PRIMORSKI DHEVHIK OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA NADALJUJMO BORBO A ENOTNOST IN BRATSTVO SLOVANOV IN ITALIJANOV, PROTI IMPERIALIZMU IN ZA SPOŠTOVANJE MIROVNE POGODB E ! Leto IV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST sobota, 3. julija 19£8 Spedizlone ln abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 939 CK VK.F (b) soglasno odobril Beograjski visokošoici Vedno večji uspehi resolucijo Informacijskega uradu—~taitiziraio CK KPJ in grške demokratične vojske - » 3 i BEOGRAD. 2. — Univerzitetni Bernardotte je po poročilih iz _ t . , , , , „ v "" ■ 11»* mi ■nmamiii I ■■> II komite komunistične partije Jugo- Tel-Aviva vprašal vlado Izraela, če IIIOVU flflinsivilC akcije - Velike izifllllR monarhOIRSinlOlf Romunska in tsošgijska §€P odobrili resolucijo Moskovski radio poroča, da je centralni komitst boljieviike partije odobril soglasno izjavo Informacij-sfcefla urada q položaju komunistične partije Jugoslavije. Radio svobodna Grčija javlja, d« Urška demokratična vlada odobrava resolucijo osmih komunističnih partij' Tudi centralni komite t romunske komunistične partije in Centralni komi tet belgijske komunistične partije rta odobrila resolucijo. Iz Bukarešte javljajo, da bo novi sedež Informacijskega urada V Bukarešti. Številke glasila tega tirada od J. julija so tiskali v Bukarešti. Pod naslovom elzdajstvo revolucionarnega marksizmati piše glavni tajnik romunske delavske stranke Georgi Dej tl glasilu Informac.j-skega urada med drugim, da so s? sedanji voditelji jugoslovanske komunistične partije polagoma odda-lJili od načel revolucionarnega marksizma in zavzeli sovražno stališče proti Sovjetski zvezi in njeni komunistični partiji. Danes t? dobi imperializma in splošne krize kapitalizma, dane«, ko je svet razdeljen v. dva tabora ~~ tabor reakcije in imperializma na eni strani ter tabor demokracije in socializma na drugi — je dolžnost zavzeti korektno »tališče do mednarodne vloge Sovjetske zveze. Boljševiška komunistična partija Sovjetske zveze ter njena ustanovitelja Lenin in Stalin sta ponovno Poudarila mednarodni pomen in nalogo velike oktobrske socialistične revolucije. Ravno zmaga velike oktobrske socialistične revolucije in ustanovitev socialistične Sovjetske zveze na šestini zemeljske oble * spremembo države socializma tl eno največjih svetovnih velesil je zrahljala temelje imperializma in dala velik pogon borbi in revolucionarnemu gibanju vseh držav. Ravno zmaga velike oktobrske socialistične revolucije je dovedla do utrditve enotne fronte proletariata in zatiranih narodov vseh držav proti imperializmu. Toda naloga Sovjetske zveze se ni omejila sa- mo na to. Ob pridobivanju moči je Sovjetska zveza večaia podporo enotni fronti pr Oti imperialističnih sil, borbi narodov za njihovo narodno in socialistično osvoboditev. Zmagi sovjetske vojske sc je zahvaliti, da so narodi vzhodne Evrope odvrgli jarem imperializma in položili temelje socializma v svojih državah. Moč Sovjetske zveze in njena vztrajna borba sta bile. Odločilna, činitelja, ki sta omogočila sprtimenitev proti.nipevialistii-nega demokratičnega tabora v mogočno nepremagljivo silo Sedanji voditelji Jugoslavije pozabljajo, da brez zmage velike oktobrske socialistične revolucije bi bila borba za pravo neodvisnost države nemogoča. V kritičnem momentu je Rdeča armada osvobodil a Beograd, potisnila vojake nemškega imperializma iz Jugoslavije ter jih nato popolnoma porazila in tako onemogočila angloamcrišlce imperialistične intervencije v Jugoslaviji, K sreči so čustva jugoslovanskih narodov do Sovjetske zveze močnejša, kakor si sedanji jugoslovanski voditelji lahko predstavljajo. Tudi Djilas, ki je večkrat obreko-fcooal domovino socializma, je bil prisiljen lansko leto priznati olo-boke korenine teh čustev. Naši predniki — je dejal Djilas — so izjavili svojini sinovom in vnukom kazaje proti Vzhodu: «Tam je Rusija. Prišel bo dan, ko bodo Rusi prišli sem in nas osvobodili.)) In Djilas sam je tudi priznal, da se je to prerokovanje uresničilo. Nihče si ne more misliti, da bi država kakor Jugoslavija lahko ostala IS. uri PRIMORSKI DNEVNIK — 2 - 3- Julija 1948 Nova premiera Slovenskega narodnega gledališča Miško Kranjec: Pol do zločina Miško Kranjec je, čeprav po letih še mlad, vendarle s svojim literarnim delom zarisal v slovensko književnost eno od najglobljih brazd med sodobnimi slovenskimi prozaisti. Pred ne prav dvajsetimi leti nam je s svojimi novela mi in pozneje tudi z obširnimi ro mani odkril novo slovensko pokrajino — Prekmurje. Sedaj smo ga spoznali tudi kot dramatika. Vendar je vsekakor Miška Kranjca prednost še vedno v prozi, v kateri nam ume prikazati Prekmurje in njegove ljudi tako živo, da nam ostanejo