sredo je bilo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju občinsko atletsko prvenstvo za osnovne šole kranjske občine. Tekmovanja so se udeležile ekipe vseh osnovnih šol, tako da je na tekmovan, ^delovalo več kot 200 učenk in učencev, (jk) - Foto: F. Perdan j j Zbiranje denarja bo treba podaljšati t1a$TN0 SREČANJE PRI TRNOVCU V DUP 1je H - 13. maj, praznik delavcev v organih za notra-b*« 13- maja, pri prijetnem gostišču Trnove v % . • Kazen delavcev Uprave javne varnosti iz Kra Ne udeležili tudi upokojeni delavci v notranjih WhV(lfl in predstavniki družbenopolitičnega življenja nme Občine in Gorenjske. Odigrana je bila tradi- cionalna nogometna tekma med debelimi in suhimi (rezultat neodločen 1:1), ženski del udeležencev srečanja pa se je pomeril v raznih družabnih igrah. K takemu srečanju je sodil tudi odličen golaž, ki ga je skuhala kuharska ekipa pod vodstvom Janka Damjanoviča. Na takih srečanjih je vloga kuharja za Janka Damjanoviča dobesedno rezervirana, kuharsko znanje pa je parkrat pokazal tudi drugje. Za še prijetnejše razpoloženje je poskrbel vojaški ansambel SMB 220. (jk) — Foto: F. Perdan Na letošnji mednarodni kolesarski dirki Berlin — Praga — Varšava sodeluje tudi pet Jugoslovanov: Drago Frelih, Dušan Vidmar, Slavko Žagar, Jože Va-lenčič in Milenko Janjić. V peti etapi, ki je bila dolga 174 kilometrov, je izredno prijetno presenetil član naše reprezentance, sicer je član kolesarskega kluba »Sava« iz Kranja Slavko Žagar. Osvojil je prvo nagrado v ocen-ski hitrostni vožnji. -jg Na 4. strani kupon Lesnine III. SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE V KRANJU OD 26. DO 30. MAJA Leto XXVIII. Številka 37 Kranj, petek, 16. V. I97t V zadnjih treh letih so na Gorenjskem za zdravstvene objekte zbrali blizu 36 milijonov novih dinarjev. Zgradili so nov zdravstveni dom v Radovljici, začeli so graditi nov objekt splošne bolnice na Jesenicah, zgradili prizidek zdravstvenega doma v Kranju ter opravili nekatera manjša dela po drugih zdravstvenih ustanovah. Vsega, kar so pred leti začrtali v program, pa vseeno ne bodo mogli narediti. Zataknilo se je, podobno kot pri nekaterih drugih objektih, zaradi podražitev. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je v torek razpravljalo o uresničevanju začrtanega programa gradnje zdravstvenih objektov na Gorenjskem in hkrati o predlogu za spremembo delitve zbranih sredstev. Ugotovili so tudi, da bi bilo treba zbiranje denarja podaljšati še za dve leti. Zato so menili, naj bi vse gorenjske občinske skupščine ter zdravstvene organizacije in skupnost zdravstvenega zavarovanja sklenile dodaten sporazum za zbiranje sredstev za zdravstvene objekte in opremo še v letih 1977 in 1978. Če bi se o tem sporazumeli, bi letos in v prihodnjih letih zbrali še okrog 85 milijonov dinarjev. To pa bi bilo dovolj, da bi zgradili vse predvidene objekte in nakupili opremo. Pokrili pa bi tudi obveznosti do Kliničnega centra v Ljubljani. Kje so pravzaprav glavne težave za nastali položaj? Poleg že omenjenih gradbenih podražitev so na predsedstvu precej razpravljali o gradnji novega objekta splošne bolnice Jesenice. Tu so stroški najbolj narasli. Prvotno je bilo predvideno, da bo graditev druge kleti, ki bi hkrati rabila kot zaklonišče, po cenejši varianti veljala 1,1 milijona dinarjev, po drugi, nekoliko dražji, pa 1,8 milijona dinarjev. Ko so se odločili za gradnjo te kleti, ki bo zdaj sicer imela drugačno vlogo kot zgolj zaklonišče, so stroški nenadoma narasli na 12 milijonov dinarjev. To je vsekakor precejšnja razlika. Sicer pa bo prvi del objekta splošne bolnice Jesenice veljal okrog 18 milijonov novih dinarjev. Poleg omenjene podražitve velja povedati, da so morali pri gradnji drugih objektov lani zaradi podražitev odšteti 5 milijonov dinarjev več kot je bilo predvideno. Na seji so menili, da bi problem poleg dodatnega sporazuma rešili tako, da bi del skupnih sredstev, namenjenih za druge zdravstvene ustanove, dali za jeseniško bolnico. Zdaj namreč temu objektu grozi, da bi bilo treba zaradi pomanjkanja denarja gradnjo ustaviti. Razen tega pa so v spremenjenem programu dali prednost zdravstvenem domu v Škofji Loki. Gradnja tega objekta je nujna že zaradi rudnika urana v Žirovskem vrhu. Vendar pa pri tej investiciji računajo, da bo sodelovala tudi republika. Kljub razumevanju, da so v zadnjem času tako v gradbeništvu kot na drugih področjih nastopile veliko večje podražitve, kot jih je bilo moč predvideti pred nekaj leti, je bilo na seji vseeno precej kritičnih pripomb; predvsem zaradi podražitev pri jeseniški bolnici ter zaradi velikih stroškov za načrte, ki so veljali prek 4 milijone dinarjev. Zato so na Seji predsedstva sklenil i, da bodo imenovali posebno strokovno komisijo, ki bo ta problem posebej raziskala. A. Zalar stanovitelji: obč. konference SZDL .^nice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka -1,4 ~ Izdaja ČP Glas KranJ- Glavni et»nik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu arja 1960 trikrat tedensko, od januarji 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih llp^1 PLAKETI varnosti tudi na GORENJ- Ht, } . ~ Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal I ho ' - Je 30. obletnici ustanovitve varnostnih orga-pr }n 30. obletnici osvoboditve podelil Plakete varnosti. n0V } so jih posamezniki in organizacije ter družbeno-tfičtte skupnosti, ki so največ prispevale h krepitvi S^ša varnostnega sistema in sistema samozaščite. V p "fin je bilo podeljenih 21 plaket varnosti. Slovesna bila v ponedeljek opoldne v prostorih pred-Wa Socialistične republike Slovenije. Visoka druž- 3. stran: Nepozabni 9. maj bena priznanja je podelil član predsedstva Socialistične republike Slovenije Janez Vipotnik, ki je v nagovoru orisal snovanje varnostne službe v Sloveniji in Jugoslaviji ter sedanje utrjevanje sistema samozaščite. V imenu dobitnikov plakete se je zahvalil republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen. Med dobitniki so tudi Gorenjci. Plaketi varnosti sta prejela Anton Brezo-vec, delavec posta je mejne milice na Jesenicah, in postaja Gorske reševalne službe Kranj, v katere imenu je plaketo prevzel načelnik Emil Herlec. (jk) — Foto: Perdan I6.stran: Sedem let za uboj žene 6. STRAN: Dopust, izlet — socialni del našega vsakdanjika Žagar presenetil ^LA S ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKC Seja predsedstva Jugoslavije Pod predsedstvom predsednika Josipa Broza-Tita je bila v ponedeljek v Beogradu 32. seja predsedstva SFRJ. Na seji so v skladu z ustavo Socialistične republike Jugoslavije razglasili za podpredsednika predsedstva SFRJ dr. Vladimira Bakariča, člana predsedstva SR Hrvatske. Funkcijo bo opravljal leto dni od 16. maja dalje. Boj proti inflaciji Upravni odbor gospodarske zbornice Slovenije meni, da se inflacijskim vplivom lahko upiramo samo z boljšo organizacijo združenega dela, z večjo produktivnostjo dela v vseh gospodarskih vejah in z zmanjševanjem poslovnih stroškov. V zbornici so se prav tako zavzeli za zaostritve pri spoštovanju zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in za največjo finančno disciplino. Še večje izgube Delavski svet železniškega gospodarstva Ljubljana je razpravljal o načrtu gospodarjenja v letošnjem letu. Ugotovil je, da cen prevozov še vedno niso zvišali, kot je sklenila samoupravna interesna skupnost za železniški promet. Že s 1. januarjem bi se morale dvigniti za dobrih 30 odstotkov. Zato spet raste znesek izgubljenega dohodka, ki je v prvih štirih mesecih že dosegel 160 milijonov dinarjev. Do konca leta bi ob takšnem položaju narastel na 400 milijonov dinarjev. Zato je delavski svet zahteval od pristojnih organov, da takoj omogočijo uresničitev sklepov SIS za železniški promet. Prebili predor Delavci sarajevskega Že-grapa so v torek popoldne prebili enega najdaljših predorov v Ovčarsko-Kab-larski soteski na bodoči cesti Čačak-Požega. Predor Ovčar I, ki so ga prebili v torek, je dolg 916 metrov in bo drugi najdaljši od devetih predorov na tej cesti. Nova cesta bo dolga 32 km in bo povezana z magistralo Beograd-Bar. Dolgoročni razvoj kmetijstva Pod predsedstvom Ivana Kuštraka je bila v torek v Novem Sadu seja zveznega komiteja za kmetijstvo, na kateri so obravnavali uresničevanje dogovora republik in pokrajin o politiki razvoja kmetijstva v obdobju 1973-75 ter priprave za sprejetje novega dogovora republik in pokrajin o razvoju kmetijstva v letih 1976-80. Ugotovili so, da so bile najpomembnejše postavke dogovora za preteklo obdobje uresničene. Poljedelska proizvodnja je napredovala za 6,7 odstotka, živinorejska pa za 5,7 odstotka letno. Tri desetletja Primorskega dnevnika Primorski dnevnik, glasilo Slovencev v Italiji, slavi v teh dneh tridesetletnico nepretrganega izhajanja. S ponosom se sklicuje na predhodnika Partizanski dnevnik, ki je začel izhajati 26. novembra 1943. leta v Zakrižu nad Cerknim. Bil je razmnožen na ciklostil. Kasneje so ga tiskali še v več drugih partizanskih tiskarnah na Primorskem. 9 Svečana proslava ob osvoboditvi Jutri ob 10. uri bo na Poljani pri Prevaljah na slovenskem Koroškem svečana proslava ob 30-letnici zaključnih bojev za osvoboditev naše domovine. Slavnostna govornika bosta predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič ter predsednik zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije general armije Kosta Nadj. Predsednik pripravljalnega odbora je predsednik občinske skupščine Ravne na Koroškem Rudi Vrčovnik. Novi aktivi ZRVS V kranjski občini je bila letos izvedena reorganizacija nekaterih osnovnih organizacij Zveze rezervnih vojaških starešin. Do letos je bilo v občini šestnajst organizacij, zdaj pa jih je šestindvajset. Obenem se ustanavljajo tudi aktivi ZRVS v nekaterih osnovnih, poklicnih in srednjih šolah, krajevnih skupnostih ter delovnih organizacijah. Vsi novi aktivi morajo biti ustanovljeni do konca maja. Po predvidevanju jih bo na celotnem področju kranjske občine triintrideset. -jg Orientacijsko patruljno tekmovanje Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin občine Kranj bo v soboto, 24. maja, pripravil občinsko orientacijsko patruljno tekmovanje. Start in cilj bosta v Stražišču. Na tekmovanje so vabljene ekipe osnovnih organizacij ZRVS, osnovnih organizacij ZSMS, taborniki, planinci, strelci ter ekipe srednjih in poklicnih šol. Po sedanjih prijavah sodeč bo udeležba izredno množična. Člani ekip bodo odšli na orientacijski pohod, se med seboj pomerili v metanju bombe in streljanju ter odgovarjali na vprašanja iz zgodovine NOB na Gorenjskem ter prve pomoči. Najboljše ekipe bodo nagrajene. -jg Jesenice Svečane proslave na Poljanah se bodo udeležili: slovenski narodni heroji, delegacije enot NOV in POS IV. operativne cone, delegacija JLA in štaba za SLO, borci za severno mejo, člani SNOS ter delegacije predsedstva SR Slovenije, sveta federacije, sveta republike, skupščine SR Slovenije, republiškega izvršnega sveta, organov in organizacij iz federacije, CK ZK Slovenije, republiške konference SZDL, ZSMS, predsedstva republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, slovenskih sindikatov ter Združenja rezervnih vojaških starešin. Na svečanosti bodo v kulturnem programu sodelovali: pihalni orkester ravenskih železarjev, mladinski mešani zbor gimnazije Ravne, Koroški oktet, člani kulturno prosvetnega društva iz Raven, recitatorji ravenske gimnazije ter združeni moški zbori iz občine Ravne na Koroškem. Pozdravni nagovor bo imel predsednik občinske konference SZDL Ravne na Koroškem Ivan Žagar. -jg Borci jese-niško-bohinj-skega odreda Na praznovanje krajevnega praznika Kranjske gore in 30-letnice osvoboditve bo peljal posebni avtobus iz Bohinja v nedeljo, 18. maja. Odhod iz Jereke bo ob 8. uri. Avtobus se bo ustavil v Bohinjski Bistrici ob 8.20, na Bohinjski Beli ob 8.40, na Bledu pred Unionom ob 9. uri. V Kranjsko goro bo pripreljal ob 10. uri. Stroški za vožnjo znašajo 10 dinarjev. Občinski odbor ZZB NOV Jesenice zunanjepolitičn i komentar Egipt sicer nima kaj prida nafte, ima pa Sueški prekop. Ali, natančneje rečeno, imel ga bo. 5. junija letos, po natanko 96 mesecih zapore zaradi izraelske okupacije Sinaja, nameravajo najmogočnejšo umetno vodno cesto spet spraviti »v pogon«. Kairski politiki in gospodarstveniki si od tega dogodka veliko obetajo. Ni namreč moč prezreti dejstva, da je ZAR z zaprtjem kanala izgubila približno 13 milijard dolarjev, saj so pristojbine od prehoda skozenj nekoč predstavljale glavni vir sredstev v egiptovskem državnem proračunu. Preden se lotimo obravnave širših, predvsem ekonomsko-političnih posledic vnovične usposobitve Sueškega prekopa, dolgega 161 kilometrov (projektantu, francoskemu inženirju in diplomatu Lessepsu, je prinesel nesmrtno slavo), nanizaj-mo par zanimivih informacij najnovejšega datuma. Najete ameriške in britanske ekipe strokovnjakov so v čiščenje delno zasutega korita vložile poldrugo leto izjemnih naporov. Njihova naloga nikakor ni bila lahka: dve zaporedni vojni, junijska (1967) in oktobrska (1973), sta dno spremenili v pravcato pokopališče tankov, oklepnih vozil, razbitih pon-tonskih elementov, sestreljenih letal in navrtanih ladij. Odstranjevanje navlake, v kateri je moštvo potapljačev našlo tudi več trupel ubitih vojakov, so dodatno oteževale tempirane kontaktne mine, skrite v blatu in v obrežnih peščinah, ki jih je tja kot preventivno zaščito pred nenadnimi napadi Arabcev namestila izraelska vojska. Ker generalštab židovske armade ni hotel izdati natančnih položajev bomb, so hrabri »čistilci« seveda nenehno tvegali glavo. No, zdaj je prekop nared in bo, malce poglobljen, dopuščal vstop plovnim enotam z nosilnostjo 90.000 brutoregistr-skih ton (brt), japonska družba Penta Ocean Construktion pa naj bi do srede prihodnjega desetletja uresničila že potrjeni rekonstrukcijski projekt ter prižgala zeleno luč 140.000-ton-skim tankerjem. Če posežemo štiri ali pet let nazaj, ko so prizadete petrolejske družbe skušale pregovoriti Tel Aviv in izposlovati Nafta in prekop odprtje kanala, je treba pristaviti, da se je na Zahodu skoraj hkrati uveljavilo prepričanje o odvečnosti, o preživelosti sueške prometne žile. Botrovale so mu revolucionarne težnje v trgovskem ladjedelništvu, ki pri prevozu tekočega tovora (nafta!) sledi rentabilnostnim izračunom ter spodbuja uvedbo supertankerjev s prostornino tristo, petsto, osemsto tisoč ali celo milijon ton. Nanje zlasti prisegajo Japonci. Kajpak plo- V sredo, 21. maja, se bodo ob 18. uri zbrali v sejni dvorani kranjske občinske skupščine brigadirji in brigadirke, ki se bodo udeležili letošnjih mladinski delovnih akcij. Posvet bo vodil vodja mladinskih delovnih brigad pri občinss konferenci Janez Žakelj. Namen posveta je seznaniti udeležence akcij s p^ grami dela in z razporedom brigadirjev v brigade. