosveta” — me je nekdo vprašal, “kaj mislim o ‘našem Francetu’ (Franku Lauschetu, po rodu iz Ribnice, ki je bil izvoljen za senatorja 1. 1956, op. ured.) Pojasnil sem mu, da imajo Slovani mnogo takih “prijateljev”, ki se nam hlinijo le v lepem vremenu. Njegova mati je bila zavedna Slovenka in bi se sedaj verjetno sramovala človeka, ki stvari tako pači. Slovani so mu zelo pripomogli do politične kariere, on pa sedaj zagovarja izdajalce svojega naroda. Zelo je rohnel proti obisku Tita, proti nemškim beštijam pa ni imel najmanjšega ugovora. Če bi bil Lausche pošten in pravičen človek, bi obsojal nemške zločine, obsojal bi slovenske klerofašiste, ki so bili krivi prelivanja krvi nedolžnih žrtev. Naši sinovi so krvaveli že dvakrat zaradi nemške pohlepnosti. Zato se vsak pameten Slovenec čudi Lauschetu in njemu podobnim hinavcem.” Predsednik Kennedy je omah nil v delu. Zavedel se je, da sam ne bo kos temu poslanstvu, ker pa je imel vero v svoj narod, ga je kljub temu začel pred tremi leti. Prepričan sem, da bo njegov načrt uresničen, če ne v 100 dneh, pa v... Za njegovo smrt so soodgovorni voditelji Juga, ki so netili sovraštvo za svoj interes. Take ljudi je treba odstraniti iz javnega življenja in kaznovati, ker rušijo državo, njen zdrav razvoj in ugled v svetu. V tem slučaju mislim, da je sveta dolžnost našega rojaka senatorja Lauscheta, da sproži za- Ljubljanskemu “Delu” lahko zaupamo, da je bil senator Frank Lausche izvoljen lani ponovno z velikansko večino za zveznega senatorja v Ohiu, v Clevelandu je na voliščih, kjer žive v večini Slovenci, dobil o-koli 90 odstotkov vseh oddanih glasov in celo več, prav tako v Euclidu, kjer živi rojak Vehar, na katerega se “Delo” sklicuje. To je najboljši dokaz, da “Američani slovenskega rodu” nimajo slabega mnenja o senatorju Francu Lauschetu, kot trdi “Delo”. V Ljubljani bi storili pametno, da bi manj dali na razne Veharje in se skušali seznaniti in sprijazniti s clevelandsko in ameriško - slovensko stvarnostjo! Senator Frank J. Lausche je splošno spoštovan ne samo v državi Ohio in posebej med svojimi slovenskimi rojaki, ampak po vsej širni A-meriki, pa naj je to “tovarišem” v Clevelandu, Euclidu in Ljubljani všeč ali ne! V Ravnah nastaja modema valjarna Železarna v Ravnah je kot prva v vsej Jugoslaviji začela rekonstrukcijo in razširitev, je pa tudi res, da je imela nekatere naprave še iz prejšnjega stoletja, kot je povedal njen direktor Gregor Klančnik dopisniku “Dela”. Najprej so preuredili in povečali talilniške zmogljivosti in metalurške predelovalne obrate, nato so se lotili valjarne. Nova valjarna bo imela težko, srednjo in lahko progo. Stroje in naprave so delno dobavila podjetja iz Švedske, Avstrije in Švice, delno pa so jih izdelali doma. PoVečan uvoz kave Leta 1961 so uvozili v Jugoslavijo 9560 ton kave, lani pa 10,264 ton. Letos je poraba kave silno naglo porastla, saj so jo morali že v prvih devetih mesecih uvoziti 13,340 ton. V Sloveniji se je prodaja kave povečala letos za okoli 22 odstotkov. • Ljubljanski študentje se pritožujejo Na 18. skupščini Zveze študentov Jugoslavije ljubljanske univerze, oziroma ljubljanskih visokih šol so se študentje posebno zanimali za dve vprašanji. Na eni strani so se jezili, ker jih smatrajo za objekt, torej za neke vrste material, ki ga je treba v visokih šolah obdelati v takozvane visokokvalificirane kadre socialističnega gospodarstva, uprave in družbe. Nič manj ni bilo pritožb glede materialnega stanja, ki da je tako, da resno ovira redni študij. Kako očitno se je položaj visokošolcev poslabšal, kaže nagel porast dohodka njihovega honorarnega dela. Ta je od 3 milijonov v letu 1961 po-rastel na 96 milijonov v letošnjem letu. študentje so trdili, da so štipendije in druge vrste devo v javnosti in senatu samem. Poznam patriotizem Ameri-kancev, zato sem prepričan, da bi on pri tem delu uspel. Tudi v demokratični državi se lahko