neizbrisno v spominu. V drami «Pot do zločina« je Miško Kranjec tudi poizkusil orisati prekmurske ljudi. Vendar zaostaja njihova miljejska karakterizacija dokaj za karakterizacijami ljudi v njegovih novelah in romanih. Snov njegovega dramskega prvenca je vsekakor napeta in tud-, dramatična. Toda dejanje se ne odvija vselej po strogih notranjih zakonitostih vsebine in nastopajočih oseb, marveč se nam zdijo prihajanja , in odhajanja teh pogostoma neutemeljena in prisiljena. Dogajanje samo pa raste in se stopnjuje prav do konca. Vsebina drame je v kratkem sledeča: Matija Berden se je kakor njegov daljnji sorodnik Kantor prikopal do bogastva in moči z izkoriščanjem šibkejših in tudi z neposrednim zločinom. Poročil se je z žensko zaradi njenega bogastva, in da bi se tega polastil, prisili deklo in svojo ljubico Evo, k je pravkar zanosila z nji m, da zavda njegovi poštami ženi. Strup mu je preskrbela bogata meščanka Roza, v katero je zaljubljen preiskovalni sodnik. Matijev oče bi rad rešil sina popolne moralne propalosti, ko ga je bil spočetka sam spravil na tako zločinsko pot. V takratni družbi — dejanje se godi nekaj let pred drugo svetovno vojno, pa je sodišče zasledovalo predvsem majhnega človeka in njegove majhne pregrehe, velikih zločincev in velikih pregreh pa se navadno ni lotevalo, po znanem pregovoru: Vrana vrani r.e izkljuje oči. Tako tudi v tem primeru sodnik odpusti glavnega krivca Matija Berdena, da obenem ne kompromitiral Roze, ki mu jo Matija prepušča. Nesrečna dekla Eva postane zopet žrtev bogatih, ■močnih in brezobzirnih. V delavcu Martinu, ki jo nesebično l;.bi in jo je pripravljen vi. tudi s tujim otrokom, pa nalcazuavtor tisto moralno zdravo jedro našega ljudstva, ki mu je bila dodeljena velika in častna naloga, graditi na ruševinah starega in propa'. :ja sveta novo in človeka vredno življenje. Na sinočnji premieri v Skednju je dosegla drama «Pot do zločina') znaten uspeh ter je aržala občinstvo prav do kraja v napr‘osti. Režiser Justo Košuta je spravil igro sicer v zadovoljiv potek, a je bilo dejanje mestoma vendarle preiv zvlečeno in preohlapno. Želeti bi bilo tudi, da bi bi! avtorjeve nedostatke pri prihajanju in odhajanju ose j nekako prepričljiveje aranžiral. Jožko Lukeš je igral Matijo Berdena z izredno prepričevalnostjo in naravnostjo in lahko rečem, da je prav do konca igre vzdrževal plastičnosti in življenjskosti svojega lika. Z veseljem moram ugotoviti, d-a mladi igralec kljub neugodnim prilikam stalno raste in se umetniško izpopolnjuje Matijevega očeta Ivana Berdena je podal Modesl Sancin s svojo znano izkušenostjo l> poglobljeni karakterizaciji takih starčevih likov. V njegovih dialogih 2 Luke-iem je dosegla uprizoritev svoje najmočnejše učinke. Evo Antalič, deklo pri Berdeno-Vih, je igrala Ema Starčeva toplo občuteno rekel bi pa, da se mi je zdela marsikdaj nekoliko premedla. Njeno mater Verono je podala Angela Rakarjeva s svojo veliko sposobnostjo umetniškega karakte-riziranja, ki pa morda to pot ni doseglo njenih najboljših kreacij, ki smo jih videli v Trstu. Valerija Silova, je podala postarano Matijevo ženo Magdo z nekaj dobrimi, pa vendar premalo značilnimi potezami. Prav dober je bil preiskovalni sodnik Belizarja Sancina, ki je v sproščeni igri prikazal dekadenten meščanski tip iz st are Jugoslavije. V Kozi Majerjc- vi je podala Angela Sancinova bo-gataško in cinično dekle iz predvojne družbe i dobrim nastopom in s primemo razgibanostjo. Ernest Zega je tokrat dobil nelahko vlogo delavca Murtina Lebarja, ki je stavila na njegovo še začetniško prakso nemajhne zahteve. V prvih dveh dejanjih je bil nesproščen, odtajal se je šele v tretjem dejanju, kjer je v izbruhu proti Evinemu zapeljivcu Matiji resnično zaživel in s tem do/cuzal, da so v njem še nerazvite dobre sposobnosti ja karakternega igralca. V manjših vlogah sta zadovoljivo nastopila Silvij Kobal in Berta Ukmarjeva. Inscenacija Bogdana Groma je bila preprosta, okusna in smotre-na. Predstava je dosegla, kot rečeno. tudi pri občinstvu lep uspeh ter je pomembna predvsem zato, ker prikazuje delo enega izmed najpomembnejših živečih slovenskih pisateljev. VI. B. Predrznost Pred nekaj dnevi je prišel na Delavsko zbornico v Gorici in tam dostavil pismo neki član poljedelske zveze. Tega pisma se je polastil dr. Cian Rolando, demokristjan, član Delavske zbornice. Namesto da bi to pismo izročil onemu, na katerega je bilo naslovljeno, je dr. Cian pismo enostavno sam odprl in prebral vprašanja, na katera s° zahtevali odgovor poljedelci z otoka Morosini in jim je kar naravnost on sam odgovoril na postavljena vprašanja. Jasno je, da go bili poljedelci, člani Confe-derterre zelo presenečeni, ko so opazili, da jim ni odgovorila ne