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je na torkovi dopoldanski sej v Kranju med drugim razpravljalo o družbenem dogovoru o sofinanciranji zemljišča za letovišče Pineta v Novigradu in o organizaciji inšpekcijskih sluz' na Gorenjskem. Dogovorili so se, da bodo o družbenem dogovoru o sofinanc1 ranju zemljišča za letovišče v Pineti razpravljale temeljne skupnosti otroško varstvo na Gorenjskem in regionalna skupnost za socialno skrbstvc Glede organizacije inšpekcijskih služb pa so poudarili, da se je treba dogovo riti, katere inšpekcijske službe bodo poslej občinske, katere bodo pokrivale ve1 gorenjskih občin in katere bodo regionalne. Včeraj opoldne so se v Kranju sestali člani vodstev družbenopolitični organizacij in delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. ObraV navali so predlog za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih J11 družbeni dogovor in pravilnik o nadomestilih osebnih dohodkov voljenih i" imenovanih funkcionarjev. Ko so govorili o gradnji družbenih objekt0' v krajevnih skupnostih, so imeli v mislih predvsem gradnjo šol, vrtcev, rf kreativnih objektov, srednjih šol in razreševanju drugih problemov v Kr" jevnih skupnostih v občini. / A. Z. Radovljica V sredo popoldne so se v Radovljici na deseti skupni seji sestali vsi M zbori občinske skupščine. Obravnavali so poročilo o gibanju gospodarstv o delu Ljubljanske banke, o zaključnem računu proračuna občine in o da* nem zaključnem računu za minulo leto. Na dnevnem redu je bila razen tegf V torek, 13. maja, je bila na Jesenicah seja komiteja občinske konference ZK, na kateri so govorili o praznovanju tedna Komunista in o analizi gospodarstva v minulem letu. Ko so obravnavali gospodarstvo, so menili, da so rezultati gospodarjenja precej ugodni, vendar pa so opozorili na nekatere neugodne podatke, ki jim bo treba v prihodnje posvetiti vso pozornost. Predvsem pa so se zavzeli za hitrejše uveljavljanje samoupravljanja. V nedeljo, 18. maja, bo v Kranjski gori proslava ob 30-letnici osvoboditve in ob krajevnem prazniku Kranjske gore. Na proslavi bo spregovoril komisar jeseniško-bohinjskega odreda Milan Loštrek in Jože Gazvoda, v kulturnem programu pa bo nastopil pihalni orkester jeseniških železarjev ter z recitacijami Aleksander Valič in Miha Baloh. D. S. Kranj Sinoči je bila v Kranju seja informativno propagandne komisije pri občinskem odboru ZRVS Kranj. Njeni člani so se pogovarjali o pripravah na bližnje občinsko orientacijsko patruljno tekmovanje, o priznanjih in nagradah za najboljše ekipe ter o drugih nalogah v zvezi s tem. -jg Prav tako v sredo, 21. maja, se bo ob 19. uri sestala komisija za kulturo, ki deluje pri kranjskem klubu študentov. Na seji se bodo pogovarjali o izdelavi programa dela komisije do oktobra letos. -lb V sredo popoldne se je v Kranju sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Razpravljal je o pripravah na ustanovno sejo občinske konference socialistične zveze, ki naj bi se sestala konec tega meseca. še informacija o izvršenih pripravah na splošni ljudski odpor in raZP[af o predlogu statuta skupščine gorenjskih občin. Sklepali so tudi o predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta za počitniške hišice na Goreljku n Pokljuki in o potrditvi zazidalnega načrta za Vrbnje. V torek bo v Radovljici ustanovna seja občinske konference socialisti \ zveze. Sprejeli bodo pravila občinske konference, sklep o sestavi in deief ranju delegatov v občinsko konferenco in sklep o sestavi in številu predsedstva občinske konference socialistične zveze. Razpravljali bodo t o nadaljnji vlogi socialistične zveze v občini in izvolili nove organe občins konference. A. Z. Škofja Loka V torek, 13. maja, je bila v Škofji Loki seja krajevne konference SZD Škofja Loka. Člani konference so na njej spregovorili o dosedanjem a odbora krajevne organizacije SZDL Škofja Loka ter finančnem Pol° razpravljali so o statutarnem sklepu ter pravilih krajevne konference ter dokumenta tudi sprejeli, izvolili so predsedstvo krajevne konference ter d gate za občinsko konferenco, nazadnje pa so sprejeli še program dela krajec konference in krajevne podružnične organizacije za prihodnje obdobje. Danes ob 16. uri se bodo v Škofji Loki sestali člani komisije za družben* politične odnose in idejne probleme pri komiteju občinske konference Škofja Loka. Razpravljali bodo o programih dela osnovnih organizacij ^ občini ter o problemih izobraževanja odraslih v okviru delavske univerze. Tržič Pretekli teden se je sestala v Tržiču občinska konferenca Zveze s0?.,ag( stične mladine Slovenije, oblikovana po delegatskem načelu. Na sej1 c razpravljali o uresničevanju sklepov 3. seje konference ZK, potrdili Pr?v,ačrt organiziranju in delovanju ZSMS v tržiški občini, obravnavali finan^nl" nS in delovni program do letošnjega decembra in izvolili odbor za statut ^ vprašanja. Na konferenci so ugotovili, da deluje v tržiški občini 31 osnov" organizacij Zveze socialistične mladine. V delovnih kolektivih je te'w delovanja osnovnih organizacij ZSMS temeljna organizacija združenj dela. Izjema je Bombažna predilnica in tkalnica, kjer imajo organiziraj enovito mladinsko organizacijo. Po krajevnih skupnostih položaj ni boljši, saj ima od 13 skupnosti le 7 osnovne mladinske organizacije. konferenci so nadalje kritično razpravljali o delu mladih komunistov o ustanavljanju marksističnih krožkov v občini ter pohvalili aktivnost ki"] mladih novinarjev. Kmalu bo oblikovan tudi Center za obveščanje in P pagando. -mk j Družbenopolitične organizacije in občinska skupščina so sklicali ta t več pomembnih sestankov. Včeraj so se sestali zbori občinske skupščine in tede( teg ločenih sejah razpravljali o pomembnih točkah dnevnih redov. Razen 1J so se v ponedeljek nadaljevale razprave o novem delovnem času v trgovin v torek pa je bil na pobudo izvršnega sveta občinske skupščine Tržič r , govor o sanacijskem programu Kompasa. V ponedeljek se je sestal t , koordinacijski odbor za spremljanje prehoda na celodnevno šolo. V sre J bilo posvetovanje o gradnji vrtca v Križah, sestala pa sta se tudi izvršni sv in koordinacijska komisija za planiranje pri izvršnem svetu. -jk čevinasti orjaki nikoli ne bodo mogli koristiti bližnjice mimo Sinajskega polotoka. Pluti morajo okrog Afrike, okrog Rta dobre nade, kar čas prevoza podaljša za mesec dni. Čas pa je denar in čeprav so kolosi znatno pocenili transport črnega zlata v Evropo, ne smemo pozabiti, da zamuda nasproti manjšim ladjam, ki spričo »normalnih« razsežnosti lahko ubirajo krajšo pot čez Rdeče morje, »požre« praktično ves prihranek. Egiptovski predsednik Sadat zato v pojavu gigantov ne vidi nobene nevarnosti. Nasprotno: odkrito je podprl prizadevanja osmih članic organizacije OPEC, odločenih ustanoviti lastno floto vele-tankerjev. Podpisniki sporazuma (Irak, Saudska Arabija, Kuvait, Libija, Abu Dabi, Ba-hrein, Katar in Alžirija) so tako osnovali združenje Arabi-en Maritime Petroleum Com-pany. Slednje je nemudoma naročilo gradnjo šestih plavajočih cistern po 250.000 brt. Obenem z nakupom že rabljenih pomorskih transporterjev bodo pomagale odpraviti nenavaden položaj, izražen v podatku, da dežele, priključene zvezi OPEC, pokrivajo nad 60 odstotkov letne potrošnje petroleja, a so v isti sapi imetnik komaj štirih odstotkov razpoložljivih tankerskih kapacitet. Opisani anahronizem je — razumljivo — huda ovira v prizadevanjih za neodvisnost Arabcev in v zagrizenem boju za pravičnejše razdeljevanje mili-jardnih naftnih dobičkov, kajti tri petine ustreznih prenosnih naprav pripadajo ameriškim, britanskim in japonskim koncernom ter finančnim patricijem Onasisovega in Hugheso-vega kova. Sadat poleg ostalega ni P°* zabil omeniti pozitivnih učinkov, ki jih bosta odprtje Sueškega prekopa in rojevanje močne bližnjevzhodne tanker-ske eskadrilje obrodila v poetični sferi. Povezovanje, skupnj programi in koncentracija s1' na gospodarskem področju pač temeljni pogoj odpiranj« enotne fronte zoper Izrael* enotnega, usklajenega nastopanja navzven. In ravno poglabljanje sloge je osnovni cilj enotedenske turneje egiptovskega voditelja, namenjenega v Kuvait, Aman, Bagdad in Damask-Poznavalci razmer domnevajo; da Anvar E1 Sadat najbrž že» dobiti podporo svojih kolegov ter da bi rad odpravil razli*' nost pogledov in stališč nO »arabske stvari«, osrednje toč' ke dnevnega reda med napove-danim srečanjem z ameriški^ predsednikom Fordom. Turnej* je nadalje važen korak v pn® oblikovanju okvirne strateg>Jc Arabcev, strategije, ki se je mislijo oprijeti na izraelsko' egiptovsko-sirskih pogajanj1*1 v Ženevi in ki naj ne bi izklj^' čevala enakopravne udelež"1 Palestincev. V verigi izredn0 kočljivih vprašanj so pretiran0 pozornost zbujajoča sirsko-i^ ška nasprotja okrog reke frat le bolj ali manj obrobni narave — dasi v sedanji fll/ levantske krize, v fazi utrjevanja osvojenih pozicij, velja hitreje odstraniti tudi ta nep0' trebni kamen spotike. I. G u zel J Več za družbeno in strokovno izobraževanje Komite občinske konference zveze komunistov je v torek, 6. maja, razpravljal o treh pomembnih vprašanjih: o delu in nadaljnjem razvoju delavske univerze, mladini in njenih nalogah in o kadrovanju v pedagoške poklice. Delo delavske univerze so zelo ugodno ocenili. Opravlja pomembno na področju dopolnilnega, osnovnega in tudi strokovnega izobraževanja. Vseeno pa so poudari'!, da bo treba razmisliti o ustanovitvi centra poklicnih šol in poskrbeti tudi za tiste v občini, ki nimajo ookončane niti osnovne šole. Tak- Kmetijska zadruga Cerklje na Gorenjskem razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto odkupovalca kmetijskih pridelkov na proizvodnem okolišu Voklo Pogoji: kmetijski tehnik ali kvalificirani kmetijski delavec. Poskusno delo traja 2 meseca. Na voljo je manjše enosobno stanovanje, prijave pošljite najkasneje v 8 dneh od dneva objave na Od-or za medsebojna razmerja Pri Kmetijski zadrugi Cerklje na Gorenjskem. šnih pa je po nekaterih podatkih okrog 60 odstotkov. Prav tako naj bi čimprej poskrbeli za organizirano strokovno izobraževanje. Dogaja se namreč, da za tiste, ki končajo šolo, ni delovnih mest. Ko so govorili o financiranju tovrstne dejavnosti oziroma ustanove, so ugotovili, da delavska univerza dobiva sredstva z zaračunavanjem svojih storitev posameznikom in delovnim organizacijam. Nekaj sredstev pa dobi tudi od izobraževalne in kulturne skupnosti; predvsem za tisti del programa, ki je posebnega družbenega pomena. Na seji so menili, da bi družba morala več prispevati za družbeno in tudi za strokovno izobraževanje. Ko so razpravljali o delu občinske konference ZSMS v minulem obdobju, so ugotovili, da je le-ta na nekaterih področjih dosegla velike uspehe. Še najmanj uspešno je bilo delo pri organiziranju osnovnih organizacij. Tako recimo krajevna skupnost Radovljica, ki sodi po prebivalcih med največje v občini, nima mladinske organizacije. Poudarili so, da je vprašanje organiziranosti mladih v občini treba čimprej rešiti, pri tem pa morajo mladim pomagati tudi druge družbenopolitične organizacije, predvsem pa komunisti. Zelo je uspela v občini tudi dosedanja akcija za pridobivanje mladih za pedagoške poklice. Doslej se je prijavilo že 37 kandidatov. Ker enaka akcija teče tudi v drugih gorenjskih občinah, so na seji komiteja predlagali, da bi bilo treba preučiti, da bi na Gorenjskem organizirali tudi oddelke pedagoške gimnazije. V jeseniški in radovljiški občini je menda kandidatov za pedagoške poklice že za tri oddelke. Zato bo komite sklical posvet o tem za vso Gorenjsko. A. Ž. Ob 30. obletnici osvoboditve Nepozabni 9. maj »Ne vem, kje naj začnem. Toliko različnih dogodkov je bilo, da človek po 30 letih nekako težko oceni, kaj je bilo bolj, kaj manj pomembno,« je počasi in zamišljeno začel pogovor Pavle Lužan. Rodil se je leta 1922 na »utni pri Zabnici v kranjski občini, kjer zdaj tudi stanuje. »Prav dobro se spominjam oktobra 1944. Takrat Sem bil v Gurah na Koro skem v partizanih sprejet v •komunistično partijo. Sredi vojne vihre je bilo in težko, vendar je bil to zame zares eP trenutek. Če takole premislim, danes marsikateremu fantu ali dekletu zavidam sprejem v zvezo komunistov. Mi smo doživljali takrat ta krst v neprimerno drugačnih pogojih in okoliščinah.« . Potem se Pavle spominja, kako so se 27. aprila 1945. leta na Svinjski planini v bližini Djekš bližali kraju, kjer so zvečer nameravali v počastitev dneva OK zakuriti kres. Imeli oi tudi kulturni program. Sko-raJ se je že zmračilo, ko so naleteli na nemško zasedo. Nemci so se pravzaprav takrat re umikali s tistega področja ■n so pred glavnino »čistili« teren. stili »Našo izvidnico so spu-\Ji naprej. Ko pa se je Približala naša glavnina, 8em v grmovju v neki grapi Zagledal Nemca. Isti hip je rafal iz brzostrelke švignil Proti meni. Na srečo sem bil ranjen le v roko. Nemci 80 bili v premoči, zato smo 8e morali premakniti in od Predvidenega kresa ta ve-e*r ni bilo nič. Nikdar pa ne bom pozabil maja 1945. Tega dne smo vkorakali s Svinjske pla-nine v Grehi nje. Se preden 8mo prišli v naselje, smo Pustili opremo (razen orož-Ja) zunaj naselja. Nepopisno veselje nas je objelo, j^omačini so od veselja jo-*aji in bilo je pravo ljudsko j^Vjanje. Vsi skupaj smo bili tako navdušeni, da je kas-neje prenekateri pozabil na °Premo, ki smo jo pustili Prt'd naseljem.« Nekaj dni po tem pa se Pavle spominja žalostnega trenutka. »Naša komanda se je po 9. maju nastanila v Veli-kovcu v stavbi, kjer je bil prej bivši nemški štab. 11. maja pa so prišli zavezniki in nas prepeljali do Dravograda; čez mejo. Tudi takrat so ljudje — domačini jokali in spraševali, kdaj se bomo spet vrnili. Kako se je potem odvijala zgodovina, je znano.« Pavle Lužan je v mariborski bolnišnici najprej okreval in se šele junija vrnil domov. Šele takrat je zvedel, da je avgusta 1944 v partizanih padel njegov brat. Po vojni je najprej delal v različnih krajih Slovenije v službi milice oziroma današnje uprave javne varnosti. Ril je v Škofji Loki, Višnji gori, Ivanjčni gorici in Ptuju. »Sedem let sem delal v raznih krajih in vedno sem se najraje udejstvoval v gledaliških skupinah. Ko sem se 1952. leta zaposlil v Iskri v Kranju, sem hkrati prevzel tudi dolžnost predsednika krajevne organizacije socialistične zveze na terenu. Od takrat do danes ves čas delam v krajevni organizaciji SZDL Žabnica in tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Pred 14 leti sem potem sprejel dolžnost sekretarja občinske konference socialistične zveze in od takrat naprej sem ves čas neposredno povezan z družbenopolitičnim delom. Trenutno pa sem podpredsednik občinske konference SZDL. Kaj naj še rečem? Trideset let je minilo in spomini bledijo. Vendar mi je vedno težko, če pomislim, da se je kolo zgodovine takrat za koroške Slovence tako čudno zavrtelo.« A. Žalar Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli Simona Jenka Kranj razpisuje: 1. del. mesto učitelja v oddelku PB za določen čas 2. del. mesto snažilke za nedoločen čas Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Teden Komunista v jeseniški občini Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Jesenice so med drugim sprejeli tudi okvirni program praznovanja tedna Komunista v jeseniški občini. Program so sestavili člani odbora za praznovanje. Teden Komunista bo v jeseniški občini od 23. do 27. junija. Predvidoma se bo začel s tribuno jeseniških komunistov, na kateri bodo spregovorili o programu vzgoje in izobraževanja v celodnevni osnovni šoli. Naslednji dan bo na Jesenicah posvet metalurgov. Posvet bodo pripravili člani tovarniške konference ZK Železarne Jesenice. Po okvirnem programu naj bi v tednu Komunista na Jesenicah gostovala potujoča knjižnica, jeseniški komunisti pa se bodo udeležili tudi osrednjega regijskega ustnega časopisa v Kran ju. 26. junija naj bi na Jesenicah sprejeli Toda Kurtoviča, ki bi en dan preživel na Jesenicah, en dan pa v Kranju. Jeseničani bi ga seznanili z razvojem turizma v zgornji savski dolini, popoldne pa bi se zbrali na aktivu komunistov kulturnih delavcev in govorili o pomenu kulture v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. 27. junija bo na Jesenicah svečana podelitev izkaznic ZK novospreje-tim članom in zlatih značk. Pripravili naj bi krajši kulturni program, svečano pa sprejeli in se pogovorili tudi z vsemi tistimi jeseniškimi komunisti, ki so že 30 let člani partije. Teh je na Jesenicah okoli 180. Teden Komunista pa bodo praznovali tudi v vseh osnovnih organizacijah, kjer se bodo seznanili s pomenom pisane partijske besede, izvolili poverjenike za časopis Komunist, ustanovili marksistične krožke in poskrbeli za informiranje članstva. Učence in dijake naj bi v osnovnih in srednjih šolah seznanili s pomenom časopisa Komunist, obenem pa naj bi na vseh šolah ustanavljali tudi marksistične krožke ter priredili več predavanj, na katerih naj bi spregovorili starejši jeseniški komunisti. D. Sede j Ob proslavljanju 30-letnice osvoboditve je Gorenjski muzej v Kranju v četrtek, 8. maja, v Tavčarjevi ulici 43 v Kranju odprl razstavo Povojna industrijska izgradnja na Gorenjskem. Razstava prikazuje razvoj Gorenjske v 30 letih na področju elektrogospodarstva, metalurške industrije, kovinske industrije, elektroindustrije, kemične, lesne, papirne, grafične, tekstilne, usnjarsko predelovalne, gumarske, živilske in druge industrije ter industrije gradbenega materiala. Razstava je zanimiv dokument in kronika razvoja na področju, ki je obdelano. Odprta bo do julija letos. - A. Ž. - Foto: F. Perdan Osnovna šola Stanka Mlakarja Šenčur razpisuje prosto delovno mesto hišnika (za nedoločen čas) Pogoj je kvalificiran delavec kovinske stroke. Na voljo je dvo in polsobno stanovanje v šoli. Rok za prijavo je 15 dni po objavi, nastop dela pa 1. junija 1975. KLINIČNI CENTER LJURLJANA TOZD Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik objavlja po sklepu Delavskega sveta licitacijo za prodajo rešilnega avtomobila 1300 zastava izklicna cena 7000 din mizarskega stroja — kombiniranega izklicna cena 2500 din agregata - bencinskega izklicna cena 700 din Licitacija bo v četrtek, 22. maja 1975, ob 16. uri pred garažo Inštituta na Golniku. Ogled sredstev od 15. ure dalje istega dne. Pravico imajo sodelovati vse fizične in pravne osebe, ki polože pred licitacijo 10 % varščino. Odbor za medsebojna razmerja delavcev Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo — Kranj Kranj, Oldhamska c. 4 razpisuje v skladu s 15. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih delovnih razmerjih delavcev v združenem delu zavoda naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje požarno preventivne službe 2. 2 vodij izmene 3. delavca v servisu gasilnih naprav 4. šoferja C kategorije Pogoji: 1. kandidat mora imeti višjo gasilsko izobrazbo ali višjo šolo tehnične smeri s 5 let delovnih izkušenj na ustrezajočih delovnih mestih, poskusno delo 90 dni; 2. kandidata morata imeti srednjo gasilsko šolo ali srednjo strokovno šolo tehnične, strojne, kemijske ali elektro smeri s 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni; 3. kandidat mora imeti kvalifikacijo katerekoli stroke z enoletnimi delovnimi izkušnjami in po možnosti izpit za šoferja R kategorije poskusno delo 60 dni; J ' 4. kandidat mora imeti izpit za voznika C kategorije s kvalifikacijo avtostroke, poskusno delo 90 dni. P0nud,bt P°šlijte gornji naslov do vključno 31. maja 1975. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Pot do enotne politike zaposlovanja Služba Komunalnega zavoda za zaposlovanje je konec lanskega leta pripravila obširno gradivo o problematiki na področju službe za zaposlovanje: gradivo je bilo poslano vsem delovnim organizacijam v regiji, prav tako tudi vsem družbenopolitičnim organizacijam v občinskem in v regijskem merilu. Namen te akcije je bil vsekakor razgrniti probleme zaposlovanja pred vse, ki se jih politika zaposlovanja kakorkoli tiče, na posvetovanjih s kadrovskimi službami pa se bo treba — tako je v načrtu — posvetovati o vseh teh problemih tako zaposlovanja kot poklicnega usmerjanja itd. Na osnovi teh razgovorov pa se bo potrebno odločiti za enotno politiko zaposlovanja v gorenjski regiji. Doslej sta zavzela svoja stališča do gradiva o problemih zaposlovanja občinski sindikalni svet Kranj in pa medobčinski svet ZKS za Gorenjsko. O teh sklepih in stališčih je na svoji zadnji seji razpravljala skupščina skupnosti za zaposlovanje Kranj: delegati so se zavzeli za to, da se ta stališča sprejmejo in da se uresničujejo. Še posebej so podprli tiste točke stališč ir. sklepov, kjer medobčinski svet ZKS poudarja usklajanje s smernicami resolucije o ekonomski politiki za leto 1975, ki predvideva 3-odstotno rast zaposlovanja, medtem ko je v gorenjski regiji ta številka veliko višja. Medobčinski svet ZKS se zavzema tudi za korekturo delovnih programov, večjo selektivnost pri zaposlovanju, ker dosedanja povzroča stalen padec strukture zaposlenih. V vseh organizacijah združenega dela je treba ponovno oceniti sistematizacijo delovnih mest in bolj kot doslej uveljavljati poklicno izobraževanje ob delu. Precejšnje kadrovske probleme je doslej povzročalo tudi nezadostno uvedeno poklicno usmerjanje mladine. Pomembna ugotovitev v stališčih je tudi ta, da morajo delovne organizacije ob razvojnih programih sprejemati tudi kadrovske. Ni pa novo tudi spoznanje, da se ob večanju števila zaposlenih predvsem z zaposlovanjem iz drugih krajev slabša življenjski standard delavcev predvsem tam, kjer organizacije združenega dela ne poskrbe tudi za ustrezne objekte družbenega standarda. " L. M. it j% ig?* o * JL# J-m o Anatomija prekinitev dela Niso bile krive le plače Prekinitve dela so nedvomno tema, ki zmeraj znova dviguje prah v javnosti. Hkrati pa so tema, katere značaj in posledice ne dovoljujejo, da bi jo »zatišali«, »potlačili« in razčiščevali v ozkih podjetniških in političnih krogih, saj utegne takšen odnos do negativnih, anahronističnih pojavov v naši družbi prej zavreti kakor pospešiti njihovo izginotje. Prepričani o pravilnosti gornjega sklepanja, smo toplo pozdravili pobudo vodstva škofjeloške tovarne Jelovica, ki je po objavi zapisa v Glasu z dne 15. aprila (stran 3) povabilo uredništvo, naj se loti širšega, odprtega iskanja vzrokov nedavnih dogodkov v treh gospodarskih organizacijah škofjeloške občine, pri čemer so poklicani dali novinarju na voljo vse potrebne podatke. Pričujoči prispevek bo torej izhajal iz primera Jelovica. Menimo namreč, da je dovolj značilen in poučen ter da večina spoznanj dovoljuje sklepanje od konkretnega k splošnemu. A ker bi obravnavanju problemov zgolj iz enega zornega kota utegnil kdo očitati ozkost in nezadostno objektivnost, smo k polemiki pritegnili trojico vidnih družbenopolitičnih delavcev — predsednika medobčinskega sveta zveze sindikatov Slovenije za Gorenjsko Viktorja Eržena, predsednika skupščine gorenjskih občin inž. Marka Vrani-čarja ter sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvika Kejžarja. Čeprav je bila snov po-menka izjemno »vroča« in čeprav nas spričo njene kompleksnosti niso vodile težnje po iskanju nekakšnih enotnih, zveličavnih receptov razreševanja nakopičenih dilem, bo pozoren bralec v nanizanih stališčih, kljub dokaj različnemu pristopu avtorjev, vendarle odkril presenetljivo veliko stičnih točk. Toda najprej dejstva! PRAVILNIK JE DOBER, PRAVILNIK JE SLAB V Jelovici se ne morejo pritožiti niti nad lanskimi finančnimi uspehi niti nad plačami, ki v poprečju presegajo 3000 din mesečno (najvišja je direktorjeva: okrog 7000 din). Ob 40-odstotnem povišanju OD, ob stoodstotno izpolnjenem planu proizvodnje in ob 19-odstotnem preseganju plana prodaje bi človek pričakoval, da bo 1100-glavi kolektiv složen in zadovoljen, kajti marsikje so rezultati mnogo slabši. Ampak . . . Ampak navzlic naštetim resnicam je 14. marca najprej 80 delavcev dopoldanske in nato še 58 delavcev popoldanske izmene prekinilo delo ter, kot so dan kasneje ugotovili člani političnega aktiva, poleg neprecenljive moralne škode povzročilo tudi 12 starih milijonov materialne izgube. Neposredni povod zastoja je bilo neizpolnjevanje norme oziroma izostanek stimulacije v obratu oken in vrat, kjer so ljudje prejšnje leto sicer dobro zaslužili. Krivdo je treba iskati v nenadnem porastu boleznin (prek 10 odstotkov) in v določenih objektivnih okoliščinah, denimo v uvedbi tehnične kontrole, v zamenjavi okovja itd. Prizadeti so v naknadnem razgovoru izrazili prepričanje, da bi skupne službe v dani situaciji nikakor ne smele prejeti dodatka na poslovno bilanco, ki je v celoti znašal okrog 7 odstotkov. In zdaj smo pri poglavitnem kamnu spotike — pri novem jelov- ve točke razvejanih odnosov znotraj podjetij, je sindikat zanesljivo najpomembnejši prena-šalec sugestij navzgor in navzdol. In kadar zaškriplje pri politični angažiranosti kadrov, je spet prvi poklican vskočiti, ukrepati in najti izhod.« ZAPOSTAVLJENA ODGOVORNOST 4 »Riba smrdi pri glavi,« bi lahko podnaslovih pričujoči prispevek, ki govori o tem, kaj se zgodi, če kolektiv navzlic novim razmeram ne zna skočiti iz stare kože škem pravilniku. V veljavi je od 1. junija 1974 in dejansko predvideva stimuliranje uprave po srednjem dosežku OZI), ne upoštevaje najslabših oddelkov ali oddelka. Marsikomu se zdi neustrezen, premalo pretehtan in ne dovolj prediskutiran, dasi direktor TINE KOKELJ zagovarja ravno nasprotno mnenje. »Pravilnik je v redu,« pravi. »Dokler smo imeli plačilne razrede, temelječe na vnaprej postavljenih normah, delovni dobi in urah, ni nikogar brigalo, kako stojimo. Ko pa smo v sistemu nagrajevanja postavili v ospredje učinek, učinek posameznika, skupine, obrata, TOZD in vse OZD (merilo zanj sta plan in samoupravni sporazum), je zavel čisto drugačen veter. Delavci so nenadoma postali živo zainteresirani za težave kolegov v sosednji hali, za vprašanja okrog prodaje, nabave materiala, kopičenja zalog, izvoza, investicijskih programov itd. Mislim, da to pomeni znaten korak naprej. Seveda v dokumentu ne manjka drobnih pomanjkljivosti, ki jih skušamo sproti odpraviti. A v osnovi je odličen. Korenine zapletov bi kazalo iskati v nerazumevanju samoupravnih odnosov in metod odpravljanja spornih zadev, saj dandanes, vpričo kar 420 jelovških delegatov v skupščini in raznih demokratičnih telesih, ni logično klicati direktorja v delavnico ter pričakovati, da bo zaradi peščice prenapetežev brez oklevanja delil obljube in zagotovila, kakršnih ne more, ne zna in ne sme dati.« »NEPREBAVLJIVE INFORMACIJE - ZANlC INFORMACIJE Namesto lastnega komentarja k zbranim ugotovitvam in k izjavi direktorja si oglejmo izvlečke iz sklepne analize političnega aktiva Jelovice, ki brez zadržkov osvetljujejo ozadje neljubih marčevskih zdrah in ki posredno potrjujejo pravilnost ugibanj v že omenjenem članku, priobčenem v 29. številki Glasa. V zabeležkah je rečeno, da » .. .vodstvo obrata (oken in vrat — op. p.), od mojstrov do izmenovodij, ni ravnalo v skladu z delovnimi dolžnostmi. Podrejenih ni seznanjalo s trenutnim položajem v tovarni in ni dovolj zavzeto tolmačilo kriterijev, ki botrujejo oblikovanju OD. Obveščenost torej predstavlja izredno važen element brzdanja nesamo-upravnih prijemov, izsiljevanj in pritiskov, ... kar nazorno potrjuje primer obrata oblog in letev; tudi v slednjem so zaostali za planskimi obveznostmi, vendar spričo solidne informiranosti ni nihče pomislil na prekinitev dela... Izmenovodje obrata oken in vrat niso sodelovali v protestni akciji. Niti eden ni izrazil pripravljenosti odvrniti može od nezaželenega početja... Nedopustna je njihova odsotnost v času pregovarjanja in razprave med zastopniki skupnih služb ter delavci«. Čut odgovornosti, osebna zavzetost in avtoriteta obratovodij in inštruktorjev potemtakem utegnejo zelo vplivati na razplet »bitke za boljši standard«, ki pa ne sme prekoračiti okvirov normalnega in se obrniti zoper legalno sprejete interne ureditvene akte, poudarjajo v Jelovici. In kaj sodi VIKTOR ERŽEN? »Izkušnje dokazujejo, da 98 odstotkov prekinitev dela v Jugoslaviji povzročijo neobveščenost in nesorazmerja v nagrajevanju oziroma ne zadosti izdelani sporazumi o delitvi dohodka in OD. Vir in oblikovalec podatkov so seveda skupne službe, a dokler predlog ni politično verificiran, naj bi ga ne posredovali ljudem. Politične organizacije bi morale temeljito preučiti vsako formulacijo ter ugotoviti, ali je sprejemljiva in »prebavljiva«. Dopolnitve in usklajevanja so pač nujen soustvarjalec ustrezne klime. Če izostanejo, utegne pre-skopa informacija delavca zavesti v napačno sklepanje — ter v končni fazi v nesamoupravno reagiranje. Jelovica je po mojem tipičen vzorec okornega, zastarelega osveščanja zaposlenih. Pa še nekaj: sindikata doslej nismo jemali posebno resno, medtem ko ga poslej, v postopkih sporazumevanja in dogovarjanja, ne bomo mogli več preprosto obiti. Zlasti kar se tiče denarja in prejemkov kot izjemno občutlji- Inž. MARKO VRANIČAR vidi izvor nedavnih pripetljajev v dveh negativnih pojavih: v pičli obveščenosti občanov in v nezrelosti ter nepripravljenosti subjektov ali združb, da demokratične pridobitve in novosti uporabijo tudi v dnevni praksi. »Čemu sploh prihaja do prekinitev dela? Ena najhujših zaprek, ki zbuja resno zaskrbljenost, so pomanjkljive, toge, potrebam neprilagojene metode informiranja. Obveščanje je večinoma nepovratno in teče le od vrha proti dnu. Če pa ni odziva, če niso znane želje in zahteve baze, bomo presneto težko dosegli ravnotežje na tehtnici občih in individualnih interesov. Pod drugo točko bi v seznam uvrstil nesrečno okoliščino, da smo dolgo vrsto let vztrajno poudarjali pravice in zanemarjali dolžnosti, češ: ,Teh se itak zavedamo'. V številnih kolektivih zdaj ne znajo skočiti iz stare kože in opustiti klasičnih načinov uveljavljanja ,pravic' ki najlaže uspevajo v pogojih minimalne stopnje odgovornosti, minimalnega spoštovanja zakonskih obveznosti. Nadalje je prekinitev dela dokaz nemoči in akcijske nesposobnosti družbenopolitičnih organizacij v določenem podjetju. ZK in sindikat v TOZI) ali OZD sta žal velikokrat zgolj razlagalca resolucij, namesto da bi prevzela nase vlogo pobudnika stvarne notranje preobrazbe v samoupravni smeri.« LUDVIK KEJZAR pa prekinitve dela uvršča v verigo stranskih pojavov obsežne družbeno-ekonomske preobrazbe, ki je v preteklih mesecih, po sprejetju ustave ter sklepov lanskih kongresov ZKS in ZKJ, dosegla višek. »Prekinitev dela ni jugoslovanska specifičnost. Ko jo jemljemo v pretres, neredko izhajamo iz neurejenih OD — dasi so tudi ti sopovzročitelj konfliktnih stanj. Toda pravi razlog tiči v celokupnem spletu odnosov v združenem delu oziroma v neute-čenem mehanizmu samoupravljanja. Standardni formalizem, ki mu podlegamo, ne da bi z oceno prodrli do srži problema, je geslo o nespoštovanju sicer jasnih določil v samoupravnih aktih. Podobno prozorno zveni obrazložitev, v kateri avtorji naprtijo krivdo nezanimanju ljudi za gospodarska dogajanja — ali pa očitki delavskemu razredu, ki naj ne bi bil dovolj zrel, da bi razumel zapleteno ekonomiko podjetja.« GREH IN KAZEN »V bistvu grešimo predvsem v dveh ključnih nalogah: ker ne zagotovimo zaposlenim izčrpnega prikaza oblikovanja dohodka (ne povemo, recimo, da nanj vplivajo tržni pogoji, raven organizacije delovnih postopkov, nabava surovin itd.) in ker ne postrežemo z zanesljivimi, ažurnimi, nedvoumnimi informacijami. Če bi torej začeli reševati stvari na pravem koncu, bi brž odkrili, kako je vprašanje plač le posledica znatno nevarnejših slabosti. Prepričljiv dokaz so izidi ankete v peščici gorenjskih kolektivov, v katerih je OD kot potencialno netilo nezadovoljstva zasedel komaj 4. do 5. mesto, za organizacijo dela, pripravo materiala, varčevalnimi pogoji in osebno iniciativo pri vplivanju na dogajanje v okolju, kjer nekdo prebije osem ur dnevno.« Ludvik Kejžar posveča precej p0' zornosti tudi »objektivnim oviram«, ki ravno spričo nesporne subjektivne narave zbujajo odpor in so detonator prekinitev dela. Sem prišteva hierarhično ureditev v produkcijski sferi, ponekod preraslo v skrajno po-tencirane odnose nadrejenosti 111 podrejenosti, ko oblast, moč in odločanje vzame v zakup peščica samozvanih priviligirancev. Stik z izvajalci navodil je prekinjen. Razkrinkavanje in »zdravljenje« opisanih zlorab pa ni zadeva kratkoročnega značaja, marveč dolgotrajen in obsežen proces povezovanja sredstev in dela, ekonomske integracije, odpravljanja razdrobljenosti v gospodarstvu ter prosvetljevanja neposrednih proizvajalcev, zaključuje Kejžar. Riba smrdi pri glavi. Modri narodni pregovor se je spet enkrat izkazal kot točen. I. Guzelj Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. objavlja naslednja prosta delovna mesta V TOZD GRADNJE 3 KV kamnosekov ali teracerjev 1 PK delavca Pogoj: poklicna šola gradbene stroke, lahko je tudi KV PU zidar z veseljem za prekvalifikacijo v kamnoseka aH te ra cerja, za PK delavca se zahteva nepopolna osemletka z možnostjo priučitve v kamnoseški dejavnosti. V TOZD OBRT 4 PK delavcev za strojno izdelavo cementnih estrihov Pogoj: nepopolna osemletka vajence za poklic mizar, steklar, pleskar, parketar, tapetnik Pogoj: dokončana osemletka V TOZD KOMUNALI 1 KV zidarja 5 PK delavcev za vzdrževanje cest 1 referenta za kanalizacijo Pogoj: za referenta za kanalizacijo se zahteva višja izobrazba gradbene ali komunalne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba gradbene ali geodetske smeri in najmanj (i let delovnih izkušenj. V SDS SKUPNK SLUŽBE 1 strojnega knjigovodje Pogoj: dveletna administrativna šola ali druga nepopolna srednja šola. Kandidati naj pošljejo prošnje na Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. - odbori za medsebojna razmerja ustreznih TOZI). Rok za prijavo je 15 dni. X ugodno X ugodno X ugodno Kranj — Primskovo -KUPON- izrežite in kupili boste 5 % ceneje največja izbira pohištva na Gorenjskem 25 različnih spalnic 30 različnih regalov za dnevno sobo 40 različnih sedežnih garnitur 1 2 različnih kuhinj jedilnice, samske sobe, predsobe, preproge, hladilniki televizorji, štedilniki — dostava brezplačna — posojilo brez porokov do 20.000 din — za nekatere artikle tudi preko 20.000 din za nakup se priporoča Lesnina Kranj Kranj, 1 6. maja 1 975 kupon velja 8 dni Almira alpska modna industrija Radovljica razpisuje za odprodajo osnovnih sredstev licitacijo ki bo v prostorih podjetja v ponedeljek, 19. maja 1975, ob 12. uri za družbeni sektor in ob 13. uri za civilno pravne osebe. Predmet prodaje so: - avtomobil kombi IMV 1600 leto izdelave 1972, prevoženih 139,550 km, v voznem stanju - tovorni avtomobil TAM 2001 leto izdelave 1970, skupaj prevoženih 190.000 km, po generalnem popravilu 30.000 km v voznem stanju - več pletilnih in šivalnih strojev Na licitaciji bo možno kupiti tudi nekatere druge predmete, ki na predhodnih razprodajah niso bili prodani. Licitacijski pogoji običajni. Ogled je možen od ponedeljka, 19. maja, od 6. ure dalje v tovarni. Najboljše naloge Prireditve ob dnevu zmage in ob 'V-obletnici osvoboditve, so se vklju-' i tudi gojenci vzgojnega zavoda rrance Miličinski v Smledniku. 9. m?"