manjšino prisili, da vpošteva večino. Zato taki kot so pri John Birch Society ali pri Ku-Klux-Klanu ne bi smeli imeti pravico, da škodijo domovini katero večina ljubi in ji predano služi. Saj ti ljudje so se tudi dejansko ob smrti obnašali ne kot ameriški državljani (voditelj J. Birch je omenjal na sestanku pokojnega predsednika kot tirana, če se ne motim), ampak kot njegovi največji sovražniki — kitajski komunisti (otroci ploskajo v Dallasu — kitajski komunisti vriskajo od veselja.) Če ne bo ameriški narod povzel odločne in jasne zaključke ob tej tragediji, mu ni rešitve, potem so mu dnevi šteti... Ako bo pa znal iz te bolečine rasti, hoditi naprej po pokojnikovi poti, potem ima ameriški! podpore tako nizke, da ne kri-narod pred seboj najlepšo bo-*jej° niti najnujnejših potreb, dcčnost. Ob tej prelomnici v; Veliko‘ Pritožb je bilo tudi na notranji' politiki Združenih dr-Tačun stanovanj, žav — katera bo kasneje nujno ! Posebno važni sta ugotovitvi, usmerila njeno zunanjo politi-'da število visokošolcev iz de-ko in s tem usodo svobodnega lavsikih vrst in s kmetov stalno sveta — imajo voditelji, to je Pada in da že davno ne dosega vlada, s e n a t o rji, kongresniki več tistega odstotka, ki bi ga jasno odločujoč vpliv, pa tudi moralo v sorazmerju s tema odgovornost. , dvema plastema prebivalstva J. Strela i Slovenije. V SAMOTI (Božična pripovedka. — Spisal Ivan Cankar.) “če se je bil napotil v hribe,” je premišljeval hlapec, “ni mogel drugače nego tod. Sneg bo kmalu scela in na neodmetani poti bi razločil njegove korake. Nihče še ni hodil nocoj preko lazov nego jaz in smrt.” Kmalu je bila za njim poslednja hiša, kolovoz je bil nerazvožen in le še malo sledov se je poznalo v visokem, zmrzujočem snegu. Hlapec je gledal v tla, na pot pred seboj, in je premišljeval o čudih te noči: “Spravljal sem se že na peč, že sem skoro zadremal, pa pravi mati: Pojdi, šimen, pojdi po gospoda f Pa je bil župnik že dvakrat pri nji in greha ima ubožica na duši manj nego novorojeno dete. I n vstanem in grem, kakor da mi je Bog zapovedal. Župnika ni doma, lahko bi bil prenočil v župnišču, čakal jutra v mehkem senu. Ne, vstanem in grem; srce me je gnalo. Stopim v krčmo. Popotnik je bil tukaj, pravi krčmar, bolan je bil in ubog in se je napotil v hribe. In se obrnem in na cesto, kakor da sem zaslišal glas: Vstani in pojdi za njim!” Postal je, sklonil se in gledal sledove v snegu. “Ni še dolgo, kar je hodil človek tod. Ne veter ni razpihal sledov in tudi še zamrznili nisu ob robeh. In kako je hodil siromak! Majhni so njegovi koraki, čisto otroški in “Da bi le še prišel ob pravem času, da bi ga le dohitel, preden se zgrudi v sneg k večnemu počitku! Tod že skoro ni hodil več, opotekal se je trudoma, vlekel je noge za sabo, kakor da bi bile ranjene, drsal je v snegu z njimi, ker jih ni mogel vzdigniti, in padal je siromak. Bog vedi, kdo je, ampak tudi meni je hudo, kakor da je moje srce privezano nanj.” Nenadoma je skočil hlapec, s tremi koraki je stal ob ka-meniti ogradi, pokleknil je v sneg in se je nagnil nad črno truplo, v snegu zakopano. Na obrazu in na rokah se je naredila tenka ledena skorja in tudi suknja je bila že trda, kakor od lesa. Hlapec ga je stresel, zgrabil je pest snega in ga je drgnil po obrazu, po prsih, po rokah. “H e j, človek krščanski, vzdrami se, odpri oči, izprego-vori besedo, če si živ!” Popotnik se ni ganil, lica so ostala mrzla, ustnice se niso premeknile in polodprte oči so gledale mrtvo. Hlapcu samemu je bilo mraz od strahu in od žalosti. Položil je lice na popotnikova prša in je poslušal; srce ni več utripalo. Nato mu je napravil znamenje križa na čelo, na ustnice in na prša in je pomolil za njegovo dušo. “Kaj bi zdaj z njim?” je pomislil. Ni premišljeval dolgo, temveč naložil ga je na vse križem gredo, kakor da ramo in se je napotil s težkim je bil pijan. Tukaj je stal, pozna se, pa je stopil z dolgim korakom