Confederterra, (ki pisma sploh ni dobila), ne Delavska zbornica, pač pa so brali odgovor ACLJ poljedelcev, katere član je dr. Cian. Ta primer ie zadosten dokaz, s kakšno predznostjo postopajo neki sindikalisti, ki z največjo nesramnostjo skušajo doseči to. da bi pognali v zrak sindikalno organizacijo Delavske zbornice, čeprav je ta sindikalist plačan od /delavske zbornice. Skušajo pa dokazati, da je sindikalna dejavnost Confeder-terre le sad ACLJ poljedelcev, ki je za delavce le to storila, da je sabotirala njihove zahteve, samo da bi se pokazali aktivne, si celo prisvajajo dejavnost, T:i ni sad njihove organizacije, temveč Confe-dertefre, v kateri so včlanjeni delavci, ki dobro poznajo svoje probleme. Delavci naj to sami presodijo in naj si zapomnijo. TRŽAŠKI DNEVNIK ležal! palažal HlieiSlil tonili Pri S. Vidu se razvija kulturno življenje Slovencev Pri pregledu kritičnega položaja našega delavstva ne smemo pozabiti na mlade delavke, ki jih najbolj izkoriščajo delodajalci. Pa si oglejmo položaj mladih delavk, ki delajo v arzenalu, v ko-nopljarni, v tovarni Modiano, Salto. Flert in pri Beltramu. Vse te delavke trdo delaio ter prispevajo s svojo marljivostjo in pridnostjo k produkciji, ki je vir dobičkov za vse lastnike podjetij. Toda kljub marljivemu delu jih delodajalci izkoriščajo ter jim dajejo mnogo nižjo plačo kot delavcem. V mehaničnem sektorju je razlika med plačami delavk in delavcev za približno 30%. Uradnice c*’ - kategorije, ki so stare več !: let. preje- majo plačo, ki je zs* 17% nižja od plače njihovih tovarišev. Prav iste razlike v plačah lahko opazimo v vseh uradniških kategorijah, medtem ko je položaj mladih delavk izpod 21 let še mnogo težji in obupnejši. Toda če je položaj mladih industrijskih delavk težak, je še mnogo težji položaj obrtniških delavk. Nešteto deklet, ki delajo v krojač-nicah. v klobučarnah, v trgovinah s krznenimi izdelki, v likalnicah, prejemajo zelo majhno plačo za svoje delo, s katero se le s težavo prebijejo skozi življenje, obenem pa jih delodajalci silijo ostajati na delu tudi izven delovnih ur. Seveda jim te nadure ne plačajo. Zaradi nepravdnega ravnanja nimajo ta dekleta možnosti naučiti se svojega poklic*; gospodarji zahtevajo, da jim ta dekleta opravljajo še druge posle, da strežejo razne stranke in je mogoče tudi gospodarjevo družino, da pospravljajo delovne prostore in da hodijo okrog z različnimi naročili. Mlade delavke so stopile v odločno borbo, da bi dosegle spoštovanje svojih pravic. Toda na žalost so morale ugotoviti, da dopuščajo nekatera dekleta v raznih tovarnah, da jih gospodarji izkoriščajo ter se zadovoljijo, če jim ti dajo kakšno majhno nagrado .ki pa seveda niti zdaleka ne plača vsega storjenega dela. Gospodarji dajo te majhne nagrade za to, da lahko potem bolj brezskrbno izkoriščajo. Toda najvažnejši problem, ki obsega tudi socialno življenje, problem tistih deklet, -ki nimajo niti toliko plače, da bi se lahko preživljale, je problem deklet, ki so prisiljene stopiti na pot prostitucije. Dolžnost vseh delavk, kot tudi vsega poštenega prebivalstva je, rešiti tudi ta težek problem. Na ta način bomo ne samo pomagali vsem tem dekletom, ki so zaradi svoje slabosti podlegle ter pričele živeti kot prostitutke, temveč se bomo borili, da odpravimo vse vzroke, ki privedejo do prostitucije, da zagotovimo vsem dekletom in žeaam pravico do dela. do primerne plače m da ustanovimo strokovne šole za mlade delavke. Dne 1. julija je bil v prostorih kulturnega krožka itPerossa« občni zbor novoustanovljenega prosvetnega društva. Dvorana, v kateri je bil ta občni zbor, je bila napolnjena do zadnjega kotička. Iz poročila pripravljalnega odbora je bilo razvidno, da se je pri S. Vidu veliko napravilo v pogledu kulturnega delovanja. Pripravljalni odbor si je predvsem postavil nalogo dvigniti kulturno raven tamkajšnjih Slovencev ter skrbeti za predavanja in prireditve ter zla.: ti vzbuditi zanimanje za slovenski jezik med mladino, ki je sicer slovenskih staršev, a ne zna več svojega materinega jezika. Na ta občni zbor niso prišli le člani, marveč tudi oni, ki so čutili potrebo po sprostitvi v svojem materinem jeziku. Prišli so Slovenci in Hrvatje, med njimi smo opazili celo Ruse. Tako so se na tem občnem zboru povezali v eno družino vsi slovanski bratje med seboj. V imenu SHPZ je spregovoril dr. Hlavaty, ki je predvsem pozdravil pobudo pripravljalnega odbora, da se ustanovi v tem delu tržaškega mesta slovensko prosvetno društvo. Zlasti pred prvo svetovno vojno je bil ta okraj znan po Slovencih in Hrvatih in če samo ime tega okraja priča o tem, da prečiva tod veliko Slovencev. Tov. di ti lav at y je obljubil novoustanovljenemu društvu vso pomoč ter je med drugim poudaril, da