*0 n" vrtu zavoda odkrili spo-o/ , Partizanskim kurirčkom. vKulpturo iz lesa je izdela/ dva-''^tlvtni gojenec Franci Gruber, k '/ ,e W<(n neKa krožka, v 1 eretu / 5 učencev in ga vodi vzgojitelj Slavko Zupan. (Ib) -Foto: F. Perdan Ob letošnji 30-letnici osvoboditve je občinski odbor ZZB NOV Jesenice razpisal natečaj za najboljše naloge na temo 30 let osvoboditve. V tej akciji so sodelovale vse osnovne šole v jeseniški občini, posebna ocenjevalna komisija je pregledala skupaj kar 830 nalog. Osnovna šola Kranjska gora je oddala komisiji 57 nalog, osnovna šola Mojstrana 148, osnovna šola Prežihov Voranc 81, osnovna šola Tone Čufar 103, osnovna šola Koroška Bela 250 in osnovna šola Žirovnica 191 nalog. Ob nedavni proslavi ob obletnici zmage so učencem, ki so po oceni komisije napisali najboljše naloge, podelili skromne knjižne nagrade. Dobili so jih: Bogdan Višnar iz osnovne šole Prežihov Voranc, Barbara Klinar iz osnovne šole Mojstrana, Miha Jelovčan iz osnovne šole Kranjska gora. Kat i Dolar iz osnovne šole Žirovnica, in Katja Žmitek ter Maja Kreuzer iz osnovne šole Koroška Bela. Posebno priznanje pa je dobila osnovna šola Tone C u far oziroma mentor Jaka Klinar, ki na tej šoli nenehno skrbi za ohranjanje tradicij NOB. D. S. Slovenijales vam od 5. do 31. maja daje sezonski popust od 5 do 20 odst. pri nakupu pohištva, ki ga proizvajajo delovne organizacije Slovenijales. Prodajna mesta: stalna razstava in prodaja pohištva, Kranj, Savski log — sejemska hala Gospodarsko razstavišče Ljubljana«Prodajni salon Vižmarje Pogovor ob slikah Kot je znano, so v galeriji Loškega muzeja pred dnevi odprli razstavo najnovejših likovnih del akademskega slikarja-domačina Borisa Jesiha. S tem v zvezi sta Muzej in občinska konferenca ZSMS Škofja Loka sklenila realizirati zelo zanimivo zamisel o organizaciji razgovora med avtorjem in obiskovalci, posvečenega Jesihovemu slikarstvu, njegovim iskanjem in osebnemu razvoju ter smerem v sodobni upodabljajoči umetnosti nasploh. V pomenku v grajskem paviljonu, ki je napovedan za drevi ob 20. uri (petek, 16. maja), bo poleg Jesiha odgovarjal na vprašanja navzočih tudi direktor LM, umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec. Vabljeni so vsi ljubitelji likovnega ustvarjanja. Srečanje gorenjskih glasbenih šol V petek 16. maja ob 18. uri bo v Škofji Loki na gradu srečanje Glasbenih šol Gorenjske. Sodelovale bodo šole iz Kranja, Radovljice, z Jesenic, iz Tržiča in Škofje Loke. Mladi instrumentalisti in solopevci, ki so pripravili bogat program, bodo izvajali dela domačih in drugih avtorjev. Ker je to prvo srečanje, v katerem se čuti težnja po čimtesnejšem sodelovanju, bo prikaz dejavnosti glasbenih šol Gorenjske toliko bolj zanimiv. — A. A. Koncert »Glas Dolomitor« V soboto, 17. maja bo v domu občanov v Sori pri Medvodah koncert »Glas Dolomitov«, na katerem bodo nastopili ženski pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja, moški pevski zbor »Karel Pahor« iz Šiške, moški pevski zbor »LIKO« iz Vrhnike ter domači moški, ženski in mešani pevski zbor KUD »Oton Zupančič«. Prireditev sodi v okvir praznovanj ob 30-letnici osvoboditve, se ujema s taborom ljubljanskih planincev na Govejku ter je hkrati uvod v praznovanje 70-letnice domačega gasilskega društva. -fr Zanimanje za muzej Grad Goričane postaja iz dneva v dan prijetnejše shajališče prijateljev umetnosti. Ugodne prometne zveze omogočajo številnim obiskovalcem ogled zanimivih zbirk iz vzhodne Azije in Afrike. Te dni je odprta razstava »Z žlico po svetu«, ki je deležna precejšnjega zanimanja, saj muzej obiskujejo številne skupine šolarjev, zabeležili pa so tudi že več skupinskih obiskov članov delovnih kolektivov. Predstavi ob obletnici osvoboditve V soboto, 17. maja, ob 11. uri bo Prešernovo gledališče uprizorilo predstavo Ukana. Slavnostna predstava je za delavce Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja. Prešernovo gledališče pa bo ob praznovanju pomembne obletnice osvoboditve gostovalo v Dobrem polju pri Grosupljem z uprizoritvijo Lacka in Kreflov I. Potrča. S to uprizoritvijo bo kranjska gledališka hiša odprla začetek kulturnega tedna, ki so ga pripravili v Dobrem polju. M. L. Gorenjski muzej v Kranju GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi pa je odprta razstava slikarskih del akademskega slikarja HENRIKA MARCHLA iz Kranja. V 2. nadstropju Mestne hiše pa je na ogled etnološka razstava KMEČKO GOSPODARSTVO V DOLINI. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V galeriji v isti stavbi pa je na ogled razstava slikarskih del BORISA LAVRICA iz Kranja. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je odprta stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM, republiška stalna zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je od 8. maja dalje na ogled razstav GORENJSKA INDUSTRIJA 1945-1975. V tovarni ISKRA-TELEKOMUNIKACIJE na Laborah pri Kranju je od 5. maja dalje na ogled razstava del gorenjskih likovnikov UMETNOST V DELOVNEM OKOLJU. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Razstava UMETNOST V DELOVNEM OKOLJU na Laborah pa je odprta vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 12. in od 16. do 18 ure. Loški muzej Lo^kimuzej je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V UALfcKlJI na gradu je odprta razstava slik akademskega slikarja Borisa Jesiha, ki bo odprta še do 23. 5. 1975 LKšolPGo"n"skeradU ^ * ^ ^ 19?5' °b l8' Uri k°nCert glasbe" Zbirka v ŽELEZNIKIH je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 15 do lo. ure. Zbirka v ŽIREH je zaprt a. Od ponedeljka, 19. 5 1975, dalje bo v Loškem muzeju odprta razstava osnutkov za spomenik dražgoški bitki. O praznovanju 80-letnice tovarne vijakov Plamen v Kropi, 30-letnici osvoboditve in 25-letnici samoupravljanja smo v našem časniku precej pisali. Slovesnost v Kropi so končali s svečano akademijo, na kateri je govoril predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Brecelj. V zares kvalitetnem programu pa so nastopili nekateri najbolj znani slovenski operni pevci in gledališki igralci, in sicer Ladko Korošec, Zlata Ognjanovič, Dragiša Ognja-novič, ki jih je spremljal na klavirju Pavel Šivic, nadalje so nastopili prof. Anton Dermota, pianistka Hilda Dermota in gledališki igralec Jože Zupan -A. Ž. - Foto: F. Perdan %JI jHk SJl O Petek - 16. maja 1975 Mtftf mffiffiB Dopust, izlet — socialni del našega vsakdanjika Stal sem ob velikem mravljišču na obsijanem robu majhne gozdne ase. Drobna smrekova vejica se mi je izmuznila med prsti in zaprla jtezo črnih gozdnih mravelj. List pravega kostanja, ki je metal senco la mravljišče in v puhteči toploti od časa do časa vztrepetal ter se v latančno enakih presledkih pozibaval, se je komaj umiril, ko je že v /eliki družini na kupu zagomazelo. Čez nekaj minut je bila smrekova vejica s poti. Ko se je sonce dve uri nagnilo čez poldne, sem se spet vračal mimo mravljišča. Pred nekaj urami živahno, migitajoče, je bilo sdaj opustelo, osamljeno. Mravlje so si vzele čas za počitek. Odmev mi je prinesel tovarniško sireno. Zdramil sem se in pomislil, da sem že pozen. Neprijetno me je stisnilo v prsih in občutek ilabe vesti me je spreletel, da sem si neupravičeno ukradel prosti čas, v katerem bi lahko marsikaj naredil za svoje in skupno dobro. »Skoraj vsako nedeljo se podamo na krajši izlet v okolico Bleda. Zlasti radi obiščemo dolino Radovne. Za daljše potovanje pa se še nismo odločili, ker do sedaj nismo imeli možnosti. Bil sem sam v službi in zidali smo hišo. Morali smo varčevati in ves prosti čas in dopuste smo preživeli pri delu. Letos se je žena zaposlila in tudi starejša hčerka je že prišla do svojega kruha, zato upam, da bomo lahko kmalu kupili avtomobil. Tudi o dopustu na morju se že pogovarjamo.« Ali v podjetju kjer delate, nimate o rgan iz ir a nega letovanj a? « »Naše podjetje je majhno, obrtno in nima možnosti, da bi zgradilo počitniški dom ali kupilo počitniško hišico ob morju. Pač pa vsako leto sindikalna organizacija pripravi izlet za članstvo. Lani smo bili v Poreču, letos pa še ne vem, kam bomo šli. Kako preživljamo proste sobote? Prosto imava le z mlajšo hčerko. Starejša in žena pa ob sobotah delata, ker trgovina še ni uvedla prostih sobot. Na ta dan kaj postorim okrog hiše, saj je na vrtu vedno dovolj dela.« Anica Planinšek je Kranjčanka. Zaposlena je kot blagajničarka v trgovini Elektrotehna v Kranju. »Odkar sem naredila šoferski izpit, približno leto dni je tega, vsako uro prostega časa izkoristim za izlet. Največ potujem po Gorenjski. Povabim prijateljico in se odpeljeva. Največkrat združiva prijetno s koristnim. Odpeljeva se tja, kjer lahko tudi nakupiva vse potrebno za dom. Šele sedaj vem, kako sem svojo bližnjo okolico slabo poznala. Na daljša potovanja pa se vsako leto podava skupaj z možem in to med dopustom. Približno teden dni smo skupaj z otroki na morju, potem pa satna potujeva. Lani sva prekrižarila Zahodno Nemčijo. Tudi letos nameravava narediti podobno turo. Za dopust in potovanje varčujemo vse leto, vsak mesec nekaj. Vsi stroški naenkrat bi bili prevelik zalogaj za družinski proračun.« Jože Knific ima osemintrideset let. Doma je iz Trboj, toda zdaj že skoraj celo desetlet je živi na Prim-skovem, kjer si je postavil hišo. Zaposlen je v tovarni Sava. Z ženo, ki je vodja enega od oddelkov v blagovnici Globus, imata f)-letno hčerko in 5-letnega sina. »Dopust navadno preživimo ob morju« je dejal. »V počitniški dom, ki ga ima naše podjetje ob jadranski obali se podamo običajno. Sicer pa smo počitniko-vali že v Crikvenici, Selcih . . . Cene v domu so kolikor toliko zmerne. Stradati prav zares ni treba. Letos bom šel z vso družino za teden dni v Fieso. Tudi lani smo bili tam. Prihodnje leto bomo morda spet odAli v kak Sklonjen sedim za pisalno mizo in v mislih iščem primerno besedo ta nadaljevanje stavka. Glasba iz radijskega sprejemnika me ne moti. Ne slišim je, vendar mora igrati, sicer bi me tišina v delovni vnemi motila. Iz drugega kota sobe podzavestno zaznam, da je urednik vključil v televizijski dnevnik krajšo razpravo o modernih boleznih današnjega človeka. Stres! Kratka beseda mi prežene delovne misli. Strokovnjak pravi, da se danes vse pogosteje pojavlja ta moderna bolezen. Edino zdravilo zanjo je počitek. Cas me preganja in utrujen sem že, zato ga s pritiskom na gumb hočem utišati, ko možakar na ekranu pove, da je utrujenost prvo znamenje, ko se človeški organizem začenja upirati in braniti, da ne bi bilo ravnovesje v njem porušeno. V takšnem trenutku, pravi, je treba odnehati, sicer se bo notranji proces najbolj zapletenega stroja na svetu zrušil in prej ko slej se lahko pokaže takšna ali drugačna bolezen. Razmišljam o prostem času, tem socialnem vsakdanjiku današnjega človeka. Spomnim se znanca, ki mi je nekoč rekel: Saj nimam časa, da bi si vzel prosti čas. Spomnim se govornika na nekem sestanku, ki prepričuje in utemeljuje, da še vedno nismo tako bogati, da bi lahko več namenili za zdravstvo, šolstvo, kulturo ... Več bomo ustvarili, večji standard na tem področju bomo imeli... Potem razmišljam. V meso in kri, v sleherni trenutek vsakdanjika, v zavest smo si vcepili, da je treba nenehno delati, dvigovati produktivnost, planirati, varčevati za boljši jutri. Ne le v podjetju; tudi doma smo takšni. Ženemo se za hišo, za stanovanje, za avto, za barvni televizor, za vikend ... za boljši osebni jutri. Potem se zgrozim. Delamo, da se nimamo časa spočiti. In zaradi utrujenosti, če držijo besede strokovnjaka, danes nastajajo moderne bolezni. Kljub naporom ne ustvarimo toliko, da bi lahko kupili najdražje aparature, s katerimi bi zdravili te moderne bolezni. Mar ni to začaran krog. Daješ vse od sebe, zato da boš postal kmalu mlad starec. Včasih smo temu rekli atomski vek, potem tehnološka revolucija, danes je to lahko zmaterializirano obdobje časa. Prišli smo tako daleč, da je prosti čas, kamor recimo sodita dopust in izlet, postal socialni del našega vsakdanjika. Za vse kar je socialno, pa danes vemo, da nam velikokrat primanjkuje veliko denarja. Med dopustom pa si rada privoščim daljše potovanje. Vendar ne julija in avgusta in na morje. Takšen dopust je zame najslabši. Saj to je tako kot da bi bil doma. Vedno se moraš na koga ozirati in običajno je prava gneča. Zato grem raje na dopust jeseni. Da ne bi šla na dopust? Veste kaj, enkrat v letu pa si človek najbrž že mora privoščiti malo miru in počitka.« Potem smo se lotili kramljanja o dopustih in izletih. Zakaj ravno o tem. Pač zato, ker si pod tema dvema oblikama najlaže predstavljamo zbližanje z naravo. Zanimalo nas je, kako danes gledamo na dopust in izlet kot obliko prostega časa in notranje pomiritve po vsakodnevni utrujenosti. Franc Ropret je prodajalec v )rodajalni Tobačne tovarne Ljub-jana v Tržiču. Star je .r)l let in z ceno se v prodajalni menjavata. »Z iružino gremo radi ob nedeljah ui izlete. Imamo sicer avto, ven-lar gremo običajno peš. Tako se filovek malo sprehodi in razgib-Ije. Včasih gremo na Kofce ali Pod Storžič, pa na Dobrčo, Bistriško planino. Po vsakem takšnem izletu laže delam. Še večkrat bi si privoščil malo počitka, toda kaj, ko je delo takšno, da je treba delati tudi ob sobotah. Na dopust pa grem vsako leto poleti na morje. Sprva sva se z ženo celo na dopustu menjavala. Zdaj, ko so otroci večji, naju takrat v prodajalni zamenjajo in ijreva zato lahko skupaj; za kakšen teden. Če bi mogel, bi naenkrat izkoristil ves dopust; pol meseca na morju, drugo polovico pa v planinah. Vendar nimamo ne časa ne denarja za takšen dopust. Saj veste, kako je? Če si hočeš privoščiti kolikor toliko v redu dopust, moraš celo leto po malem dajati denar na stran.« 76-let ni Aleš Koželj iz Hotemaž 44 pri Preddvoru je bil včasih miner pri Cestnem podjetju v Kranju. Zdaj je že nekaj časa upokojen kot invalid. 6 GLAS »Dopust? Kadar sem ga imel, sem vedno delal doma. Enkrat v življenju sem bil dva dni na morju. Zdi se mi, da morje ni zame. Bolje se počutim na ostrem gorskem zraku. Včasih sem še šel na Jakoba ali na Potoško goro, za kam dlje pa ni bilo časa. O, šel bi v hribe, šel. Toda zdaj sem invalid. Mislim, da je prav, da se ljudje med dopustom spočijejo. Ampak denar. Nama z ženo ni bilo dano, da bi si lahko privoščila takšno ,lenarjenje\ Med dopustom sem moral še kak dinar zaslužiti in doma marsikaj narediti. Morda bo kdo rekel, da bi si vsaj zdaj lahko privoščila kakšen izlet in odšla kam na dopust. Toda oba živiva samo z mojo pokojnino. Če verjamete ali ne, vendar po pravici vam povem, da sem bil prvikrat v življenju na daljšem izletu, ko ste me izžrebali kot naročnika Glasa. Zares lepo je bilo in na takšen izlet bi še šel.« Jana Peternel (21), ki je tri leta zaposlena kot prodajalka spominkov v hotelu Toplice na Bledu, pa drugače gleda na prosti čas. »Zelo rada potujem. Sicer imam takšno delo, da ob koncu tedna ne morem na kakšen daljši izlet. Ob sobotah in nedeljah običajno sploh nisem prosta. Zato pa grem med tednom rada malo ven; v bližnjo okolico. Morda bi Dlaninarila, če bi bila več prosta. Cilka Podjed je doma v Tupali-čah pri Preddvoru. Je gospodinja. »V več kot dvajsetih letih zakona nisem bila na daljšem izletu ali na dopustu. Takoj po poroki sem namreč hudo zbolela in sem bila več let priklenjena na posteljo. Potem pa sva z možem začela zidati hišo. Ves prosti čas in vsak prihranjeni dinar sva vložila vanjo. Če pa sva ob vsem tem delu imela še urico prostega časa, sva rada skočila v gozd. Poleti sva nabirala borovnice in gobe, jeseni in spomladi sva delala drva in butare. Ob nedeljah pa sem včasih obiskala sestro v bližnji vasi.« Glasov izlet je bil prvo daljše Cil-kino potovanje po slovenskih krajih. Pravzaprav bi se izleta moral udeležiti mož, ker je žreb izbral njega. Vendar sta s sinom predlagala, da naj gre mama, ker je vedno doma. Kako bo v prihodnje? Imajo Podje-dovi več upanja za dopust in izlete? »Kupili smo avto in sin je pravkar naredil šoferski izpit. Sklenili smo, da bomo v prihodnje vsako lepo nedeljo in praznike izkoristili za potep po bližnji in daljni okolici. Tudi na dopust bomo šli. Če se letos še ne bomo sončilf ob morju, se bomo drugo leto zagotovo. S hišo za zdaj ni stroškov, zato upam, da bomo lahko prihranili toliko denarja.« Janko Gartner je po poklicu krojač in je zaposlen v krojaškem podjetju Elita Bled. Tudi stanuje na Bledu. Žena in starejša hčerka sta zaposleni v trgovini, mlajša pa še hodi v osnovno šolo. mmtmm Štefka Svarc, Kranjčank«. jjj poklicu gospodinja, honorarno ' zaposlena v časopisnem podj1" •Jj Glas pri odpremi časopisa, ne po/ dopustov ob morju. »V dvaindvajsetih letih zak0^, še nisem odšla na dopust iz h' nja,« pravi! »Pa tudi za prihodjV ne kaže veliko bolje. Mož je " f lan, avtomobila nimamo in . $ kaže mi drugega kot da se $ doma. Sicer pa prav rada tf1')t) na kak krajši izlet. Na izlet H j naši ožji domovini. Kar Pr<> (|-novih krajev sem spoznala v njih letih. To je zame ra/vcd«"1 | sprostitev!« |,r In kako je ob sobotah in nedeU', »Nič posebno nisva z rn°/nQ' navdušena za kake sprehode, j, leg tega pa mož tudi nima vj\f sobot prostih. Verjetno je že .. nekaka navada, da sva še ,ia:,l/|1i! doma. No, na morje bi že tud' ^ < Toda le za kak dan in nič v I A. Zala' : 1 j (ioveM1 drug kraj. Avto imamo. Najraje se zapeljemo kam v hribe, v nas visokogorski svet. Lani smo bili, denimo, kar tri dni v triglavskem pogorju. Na daljše izlete, na razna avtobusna in letalska turistična potovanja, pa ne hodimo. Niti nas ne mika tujina. Kadar imam prosto soboto, pa sem navadno doma. Postorim to ono, kar mi ni uspelo med tednom. Žena, ki dela v trgovini, pa je ob sobotah tako ali tako v službi.« Vsi člani Knifičeve družine se tako lahko zberejo skupaj le ob nedeljah. Takrat pa Jože »zapreže« avto in odpeljejo se na ženin doni, kamor vedno radi zahajajo. Marjeta Rogelj s Trate pri Vele-sovem. .. »Z možem, ki je zaposlen v Živilih, preživiva dopustniške dnj kar doma. Veste, gradiva hišo-Potem pa je jasno, da je bilo p0' trebno varčevati. Potlej so priš'1 še otroci. Prvi je star tri leta' druga dva, ki sta dvojčka, pa P^ dve leti. Torej je dela već ^ dovolj. V hišo smo se vseli'1 . pred dvema letoma, vendar J _ morava še vedno urejati, dok povati opremo.« Tudi za izlete Rogljeva zdaj se nimata časa. Glasov, za katerega Je bila Marjeta izžrebana, je bil eden redkih, ki se ga je udeležila. »Tudi preden sem se poročila, takrat, ko sem bila še zaposlena v tovarni IBI, se nisem nikdar odločila za kako večje potovanje. Ob sobotah in nedeljah s"10 prav tako doma. Mož je ostale dni v tednu zaposlen po ves dan in kar prijetno je, da smo vsaj kdaj vsi pri hiši. Ampak, ko bodo otroci odrasli, ko bo urejena nova hiša, si bomo prav gotovo tudi mi privoščili drugačen d0' pust, se bomo večkrat podali na izlete . . .« Turistično društvo Kranj je v četrtek, 8. maja, v Mestni hiši v Kranju odprlo razstavo z naslovom Kamni spotike oziroma takšni smo. To je že 15. tovrstna razstava v zadnjih letih. 