in nato je zopet stopical, vse križem omahujoč.” Vsi sledovi so izginili, ostal je samo še en sam, ki je držal naravnost v hribe. Hlapec se je domislil, kako je čakala mati na sina edinca in kako natanko je vedela v svojem srcu, da se je bil napotil in da skoro potrka na duri. “Bog pošlje umirajočemu misel, ki ni dana drugemu nikomur. V smrtni uri vidi človek skozi zid in pi'eko gora; sliši besede, govorjene onkraj morja in pozna prihodnost, ker mu je večnost blizu.” Tako je mislil šimen, gledal je v tla in hodil natanko po sledovih pred seboj. “Glej ga!” se je začudil. “Bolan in slab, kakor je bil, je krenil na bližnjico naravnost preko lazov. Mudilo se mu je.” Mudilo se je tudi hlapcu, čuden strah mu je segel v srce in pospešil je korake. Sledovi pred njim so bili zmerom bolj razločni in blodili so zmerom bolj nespametno, zdaj na desno, zdaj na levo, čisto mimo ograde in nato naravnost preko laza; včasih so zavili nenadoma v stran in so napravili velik kolobar. Hlapec je stopal tako krepko, da je sopel na glas in mu je lil pot po obrazu. bremenom dalje, naporno sopeč in globoko sključen. “Tja je treba, da ga ponesem, kamor je Bog zapovedal. Drugam, ne drži pot, nego v hrioe; sam se je bil napotil tja in Bog me je poslal za njim. Najprej potrkam pri kmetu pod klancem, zato da vzbudim življenje, če ga je še kaj v tem telesu.” Hiša pod klancem je bila že tiha in temna, ko se je vračal hlapec v hrib z bremenom na rami. Potrkal je s pestjo na vrata in je klical, črez dolgo časa se je oglasil v izbi kmet. “Kdo trka?” “Brž hodi odpirat, pa luč prižgi!” V izbi se je zasvetilo, duri so se odpirale in naposled so zaškripala vežna vrata. “Kaj, ti si, šimen? Kaj pa prenašaš ob tem času? Pozno je že.” “Človeka prenašam, le na stežaj odpri; nato pa zajemi dobro kepo snega in ga nesi v izbo.” Kmet je zmajal z glavo, toda zajel je snega in je stopil za hlapcem, šimen je položil popotnika na klop in mu je razgalil prsi. Kmetica se je vzdramila in je vzdignila glavo. Luč je sijala naravnost na popotnikov obraz. “Sveta mati božja!” je vzkliknila kmetica. “Kdo leži na klopi?” “Krščanski človek,” je od- “O siromak, nesrečnež!” je , ... vzdihoval. “Saj ni mogel več ^vonl hlapec m je drgml po- nikamor, omahoval je in se lo-'Potmka s snegom po golem vil kakor pijanec. Bodi kdor-1 zivotu- ‘/Z*rudil se Je bil v koli, popotnik, Bog ti daj mirno sne^ 'n 'i6 zasP<:l' 'n se ni vz_ zadnjo uro!” idramil več. Kmet, daj požirek Zaslišal je iz samote čuden žganja, da mu omočim ust-glas, kakor ga je slišal pod goz-.nice! dom, ko se je bil napotil na “Kaj ga ne poznaš, šimen?” župnijo. je govorila kmetica. “Po rtta- “Žalostna noč je nocoj in terinem obrazu ga poznam, molil bom in zahvalil Boga, ka-j Lužarjev je! dar prestopim prag.” Glas je bil tih, vzdihujoč, Zamolknil je v samoti kakor Poslednji trudni dih umirajočega. Hlapec je hitel, črna Znamenja v snegu so mu kazala pot. Hlapcu se je tresla roka, ko je izlival žganje kaplji za kapljo na popotnikove ustnice. Ko ga je bil ugledal v snegu, ga je izpreletelo in dejal je v svojem srcu: “Videl sem že ta obraz in rad sem DECEM Ki! SP* ,112113 i4 [BI ft 5 UR ft 6 lil iS 19,110111 12 13 14 ,151611718 19 20 21 22g3M|25 291301311! 126 127 u 28 KOLEDAR društvenih prireditev i DECEMBER 31.—Štajerski klub in Baragov dom priredita v Baragovem domu SILVESTROVANJE. JANUAR 1964 11.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi predpustno zabavo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Av. Začetek ob osmih. 25. —Družabna prireditev Slov. šole pri Sv. Vidu v šolski dvorani. Začetek ob šestih zvečer. 26. —Klub upokojencev v SD na Holmes A ve. priredi večerjo v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob petih. FEBRUAR 8.—Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slov. domu na Holmes Ave. “Nagradno maškerado”. 8.