morajo Stavka v ladjedelnicah Invseh mestnih poctgetjiii Naše delavstvo se bori za vzpostavitev zapore nad odpusti iti člani prosvetnega društva prav v tem okraju, kjer je fašizem dodobra opravil svoje delo, od hiše do hiše, tar pripeljejo vse zavedne Slovence in Hrvate — antifašiste ter zlasti mladino, da se popravi zločin, ki ga je napravil fašizem nad našim narodom, s tem da je zatrl slovensko besedo. Po izvolitvi novega odbora je tovariš Kerkoč daroval društvu 15 knjig, SHP Z 22, prosvetno društvo Škamperle pa 30 knjig. Tako ima knjižnica na razpolago že nekaj knjig, ki jih bodo člani društva z veseljem vzeli v roke; prepričani pa smo, da bo z dobro voljo število knjig v kratkem času na-rar-tlo. Tovariš prof. Kosovel se je sam obvezal, da bo prevzel dvakrat na teden tečaje slovenščine mladino in odrasle. Ob tej priliki so prisotni v znak protesta proti obsodbi glavnega urednika Primorskega dnevnika nabrali v nekaj minutah 3.451 lir. Prepričani smo, da bo novoizvoljeni odbor izvršil naloge, ki si jih je postavil in da se bo marsikdo, ki je pozabil, da je Slovenec, tega zavedal prav po zaslugi novega društva. PARTIZANSKA RAZSTAVA Partizanska razstava narodno osvobodilne in antifašistične borbe Je odprta prebivalstvu dnevno od K do 12 ter od IS do 22 v prostorih Delavske Športne zveze v ul. Conti 11. Danes zadnji dan razstave. Obiifite Jo! Zaradi stavke izide ..Soča” i zamudo Zaradi včerajšnje stavke industrijskih delavcev, ki so se je udeležili tudi goriški tiskarji, izide «Soča» — tedensko glasilo Slovencev v Italiji — z zamudo enega ali pol dneva. Dimci iz Šleverjana, Pevme in Oslavja pojdejo v počitniške kolonije Zvedeli smo, da namerava občina v Kaprivi poslati v letošnje po-čitniškek olonje 48 otrok iz Sle-verjana, goriška občina pa 12 otrok iz Pevme in Oslavja. Ta vest je razveselila vaščane, predvsem tiste družine, katerih otroci bodo prvič deležni s strani svojih občin letnega oddiha na morju ali v gorah. Pri izberi naj velja načelo, da se pomaga v prvi vrsti tistim, ki resnično najbolj potrebujejo socialno-zdravstvene pomoči in katerih hranitelji najtežje pridejo do vsakdanjega kruha. Letno gledališče Danes zjutraj začno prodajati vstopnice na trgu Verdi št. 1 za prve štiri operne predstave na gradu Sv. Justa. Kot prvo predstavo bodo dajali v torek Verdijev Rigoletto. Peli bodo Karel Tagliabue, Liana Grani, Marij Filipeschi, Anamaria Cana-li in Marij Tommasini. Dirigent Antonino Votto. Okrožno nogometno prvenstvo se približuje koncu Oalincarsko iirvensivo Iržašheoa ozemlja Aquila. čeprav je bila naknadno sprejeta v prvenstvo, je takoj v začetku pokazala svojo moč in je skozi in skozi vse prvenstvo bila strah vseh moštev. Isto je kazalo moštvo Sv. Vida, toda kmalu je pokazala svoje zobe tudiOMMSAin sedaj se bije boj za prvo mesto med Aquilo in OMMSO. Čudno pa je, da je Primorje tako nazadovalo, kajti v začetku je pokazal izredno igro in voljo. Na vsak način moramo počakati, da konča tudi to prvenstvo. kajti . presenečenj v našem nogometu smo vajeni in se lahko položaj do konca popolnoma spremeni. Lestvica je sledeča: Aguiia 22 17 2 3 88 27 36 Acjuila 22 17 2 3 88 27 36 OMMSA 22 15 6 1 54 19 36 Sv Vid 22 15 4 3 44 19 34 Primorje 20 12 4 4 50 22 28 Arzenal 22 9 6 7 43 40 24 Kolonja 21 7 6 8 36 36 20 Proleter 22 6 7 9 51 54 19 Col ILVA 22 8 2 12 39 40 18 VESNA 23 6 2 16 29 66 14 Greta 21 6 2 13 37 48 14 Sv. Marko 21 5 4 12 35 50 14 INAM 22 4 1 17 29 87 9 Preteklo nedeljo so bile zadnje kvalifikacijske tekme. V nedeljo pa se bo med seboj borilo kar 28 ekip za II. del kvalifikacije in tekme bodo v nedeljo 4 t. m. na igriščih prvoimenovanih ekip z začetkom ob 17, razen onih, ki imajo posebej naveden urnik: Sv. Alojz C - Barkovlje A, Sv. Ivan A - Magdalena C, Bellavista A - Sv. Marko A, Operaia B - Bellavista B od 16, Konopljarna B - Standard ob 16, Aquila A - Kolonja, Operaia A -Nardin A ob 16, Dugulin - Panorama, Tomažič A - Sv. Alojz A v soboto ob 17, Vespucci A - Sv. Ana A, Konopljarna A - Sv. Ana B ob 18, Koštalunga A - Col ILVA B. Magdalena E - Magdalena A, Sv. Marko B - Vespucci B. JUTRI IZIDE NAS LIST NA ŠTIRIH STRANEH. Vse obljube, ki jih je dala vojaška uprava, da bo zaustavila odpuste z dela in da bo počasi ponovno zaposlila vse brezposelne delavce, so ostale do danes lamo obljube. Ukaz št. 109 je naredil, kar je pač naredil. Poslabšanje položaja je samo logična posledica pasivnega zadržanja tistih, ki so danes na vladi in bi morali skrbeti in zagotoviti delavskemu razredu in vsemu prebivalstvu izboljšanje socialnega položaja. Danes lahko vieftmo, kam je privedlo nasprotovanje in odbijanje vseh predlogov, ki so jih stavili Enotni sindikati v teh treh letih. Tvrdka SARROM je že obvestila vse svoje