230 fotografij na razstavi prikazuje malomaren odnos do okolja, v katerem živimo. In kdo so krivci? Lahko bi rekli, da vsi, ki živimo v Kranju; tako občani kot delovne organizacije. Gre predvsem za brezvestnost, malomarnost in brezbrižnost. Avtor slikovnega gradiva, ki ga je posnel aprila letos (nekateri posnetki pa so še izpred 15 let, ker se ni stanje prav nič spremenilo), pravi, da je bil prostor za to razstavo žal veliko premajhen in da je prizorov, kakršni so na slikah, v Kranju še veliko več. Čeprav torej razstava, kot pravi avtor slikovnega gradiva, ni popolna, zagotovo lahko trdimo, da je še kako temeljita in da resnično kaže na vse tisto, čemur danes v času dinamičnega življenja posvečamo veliko premalo skrbi. Velja si jo ogledati. Morda bo vsaj v nekaterih zbudila občutek za nepravilnosti in za ostrejše ukrepanje na tem področju. Želimo si lahko le, da bi bilo takšnih razstav v prihodnje čim manj in da bi Kranj bil čisto mesto. Sicer pa kot v posmeh, kako malo naš včasih takšne stvari prizadenejo, povejmo tale dogodek. Turistično društvo je očistilo vsa mesta v Kranju, kjer ni dovoljeno plakatiranje. Vendar so se prav na teh mestih pred dnevi spet pojavili »divji« lepaki, ki vabijo na športne prireditve. Milo rečeno, čas bi bil, da bi takšne kršilce javnega reda strogo kaznovali. Razstava v Mestni hiši — vhod iz Poštne ulice bo odprta še v nedeljo, 18. maja. — A. Ž. EKSKLUZIVNI MODELI IN IZDELKI IZ LASTNE PROIZVODNJE H Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. 18. maja v Planino pod Začeli so se planinski izleti KRANJ, Titov trg 5 in Primskovo Odsek za izletništvo Planinskega društva Kranj in odbor za Športno rekreacijo telesnokulturne skupnosti Kranj sta že začela organizirati tradicionalne sobotne planinske izlete pod geslom »Vsi Kranjčani hodijo v gore«. Letos so bili že organizirani izleti na Lubnik, Osovnik in Kofce. Zadnjega se je udeležilo kar 51 izletnikov. Jutri je na programu nov izlet. Planinski avtobus bo udeležence čakal ob sedmih zjutraj pred kinom Center in jih odpeljal v Dražgoše. Nazaj pa se bodo izletniki vračali peš, in sicer prek Mohorja, Cepulj in .Jošta. Maja bosta še dva izleta. 24. maja je predviden izlet na Stari vrh in Delnice v škofjeloških hribih, teden kasneje pa izlet na Golico. A. Vidmar Kviz Številnim prireditvam ob tednu Iskre se je pridružila tudi organizacija >^SMS Iskre — Elektromehanike Kranj. Drevi ob 18. uri bodo mladi v tovarni telekomunikacij na Laborah pripravili kul-turno-zabavno prireditev s tekmovanjem v poznavanju slovenske literature, dejavnosti in organiziranosti ZP Iskra ter slovenske zabavne glasbe. Za tekmovanje se je prijavilo osem tričlanskih ekip. V programu pa bodo sodelovali še recitatorji, pevci in ansambel SMIi 220. Prireditev bo vodil Zdravko Gorjanc, recitirala pa bosta Zdenka Brdnik in Cveto Sever. A. Boc Golico 18- maja bo v Planini pod Golico nad Jesenicami tradicionalna majska prireditev ob mesecu narcis. Prireditev organizira Turistično društvo -Jesenice. Na prireditvi bodo izbirali lepotico narcis in njene spremljevalke, pripravili pa bodo tudi kulturni program. V Planino bodo vozili avtobusi Viatorja Jesenice. Ob koncu maja pa bodo za zaključek meseca narcis organizirali skupaj s Planinskim društvom sklepno prireditev. To bo množičen pohod na Golico. V okviru meseca mladosti pa bo na Pristavi v Javorniških Rovtih veliko zborovanje šolskih odredov, tabornikov in mladine. Prireditev organizira občinska konferenca ZSMS Jesenice skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. B. Blenkuš V Javorniškem Rovtu in v Planini pod Golico so ponekod poljane že posejane z belimi cvetovi dišečih narcis, ki so prebujajoči se naravi v edinstven okras in privabljajo številne obiskovalce. — Foto: D. Sedej od 9. do 19. ure 5% POPUST lesnina I k nagradna križanka za smel 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 ■ 20 ■ 22 ■ 23 24 25 ■26 27 28 29 ■30 31 32 33 1 35 ■36 37 33 39 40 41 ■ 42 43 ■ 44 45 46 47 ■48 49 50 51 52 53 54 Rešitev nagradne križanke z dne 9. maja: 1. bokal, 6. tisa, 10. Loti, 14. elita. 15. Eratosten, 17. Tito, 18. p lovec, 19. ost, 20. OV, 21. sila, 23. Anet, 25. Ti, 26. Nao, 28. lame, 30. anatom, 32. stenoza, 35. Irena, 36. polog, 38. novotar, 40. aparat, 42. Pele, 43. asa, 46. LE, 47. IL-RM, 49. nivo, 51. en, 52. Oka, 54. korito, 56. kivi, 58. Maglajani, 60. komet, 61. aras, 62. Akon, 63. opera Vodoravno: 1. slast do jedi, 7. druga beseda za marmor, 13. poveljnik ladje v trgovski mornarici, 15. nauk o človeškem mišljenju in spoznavanju, 16. kratica za: Avtonomna pokrajina, 17. gorovje, ki meji na Avstrijo, z najvišjim vrhom Stolom, 19. Tomislav Neralič, 20. važno mesto v SR Srbiji ob Nišavi na Niškem polju, 22. dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti, časnik, 23. efekten zaključek šahovske igre, 24. najbolj razširjena rastlina, 26. prvi del imena glavnega mesta Etiopije, 27. siromak; uboštvo, 28. posledica ranitve, 30. podstenje, oder za nastopajoče, 32. pokrajinsko središče ob reki Volgi, prej Tver, imenovano po sovjetskem politiku Mihajilu K., 34. romunsko mesto zahodno od Pruta, središče Moldavije, 35. ime jugoslovanskega popevkarja Leskovarja, 36. duhovnik v Aleksandri ji, začetnik arianizma, 38. umazanec, kdor paca, 41. pisana dolgorepa papiga, 42. z rudninami bogata puščava na severu Čila, 44. zračno zdravilišče v Pirenejih, 45. pri solmizaciji prvotno poimenovanje za lestvično stopnjo do, 46. gora s Triglavskim domom, vzhodno od Triglava, 48. kratica za: Zelezničarski list, 49. javno ponujanje ali priporočanje česa, 51. kdor kaj išče, 53. mestni del Hamburga, prizorišče drame Jeana-Paula Sartra, 54. alarmna naprava. Navpično: 1. okras na korintskih stebrih, 2. izdelek papirnice, 3. pripovedna pesnitev, epos, 4. čisto blizu, 5. prebivalci grškega otoka Itake, 6. teža embalaže, 7. privrženci monizma, 8. pasje ime, Rex, 9. grška boginja nesreče, 10. avtomobilska oznaka za Milano, 11. v glasbi osmi ton od osnovnega, interval med prvim in osmim tonom, 12. dolg prečen drog, prečnik, 14. ameriška ustanova za vesoljske raziskave, National Aeronautics and Space Administration, 15. epigraf, nadpis, 18. bolezensko nabiranje tekočine v tkivnih špranjah ali telesnih votlinah, 21. zlo-govnica, zlogovna uganka, 23. že dolgo znana pijača, narejena iz prevre-tega medu, 25. oblika imena Valentin (igralec Brat ina), 27. pleme, rod, 29. izobčenje, slovesno cerkveno prekletstvo, 31. poljski politik, ki je predlagal brezatomsko cono v srednji Evropi, Adam, 32. oblika združevanja kapitalističnih monopolov, kot npr. trust, 33. sultanov uradni razglas, 35. oboževanka italijanskega pesnika, Prešernovega vzornika, Fran-cesca Petrarca, 37. vrtinci, 39. ljubljanski gledališki igralec, Janez, 40. voziček, 42. otočna skupina pred zahodno obalo Irske, 43. gospodična; najlepše dekle na kakem tekmovanju, 46. kratica za: Krajevni ljudski odbor, 47. orel v germanski mitologiji, 50. avtomobilska oznaka za Kutino, 52. avtomobilska oznaka za Leskovac. Rešitve pošljite do torka, 13. maja na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din Izžrebani reševalci: prejeli smo 93 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi -JANEZ MOHORClC, 64000 Kranj, Stara c. 18; 2. nagrado (40 din) MARIJA KRO-MAR, 64290 Tržič, C. JLA 28; 3. nagrado (30 din) TONE NADIŽAR, 66330 Piran, Levstikova 6. Nagrade bomo poslali po pošti. ŠAHOVSKI KROŽEK Tiha poteza Nemara še bolj kot žrtveni udari imponiraj«) v šahovski igri poteze, ki jih ne pričakujemo, ki se ne ponujajo same od sebe, ki niso neposredno agresivne, temveč je njihova moč v posrednem delovanju. Z njimi pripravimo pozicijo za določen udar. Zato jih imenujemo/ tihe poteze. Takšne poteze so pogosto ključne za uspešno dokončanje kombinacije. Zaradi navidezne prikritosti prav tiha poteza pogosto odloči izhod partije, saj nasprotnik, ki takšne poteze ni pravočasno opazil, ne more več vplivati na razplet kombinacije. ' - 1 H i i % 1 & m i i A j A & A ž ž 11111 Pozicija na sliki 6 je nastala po 30. potezi črnega v partiji Schlechter — Meitner (Dunaj 1899). Crni ima sicer izpostavljenega kralja, vendar zaradi zreduciranega materiala ni videti pravega nadaljevanja za belega. Poleg tega črni preti tudi z vpadom dame na prvo vrsto. Zato se prva poteza belega ponuja sama: 1. g2 — g4 + f5xg4 2. h3xg4 + Kh5-h4 3. I)g7xh6 +!! In sedaj? Beli žrtvuje z namenom, da odstrani črno damo z e-linije in tako omogoči svojemu kral ju, da s tiho, na videz nenasilno potezo pripravi mat no mrežo črnemu. . .. I)e6xh6 4. Kgl — h2! in črni se ne more izogniti potezi Ld4 — f2 mat. Vse o mačkah Predsednik francoske akademije za veterino dr. Murv je doslej napisal že osem knjig o mačkah. Seveda je pred tem moral te štirinožne človekove prijatelje dobro opazovati ir,i preiskovati. Ugotovi/ je, da mačke vidijo šestkrat bolje kot človek, da desetkrat hitreje kot pes ugotovijo, od kot prihaja šum in imajo 2HH skoraj nezdroblji-vih kosti in 517 mišic. V svojih knjigah opisuje tudi mačje navade. Samo enako močne mačke se med seboj spopadejo. Žival, ki izgubi, leže na trebuh, zmagovalka pa jo odnese nekaj metrov dalje, kjer jo izpu-sti. Džamija — simbol prijateljstva Suudska Arabija je darovala Pakistanu 12 milijonov dolarjev. ki jih bodo porabiti za gradnjo največje džamije na svetu. Zgradili jo bodo v mestu Islamabadu in bo predstavljala »izpolnitev želje ubitega kralja Fejsalu«, hkrati pa bo tudi simbol pa kistu nsko-saudskega prijateljstva. Kralj Fejsul je obljubil, da bo pomagal pri gradnji džamije, ko je bi! pred devetimi leti na obisku v Pakistanu. Vino je zelo koristno Nekatere lastnosti vin zelo dobro vplivajo na organizem. To je že zelo dolgo znana resnica. Novost pa je to. kar so odkrili med večmesečnimi raziskavami delovanja vina na presnavljunje. Poskuse je opravila skupina sodelavcev kalifornijske univerze. S točnimi meritvami so dokazali. da človeški organizem vsrka veliko več kalcija, magnezija, fosforja in še nekaterih drugih elementov, ki so v hrani, če vsak obrok zalijemo s četrtin ko vina. Na pospešeno delovanje prebavil ne deluje alkohol, temveč neka druga, do sedaj še neznana snov v vinu. Kot je znano, ima vino prek 400 sestavin. Čevelj — rešitelj Sprehajalec na madridski ulici se je jezno ozrl. Na glavo mu je namreč priletel ženski čevelj. Ugotovil je, da ni žrtev neznane šale. T očno nad njim je v višini 10. nadstropja visela prek oglasne table nekega podjetja nezavestna ženska. Poklicu! je gasilce, ki so jo že čez nekaj minut rešili in odpeljali v bolnišnico. Na srečo je dobila le lažje poškodbe. Za zdaj pa še ni znano, ali je skočila ali je ponesreči padla skozi okno v Ki nadstropju. .v šolskih klopi Boj proti vojni Slišal in bral sem različne pripovedi o štiriletni vojni, ki je divjala pri nas od 1941 pa tja do leta 1945 in so ji bili priča že moji starši. Samo z bombnim napadoin je bilo uničenih in razdejanih veliko mest, pomembnih središč, mostov, da druge škode sploh ne omenjam. Sprva so se ljudje vojne le ustrašili, ko pa je pokazala svoje ostre zobe in ni bilo mogoče ustaviti njene strašne sile, so se najpogumnejši umikali v gozdove. To so bili partizani, ki so se uprli temu nasilju najprej posamično, kasneje pa sta pričeli n jihova vojska in moč rasti. Zavedne Slovence so pričeli izseljevati v taborišča. Čedalje bolj je rastel teror. Polnila so se taborišča. Tisoče in tisoče ljudi je doletela tam smrt. Smo proti vojni. Zato s strahom poslušamo vesti o novih vojnih žariščih z vseh krajev sveta. Borili se bomo za mir z vsemi sredstvi. Primož Krajnik, 7. b r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Zbiranje kamenin v Dovžanovi soteski Pri biologiji nas je tovarišica Klofutar-jeva vprašala, če bi se kdo prijavil h krožku za zbiran je kamenin. Kar precej nas je bilo takih, ki smo se navdušili za delo v tem krožku. Tisto popoldne smo se zbrali na Slapu, opremljeni s kladivi in vrečkami. Napotili smo se proti Dovžanovi soteski. Že po nekaj sto metrih hoje smo ob vodi našli zanimive primerke kamenin. Nadaljevali smo pot do t ja, kjer se cesta prične oddaljevati od struge. Našli smo mesto, kjer se je krhko kamenje krušilo z brega. Prostor je bil kot kako kamnito melišče. Pričeli smo iskati in kmalu smo našli razne primerke fosilov školjk in polž kov. To je bilo prav zanimivo iskanje. Na koncu smo vse najdbe zložili skupaj, da jih je tovarišica Klofutarjeva pregledala. Bilo jih je za polno vrečko in smo jih kot trofejo odnesli v šolo. Tam smo kamenine pregledali in razvrstili. Zadržali smo več enakih primerkov, ker bomo odvečne zamenjali z nabiralci kamenin iz drugih šol. Anton Umek, 7. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič V šoli je lepo Je res v šoli lepo? Zdi se mi lepo samo takrat, ko dobim lepo oceno in .., Največkrat je to pri petju. No, tudi pri drugih predmetih, a ta predmet mi je najbolj všeč. Ker hodim v glasbeno šolo, mi glasbeni pouk ne dela težav. Seveda je prijetno, saj tu le pojemo, pišemo pesmice in note. Najraje pa prepevam, kajti pojemo lepe pesm i. Drugi najljubši predmet je matematika. Takrat, ko imamo matematiko, je posebno lepo. Najbolj me veseli množenje in računanje ploščin in površin. Pri matematiki sedim s sošolko, ki se ne uči prav odlično. Zato ji večkrat pomagam. Zastavim ji vprašanje in če ona ne ve, ji dam čas za premislek in šele čez nekaj časa mi lahko odgovori. Včasih je prav, včasih pa tuđine. V šoli je lepo samo takrat, ko ni tihih vaj in spraševanja. Maja Kolar, 5. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Robin Majnik: Gusarska ladja (Center za estetsko vzgojo Kranj) Palačinka na stropu Bil je lep dan. Očka in mamica sta se odpravila k sorodnikom na obisk. Preden sta zaprla vrata, sta nam še posebej naročila, da ne smemo nikogar spuščati v stanovanje. Toda mi otroci se še zmenili nismo, kaj nam je mamica naročila. Takoj smo stekli k bratrancu in mu dejali, da naj pride malo k nam, ker smo sami doma. Ni mu bilo treba dvakrat reči in že smo bili pri domu. Za tem pa je prišla še sosedova Tadeja, da smo se še bolj razveselili. Dolgo časa smo premišljevali, kaj bi se igrali. In že se je bratranec Marko domislil, kako zna cvreti palačinke. Rekel je, da jo lahko v zraku ulovi in da se ne bo nič zgodilo. Takoj smo pripravili mast, ponev, nekaj jajčk, moko ter mleko. Dejal je: »Sedaj pa boste videli, kako znam čarati palačinke.« V hipu smo se vsi hkrati zasmejali in mu dejali, da naj poskusi. Palačinko je vrgel v zrak. Toda, glej, obstala je na stropu. Takoj sem stekla po brisačo, zraven pa sem se tako zmejala kot še nikoli. Z brisačo smo odstranili palačinko, toda na stropu je bil velik madež, da nismo vedeli, kaj naj storimo. Stekla sem po belo tempera barvo in Svoboda Večkrat mi mami pripoveduje o njenem otroštvu in doživljajih. Tiste dni ji je bilo dobrih šest let in pripravljala se je na vstop v šolo. Premagani sovražniki in izdajalci so v nepretrganih kolonah bežali proti Tržiču — Ljubelju. Najbolj ji je ostalo v spominu, kako so otroci od veselja »noreli«, ko so videli nemškega učitelja, ki se je odpeljal v stari kočiji. Učitelj je bil med otroki poznan kot strašen možak, ki ščiplje otroke v lica, jih vleče za ušesa in lase ter tepe s palico po prstih, če se ne naučijo dovolj dobro in hitro nemško. Tako se je ta »otroški strah« za vedno odpeljal čez Ljubelj. Otroci so z velikim veseljem in navdušenjem pričakovali september 1945, ko so šli v 1. razred brez strahu pred nemškim učiteljem in jih je sprejela prijazna slovenska tovarišica. Anton Umek, 7. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič J jo zmešala z vodo. Vzeli smo čopič in odstranili madež, da se ni tako videlo. Prav takrat pa je pozvonilo in odšla sem odpret vrata. Toda očka in mamica sta se že vrnila. Vsi smo ju preplašeno gledali, da ne bi videla madeža. Ko sta odšla v sobo, smo se vsi globoko oddahnili. Vsi smo še sedaj navdušeni, ker nista opazila madeža. Janja Rojšek, 5. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Zoprna jed Najbolj se spomnim doživljaja, kako nisem hotela jesti kaše. Ko sem nekega dne prihitela utrujena iz šole, pravim mami: »Ali imaš kaj dobrega, tako sem lačna?« »Je, samo ne vem, če boš jedla, ker je kaša,« je odvrnila. »Uh! Pa že spet ta kaša, sami kašo bi kuhala,« sem ji jezno zabrusila. Tedaj se je v maminih očeh v ?sketala solza. Naskrivaj si jo je obrisala, v 'šla je v kuhinjo. Mislila sem si, da mi bo >rinesla kaj drugega, zato sem počakala v sobi in začela delati nalogo. Zdelo se mi je, da sem zmagala. Cez nekaj časa vstopi mama. Bila je objokana in bleda kot otrok. Sedla je na stol. Nekaj časa je gledala predse, nazadnje pa je izbruhnilo iz nje: »Ko boš lačna, jo boš pa še rada jedla in ne dobiš drugega preden je ne poješ!« Osuplo sem jo gledala. Zdela se mi je kot prikazen z onega sveta. Počasi sem vstala izza mize in oddrsela v kuhinjo. »Jesti bom morala kašo,« je vrelo v meni. V srcu se mi je zdelo, kot da slišim glas, ki mi govori: »Zakaj nočeš jesti kaše? Še rada jo boš, ko ne bo drugega.« Na štedilniku je stal lonec, v katerem se je grela zoprna jed. Vzela sem ga in si je naložila dve zajemalki na krožnik. Iz predala sem potegnila žlico. V sobi sem krožnik položila na mizo. Počasi sem zajemala in brala knjigo, da ne bi videla, kaj nosim v usta. Ko jo je zmanjkalo, se mi je kar kamen odvalil od srca. Dvignila sem glavo. Na maminem obrazu se je že risal nežen smehljaj. Sklenila sem, da bom odslej jedla vsako jed, tudi kašo. Milena Plevel, 5. b r. osn. šole Komenda-Moste radio gledališče gibanje prebivalstva tržni pregled sobota 17. MAJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.00 Prenos proslave ob 30-letnici zadnje partizanske bitke na Poljanah. 