—Pevski zbor “Triglav” priredi maškeradno veselico v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue. 16.—Klub upokojencev v Eucli-' du priredi večerjo in maške-radni ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Večerja od 5. do 7. zv. Igral bo Grabnarjev orkester. APRIL 5.—Prosveta Baragovega doma organizira Slovanski festival v farni dvorani pri Sv. Vidu. 12.—Pevski zbor JADRAN poda v SDD na Waterloo Rd. svoj koncert. Začetek ob 3.30. 26.—Pevski zbor PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne. MAJ 3—Pevski zbor “Triglav” priredi svoj letni koncert in prizor v petju “Rokovnjači v Črnem grabnu” v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Po koncertu bo domača zabava v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue. ga imel!7 Zdaj ga je videl v luči in se je čudil. Lica usehla, koščena, poraščena, na ustnicah resnoba starca, tenke gube na čelu. “Kaj, to je tisti otrok, ki sem ga nosil nekoč na hrbtu v polje in ki se je tako veselo smejal?” se je prestrašil hlapec. Kmet pa je stresel z glavo. “Ne, to ni Lužarjev. Ni še pet let, odkar se je izgubil, in takrat je bil otrok.” Hlapec je postavil žganje v kot in je obrisal popotniku ustnice z robcem. “Bodi kdorkoli, sam ne bo povedal svojega imena nikoli več. Naj počiva v miru!” “Kaj je mrtev?” je vzkliknila kmetica strahom#. “Mrtev!” “Kaj pa boš z njim?” je vprašal kmet. “Tvoj je mrtvec, ti si ga našel.” Hlapec je zapel popotniku suknjo, prijel ga je narahlo pod pazduho in si ga je naložil na rame. “Nič se ne boj, sosed, ne bo ti v nadlego; mrtvec je moj in “Težak si, dragi moj, težak za moj stari hrbet!” je premišljeval spotoma. “Ampak kako bi godrnjal, če mi je Bog naložil to breme. Zares, tako dolga je bila pot, kod sem romal navzdol spočit in krepak, in tako kratka je zdaj božje! Strah me je bilo poprej, ko sem slišal mrtvaški klic iz samote in zdaj mi je tako lahko pri srcu, ko nosim na rami mrtveca samega.” Preložil je mrtveca na drugo ramo, tako narahlo in previdno, kakor da bi nosil spečega otroka. Od daleč je ugledal črne hiše na holmu. “Glej, dospel sem že skoro! Glej, popotnik moj, dospel si, kamor si se bil namenil!” čudil se je hlapec, ladjo, ki morda nosi njenega ljubega v daljni svet, da ni niti opazilo, ko jo je nekdo drugi ujel na svoj film z ladjo vred. Praznovanje božiča v Ameriki Božič so v Novem svetu praznovali prvič 25. decembra 1492, ko sta ladji Krištofa Kolumba Santa Maria in Nina pluli proti vzhodu od novo odkritega o-toka Hispaniola, sedanjega Haitija. Na samem kontinetu na tleh sedanjih Združenih držav so božič nemara praznovali prvi francoski naseljenci, ki so prišli leta 1604 v St. Croix v sedanji državi Maine. Eno od prvih nemških praznovanj božiča naj bi bilo v moravanski koloniji grofa Nikolasa iz Zinzendorfa v sedanjem Bethlehemu v Penn-sylvaniji. Slovenski ljudje so praznovali božič v tej deželi in ga praznujejo, odkar je prvi slovenski človek stopil na ta tla. Kdaj je to bilo, ni dognano, vsekakor pa vsaj v prvi polovici preteklega stoletja. V Bostonu so božič praznovali prvi na ta način, da so postavili v okna goreče sveče in peli božične pesmi po cestah. V pre-nekaterih krajih na jugu dežele praznujejo božič z umetnim ognjem. To navado so prinesli v našo deželo francoski naseljenci v Louisiani, Italijani in Španci v Floridi. Božično drevo je prišlo v A-meriko z nemškimi priseljenci, Santa Claus pa je po svoje predelan in preoblečen Sveti Nikolaj, kot ga poznajo na Holandskem. Božične karte in njihovo pošiljanje je uvedla okoli leta 1870 neka londonska družba. V začetku tega stoletja se je v mnogih naseljih uveljavila navada postaviti skupno božično drevo na javnem prostoru sredi naselbine in sedaj skoro ni mesta, kjer ga ne bi bilo. Splošno, skupno narodno božično drevo stoji pred Belo hišo v Washingtonu. Vojno leiahlva želi nov siratoiki bombnik Letel bo z nadzvočno brzino v veliki višini, pa se neposredno ciljem bližal čisto blizu tal. WASHINGTON, D.C. — Kako hitro zastari moderno orožje, nam nazorno priča zgodovina naših strateških bombnikov, ki morajo metati bombe daleč v zaledju sovražnih čet. V drugi svetovni vojni so taki bombniki uničevali železnice, tovarne, prometne vozle, letališča, vojne luke itd. “Junak dneva” je bil takrat naš bombnik B-29, ki je pa že zastarel koncem vojne. Že 1. 