uslužbence, da bo izvedla ponovne odpuste. Ali je to predznak. da namerava tvrdka končati s svojim poslovanjem? Mala industrija občuti še bolj kot velika udarce, ki jih zadaja našemu gospodarstvu politika, ki jo vodijo na našem ozemlju za skrit? cilje in namene, kateri so pa vendar že poznani. Tudi tovarna LEJET je že prav na robu propada. V zadnjih dneh je vodstvo tovarne odpustilo deset uslužbencev; toda v prihodnjih dneh bo verjetno odpuščenih še deset uslužbencev. Na trgu pa je vedno več ameriške čokolade, ki je mnogo cenejša in jo zato vsi kupujejo: toda zaradi tega propada tržaška tovarna, ki je bila do danes cenjena in zelo aktivna. Ponovno ponavljamo, da mora vojaška uprava ukreniti vse po-trebno, da zaustavi nadaljevanj* tega obupnega položaja. Enotni sindikati so še vedno mnenja, da lahko reši ta položaj samo resnična zapora nad odpusti, kateri bi sledili še drugi ukrepi, ki bi dvignili malo, srednjo in težko industrijo ter preprečili nevarnost krize. Toda vsi naši protesti in upravičene zahteve so do danes naleteli pri vojaški upravi na gluha ušesa; toda danes zahtevajo delavci bolj odločno kot kdaj- “coli zaporo nad odpusti. Včeraj zjutraj je bilo v vseh delovnih sektorjih razen v težki industriji stavkovno gibanje. V vseh Dva pametna otroka Res čudno je, da otroci, ki najdejo orožje in municijo izročijo policij, saj nas dnevna kronika uči, da je baš nasprotno, ker je običajno najdba orožja vedno povezana s nesrečami. Toda drugače sta postopala Livij Scolari iz Furlanske ceste 293 in 14 letni Ivan Lupetin in ulice Buonafata 19. Ta dva sta včeraj popoldne našla na železniški progi samokres z bobenčkom kalibra 12 italijanske izdelave. Takoj potem sta tekla na policijsko postajo v Barkovlje in izročila orožje. Orožje, ki je še v dobrem stanju je verjetno kdo vrgel iz vlaka, ker ;e ga je hotel iznebiti. tovarnah in podjetjih so bile kratke stavke, med katerimi so delavci odobrili protestne resolucije, ki so jih poslali vojaški upravi in v katerih zahtevajo zaporo nad odpusti. Včeraj ob 12 uri so prenehali delavci v vseh industrijskih podjetjih z delom. Enotni sindikati so smatrali za potrebno začeti takoj z akcijo, da so tako postavili vojaško upravo pred odločno stališče vseh delavcev. Stavka v industriji je trajala ves popoldan; s to stavko so delavci hoteli doseči vzpostavitev zapore nad odpusti. Obenem so te stav-:: bile dokaz solidarnosti tržaških delavcev z italijanskimi delavci, ki se borijo za uresničitev •vv:> 2>*htev. Premočno je pestil, zato bo sedel Včeraj zjutraj je tukajšnje »okrožno sodišče sodilo Alojzija Francesija, ker je bil obtožen, da je povzročil 9. maja t. 1. svojemu svaku Giobattu De Cesaru resne telesne poškodbe med prepirom. Ko je obtoženec svaka tako močno s pestjo udaril, je ta padel na tla in se pri tem hudo pobil v glavo. Kaže, da so bile vzrok tega nesrečnega dogodka družinske zadeve. Vse priče, ki so se včeraj prikazale na sodišču in skušale olajšati položaj obtoženca, k; je bil že enkrat obtožen zaradi istega dejanja, so kaj malo prepričale sodnike, ki so pred seboj videli v obtožencu pravega Brdavsa, medtem ko je pa bila žrtev suh možicelj. Zaradi tega se je razprava zavlekla tja do 14.45, ko je sodišče kljub čebljanju prič, da je Gio-batto sam padel, obsodilo obtoženca na 1 leto 9 mesecev in 20 dni ječe. Predsednik sodišča je bil dr. Na-chich. tožilec pa dr. Longo. Ali si že naročnik »Primorskega dnevnika«! Za 30 tisoč lir Ferlanič Marija iz Spodnje S. Marije Magdalene št. 271 je včeraj naznanila CID-u glavne policije, da so ji neznanci odnesli iz njenega stanovanja moški suknjič in zapestno uro. Skoda, ki jo je utrpela, znaša 30.000 lir. Policija nadaijuje preiskavo. Delno ugoden priziv detomorilke Stikovičeve Včeraj je privizno sodišče obravnavalo priziv, ki ga je vložila detomorilka Josipina Stikovičeva, katero je tukajšnjo sodišče letos obsodilo na 3 leta in 8 mesecev ječe. Sodišče je delno ugodilo prizivu Stikovičeve, ki jo je na sodišču zastopal odvetnik Cavallieri in znižalo kazen na 2 leti ječe. Poziv SHPZ prosvetnim društvom SHPZ VABI VSA PROSVETNA DRUŠTVA, DA SE UDELEŽE TABORA OF, KI BO V NEDELJO 4. t. m. V MACKOVLJAH. POLEG DRUGEGA SPOREDA BODO PEVSKI ZBORI IZ DOLINE, RICMANJ, BORŠTA IN BOLJUNCA ZAPELI VSAK PO 2 PESMI, ZDRU2ENI PEVSKI ZBORI PA BODO APELI »PESEM O SVOBODI«, aSTALIN-GRAJSKOv, »ZLOMIMO BIC» IN »V NOVE ZARJE«. VABIMO VSE, DA SE TABORA UDELE2E! Ustrahovanje z letaki v tržiških ladjedelnicah V tržiških ladjedelnicah so našli predvčerajšnjim letak naslovljen »Poslednje svarilo« (Ultimo moni-to), s katerim nacionalistični pre-napeteži grozijo in cbdolžujejo delavce, češ da so protiitalijanskega prepričanja. Delavci v ladjedelnicah so že vajeni takih ustrahovanj in vedo, kdo te letake sestavlja in širi. Zato se ne strašijo pred sličnimi grožnjami. Bilo bi pa dobro, da oblastveni organi malce pogledajo, kakšni so daljni nameni takih ustrahovanj. Pcloiinarji so se vrnili pogojil!) na delo oele v sredo 30. junija »o sf. vrnili na delo polovinarji veleposestva Glasic Cappelletti v Ronkah, potem ko so za več dni v znak protesta opustili mlatev žita. Lotili so se mlačve le pod pogojem, da si obdržijo 97% žitnega pridelka. 