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, Hi.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga. 18.20 Čustveni svet računalnika Rupreta, 19.40 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka, 19.50 Lahko noč, otroci, 2(). Uredništvo izobraževalnih oddaj je pripravilo v sodelovanju s skopsko TV ciklus (Kidaj TERITORIALNA OBRAMBA IN CIVILNA ZAŠČITA. Oddaje so bile pripravljene v skopskem studiju pred uveljavitvijo novega zakona o ljudski obrambi, vendar so prirejene tako. da bodo lahko dosegle svoj namen. Z zakonom o ljudski obrambi so namreč konkretno opredeljene obveznosti občanov pri izvajanju predpisanih zaščitnih ukrepov, udeležbi pri pouku za obrambo in zaščito ter urjenju oz. udeležbi v enotah civilne zaščite. _ A torek 20. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli (Sa), 10.05 TV v šoli ponovitev ob 15.35 (Bg), 11.05 TV v šoli, ponovitev ob 16.05 (Sa), 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.35 V. Albreht: Mala lupinica - 2. del. 17.50 Obzornik, 18.05 Kgipt za časa Tutankamona, B. 18.35 Ne prezrite: AGRFTV ob koncu letnika, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Druga pomlad na Portugalskem. 21.05 R. M. du Gart: Thibaultovi, B, 21.50 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.15 Poročila, 17.30 Morski biseri, 18.00 Kronika Zagreba (Zg), 18.15 Tekmovanje glasbene mladine (Bg), 18.45 Aktualna oddaja (Zg), I9..30 TV dnevnik (Bg/Zg II), 20.(X) Uvod, film Športno življenje in pogovor o filmu, ... 24 ur (Bg II) DRUGA POMLAD NA PORTUGALSKEM je oddaja, ki sta jo pripravila novinar Uroš Lipušček in snemalec Radovan Riedl na Portugalskem inje prepričljiv dokument o novi poti Portugalske, o utrditvi demokratičnih pridobitev ter iskanju poti za samosvoj socialistični razvoj. Posneta je v času prvih volitev na Portugalskem (po 48 letih), koje prepričljivo zmagala fronta naprednih sil. sreda 21. MAJA 8.10 TV v šoli (Zg). 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.25 Viking Viki. B. 17.50 Obzornik, 18.05 Mladi za mlade -oddaja TV Beograd, 18.40 Po sledeh napredka 19.10 Risanka. B, 19.30 TV dnevnik. 20.ar> Film tedna: Peterka sinjih višav, 21.35 Miniature: Vrnitev pesnika Ivana Cankarja, 21.50 T V dnevnik. 22.05 Nogomet Tvvente : Borussia - posnetek. B (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila. 17.30 Mali svet, 18.00 Kronika (Zg). 18.15 Narodna glasba, 18.35 Znanstveni studio (Bg). 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II). 20.00 Dobri, stari časi. 20.45 24 ur (Bg II), 21.00 Narodni heroji v pesmi: Slaviša Vajner-Ciča (Zg II), 21.45 Mladi C.aribaldi - serijski film. 22.45 KUD Ivo Lola-Ribar (Bg II) ^--—---- ,n^ETERKA S,N-"H VIŠAV - sovjetski film, 1969; režiser Vladimir Sredelj, v gl. vlogah: Gljelo Seljanin, German Juško, Aleksander Cirkov; V okv iru Filma tedna že dlje časa gledamo filme s temo boja proti fašizmu. Peterka sinjih višav nam bo predstavil akcijsko dramo skupine petih pogum nih padalcev-diverzantov, ki se spustijo v nemško zaledje, da bi preverili novice o nemških pripravah na kemijsko vojno. četrtek 22. MA.JA 8.10 TV v šoli (Zg), 9.35 TV v šoli (Bg). 14.10 TV v šoli (Zg), 15.55 Nogomet Bor : Dinamo - prenos (Bg), 17.45 Požar v Butalah, Pozor, rdeča luč - mladinska filma 18.05 Obzornik, 18.20 Vzpon človeka. B. 19.10 Risanka B. 19.30 TV dnevnik. 20.05 A. Ingolič: Drugi dom -dramska trilogija Žive vezi. B. 21.05 Kam in kako na oddih. 21.15 Četrtkovi razgledi: Celodnevna šola Stari grad »Brača Ribar«, 21.45 Simfonični orkester RTV Ljubljana vam predstavlja - U. Vrabec: Mali koncert za orkester, 22.05 TV dnevnik (Lj) UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Zabavnoglasbena oddaja (Sa), 18.36 Prometni krog, 19.05 Kulturni pregled. 19 30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Mandat. 20.45 Profesor Baltazar -risanka. 20.55 24 ur. 21.10 Odpisani - TV nadaljevanka (Bg II) petek 23. MAJA 8.10 TV v šoli ponovitev ob 14.10 in 16.05 (Zg). 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.30, 16:15 Madžarski TVD (Bg), 17.15 Pisani svet. 17.50 Obzornik. 18.05 Tuja folklora: Švedski plesi, B. 18.40 Spoznavajmo otrokov svet: Doma in zdoma, 19.10 Risanka. B, 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.05 Vesela vdova - film, 21.40 625, 22.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 Bistrooki. 18.(X) Kronika (Zg). 18.15 Narodna glasba (Sk). 18.45 Reportaža TV Titograd. 19.30 TV dnevnik (Bg). 20.(X) Obremenilne priče - TV drama, 21.20 24 ur, 21.35 Studio III, 22.45 Zabavnoglasbena oddaja (Bg II) --> VESELA VDOVA - ameriški film, 1934; režiser Ernst Lubitsch; v gl. vlogah: Maurice Chevalier, Jeanette MacDonald, Edvvard Ewe-rett Hoton; Kadar govorimo o Veseli vdovi, takoj pomislimo na I^fharja in njegovo opereto. Res je. da je klasična odrska adaptacija Vesele vdove dandanes lahko navduši le še naše babice in dede. pa vendar filmska priredba Ernst a Lubitscha iz leta 1934 zasluži, da jo vidimo. Znal je izluščiti neko zdravo romantično komično zgodlx> z duhovitimi situacijami v privlačno celoto — nemalo seveda tudi po zaslugi šarmant-nega Mauricea Chevaliera, ki se mu je posrečilo vdihniti filmu nekaj zdravega francoskega duha. ć/s 'tsJ^/s/.sA'/t 's/A'/ marta odgovarja Kopanje Že otroka privajamo k umivanju in čistoči. Navadno otroci ne marajo vsakodnevnega umivanja rok in ušes, uživajo pa, kadar se kopljejo v kopalni kadi ali če se tuširajo. Privzgajajmo torej otrokom te navade, napravimo iz kopanja prijeten dogodek, pa se bodo otroci vedno radi kopali, te navade pa jih bodo kasneje spremljale vse življenje. Ni malo ljudi, ki svoj dan začno s skodelico kave in tušem. So pa seveda tudi taki, ki menijo, da se je treba okopati le po večjem fizičnem naporu, ko smo se pošteno oznojili in umazali ali po potovanju, no, najbrž pa bi se našel še kdo, ki se po navadi izpred stotih let umiva le ob praznikih. V današnjem času, ko skorajda ne poznamo več čistega zraka, ampak ga dihamo umazanega od saj, prašnih delcev in strupenih snovi, je umivanje kajpak še toliko važnejše. Zrak, ves umazan, se nam useda na lase, na kožo, na obleko. Naša čistoča torej ne traja cel teden, sploh ne, komaj dvanajst ur, če ne delamo, ali osem ur, če delamo, bi ji lahko prisodili. Zato moramo vsak dan znova odstranjevati s kože umazanijo, ki maši pore in preprečuje koži pravilno dihanje. Napačno je misliti, da nas obleka varuje pred umazanijo. Niti en del našega telesa ni zaščiten pred tem, le da mislimo sami, da ne more biti tako. Navadno mislimo, da imamo le umazan vrat ali roke, ker se na ovratniku in zapestnikih najbolj kaže umazanija: vendar pa smo enako umazani tudi drugje, kjer se nas obleka ne tišči tako tesno kot ob vratu. Samo voda pa seveda ne spere s kože umazanije. Koža namreč izloča tudi maščobo, ki se s prahom in umazanijo veže v plast, ki je voda brez mila in rokavice ali gobe za umivanje ne more odstraniti. Napačno je mišljenje, da se suha koža manj umaže kot mastna. Umivanje je nujno tudi zato, ker se koža neprestano obnavlja. Povrhnjica odmira, spodaj pa nastajajo vedno nove celice. Če se mrtve celice ne odstranijo, zamašijo pore, lahko se pojavi neprijetna kurja polt, mozoljavost po vsem telesu itd. Z umivanjem odplaknemo s kože tudi razne mikrobe, ki jih je polno ozračje okoli nas. Shranimo volneno obleko Končno lahko že veliko večino volnenih oblačil shranimo. Čez poletje do jeseni ali do zime shranimo le povsem očiščeno in urejeno volneno obleko. Torej se lotimo dela: če čiščenja ne bomo zaupali čistilnici, kupimo poseben prašek za volno in pazljivo operemo kos za kosom volnene obleke. Posušeno pazljivo prelikamo prek vlažne krpe in pustimo še nekaj časa na zraku, da se oblačila popolnoma znebe vlažnosti. Nato jih pazljivo zložimo, shranimo v plastične vrečke in položimo v temen prostor. Še prej pa lahko v vrečice dodamo kako sredstvo proti moljem. Tudi v volnene klobčiče, ki jih dolgo časa ne bomo uporabljali, zagrebemo kako sredstvo proti moljem. Volneni predmeti bodo mehki, če jih operemo v vodi, v kateri se je nekaj ur namakala pest na kocke /.rezanega oluplje-nega krompirja. Večna sivka Na policah drogerij je na voljo skoraj brez števila dišečih vodic pod najrazličnejšimi imeni, prihajajo tudi nove dišave, druge izginjajo, ostaja pa še vedno stara klasična vedno enako prijetno dišeča sivka. Njeno botanično ime je lavandula vera, doma pa je v visokogorskih področjih Sredozemlja in v Angliji. Sivko so uporabljali kot dodatek kopelim že stari Rimljani in beseda lavare — umivati — je verjetno nastala prav po uporabi sivke. Rastlina velja tudi kot zdravilna: nekdaj so s sivko zdravili rane živini, že zdavnaj pa so spoznali, da ima sivka tudi antiseptične lastnosti. Sivkin vonj je pomirjujoč in svež, če je v pravilnem razmerju pomešan s kolon-sko vodo. Nepredelana sivka in neustrezno pripravljena pa celo nima tako prijetnega vonja, kot bi ga sicer od nje pričakovali. Sivkina voda je primerna tudi za bolniške sobe, ugaja rekonvalescentom in sploh vsem, ki so utrujeni, potrti ali nervozni. Sivkin vonj je bil dolgo časa edini von j, na katerega so prisegali angleški gen t lemani. Angleži so se s sivkino dišavo branili pred kugo leta 1700. Od takrat dalje je sivka n jihova nacionalna dišava in pravijo, da sivka nikjer ne diši močneje kot prav v Angliji. Sivko uporabljajo še danes vsi, ki nočejo /, močnimi vonjavami vznemirjati okolice; sivka je dišava elegantnih in umirjenih žensk, primerna, da jo uporabljamo že zjutraj, ko se odpravljamo na delo, ali pa zvečer v gledališču. Sivka je vonj, ki ga lahko izbiramo ne glede na letnico. Vrečke sivke pa nežno odišavijo tudi perilo v oma--ri. Štruco kruha prerežemo dvakrat po dolžini in vsako rezino tanko namažemo s surovim maslom. Na spodnjo rezino natresemo sesekljana trdo kuhana jajca zmešana z gorčico in drobnjakom. Pokrijemo z drugo rezino kruha, ki jo potresemo z naribanim sirom in drobno zrezano šunko. Vse pokrijemo še s tretjo rezino kruha. Nadevano štruco trdo povijemo v papir in jo malo povežemo. Do uporabe jo shranimo v hladilniku ali na hladnem prostoru. Pred serviranjem jo z ostrim nožem narežemo na tanke rezine. Ponudimo k pivu ali vinu, tudi k čaju. \_[_/ Če izbirate blago za poletne obleke, potem ne morete zgrešiti, če se odločite za črte: le-te moda to sezono še posebej ceni. Obleka na sliki se zapenja z gumbi po vsej dolžini, kroj je udoben, bolj širok, zavezuje pa se s pasom. Rokavi so krojeni kimono in imajo zavihek. Na prsih sta našita dva žepa. Potrebujemo: štruco polbelega ali črnega kruha, maslo, tri trdo kuhana jajca, žlico gorčice, drobnjak, lOdkg sira, 10 dkg šunke. Nadevan kruh Preveč seditet Kajpada. Zato se na stegnili, bokih in na trebuhu nabira odvečna maščoba in spreminja nesorazmerno vašo postavo iz vitke v okroglo. Učinkovita vaja za napenjanje vseh mišic, kjer se od sedenja nabira maščoba, je takale. Sedite na pete, nagnite se nazaj in se oprite zadaj z obema rokama. Zdaj sedalo dvignite s peta, tako, da bodo stegna, trebuh in gornji del telesa v ravni črti. Vzdržite nekaj sekund, na to se spet spustite na pete. Ponovite petnajstkrat. Jana — Prosim svetujte mi plašča; naj bo moderen in udoben. Vzorec blaga prilagam v pismu. Stara sem 23 le t Tj visoka 168 cm, tehtam pa 62 kg. Marta - Plašč na skici sega čez kolena in ima manjši ovratnik ter enoredno zapenja nje. prsmi je prerez in naguban, čuje pa se š rast o. Rokavi vstavljeni bano, v zapestju pa stisnjeni s 5 cm visoko manšeto. Hrbet je prav tako prečno prerezan in naguban kot prednji del. Plašč lahko nosite s pasom ali pa brez. izbrali smo za vtis gorenjski kraji POMENKI 0 GORICAH, GOLNIKU. TRSTENIKU in o drugih krajih pod gorami (Babni vrt, Čadovlje, Letenice, Pangršica, Povije, Srednja vas, Tene ti še, Zalog in Žablje) (5. zapis) Ko tako paberkujem po raznih krajih za zgodovinskimi podatki in materialnimi pričami nekdanjih dni, se moram — hočeš nočeš — ustavljati z besedo le ob starih cerkvah, grajskih razvalinah ali pa ob pokopaliških zidovih, ki pa so bili nekoč največkrat tudi taborna obzidja proti turškim naskokom. Kajti vse ostalo, bivališča in gospodarska poslopja, so bila v gozdnatih področjih, kakršna je naša Gorenjska, skoro praviloma le lesena. Te pa je starost, lesni črv ali pa ogenj uničil prej ali slej. Tako so izpred stoletij ostale le še zidane cerkve, bolj ali manj razpadli gradovi in tu in tam kako taborsko obzidje. Seveda so tudi izjeme, ki pa le potrjujejo omenjeno pravilo. Tako imamo na področju kranjske občine še ohranjeno zidano »Jenkovo kasarno« na Jezerskem, nekaj čvrsto grajenih starih župnišč, kako znamenje ali kaj podobnega. Kar pa je bilo lesenega — to pa so bili zvečine vsi tlačanski domovi -- je odpihnil zob časa za vselej in brez sledu. TRSTENIŠKI MARTIN Nekateri bralci — resda le redki — mi spodnašajo, češ da premalo citiram iz starih zgodovinskih virov, da se vsega lotevam bolj kot potopisec, ki noče zaljšati (bolje: bremeniti!) svojega pisanja z znanstvenim aparatom pod črto. — To je presneto res. Raje pišem o tem, kar sem videl, prijel, na lastna ušesa slišal in šele na koncu, tudi kje prebral. Zato mi ni bilo pretežko ogledati si to pot že vse kraje, ki sodijo v trsteniško faro. Bil sem tako ne le v Trsteniku, pač pa tudi v Tenetišah. Pangršici, Babnem vrtu, Zabijah, Povijah in Čadovljah pa tudi pri samotnem Ušlakarju v gozdu med Oadov-Ijami in Tatincem. Torej: najprej videl, potem bral o njih. A da ustreženi željam, navajam tale citat (po dr. Francu Pernetu, domačinu s Povelj): Najstarejšo preteklost Trstenika pokriva gosta temota. Verjetno je, da sega njegova zgodovina prav daleč nazaj, ker je pripadal kot podružnica k Preddvoru, eni izmed najstarejših gorenjskih župnij. In ker je cerkev na Trsteniku posvečena svetemu Martinu, škofu. Po naših krajih je pa češčenje sv. Martina cvetelo že pred sklepom prvega tisočletja in največ njegovih cerkva je iz tiste dobe. Za Karola Velikega se je slovenska zemlja v cerkvenem oziru tako razdelila, da je Drava mejila med solnograško nadškofijo in oglejskim patrijarhatom. Naš Trstenik je torej spadal s svojo materjo preddvorsko župnijo dolgo časa pod oglejsko cerkev. Patrijarh Peregrin Prvi je podaril leta 1156 preddvorsko cerkev in nje podružnice z vsemi pravicami in dolžnostmi vetrinjske-mu samostanju na spodnjem Koroškem, da bi imeli ondotni menihi — cistercijani boljše dohodke. — Nekaj pravic pa je pozneje prepustil vetrinjski opat Tomaž kranjski župni cerkvi. Preddvor je prišel v tako zvezo s Kranjem, v kakršni je podružnica z župno cerkvijo. Pozneje je Preddvor postal spet samostojen, toda kranjski žup- pravne vikarje za Preddvor. Kakor Kranj, tako je prišel tudi Preddvor in z njim vred Trstenik šele leta 1507 iz oglejske cerkvene nadoblasti pod ljubljansko škofijo, ki je bila ustanovljena leta 1461. In še en citat (po Josipu Lavtižarju, cerkvenem zgodovinarju in potopiscu, rojaku iz Kranjske gore): Ko so leta 1787 razkosali veliko preddvorsko župnijo, dobil je tudi sveti Martin svoj delež, da ga je bil lahko vesel. Trsteniku pridružijo vasi v obližju, dodajo mu poleg tega še cerkev sv. Dominika v Tene-tišah ter tako vstanove samostojno duhov-nijo, katero vodi prvi lokalist Jurij Bitenec. — Mož ni bil posebno prikupljiv, izvršena pa je bila v njegovem času (1787 — 1797) vendar emancipacija duhovnih pomočnikov, ki do onega časa niso bili veliko več kot najemniki oblastnih vele-plebanov, t.j. župnikov s prafar. SLEPI DUHOVEN Fara trsteniška je imela sicer že pred letom 1787 svoje stalne duhovnike. Eden najbolj znanih je bil vsekakor Fran Sušteršič. Pokoj je preživljal kot slep starček. Umrl je leta 1869 v Tržiču. Na grob so mu prijatelji položili ploščo z nenavadnim napisom: Oko mu je temnelo, na pamet je maš'val, telo sicer slabelo pa bister um ostal. Kislo zelje iz kadi jemlje konec, v pločevinkah pa je odlično. V Centralovi Delikatesi ga imajo, če se vam ga bo zahotelo. Cena: 7,20 din Ce boste dale delati obleko za poletje po meri, ali pa če si jo boste izdelale same, naj vam povemo, da imajo v Tekstilindusovem informativno-prodajnem centru v hotelu CREINA odlične ripse iz 100 % bombaža. Artikel ODRA dobite trenutno v 34 vzorcih. Cena: 31,12 din Cas potovanj je tu in če iščete kovček ali toaletno torbico, poglejte na Kokrin oddelek v GLOBUSU, kjer imajo naprodaj kvalitetne kovčke belgijske firme Samsonite. Cena: kovček 812,20 din Cena: torbica 684 din Ne samo za točenje cvička, tudi za okras lahko uporabimo trebušasto rdečo majoli-ko; sama ali pa polna cvetja bo čudovito poživila moderno ali starinsko mizo. V Murkinem ELGU v Lescah jih imajo. Cena: 80,85 din S/rjrf/fjrfsss/rss 23 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. Truflot odgovori z ne. »Ne silite me, da hi ponavljal vsako vprašanje, gospod Ber-ger! Nikakor ne upajte, da čas, ki mineva, dela v teh okoliščinah za vas!