1951 ga je popolnoma spodrinil B-47, ki ga je pa danes že zadela usoda njegovega prednika. Njegovemu nasledniku B-58 je bilo odmerjeno kratko življenje, že po par letih so ga začele spodrivati medcelinske rakete. Vojno letalstvo mu je že določilo naslednika v B-70. Pokazalo se je pa, da ta bombnik še ni tehnično tako dovršen, da bi lahko izpolnil vse upe, ki so stavljeni nanj. Zato je bila njegova usoda zapečatena, še pred-no ga je letalstvo preskusilo. R-70 ne odgovarja potrebam ? Vojno letalstvo misli zopet na nov bombnik, ki bi imel posebno nalogo, kot je dosedanji niso poznali. Bombniki so namreč ranljivi, ker jih na velikih višinah lahko hitro odkrijejo sovražnikove radar ske postaje. Potreben je torej nov nadzvočni bombnik na velike daljave, ki bo letel zelo visoko, kakih 500 milj pred ciljem se spustil skoraj na tla in v tej nižini letel proti cilju. V taki nižini ga namreč radarske postaje ne morejo odkriti. Vojno letalstvo ima že par načrtov. Za katere-' ga naj se odloči, bo najbrže te' dni odredil predsednik Johnson, i Od načrtov do proizvodnje na tekočem traku bo pa pot zelo dolga, trajala bo verjetno nekaj let. Zagovorniki B-70 se ne dajo ugnati, še zmeraj pritiskajo na vojno letalstvo, naj načrta ne vrže v koš. ------o------ Papandreou hoče izsiliti volitve ATENE, Gr. — Grški kralj je dal pretekli teden mandat za sestavo vlade voditelju narodne radikalne stranke Cannelopou-losu. Cannelopoulos ni hotel sprejeti mandata, ker tudi njegova stranka nima večine v parlamentu. Vdal se je pa vendar kraljevemu pritisku in poskusil razgovore za koalicijsko vlado s Papandreou-jem, ki vodi stranko centra. Papandreou je odbil ponudbo in zahteval nove volitve pod nevtralno vlado. Ni se dal pregovoriti, da je ravno sedaj ob času ciprske krize Grčiji potrebna stabilna vlada. Tako ima zopet kralj zadnjo besedo v sedanji vladni krizi. V Ankari so pa bolj jasno reagirali na ciprsko krizo. Novo vlado je sestavil voditelj republikanske stranke Inonu v zvezi z nekaterimi neodvisnimi poslanci. Zdi se pa, da bo to vlada od danes do jutri, kar bo bolj očitno pokazalo glasovanje o zaupnici, ki bo začetkom tega tedna, morda že danes. Kip sv. Antona se izgubil v podzemni železnici NEW YORK, N.Y. — Delavec Agnan, rodom iz Haitske republike, je nekaj popravljal v cerkvi sv. Tereze sredi New Yorka. Ker je vnet častilec sv. Antona, mu je cerkvena uprava poleg odškodnine za opravljeno delo namaknila še 250 funtov težki kip sv. Antona, ki ga ne rabi več. Agnan je mislil, da bo s kipom lahko šel kar s podzemno železnico v Brooklyn, pa mu je bil tovor pretežek. Postavil je kip pri vhodu na tire in odšel, da najde drugo prevozno sredstvo. Ko ga je dobil in se vrnil, kipa ni bilo več. Agnan je takoj hitel na policijo in naznanil tatvino. V resnici kipa ni nihče u-kradel. Prišli so namreč uslužbenci podzemne železnice in kip odnesli v shrambo za zgubljene stvari. Tam ga je Agnan tudi znova prevzel in odpeljal na svoje stanovanje v Brooklynu. Kip ni samo težak 250 funtov, je tudi višji od srednje moške postave. —---—O-..... Ultrazvočni toplomer Fiziki ameriškega nacionalnega urada za standarde so izdelali ultrazvočni toplomer, ki poenostavlja merjenje zelo nizkih temperatur pod absolutno ničlo (273.16 stopinje Celzija). MAL« OGLASI V najem Duplex, 3 spalnice zgoraj, na 1241 Addison Rd., vse na novo dekorirano. $65. Kličite 942-4007. (253) V najem Oddamo 5 sob v dvodružinaki hiši blizu Chase Brass Co. v Euclidu. Kličite KE 1-1419. (30 dec., 2, 3 jan.) ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnita e« do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-8607 V najem Oddamo 3 sobe s kopalnico, spodaj, na novo dekorirano, na 1128 E. 67 St. Kličite EN 1-0805. __(2) Prijaiei’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONf St. Clair Ave. & 68th St.. EN 1-4212 IZDELUJ F. MO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. l. Rt. 44, Newbury, Ohio ! tel. JOrdan 4-5503 HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI Naposled se je lotevala križarja utrujenost. Zaporedoma je zadal dva kratka, toda strašna udarca, mereč na desno Zbiškovo ramo, toda ta ju je odbil s tako močjo, da se je toporišče zganilo v Rotgierovi dlani, sam pa se je moral naglo umakniti, da ni padel. In od tega časa se je nenehno umikal. Končno se ni izčrpala le njegova moč, ampak tudi hladnokrvnost in potrpežljivost. Iz prsi gledalcev se je ob pogledu na njegovo umikanje izvilo nekaj vzklikov zmagoslavja, kar je vzbudilo v njem jezo in obup. Udarci s sekiro so bili vse pogostnejši. Pot je lil obema borilcema s čela, a skozi stisnjene zobe jima je uhajalo hropeče dihanje. Gledalci niso bili več mirni in vsak čas so se oglašali zdaj moški, zdaj ženski glasovi: “Bij! Po njem!. . . Sodba božja, kazen Božja! Bog ti pomagaj!” Knez je nekoliko-krat zamahnil z roko, da bi jih pomiril, a jih ni mogel zadržati. Nemir je bil vedno glasnejši, ker so tu pa tam začeli na hodnikih jokati otroci, ihteč ženski glas pa je zaklical: “Za Damtško, Zbiško! Za Danuško!” Saj Zbiško je vedel, da gre za Danuško. Bil je prepričan, da je tudi ta križar pomagal pri njenem ugrabljenju, in CHICAGO, ILL. DOGS FOR SALE POODLES — Private Breeder. Standard Pups. Cream and Apricots. Champ. Blood Lines. Show Stock. Shots. Paper Trained. Priced low for quick sale. — 392-1958. (250) SEASONS GREETINGS POODLES, BLACK, TOY, MIN. AKC. — Champ, line. — $125. PH. 873-1904. (1) BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SHOP for quick sale. By owner, 3 stations. Like new furniture. Must sacrifice. PH. 625-9872 or VA 6-7168. (U SEASONS GREETINGS HAPPY NEW YEAR TO ALL ADOLPH’S ITALIAN RESTAURANT Excellent Food And Service. 1045 North Rush Street Chicago 11, UL PH. 337-7313 HOLIDAY GREETINGS RIDGE FUNERAL HOME 6620-8 W. Archer Ave. Personalized service to fit all needs. Phone 586-7900 FLORIAN F. CIESLA, Director HOLIDAY GREETINGS BLAKE LAMB FUNERAL HOMES 1413 W. 79th St. — 712 W. 31st St. Chicago, 111. 4727 W. 103rd Street, Oak Lawn BEST WISHES TO ALL CICERO SERVICE STATION 5345 West 25th St. Complete automotive service, Lubrication, Tune ups, Brake. TOwnhall 3-9523, Cicero, 111. boreč se z njim, se je boril za njej storjeno krivico. Toda kot mlad in bojaželjen mož v bitki ni mislil na nič drugega kot na boj. Na mah pa ga je ta vzklik spomnil njene izgube in nesreče. Ljubezen, žalost in maščevanje so mu vlili ognja v srce. Srce se je stisnilo v njem odi zbujene bolečine in zgrabil ga je naravnost bojni bes. Njegovih strašnih, viharju podobnih udarcev križar ni mogel več uloviti, kaj šele zdržati. Zbiško je udaril s svojim ob križarjev ščit s tako nadčloveško močjo, da je Nemcu roka na mah odrevenela in se brez moči povesila. Ta se je umaknil v presenečenju in strahu in se sklonil nazaj, a v tem hipu se je zabliskala pred njegovimi očmi sekira in ostrina je padla kakor strela na njegovo desno ramo. Gledalcem je dospel na ušesa le presunljiv krik: “Jezus! . . .” Potem se je Rotgier umaknil še za korak in telebnil vznak na zemljo. Tako je zagrmelo in se za-rojilo po hodnikih kakor v čebelnjaku, ko se od sonca ogrete čebele začno gibati in šumeti. Vitezi so kar v gručah drevili po stopnicah, služinčad je preskakovala sneženi nasip, da si ogleda trupli. Povsod so se razlegali kriki: “Glejte, sodba božja!... Ima Jurand svojega dediča! Slava in hvala mu! Ta ti zna sukati sekiro!” Drugi pa so klicali: “Glejte in čudite se! Sam Jurand