50-letoica Prosvetnega društva „Slovan“ v Padričah Dne 5. julija na dan sv. Cirila in Metoda je poteklo 50 let, odkar sta Grgič Anton in Grgič Karel ustanovila v Trebčah prosvetno društvo «Slovan» in odkar so zavedni Padričani zgradili cerkev na čast slovanskima svetnikoma Cirilu in Metodu, kar bodo Padričani le.tos proslavili. V ta namen se je ustanovil v Padričah pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno, da bo ta svečanost čim bolje uspela. Zlasti med člani prosvetnega društva je za to proslavo veliko zanimanje ter so povabili k sodelovanju SHPZ ter v njej včlanjena društva, godbe itd. Ob tej priliki smo se zglasili v Padričah pri starih veteranih, ki so ustanovili prosvetno društvo ter se zanimali za to, kakšno je bilo takrat zanimanje med ljudstvom za kulturno življenje. Od 40 članov takratnega prosvetnega društva «Slovan» je danes še živih sedem članov, ki so nam z veseljem in s ponosom pripovedovali o začetnih težavah Padričanov pri ustanovi’*? vi tega društva. Niso pa pozabili povedati, da je bilo med njimi veliko zanimanje za kulturno življenje. Pobudo za ustanovitev tega društva so dali novinci za nabor, ki so Z zavistjo gledali na cvetoče kulturno delo svojih sosedov Gropaj-cev. Na skrivaj, so nam pripovedovali, so hodili poslušat, ko so se gropajski fantje in dekleta učili petja. Ker niso imeli pevovodje, so za vrati potihoma spremljali petje, ko so prišli domov, so imeli potem skupne vaje ter se učili istih pesmi. Tako je bil postavljen prvi temelj pevskemu zboru, iz katerega se je pozneje razvilo prosvetno društvo z vsemi panogami kulturnega udejstvovanja. Člani prosvetnega društva so začeli zbirati prostovoljne prispevke ter ustanovili knjižnico, ki je imela lepo število knjig, katere so z velikim zanimanjem čitali. Ustanovljen je bil dramski odsek ter pevski zbor, ki je nastopal ne le v domači vasi, marveč je gostoval tudi v sosednih vaseh in gornji tržaški okolici. Ime temu društvu je dal Grgič Anton, katerega so pred nedavnim spremili Gropajci k večnemu počitku. Ko pa je prišlo do ustano- vitve društva v Gropadi, so Gropajci hoteli, da bi se qbe društvi združili, na kar pa Padričani niso hoteli pristati. Se istega leta 1898 so postavili svoja pravila ter se je začelo živahno kulturno življenje, saj so imeli redna predavanja ter so postavili celo tamburaški zbor. Ob desetletnici ustanovitve so 1908 leta priredili veliko kulturno manifestacijo, katere se je udeležilo 24 pevskih in prosvetnih društev ter okoli 4 tisoč ljudi. To je bila za tiste čase velika manifestacija slovenstva, kjer so si postavili tudi svoj politični program. Ze v tistem času se je pokazala potreba po združevanju ter povezavi med posameznimi društvi, kar je zlasti pripomoglo k dviganju narodne in kulturne zavesti tržaških Slovencev. Kot je zadela vsa prosvetna društva 1927. leta Gentileje-va reforma ter je bilo prepovedano vse kulturno udejstvovanje tako so oblasti prepovedale tudi teinu društvu njegovo delovanje. Vendar pa prosvetno življenje ni zamrlo, marveč so svoje delo nadaljevali še z večjo zavestjo pod krinko cerkvenega za časa osvobodilne borbe, kjer so se zavedni vaščani zbirali ter si poleg političnega programa zadali tudi nalogo dvigniti kulturno raven ter širiti izobrazbo zlasti med mladino. Po osvoboditvi pa je kulturno življenje na novo oživelo, dobilo nove organizacijske oblike, vendar pa so zavedni Padričani dali kot spomin na staro kulturno udejstvovanje novemu prosvetnemu društvu, ki ima danes na 218 prebivalcev 110 članov ime «Slovan». Pripravljalni odbor za proslavo te obletnice poziva vsa prosvetna društva, da se udeleže te prireditve v čim večjem številu ter da po svojih možnosti pomagajo tudi pri pripravah, da bo ta proslava čim lepše uspela. URADNA IMENOVANJA Na podlagi člena III. paragrafa 4 Ukaza št. 259 je bil imenovan profesor Karel Schiffrer za podpredsednika cone. Na podlagi člena V. paragrafa 2 pa je bil imenovan odvetnik Mihael Miani za župana tržaškega mesta. Oba sta imenovanje sprejela. Protest tleiavcev ladjedelnice S. Marka vojaški upravi Delavci ladjedelnice S. Marka, ki so včeraj popoldne zapustili delo, odločno protestirajo proti ponovnim odpustom z dela na vseb delovnih sektorjih, ki predstavljajo