ne bi bil mogel bolje usekati!” Pa se je zbrala cela gruča radovednežev okoli Rotgierovega trupla, on pa je ležal na hrbtu z obrazom belim kakor sneg, s široko odprtimi usti in s krvavo roko, tako strašno odsekano od vratu do podpazduhe, da se je 'komaj še držala na nekoliko mišicah. In zopet so. govorili nekateri: “Glejte, bil je živ in v svojem napuhu hodil po zemlji, a sedaj ti niti s prstom ne gane!” A tako govoreč so nekateri občudovali njegovo postavo, ker je na bojišču zavzemal velik prostor in se je zdel po smrti še ogromnej- RADIO-TELEFON — Na sliki vidimo 65 čevljev visok stolp, v katerem so naprave za radio-telefonsko zvezo Zahodnega Berlina s svobodnim svetom. ši, drugi pa njegov pavji čop, ki se je čudovito izpreminjal na snegu, a tretji njegovo bojno opravo, ki so jo cenili za dobro vas. Toda Čeh Hlava se je pravkar približal z dvema Zbiškovima služabnikoma, da bi jo slekel z mrtveca, zato so radovedneži obkolili Zbi-ška, slaveč in povzdigujoč ga do nebes, ker so po vsej pravici bili mnenja, da pade njegova slava na vse mazovske in poljske viteze. Odvzeli so mu ščit in sekiro, da bi se odpočil, a Mrokota iz Mocaževa mu je odpel tudi čelado, spo-tene lase pa mu je pokril s čepico iz škrlatnega sukna. Zbiško je stal kakor oslepljen, težko sopeč, z neugaslim ognjem v očeh, z obrazom bledim od napora in besnosti, tresoč se nekoliko od razburjenja in utrujenosti. Toda prijeli so ga pod pazduho in ga odvedli h knežjemu paru, ki ga je čakal v zakurjeni sobi pri kaminu. Tam je Zbiško pokleknil pred oba, a ko ga je oče Višonjek prekrižal in zmolil večni mir za duši umrlih, je knez objel mladega viteza in rekel: “Bog najvišji je razsodil med vama in vodil tvojo roko, za to naj bo blagoslovljeno njegovo ime! Amen!” Potem se je obrnil k vitezu de Loršu in k drugim ter dodal : “Tebe, tuji vitez, in vse vas navzoče kličem za priče za to, kar tudi sam izpričam, kako sta se dvobojevala po pravu in običaju, a kakor se povsod božje sodbe vrše, tako se je tudi ta vršila po viteško in po božji postavi.” Na to so vsi navzoči domači bojevniki vzkliknili soglasno in ko so še gospodu de Loršu raztolmačili knezove besede, je vstal in izjavil, da bo ne samo pričal, kako se je izvršilo po viteško in po božji postavi, temveč da bo on, de Lorš, vsakogar, ki bi si v Mal-borgu ali na kakem drugem dvoru drznil dvomiti o tem, pri priči pozval na boj za ograjo peš ali na konju, pa bodisi navadnega viteza ali velikana in čarodeja, ki bi samega Merlina presegal po čarodejni moči. A medtem je kneginja Ana Danuta v trenutku, ko ji je Zbiško objel nogi, govorila, sklanjaje se k njemu: “Čemu se vendar ne veseliš? Veseli se in hvali Boga, zakaj če te je Bog v svojem usmiljenju rešil iz te nadloge, te tudi dalje ne zapusti in te pripelje k sreči.” A Zbiško je odgovoril: “Kako naj se veselim, milostljiva gospa? Bog mi je dal zmago nad križarjem, toda Danuške ni, kakor je ni bilo prej — in nič bliže ji nisem kakor prej.” “Najhujši sovražniki Dan-feld, Gottfried in Rotgier ne žive več,” je odgovorila kneginja, “a o Zigfridu pravijo, da je pravičnejši od teh, dasi je krut. Slavi Božje usmilje- nje tudi za to! A gospod dej Lorš je tudi govoril, da pojde takoj v Malborg, ako križar pade, in se pri velikem mojstru zavzame za Danutško. Menda si ne bodo upali upirati velikemu mojstru.” “Bog daj zdravje gospodu de Loršu,” je rekel Zbiško, “a tudi jaz pojdem z njim v Malborg.” A kneginja se je prestrašila teh besed, kakor če bi bil Zbiško rekel, da pojde neoborožen med volkove, ki so se pozimi v jatah zbirali v globokih mazovskih gozdovih. “Čemu?” je vzkliknila. “V gotovo pogubo? Takoj po dvoboju ti ne pomorejo ne de Lorš ne pisma, ki jih je pisal Rotgier pred bojem. Ne rešiš nikogar, a sebe pogubiš.” Toda mladi mož je vstal, prekrižal roki in rekel: “Tako mi Bog pomagaj, da pojdem v Malborg in če treba tudi za morje. Blagoslovi me, o Krist, kakor