nevarnost za ves delavski razred, ter ogrožajo njegov obstoj. Izkustva, ki so jib imeli delavci ladjedelnice S. Marka z ukazom it. 109, so jasno dokazala nezmožnost tega izboljšati ali pa zaustaviti poslabšanje položaja delavcev. Zato zahtevajo delavci, da izda vojaška uprava splošno odredbo, ki aaf vsebuje vse upravičene zahteve delavcev, katere načrt Je že izdelala in predložila veza enotnih sindikatov. Delavci ladjedelnice S. Marka smatrajo, da bi lahko edino takšna odredba zagotovila vsem delo. DELAVCI LADJEDELNICE S. MARKA Višek budalosti in cinizma Med špekulante s človeško neumnostjo spadajo tudi politični mešetarji okrog »Slovenskega Primorca», ker sicer ne bi napisali članka pod naslovom «Pet Lojzetov«. Potem ko pisec popisuje, kako je Lojze, verni katoličan, padel zadet od komunistične bombe, ker je bil kolaboracionist, končuje članek s temi-le besedami: Prav v času nesreče je mama doma vsa vzradoščena zaslišala, kako prihaja Lojze po stopnicah. Pa ga ni videla. Le «znamenje» je dal, ko se je pred očmi njegove matere kozarec na mizi brez vsakega zunanjega povoda res zdrobil. K tej budalosti, h kateri je vsak komentar odveč, moramo dodati še en odstavek drugega članka iz iste številke časopisa, ki odkriva vso jezuitsko, hinavsko in nesocialno miselnost teh ljudi. Odstavek pod naslovom »Naše državne novice», se glasi: Tudi nam napovedujejo, da bo zaradi porasti pšeničnih cen s koncem julija porastla cena kruhu in da bo en kg stal okrog 105 do 115 lir. Bomo toliko bolj znali ceniti ta božji dar in varčevati z njim. Ce bodo zaradi povišanja cene kruhu bolj cenili ta božji dar gospodje okrog «Slovenskega Primorca«, nimamo ničesar proti temu, saj so s tem pisanjem še enkrat dokazali, da stoje na nasprotni strani koristim delovnega ljudstva. Prav zaradi tega je ljudstvo že odprlo oči in razkrinkalo taka bitja, ki se drznijo tako cinično izražati v primerih, ko gre za korist ljudstva. Obenem pa ga hočejo opajati s svetohlinskimi frazami. Škvadrist ovajen sodišču Zopet se bo moral še en fašistični škvadrist zagovarjati pred sodiščem zaradi nasilnega postopanja med stavko, ki jo je proglasila Delavska zbornica. Tako je bil ovajen tožilstvu 41-letni Josip Maggi iz Barlette doma, sedaj pa prebiva v našem mestu v ulici Fabri št. 4. Omenjeni je obtožen, da je 26. junija skupno s 50 neofašisti napadel bar Urban na obrežju Nazario Sau-ro 12 in skušal prisiliti lastnika, da bi zaprl lokal zaradi proglasa stavke Delavske zbornice. Pri tem je razbil kristale in kozarce v baru. Lastniku lokala pa se je posrečilo, da je skupno z drugimi klienti zapodil napadalce. Čudno je, da je policija od 50 napadalcev ovadila sodnim oblastem samo enega škvadrista. Kaj pa čaka z ovadbo drugih napadalcev, morda čaka to, da bodo uprizorili še kak nov napad! mimm Sobota 3. julija Nada, Vineta Sonce vzhaja ob 4.18, zahaja ob 19.58. Dolžina dneva 15.41. Luna vzhaja ob 1.12, zahaja ob 16.39 Jutri 4. Julija Urh, Domagoj Spominski dnevi 1941 je bil osnovan prvi partizanski odred Srbije. PREHRANA Delitev ječmena na podeželju. Seprai javlja, da začno danes deliti po 300 gramov ječmena na osebo potrošnikom od 19 do 65 let (skupine od X do XIII) na odrezek XIII nakazila 25 sedanje živilske nakaznice. Delitev bo končana 10. t. m. cena je 100 lir kg. Delitev pralnega mile: Danes začno deliti po 200 gramov mila AUSA vsem potrošnikom na odrezek št. 1. Delitev bo končana najkasneje 20. t. m. Cena znaša 75 lir kg. ENOTNI SINDIKATI Zborovanje prolesorjev In učiteljev, vpisanih v ES prosvetnih delavcev v Trstu, bo danes 3. t. m. ob IS v ul. Imbriani 5. Udeležba obvezna za vse dane. Prosimo za točnost ! KMETIJSKA STROKOVNA ZVEZA ES vabi vse terenske referente ra sestanek, ki bo v soboto 3. t. m. ob 18.30 na sedežu v ulici Imbriani 5 1. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO NA OPČINAH uprizori danes ob 9 zvečer na dvorišču Prosvetnega doma znano zgodovinsko igro «Miklo-va Zala«, ki jo je priredil Franc Žižek. Z velikim uspehom so to igro igrali v ljubljanskem jn mariborskem gledališču in na mnogih ljudskih odrih. Vsebina igre je zajeta iz dobe turških borb in kmečkih puntov, to je ob koncu 15. stoletja. Dejanja se godijo v Rožu na Koroškem in na Turškem. Pri izvedbi igre sodelujeta domači pevski zbor in orkester. Pevski zbor slov. prosvetnega društva Slavko Škamperle bo nastopil v nedeljo 4. julija v Mačkov-ljah. Ob tej priliki priredi društvo skupni izlet za vse člane. Cdhod izpred Doma kulture ob 14.30. Vpisovanje v trafiki pri Prosenu. Planinsko letovanje PD-T. Planinsko društvo v Trstu bo priredilo tudi letos letovanje v vročih poletnih mesecih v gorskih predelih gornje Soške doline in sicer v Bovcu. Začetek v soboto dne 17. t. m. Izlet PD-T v Mačkovlje. Planinsko društvo v Trstu vabi svoje člane, da se udeleže v nedeljo dne 4. jul. t. 1. tabora OF v Mačkovljah. IZLETI PDT sporoča, da je izlet na Učko, ki bi moral biti 11. julija, preložen na nedeljo 18. julija. Vpisovanja še danes 3. julija v čevljarni Pirc, ul. Settefontane 3 in pri Geču, Rojan. Fra i Rivi. MOTOKLUB sv. JUSTA sporoča članom in prijateljem, da priredi 18. julija izlet na Bled. Vpisovanje V tajništvu dnevno od lt do 20 v ul. Vidali 4. ŠOLSTVO PROSVETNI URAD VU je izdal posebne določbe za imenovanje osebja na slovenskih srednjib in osnovnih šolah za šolsko leto 1948-1949. Prošnje se vlagajo pri višji šolski upravi do 15. julija 1948. Ta rok ne bo podaljšan. Podrobna pojasnila so na razpolago v uradnih urah pri višji šolski upravi v ulici Duca d'Aosta 4, II. SLOVENSKO 1 lil A K 01J ill 0 (i !.li II Al. išči; za Tržažko ozumljc Danes 3. julija ob 20.30 MIŠKO KRANJEC: „Pol do zločina66 Gostovanje v dvorani prosvetnega doma na Proseku. V nedeljo 4. julija ob 21.— Miško Kranjec 11PCT DO ZLO-CINAa. Gostovanje v dvorani prosvetnega društva na Nabrežini. V ponedeljek 5. julija ob 20.30 Miško Kranjec: »POT DO ZLOČINA*. Gostovanje v gledališču (iRistorii) v Kopru, Vil prepovedala fiumorisiiii tednih ,,Don Chisciotte" TRST, 2. (PIO) — Vojaška u-prava je z današnjim dnem prepovedala uvoz in širjenje tega humorističnega tednika na Tržaškem ozemlju pod anglo-ameriško vojaško upravo. Kdor bo uvažal ali širil ta tednik, bo obtožen kršitve proglasa št. 2 člena 3. DAROVI IN PRISPEVKI ZA DIJAŠKO MATICO darujejo starši 2600 lir ob zar ključku šolskega leta iz hvaležnosti do vsega svetoivanskega slovenskega učiteljstva. ■Vf RADIO IH 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in poročila. 11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Ljudje in nazori. 12.15. Iz Rossinijevih oper. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Lahka glasba. 13.30., Zdravniški vedež. 13.40. Partizanske pesmi. 14.00. Dnevni pregled tiska. 17.30. Plesna glasba. 18.00. Tržaški kulturni razgledi. 18.15. Iz del znanih skladateljev. 19.00. Oddaja za najmlajše. 19.30. Lahka glasba. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Športna kronika. 20.10. Pevski zbor s Konkonela. dirigent prof. Karel Boštjančič. 20.30. Po poteh umetnosti. 20.45. Pester glasbeni spored za soboto. 22.00. Večerni koncert. 22.30. Plesna glasba. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Ci-tanje sporeda. 23.35. Polnočna glasba. 24.00. Zaključek. KINO ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. julija 1948 se je rodilo 12 otrok, umrlo je 4 ljudi, poroke pa so bile 8. Civilne poroke: kemik Livij dr. Zeller-Celso in zasebnica Miriam Sacerdoti. Cerkvene poroke: delavec Lucijan Sigmund in zasebnica Ana Mu-tarello električar Frank Wilber Brown in šivilja Stepančič, težak Anton Cescutti in zasebnica Ales-sandrina Schuster, uradnik_ Guido Viktor Cheni in šivilja Roža But-tignon, delavec Donald Roger Morris in uradnica Delcisa Petracco, kovač Bruno Maurel in zasebnica Armida Franco, kolar Rudolf Tor-cello in šivilja Frančiška Molinari. Umrli: 78-letni Anton Jakonzhizk, 62-letni Karel Pinat, 37-letni Jurij Benes, 62-letni Ivan Jugdac. ROSSETTI: «Hellzapoppin», Olsen in Jonson. SUPERCINEMA: «In padli so zidovi«, M. Chapman in L. Dowman. FENICE: «Tajno poslanstvo«, Spencer Tracy, Van Johnson. FILODRAMMATICO: «Madame Curie«, G. Garson, W. Pidgeon. ITALIA: «Monsieur Beacucaire«, B. Hope in J. Canefield. ALABARDA: «Bliskoviti udarec«, B. Stanwych in Gary Cooper. MASSIMO: «Planinski roparji«, J. Warren, D. Alden. VIALE: «Gianni in Pinotto novaka«. NOVO CINE: «Zakon Buffala Billa«. R. Lease in L. Andre. KINO OB MORJU: ((Protinapad«, Paul Muni. ARMONIA: ((Izgubljena mladost«, Del Poggio, M. Girotti. ODEON: ((Osvajalec Meksika«, B. Davis in P. Muni. SAVONA: «Idol množic«, Gary Cooper. IDEALE: ((Samozvanec«, Boris Kar-loff. MARCONI: (»Zvonovi Sv. Marije«, I. Bergmann. AZJZURRO: ((Sudanska sužnja«. ADUA: «Roman zahoda«, J. Way-ne», Ella Raines. RADIO: «Veseli mornarji«, L. Bali in G. Murphy. VITTORIA: «Zidovi», Stanlio in Olio. VENF.ZIA: «Mayerling». BELVEDERE: «Mesto brez možu, Linda Darnell. Odg. urednik STANISLAV RENKO Tiska Tržaški tiskarski zavod PROSVET. DRUŠTVO OPČINE uprizori DANES ljudsko igro v treh dejanjih in devetih slikah I« »9 Ottiklova 'kola Sodelujejo pevski »bor j ORKESTER IX BALET j Zaradi nestalnega vremena se bo predstava vršila v dvorani. V NEDELJO se predstava ponovi. Vozil bo poseben tramvaj. 'OBMORSKO KOPALIŠČE----------------------------- SV. NIKOLAJ Bestavracia-Bar-Buffet- Odlična postrežba-Ples na prostem OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU _ iegama ura Parnik (