jo bom iskal do zadnjega diha in ne preneham, dokler ne poginem. Lažje je zame, biti Nemce in se boriti v oklepu, kakor siroti ječati v podzemlju. O lažje, lažje!” ( Dalje prihodnjič.) ------o——— Čevlji - Copate - Gumijasta zimska obutev Predinventurna RAZPRODAJA Samo dva dni! V ponedeljek, 30. decembra in v torek 31. decembra. Oglašujte v naših malih oglasih • ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, • ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, • ČE POTREBUJETE delovno moč, • ČE IŠČETE zaposlitev, • ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. NAZNANILO IN ZAHVALA Z bolestjo v srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem lužno vest da je po dolgi bolezni umrla naša ljubljena soproga, mati in stara mati Katherine Česen rojena KAVČIČ. Svoje miie oči je za vedno zatisnila 8. decembra 1963 v Holy Family bolnišnici. Pogreb se je vršil 12. decembra iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na All Souls pokopališče. Pokojna je bila rojena 30. aprila 1909 v Žireh na Gorenjskem, od koder je prišla v Ameriko pred 42 leti. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Podr. št. 14 PŽZ. Ob tej priliki se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ji poklonili lepo cvetje in s tem izkazali poslednjo čast. Hvala darovalcem za maše in za osebna darila. Srčna hvala vsem, ki so pokojnico prišli kropit, kakor tudi onim, ki so jo spremili na pokopališče in dali svoje avte na Cene vsem ženskim in otroškim čevljem znižane od 20% do 50%, odvisno od oblike. STAN’S SHOE STORE STANLEY MAJER, lastnik «107 ST. CLAIR AVE. Eagle znamke z vsakim nakupom razpolago. Posebej se zahvalimo članom in članicam društev za ganljivo slovo in odbornikom za lepe govore. Lepa hvala nečakom, ki so nosili krsto. Iskrena hvala Msgr. Bazniku za darovano sv. mašo, žalne verske obrede in spremstvo na pokopališče. "Gremo na Štajersko, Kranjsko, Dolenjsko, Primorsko Slovensko"; KDAJ? KAKO? 9 22. maja z ladjo United States, New York — Le Havre % 5. junija z ladjo United States, New York — Le Havre © 3. julija z ladjo United States, New York — Le Havre Cena $500.00, železnica posebej, samo 4 in po! dni na morju, — vračate se lahko z moderno “ ALI PA PO ZRAKU: ladjo feo France. O 25. maja z Jet letalom, Cleveland — New York — Zagreb—Ljubljana • 28. maja z Jet letalom, Cleveland — New York — Vienna — Graz (Štajerci) £ @ 2. in 15. in 22. junija z Jet letalom, Cleveland — New York — Zagreb — Ljubljana 0 20. julija z Jet letalom, Cleveland — New York — Zagreb — Ljubljana S KOflYJ? — Vse Vam bo najugodneje uredil m ^ TDAUri CCDtllttCa! slovenski rojak MIRKO ANTLOGA, lastnik IHAfC. L S EL IS W S y C, ■ 6516 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103 — Telefon: HE 1-3500 * !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I Hvala dobrini sosedom za krasen venec in vsestransko pomoč v bolezni in smrti. Enako smo hvaležni vsem za izraze sožalja. Končno, hvala osebju Zakrajškovega pogrebnega zavoda za vzorno urejen pogreb in vsestransko poslugo. Draga pokojnica; počivaj v miru v ameriški zemlji in lahka naj Ti ho njena gruda! Mnogo si trpela, pa si vse vdano prenašala, dokler Te ni smrt rešila. Ohranili Te bomo v hvaležnem spominu do konca naših dni! Žalujoči ostali: JOHN, soprog; RICHARD in JOHN ml., sinova; KATHLEEN, hčerka; MARY ŠTIMAC, sestra; EDWARD in JANEZ, brata; vnuki in ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 30. decembra 1963. NENAVADEN ZBOR? — Slika spominja na zborovanje kukluksklanovcev, pa je dejansko le posnetek zaloge glav Bullpup raket, ki čakajo na prevoz v Orlando, Fla. Naročite «e na dnevnik “Ameriška Domovina PRI BALINANJU — Balinanje je v Italiji neke vrste narodna zabava, v precej večji meri kot pri Slovencih. Na sliki vidimo italijansko pevko Rito Ravone (na desni), ko uči svojo prijateljico Peggy March iz Lansdale, Pa., kako se “bliža".