« ,Gospod Berger' se zbere. Celo imenitno se zbere, kljub dihanju, ki ostane kratko, in kljub strahu v očeh. Spregovori zelo razumno: »Ne razumem, gospod. Ravnate natanko tako kot oni v Lvonu, zakaj? Zakaj ste se zagrizli vame, zakaj me sprašujete o meni, namesto da bi me spraševali o stvareh, ki bi vam lahko pomagale najti morlica? Mar ni to najbolj pomembno? Obtožujete me, da sem družini prikril svoj odhod od Pauguina ali pa da sem ga različno razlagal enim in drugim. Poznate mlade, ki niso nikoli ničesar prikrili svojim staršem, posebno še s tako staro materjo, kakršna je moja? Mlade, ki niso nikoli ničesar povedali do trenutka, ko jim je malce obrnjena resnica olajšala življenje?« Picard zagodrnja: »,Malce!" ,Malce' obračate resnico! Vratarju šole lepih umetnosti ste decembra izjavili, da se vračate v Lyon. Svojemu delodajalcu pa, da ste našli senzacionalno zaposlitev. No, decembra se niste vrnili v Lvon, ko pa vas sprašujem, kakšna je ta zaposlitev, mi ne morete odgovoriti.« »Da, gospod komisar, lahko vam odgovorim! Ne o zaposlitvi, ne, zaposlitve ni bilo in decembra se seveda nisem nameraval vrniti v Lvon; rekel sem pač, kar mi je padlo na misel: vratarju nekaj, kar je bilo zanj sprejemljivo za študenta iz province, gospodu Pauguinu pa nekaj, kar mi je laskalo na poklicnem področju! Saj vendar nisem mogel povedati, da naju CLAUDE AVELINE MAČJE OKO je z gospodično Sarrazinovo nenadoma zadela strela z jasnega in da mi je dejala: ,Ne maram, da bi še delal! Hočem te imeti, kadar si te bom zaželela, za zmeraj, če mi bo tako prav!'« »In to, da ste se odločili v nedeljo odpotovati v Lyon, ji vendar ne bi moglo biti prav?« Jean Marc silovito ugovarja. »Nasprotno, nasprotno! To ponavljam neprenehoma, že dva dni! Sel sem potrdit najino zaroko, saj je najin načrt za poroko postal popolnoma resen!« — Vstane in začne vpiti. — »To je gotovo zaradi tega! Nekdo ni hotel, da bi se poročila!« Picard še močneje: »KDO?« »Tega ne vem, jaz tega ne vem! Pač, vem, vendar ne, kdo je v resnici ta človek! Avtornobilist, ,Američan,' tisti lažni Američan, tisti lažni Napolitanec, bandit, ta baraba!« »Da,« je Picard nenadoma ves zvit. Iz zabojčka pred seboj potegne cigareto. »Da, ta sloviti Američan s črnim avtom, z vašima kovčkoma, s svojim kovčkom, na preži med besnečim nočnim neurjem, angel, ki vas reši, demon, ki vas pogubi! Ne poznate ga, se razume. Sicer pa, če bi ga poznali, vas ne bi mogel bolje zaplesti v svoje mreže, v svojo dobro podlistkarsko pajčevino, kakor vas je . . . Toda saj ste včasih z gospodično Sarrazinovo govorili o ljudeh, ki jih je poznala? Očitate nam, da skušamo premalo sodelovati z vami. Ta trenutek je napočil, sodelujmo, sodelujmo! Poslušam vas!« Jean Marc je ves zgrbljen na svojem stolu. V neznanskem naporu notranjega iskanja? Ne, vse v njem je nenadoma popustilo, navda ga popolna nemoč. »To je očitno,« pomežikne Picard Belotu. Truflot, ki zapisuje zasliševanje, izrabi premor in radovedno dvigne glavo. Jean Marc naposled spregovori: »Govorila sva, seveda sva govorila! O njenih trgovcih,'zvezah, o ljudeh, ki so bili bolj ali manj povezani s slikarstvom . . .« »Prav,« se oglasi Picard' dobrodušno. »Iščimo torej med temi ljudmi. Trgovec: zakaj ne?« »Gospodična Sarrazinova se osebno ni zanimala za nikogar .. .« »Razen za vas. Toda tudi če se ni zanimala za druge, se je morda pritoževala, da se drugi preveč zanimajo zanjo? Čedna, bogata, gotovo ni pogrešala zaljubljencev! Se ni nikoli vrnila domov, kak dan, ko ste bili vi že pri njej, in vzdihnila: ,Oh, kako me ta X, ta zoprnež nadleguje, kadarkoli ga srečam!' In zvečer, pri domačem ognjišču? Najbrž ste ji kdaj omenili gospodično Chenelongovo?. . .« »Jaz?« — Jean Marc se nenadoma prebudi iz svoje otrplosti. — »Nikdar! Nikoli! Gospodični Sarrazinovi sem dal prstan, ki je bil namenjen njej, to je res, toda nikoli ji nisem govoril o njej . ..« »Oh!« Picard žalostno prekriža roke: »spet začenjate s svojimi skrivalnicami... Truflot! Privedite gospodično Chenelongovo.« Vrata so za hrbtom Jeana Marca. Mladenič potegne glavo med ramena, kakor bi želel, da ga Augusta ob pogledu na tako spremenjen hrbet ne bi mogla takoj spoznati. Truflot pogleda Belota, omahuje in odvrne: »Da, gospod.« Se preden odgovori do konca, zazvoni telefon. »Halo!« se oglasi. In posluša: »Dam vam gospoda Belota.« Belot vzame slušalko, Picard sname drugo, da bi lahko sledil pogovoru. Kliče Simon. »Pri gospodični Chenelongovi sem. Moral sem vlomiti vrata. Zastrupila se je. Tuba ne vem česa. Pravkar sem poklical reševalce.« Belot želi vedeti: »Kako ji je?« »Menda je v komi. Na mizi je list papirja. Preberem ga: .Odpuščam Jeanu Marcu. Odpuščam vse.'« 2 Picard in Belot prideta v bolnišnico Cochin hkrati z rešilnim avtom, ki tik pred njima zapelje skozi vhod. Ob vozniku je Simon. Opazi ju. Počasi odkima, z desne na levo in z leve na desno. »Kaj naj to pomeni?« vpraša Picard Belota. »Da ne gre?« Belot odvrne: »Upajmo.« Picard ga ošine s pogledom. »Da, razumem te, a če je to, kar ti misliš, bi bilo dokazano dvoje: prvič, da mladi Berger vendarle ni morilec, in drugič, da je zadeva končana.« »Upajmo še to,« odvrne Belot. Neki uslužbenec v beli bluzi ju odvede v čakalnico. Picard nenehno pogleduje na uro. Belot se ne premakne. Čez dvanajst minut se pojavi Simon. »Mrtva,« pravi. »Zdravnik trdi, da je vzela natančno tisto količino zdravila, ki sem mu ga omenil. Opravili bodo avtopsijo.« — Iz denarnice potegne list papirja in ga ponudi Picardu. — »Tukaj so njene zadnje besede.« »Je pisava njena?« »Preveril sem.« Videti je zelo potrt. Picard, ki stoji, se obrne k Belotu, a ta se niti ne zgane. »Če se strinjaš, da je Simon tukaj opravil, se vrnemo vsi trije. Skupaj moramo pretehtati položaj.« Belot vstane in vpraša Simona: »Si zaklenil njeno stanovanje?« »Seveda.« V avtu ga vpraša še enkrat: »Zakaj si šel tja?« »Skrbelo me je. Že od sinoči sem si govoril, da je ne bi smel pustiti same. Bal sem se, da sem jo morda s preveč grobimi besedami spravil popolnoma iz tira . . .« »Oh, prosim te,« ga zavrne Picard. »Naša psihologija je za nas malo pomembna, zanima nas psihologija drugih. Včasih veliko dosežeš z grobimi besedami.« »Dokaz,« odvrne Belot brez najmanjšega poudarka. Picard ga naglo pogleda s strani, kakor ga je pravkar pogledal naravnost v obraz. Simon nadaljuje: »Mislil sem, da se bo morda zbala in ne bo prišla. Hotel sem jo opogumiti. Če je ne bi našel, bi me to pomirilo . ..« Picard povzame: »Thevenet mora osebno obvestiti starše. In jim povedati, kaj je pisalo na listku, sicer utegnejo zanikati samomor. Toda tisku ga bomo zamolčali — govorim o listku. Vsaj za zdaj.« Takoj, ko stopi jo v n jegov kabinet, reče Truflotu: »Mrtva je.« V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. Industrijski kombinat Skladno z rastjo proizvodnje in ^-vojem tehnologije se je razvijalo S?1 samoupravljanje. Že prvi delav-K svet, ki je bil izvoljen takoj po u«anovitvi podjetja, se je trudil, da Podjetje bolje organizirali in izpo-ln'h tehnologijo. Pri tem se je Pii al predvsem na večanje produk-vnost. m proizvodnje, na kvaliteto jelkov m se prizadeval za višji zaposlenih. Vse to je ko-tKtivu v dobršni meri tudi uspelo. ^ dvajsetih letih se je proizvodnja povečala za štirinajst krat, produktivnost za petkrat, močno pa se je ^ignil tudi življenjski standard zaposlenih - tako osebni kot druž-"eni. p,ru.(li. načela nove ustave so bila v nu hli,() uresničena. Že 1. ja-"J« l974 so začele samostojno ' -lovati tri temeljne organizacije j^uzenega dela: tovarna obutve M,anJ'- 'ovarna obutve Turnišče |)ii ' iii-ski Soboti in Trgovska mreža anJ- 1. aprila lani se je kot samo-• ojna TOZ1) priključila Planiki 11(11 lovarna obutve Tolmin. Planika polnoma izkoriščeni, bodo delavci v Mojci lahko sešili dnevno od 2000 do 3000 parov zgornjih delov športnih čevljev. V teku pa so pogovori, da bi se Mojca kot samostojna TOZD |)ri-ključilak Kombinatu Planika. Kranj Industrijski kombinat Planika iz Kranja je pred dvema letoma praznoval dvajsetletnico ustanovitve. V tem času se je iz zastarelih delavnic z obrtniškim načinom proizvodnje, v katerih je delalo približno 350 delavcev, ki so letno dali na trg 200.000 parov čevljev, razvil v sodoben industrijski kombinat z več kot 2000 zaposlenimi, ki bodo letos izdelali več kot 2,775.000 parov obutve. 1955*20 let*1975 TOZD Tovarna Turnišče Kolektiv se je lani preselil v novo tovarno s 8000 kvadratnimi metri delovne površine. V stari tovarni so naredili 800 parov moških čevljev dnevno, v novi pa jih že sedaj, ko teče še poskusna proizvodnja, izdelajo več kot 2000. Ko bodo izkoriščene vse zmogljivosti, pa bodo dali na trg 4000 do 5000 parov moške obutve. Nadaljnje večanje proizvodnje pa nekoliko zavira pomanjkanje sposobnih kvalificiranih delavcev, ki bi znali organizirati delo v posameznih delavnicah in delovnih skupinah. Da hi vrzel odpravili, so v Tur-nišču ustanovili oddelek tehnične čevljarske šole, ki jo obiskujejo delavci t ovarne. TOZD Tovarna Tolmin Temeljna organizacija v Tolminu •je pred združitvijo s Kombinatom Planika poslovala kot samostojna tovarna obutve -Jelen. Takoj po priključitvi so obrat začeli obnavljati. Ko bodo dela končana, bodo v Tolminu namesto 600 parov klasične ženske obutve izdelali 1200 parov. Rekonstrukcija naj bi bila zaključena do konca letošnjega leta. TOZD Trgovska mreža Planika ima 140 prodajaln po vsej državi. Čevlje Planike prodajajo v vseh večjih jugoslovanskih mestih. Trgovska mreža se je razvila iz nekaj majhnih prodajaln. V prihodnje ne načrtujejo posebno velikega naraščanja števila prodajaln, temveč bodo začeli stare trgovine obnavljati in jih preurejati v sodobne trgovske centre za prodajo obutve. Izvoz Več kot 60 odstotkov proizvodnje Kombinat Planika proda na tujem trgu. V zahodnih deželah bodo letos prodali 900.000 parov in vzhodnih tržiščih 700.000 parov čevljev. Za to bodo po planskih predvidevanjih iztržili nad 14 milijonov dolarjev. Po izvozu sodi Planika v sam vrh med proizvajalci obutve pri nas. — Os * m -h lur IBP 1 I Jutri ob pol desetih bodo v dvorani Prešernovega gledališča v Kranju delavci in upokojenci Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj, ki združuje z vajenci vred 380 zaposlenih, slovesno proslavili 20. obletnico obstoja podjetja. Igralci Prešernovega gledališča bodo slavljencem zaigrali Svetinovo in Povšetovo Ukano, po stažu najstarejši delavci bodo prejeli Priznanja, slavnostni govornik Pa bo direktor Ludvik Sire. ski svet. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje je med prvimi v kranjski občini že leta 1972 pristopilo k uresničevanju ustavnih dopolnil. Osnovne so bile tri temeljne organizacije združenega dela, in sicer TOZD Komunala, TOZD Obrt in TOZD Gradnje, razen tega pa sodi v samoupravno celoto in organiziranost podjetja tudi samoupravna delovna skupnost skupnih služb. Ohrabrujoč je podatek, da v najrazličnejših samoupravnih organih posredno ali neposredno odloča 260 delavcev, ki predstavljajo 60 odstotkov vseh zajx>slenih! »Zmotno bi bilo prepričanje, da smo v tem obdobju opravili že vse naloge. Čakajo nas nove. Zahtevale bodo nove napore, če bomo hoteli slediti varčevalnim ukrepom, ki jih terjata sedanji in prihodnji položaj našega gospodarstva,« poudarja direktor pod jetja Ludvik Sire ob prazniku. »Naloge so predvsem tele: utrditi samoupravno organiziranost podjetja po TOZD, ustvariti zadostna sredstva za pokrivanje neobhodnih zalog materiala in za pokrivanje morebitnih potreb po kreditiranju naših storitev, izdelati investicijske programe za enote gradnje, mizarstva in tapetništva, sestaviti program modernizacije delovnih priprav za vse enote podjetja, ustvariti tolikšen dohodek, da bi lahko dosegli za nekaj več odstotkov večje osebne dohodke, kot je letni porast življenskih stroškov, in kadrovsko okrepiti vse strokovne službe in se tako prizadevati za dvig strokovne ravni delavcev.« — Os no osnovo za nadaljnji razvoj, zasnovan v petletnem razvojnem programu. V podjetju so se odločili zgraditi proizvodno halo za kamnoseške in betonske izdelke ter steklarske proizvode in objekt za bivanje delavcev. Želja kolektiva je bila tudi modernizacija avtostrojne-ga parka za opravljanje kvalitetnejših komunalnih storitev in gradbenih del. Leta 1972 je bil prvi del načrta že uresničen, drugi del pa lani. Predvsem kaže omeniti nov dom družbenega standarda na Primskovem. Uresničen jietletni načrt je obenem tudi najlepše darilo za dvajsetletni jubilej. Posebne pozornosti so vredni dosežki med letom 1965 in 1974, ko se je celotni dohodek povečal za več kot osemkrat, dohodek za več kot devetkrat, dobiček za sedemkrat povprečni mesečni neto osebni dohodki pa za več kot štirikrat. Vzporedno z razvojem podjetja so se krepil i tudi samoupravni odnosi. Leta 1956 je bil izvoljen prvi delav- TOZD Tovarna Kranj oCrlT 01 Sanizacija Tovarna obi- t n> 'ma tovarno v Kranju, k ,.v Breznici in sodeluje s čev-V j!Vm °')ra,om Mojca v Lukovici. sKlopu kranjske tovarne so tudi j ' upne službe," komerciala, razvoj, anena, splošna in kadrovska slu- 'H. J kranjski TOZD delavci vsak 0fJn naredijo 4500 do 5000 parov . J"ve, in to od zamisli modelov do h "ene izdelave. Poleg ženskih čev-rJ0N ^-delujejo tudi 4000 do 5000 |>a-fo v')ortne obutve dnevno, za kate-ob|.SlVa'° zgornje dele v Planikinem oh> na Greznici pri -Jesenicah in jatu Mojca v Lukovici. Hek i!at- v Breznici je preurejen iz v "nje stare šole z namenom, da W VJem zaP(>slii<> ženske z jeseniška; konca. Dnevno izdelajo od 2000 Parov zgornjih delov za p£»no obutev. |),-0^;ul! stalnega naraščanja obsega ZKo!-; u H' in ()/kih K'I v šivalnicah U)H<) 1 de,ov je Planika že leta Mo'j(.!)OVe/'ala z čevljarskim obratom M,,,,/.! v lukovici. V nekaj letih je ih,V( ' s Pomočjo Planike zgradila Vod,,. (>Vai'no in specializirala proiz-Ko bodo novi prostori po- ,Jf }n Komunala. Nastal je Komunalni servis - podjetje za opravljanje komunalnih storitev mesta 'anja. V novem podjetju je bilo zaposlenih 191 delavcev, razdeljenih jned gradbeni in komunalni sektor .e! upravo. Čeprav brez primerne ehnologije in strojev se je Komu-•111 servis izkazal pri gradnji Javnih razsvetljav, vodovodov, dalj-<>v-()(l()v, stare žičnice na Krvavec, * adnji in urejevanju Trga revolu-v Kranju, stadiona Stanka Mladja itd. Prva skupina polagalcev ',. >v. je pomenila zametek sedanje v Zvejane obrtne dejavnosti, v Stru-0evem je zrasla nova gramoznica, snova za kamnoseške in betonske izdelke, novo podjetje pa so še po-sebno po letu 1958 čakale iz dneva v dan zahtevnejše naloge pri skrbi za čistočo rastočega mesta in okolice. »Za obdobje od leta 1955 do leta 1969 so značilni počasna rast komunalnih služb in gradbene dejavnosti ter prvi zametki obrtniške dejavnosti (polagalci, mizarji),« ugotavlja v priložnostnem jubilejnem zapisu direktor Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja iz Kranja Ludvik Sire. Za drugo obdobje dvajsetletne zgodovine Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj, začelo se je leta 1969, so značilne izrazite težnje .k hitrejšemu razvoju obrtniške in gradbene dejavnosti. Temu so botrovale predvsem smernice o družbenoekonomskem razvoju občine Kranj, razen tega pa želje pa.zbolj-šavi, združevanju in krepitvi obrtne dejavnosti v kranjski občini. Gosjjo-darska resolucija je priporočila združitev obrtnih podjetij Pleskarstvo, Kamnoseštvo, Steklarstvo in Tapetništvo. Ker združitev v enotno obrtno podjetje ni usj)ela, so se delovni ljudje omenjenih organizacij na zborih odločili pripojiti h Komunalnemu servisu. Leta 1970 je tako dobila obrtna dejavnost solid- Sedanje Komunalno, obrtno in vadbeno pod jetje je leta 1955 zraslo 12 Direkcije komunalnih dejavnosti jnesta Kranja kot podjetje Geste in kanalizacija s 95 zaposlenimi in z dvema osnovnima delovnima skupinama: gradbeno in kanalizacijsko. K slednji je sodilo izključno vzdrževanje cest četrtega reda in kranjskih .c. V prvi skupini jia so se med dru-rodili zametki sedanje obrtne dejavnosti. Pomembno vlogo je odirala tudi gramoznica na Polici pri ' aklem, od koder so romale precejšnje količine gramoza tudi za cesto Ljubljana-Zagreb! Pomembno je leto 1957, ko sta se združili dve samostojni kranjski komunalni podjetji: Ceste in kanaliza- Jubilej Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj i v temeljne organizacije združenega dela Tovarna Turnišče pri Murski Soboti se je lani vselil v nove proizvodne prostore s skupno delovno površino več kot 8000 kvadratnih metrov. K O G P K R A N J Teden čistoče v Šenčurju Dan po uspelem referendumu za priključitev TOZD šivalnica Bohinjska Bistrica industrije oblačil TIP-TOP so se novemu kolektivu predstavili direktor Miro Kavčič, namestnica predsednika delavskega sveta Marjeta Žva-nova, predsednica upravnega odbora OZD Marija Kozoletova in predsednik konference OOS Almire Zoran Bulut, ki so bili deležni prisrčnega sprejema. Miro Kavčič je kolektiv seznanil z izidom referenduma, z zgodovino Almire, njenimi dosedanjimi uspehi in pa z bodočim razvojem. Poudaril je skupno željo, da bi se nova temeljna organizacija združenega dela čimprej vključila v skupni delovni utrip Almire po načelu za vse enake pravice in dolžnosti, pri čemer bodo novemu kolektivu pomagale vse strokovne službe. Zoran Bulut je delavke pozdravil v imenu konference osnovnih organizacij sindikata Almire in zagotovil, da bo konferenca storila vse, da se čimprej stkejo z novim kolektivom tudi tesne sindikalne vezi. Obenem je v Bohinjski Bistrici že steklo priučevanje za delovne faze veriž-kanje, overlock, strojno šivanje in krojenje. Na sliki: priučevanje v novi TOZD ALMIRE v Bohinjski Bistrici. - ABV Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o. I. ODBORI ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD objavljajo naslednja prosta delovna mesta: ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ — z n.sol.o. 1. prodajalke živil 2. prodajalca rezervnih delov in gum 3. strojnega ključavničarja ZA TOZD KMETIJSTVO KRANJ, KRANJ - Z N.SOL.O. 4. prodajalca rezervnih delov v enoti Mehanični servis Šenčur 5. dveh traktoristov II za delovišče Šenčur ZA TOZD TOVARNO OLJA OLJARICA BRITOF - Z N.SOL.O. 6. snažilke pisarniških prostorov ZA TOZD KLAVNICA KRANJ, KRANJ - z n.sol.o. 7. šoferja hladilnika II. SVET SAMOUPRAVNE DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB objavlja naslednji prosti delovni mesti: 8. gradbenika 9. socialnega delavca Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod I / 1.: KV prodajalka, zdravstvena sposobnost za delo z živili; pod 1/2.: KV prodajalec ali mehanik kmetijskih strojev z vozniškim dovoljenjem »F« kategorije, praksa zaželena; pod 1/3.: KV ključavničar, avtomehanik ali mehanik kmetijskih strojev, lahko tudi začetnik; pod I/4.: KV prodajalec kovinske stroke ali avtomehanik z vozniškim dovoljenjem »B« kategorije, praksa zaželena; pod I /5.: K V t rakt orist ali kmetijski strojnik, praksa zaželena; pod 1/6.: NK delavka s smislom za red in čistočo; pod 17 7.: šola za voznika motornih vozil pod II /8.: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom o graditvi objektov (Ur. list SRS št. 42/73 -čl. 40); pod II/9.: višja šola za socialne delavce, praksa zaželena. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjega dela sprejema Splošno kadrovski sektor KZK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave. Gradnja pokopališča na Blejski Dobravi Jeseničani so se s podpisom samoupravnega sporazuma odločili, da že v tem letu začnejo graditi pokopališče na Blejski Dobravi, in sicer naj bi v tem letu zgradili štiri mrliške vežice in parkirne prostore. Na posebnem žiro računu se zbirajo sredstva za izgradnjo. Gospodarske organizacije bodo v letošn jem in naslednjem letu prispevale po 400 dinarjev na zaposlenega glede na število delavcev, ki stanujejo v krajevnih skupnostih Plavž, Sava, Podmežak-la. Javoru ik - Koroška Bela in Blejska Dobrava. Obenem bodo prispevale tudi negospodarske dejavnosti ter obrtniki, skupščina občine pa iz proračunskih sredstev za lani in letos skupa j 1,400.000 dinar jev. Delavci komunalnega podjetja Kovinar so v teh dneh že začeli delati. I)o letošnjega 1. novembra predvidevajo izgradnjo poslovilnega prostora in štirih vežic z dostopno cesto in parkirišči na novem, odmaknjenem prostoru. Vežice bodo ločene z zelenico in s primerno horti kulturno ureditvijo. Stroški za izgradnjo pokopališča bodo veljali več kot 10 milijonov dinarjev. D. S. Neoznačene »zebre« Čeprav je promet na cesti I. reda skozi Medvode iz leta v leto vse gostejši, pa nihče pravočasno ne poskrbi za obnovitev zbledelih prehodov za pešce. Posebno nevaren je prehod za pešce pri zdravstvenem domu, kjer največ pešcev prečka cesto, vozniki pa ne upoštevajo omejitve hitrosti. -fr Turistično društvo Šenčur se je skupaj s komisijo za olepšavo kraja pri KS Šenčur odločilo, da v dneh od 15. do 22. maja organizira veliko očiščevalno akcijo v naseljih Šenčur in Srednja vas ter v okoliških gozd ovih. K sodelovanju" želi pritegniti čim več občanov, še posebno pa člane raznih društev. V ta namen je TD Šenčur izdalo nekaj lepakov, vsaka družina pa je prejela tudi posebno vabilo, s katerim spodbuja lastnike hiš, da čim lepše uredijo zunanjost hiš in vrtov. Obenem prosi TD tudi vse kmete, ki imajo svoja polja na območju KS Šenčur, da ceste za seboj počistijo, Podobno očiščevalno akcijo, ki je trajala samo en dan, so v Šenčurju Planinski tabor V nedeljo, 18. maja bo pri Obrtniškem domu na Govejku, ki letos praznuje 40-letnico obstoja, V. tabor ljubljanskih planincev. Pokroviteljstvo nad taborom je prevzela Skupščina mesta Ljubljane, prireditelj, planinsko društvo »Obrtnik« iz Ljubljane pa pričakuje množično udeležbo planincev. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovnih šol, prvak ljubljanske Opere Ladko Korošec, pevski zbor »Grafika« iz Ljubljane, folklorna skupina »Tine Rožanc« ter ansambel Mihe Dovža-na. Posebno zanimiv pa bo prikaz reševanja ponesrečencev v gorah s pomočjo helikopterja, katerega bodo izvedli člani Gorske reševalne službe. -fr Kamping Smlednik odprt V teh dneh so s prihodom prvih gostov uradno odprli letošnjo sezono v kampingu Smlednik v Dragočajni. Na obsežnem prostoru ob reki Savi je že postavljenih več avto kamp prikolic domačih gostov in nekaj šotorov, v katerih prebivajo tujci. V obnovljenem kampingu so gostom na voljo urejene sanitarije s toplo vodo, okrepčevalnica, otroško igrišče in igrišča za male športe. Lani je kamping zabeležil rekordno število prenočitev, med gosti pa so prevladovali Nizozemci. -fr organizirali že lani in je ob pomoči tabornikov, gasilcev, lovcev in drugih zelo dobro uspela. Na žalost pa so bogati in prelepi šenčurski gozdovi v letu dni zopet postali odlagališče smeti. Po naslovih na časopisih je razvidno, da v šenčurske gozdove odvažajo smeti tudi iz bolj oddaljenih krajev, kot sta Šenčur in mesto Kranj. F. Erzin Akcija v Kranju Odvoz večjih odpadkov in smeti Občinska skupščina, krajevne skupnosti na področju mesta in turistično društvo Kranj so se tudi letos odločili za organiziran odvoz večjega odpadnega materiala in smeti. Takšna akcija je pred časom že bila in je dobro uspela. Tokrat so se odločili, da bo v akciji poleg Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj sodelovalo tudi podjetje Surovina. Organizatorji pozivajo občane vseh devetih mestnih krajevnih skupnosti na območju Kranja, naj v četrtek, 22. maja, zvečer pred stanovanjske objekte zložijo odpadni material, in sicer kovinske predmete in papir posebej oziroma ločeno od drugega odpadnega blaga in smeti. Druga podobna akcija pa bo jeseni oktobra, kjer bo namesto podjetja Surovina sodelovalo podjetje 'Dinos. A. Ž." Akcija zbiranja papirja in krp V kranjski občini bo prihodnji teden od 19. do 22. maja akcija zbiranja papirja in starih krp, ki jo skupaj s podjet jem Dinos organizira občinski odbor Rdečega križa Kranj-Občani, ki bi hoteli darovati Rdečemu križu stare časopise, revije, knjige,'kartonski papir, naj jih povežejo v snope, da bo odvzem papirja lažjt1 in hitreje potekal. Tekstilni odpadk' pa naj bodo prav tako posebej P1'1' pravljeni za odvoz. Papir in krpf bodo odpeljali delavci Dinosa s tovornjaki, po ulicah in po krajevnih skupnostih pa jim bodo pri prevzemanju pomagali aktivisti Rdečega križa. Vse osnovne organizacije so že prejele lepake in obvestilneJe-take, na katerih je točno določen kraj in čas te akcije, ki bo sicer p0' tekala od ponedeljka, 19. maja d° četrtka 22. maja od 10. do 18. ure. Papir in krpe bodo zbirali po naslednjem razporedu: Ponedeljek, 19. maja: Kranj - Center: od 10. do 13.30 Gorenja Sava: od 10. do 12. ure Struževo: od 10. do 12. ure Orehek: od 14.30 do 16.30 Zlato polje: od 14.30 do 18. ure Torek, 20. maja Primskovo: od 10. do 13. ure Huje -Pl. - Cirčiče: od 10. do 13.30 Vodovod, stolp: od 14.30 do 18. ure Stražišče: od 14.30 do 18. ure Odbor za medsebojna razmerja Kovinske delavnice Bled objavlja prosta delovna mesta: več KV ključavničarjev Pogoji: KV stavbni ključavničar z nekaj let prakse v stavbnem in splošnem ključavničarstvu Osebni dohodek po pravilniku. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe ali naj se osebno sijo na naslov: Kovinska delavnica Bled - Bled - Seliška c' Objava velja do zasedbe delovnih mest. Spalnica »PETRA« ftff Privoščite si veliko udobje na majhnem prostoru! Zadošča vam že 14 kvadratnih metrov, da si omislite eno izmed inačic spalnice PETRA: kombinacija nirja tanganjika in belo obarvanih površin (na sliki), vso v furnirju tanganjika ali pa v hrastovem furnirJ11 V petdelno omaro lahko shrani oblačila tudi veččlanska družina. Prostor za posteljnino ob vznožju P° stelje. PETRO si lahko ogledate v naši trgovini. Kredit do 20.000 dinarjev na 24 mesecev 3% popust pri plačilu z devizami. uniles K Žel im podrobnejše informacije o: Moj naslov: .............................. Izrežite in pošljite na naslov: »LESNINA«, SJEP, 61000 Ljublj*'1* Parmova 53 (1 P). na Trgovine Kranj — Primskovo Kranj — Titov trg 5 mali oglasi • mali oglasi Prodam RAZPRODAJA 9 mesecev stare UKOSI nesnice zaradi preureditve Prostora vsako sredo, soboto in ne-ejj°- Bistrica 27, Tržič 2737 podam vrtno LOPO 6 m X 8 m, Pnmerno tudi za senik. Krišelj, Gorice 57, Golnik 2774 Vodarn KRAVO, dobro mlekarn0' 0sem mesecev brejo. Tavčar Jnafc' SP- Luša 5, 64227 Selca nad ^oljo Loko 2775 Prodam SENO. Šivic, Dobropolje ^ 64243 Brezje 2776 Prodam GNOJNIČNI SOD, 600-'urski m motorno ČRPALKO. Breg °< Preddvor 2777 h. Prodam mladega KONJA po iz-D,n. Zavrl, Verje 47, Medvode 2778 prodam opečna polnila za mon-»trop, 400 kosov, strešno cementno OPEKO špičak, veliki for-inat- Buh Franc, Voklo 44, Šenčur KZ Naklo — valilnica prodaja 12 tednov stare jarčke v sredo in petek od 7. do 18. Ure, ostale dneve vključno sobota od 7. do 14. ure v valilnici Naklo. Cena 30 din. KZ Naklo -Valilnica prodam LIPOVE HLODE. Na-v oglasnem oddelku 2780 krm!"0, 50-litrski AKVARIJ s "mp etno opremo. Ribnikar, Kaju-hova 40, Kranj ov«, 2781 NlP ,am PRALNI STROJ GORE-p^' skoraj nov. Skaručna 28 2782 prodam STREŠNO OPEKO bo- br k,?vec in špičak. Lahovče 32, Cer-16 2783 ^Prodam SMREKOVE PLOHE. p v oglasnem oddelku 2810 Koctt111 KRAVO, 9 mesecev brejo, ^KqNIC0 z obračalnikom in nart AA DRVA. Otoče 21, Pod- 2784 ef]Prodam dve KRAVI simentalki, j a s teletom ena drugič telila s te-pm- Lajše 18, Selca 2785 Upadam borove in smrekove PLO-a \25 in 50 mm. Srednja vas 50, eJ0ur 2786 za h teliCKE do enega leta weIn? po izbiri ali namenjam za >esna teleta. Jenko Ivan, Reteče 19, °Kolja Loka 9707 HRASTOV PARKET 52 kv m Jgodno prodam. Naslov v oglasnem p!lk,U , 2788 Bljpu^S skoraJ novo kosilnico ceni vir i z obračalnikom po ugodni Mrak Jakob, Deln ice 6, Poljane valilnica naklo Prodaja dnevno svežajajca vsak dan od 7. do 15. ure Cena: 1,20 din KZ Naklo si meni «m 6 tednov starega BIKCA KRAVoC^za rej° in mlado jalovo Pr„H MoSnJe 5> Radovljica 2790 1(4111 l kubik macesnovih PLO- HOV |\T T lliacfSHUVlIl ri^KJ- iNasIov V oglasnem oddelku Ug0fi„ 2791 STRp6x?Ti Podani večjo količino ^anc^JKA BOBROVCA. Juvan Pr 1 evek 27 2792 (spalni,?1 Š0T°R za dve osebi Naino. , Pfedprostor, baldahin). Kranj r Iz,dor' BreS <>*> Savi 43, p ' '<>793 DRVA. Pogači! i k Janez, pr Vu> 1 rzič 2794 N° in KROMPIR, SE- P|, 1 • OleŠevek 11, popoldan °PpRn r rabljeno STREŠNO Oni -i Košir Vinko, Goriče Gloll J, • 2796 darn'.L!taUjanski VOZIČEK pro-t? (lin- C- maja 63, stano-lo, K rani '>797 p Je 18, Kranj , ,r)l ^taSTJ^^^ga VOLA. Lom — PfoHa !?'kX 2798 Vin m FELEVIZOR rr niš po ni ceni. Ziganja vas 5, Tržič Pi?aia,CP G1«s, Kranj, Ulica Mofte U"k Krr-1' -t"ve!l: GP Gorenjski Ljllrlol. 1 'J a LlHk K- • .------- ~----- Ljudau J> tlwk: Združeno podjetje t«rjev„ oPrav'c,a- LJubljana, Kopi-Upr-iv iT — Naslov uredništva in 1. £ ',8ttt: Mofle Pijadeja Uju a ekoCi račun pri SI)K v Kra-'efoni*VI,,ktt 5.1500-601-12594 — Te-Uredniir 'ttVn' urednik, odtfovorni *tv0 o« a'n uPr'«va 21-190, uredni-°Kla8ni • ' nov'narji 21-8B0, malo-21-19? ln naročniški oddelek Polletn ~~ Nar»Cnina: letna 90 din, 1 d»narl 45 din' cenu zu 1 fitevilko ' ~~ Gl>roSčeno prometnega Po pristojnem 421-1/72. mnenju Po ugodni ceni prodam »ŠUPO« 6 m X 4 m primerno za vikend. Goriče 30, Golnik 2800 Prodam smrekove in borove DESKE in PLOHE. Zalog 11, Cerklje Prodam KRAVO, brejo 9 mesecev. Poljšica 20, Zg. Gorje ' 2802 Prodam 14 kub. m bukovih DRV. Za prevoz skrbim sam. Hribernik Franc, Lavterski vrh 3, Kranj 2803 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE in SPALNICO. Lampič, Planina 12 (stari bloki), tel. 22-198 2804 Prodam KUHINJSKE SPODNJE ELEMENTE, popolnoma nove, lahko tudi na kredit in velik FILODENDRON. Jezerska 9, Kranj Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Grošelj, Podgorje 39, Kamnik Prodam diatonično HARMONIKO HOHNER - Gorona III in ojačevalec Hohner 41 MH. Tabernik Ivan, Zali log 8, Železniki 2807 Po ugodni ceni prodam skoraj novo, 350-litrsko HLADILNO SKRINJO. Telefon 77-788 od 15. do 19. ure 2808 Prodam KRAVO po izbiri. Zg. Bela 14 2809 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Selo 23, Žirovnica 2838 Prodam skoro novo SPALNICO po ugodni ceni. Virmaše 16, Škofja Loka 2839 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE, gnojnični SOD, macesnove PLOHE in DESKE. Grad 43, Cerklje 2840 Prodam brejo TELICO. Cerklje 104 2841 Prodam dobro KRAVO, ki bo v kratkem telila. Koritnik, Cerklje 121 Prodam nov 200-litrski litoželezni KOTEL za kuho PRAŠIČEM. Pšata 20, Cerklje 2843 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Zg. Brnik 48, Cerklje 2844 Prodam suho SENO po ugodni ceni. Zg. Brnik 90, Cerklje 2845 Ugodno prodam SENO, prva košnja. Zg. Brnik 4, Cerklje 2846 Prodam mlado KRAVO po izbiri. Lahovče 60, Cerklje 2847 Prodam PRAŠIČKE, šest tednov stare. Zalog 38, Cerklje 2848 Prodam mesnato SVINJO za zakol. Grad 5, Cerklje 2849 , Prodam 600 kg BETONSKEGA ŽELEZA — 6 mm. Kadunc, Srednja vas 61, Šenčur 2850 Prodam 11 tednov stare JARCKE od dobrih nesnic. Naklo 100 2851 Prodam 2 kub. m HRASTOVIH PLOHOV. Kranj, Jezerska 2 2852 Prodam mlado KRAVO, 8 mesecev brejo, ali po izbiri. Olševek 19 Poceni prodam 2 POSTELJI z vzmetnimi žimnicami, zakonsko SPALNICO, DIVAN, ŠIVALNI STROJ ter skoraj novo kombinirano OMARO (2,60 m dolgo) in KAVČ - posteljo. Kurirska pot 25 (Primskovo), Kranj 2854 Prodam stoječo TRAVO in DETELJO. Sajevic Miha, Šenčur, Vele-sovska 27 ' 2855 Prodam PODBOJE za okna in vrata iz zelenega kamna in OKNO 130 X 160 z roleto ter OPAŽE za betonske stožnike. Bernard, Brezje 8 Prodam 8 mesecev brejo TELICO in 1 leto stare TELICE simentalke, KROŽNO ŽAGO za obrezovanje lesa, KOMBI IM V 1000 po delih. Crn-grob 5, Žabnica \ 2857 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Prebačevo8 2858 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Ogled v soboto in nedeljo. Smolkovič Anica, Planina 7, Kranj Prodam 20 ŠPIROVCOV 12x14, dolgi 6 m. Sp. Besnica 74 2860 Prodam KOSILNICO ALPINA. Belehar jeva 6, Šenčur 2861 Prodam škotskega OVČARJA, starega 1 leto. Tupaliče 11, Preddvor Prodam kuhinjsko POHIŠTVO in KAVČ z dvema FOTELJEMA. Zg. Duplje 19 2863 Prodam mlado, brejo KRAVO. Dolina 1, Tržič 2864 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Perdan, Prebačevo 40 2865 Prodam konjsko KOSILNICO in konjski mešalec za seno. Sr. Bitnje 19, Žabnica 2866 Prodam enoosno KIPER PRIKOLICO in BIKCA, težka 180 in 400 kg. Kalan, Zapoge 11, Vodice Prodam 8 mesecev brejo TELICO - frizijko. Luže 6, Šenčur 2868 kupim Kupim trajno žarečo PEC. Kranj, Jezerska 2 2852 Kupim rabljena OKNA in VRATA ter DESKE. Golnik 25, telefon 50-334 2879 Kupim globok OTORŠKI VOZIČEK. Pintar Francka, Na Kresu 58, Železniki 2881 LES za ostrešje ca. 9,5 kub. m. kupim, maksimalna dolžina špir 7,80 111. Naslov v oglasnem oddelku ali po tel. 064-81-439 2880 Kupim starinskega vzorca KMEČKO PEČ (Gašperc). Dvor je 45, Cerklje 2882 Kupim rabljen ZAPRAVLJIV-K ali KOLESELJ. Smledniška Kupim 12-colski GUMI VOZ in prodam DESKE in PLOHE ter trofazni ŠTEVEC. Zalog 10, .Golnik Kupim vprežni OBRAČALNIK. Škofja Loka, Partizanska 41, telefon 064-60-851 2760 Kupim GRAMOFON s starimi Avsenikovimi in Slakovimi PLOŠČAMI. Sp. Gorje 58 2825 Kupim NIKELJ ANODE in steklene potopne GRELCE. Perne, Grahovše 4, Tržič 2826 Kupim bencinski REZERVOAR z merilnikom bencina za VW (hrošč). Dolenc, Zevnikova 5, Ore-hek 2827 vozila Za ŠKODO 1000 MB prodam razne dele. Jensterle, Šorlijeva 16, Kranj 2658 Prodam avto DIANA. Benedičič, Crngrob 1, Žabnica 2750 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, prevoženih 50.000 km, registriran do januarja 1976. Ogled možen od 15. do 18. ure. Visoko 2, Šenčur 2753 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969 december. Gantar, Gostilna Crngrob pri Škofji Loki 2754 TOMOS SL 15, pet prestav, 6 KM, elektronski smerokazi, letnik 1974, ugodno prodam. Smodila, Reševa 3, Kranj, tel. 22-502 2811 Prodam avto ZASTAVO 750, letnik 1965. Gubčeva 6, Kranj 2812 R 8, karamboliran, po delih prodam. Frelih, Srednja Dobrava 18, Kropa 2813 Prodam FORD 20 M, letnik 1970, dobro ohranjen. Torkar Anton, Avtoličarstvo, Lesce, Begunjska 23, telefon 75-320 2814 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Ažman, Kranj, C. talcev 83 b 2815 OPEL REKORD 1500, letnik 1964, po delih poceni prodam, motor po generalni. Jože Pekovec, Studor 18, Srednja vas, Bohinj 2816 Prodam SIMCO 1000 GMS, letnik 1966. neregistriran. Sekne, Skalica 11, Kranj 2817 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. Informacije na telefon 50-129 2818 Prodam PRINC 1000 in rezervne dele. Bertoncelj, Zg. Dobrava 4, Kamna gorica 2819 Prodam WARTBURG TURIST, letnik december 1974. Tone Moho-rič, Britof 31 2820 Prodam MENJALNIK, nova KOLESA in prednji del KAROSERIJE za princa. Ogled vsak dan. Lotrič Milan, Prešernova 3, Radovljica 2821 Ugodno prodam osebni avto DKW JUNIOR, PRIKOLICO za osebni avto, VITLO za traktor z »zajlo« in motorno KOSILNICO I RUS. Jože Langerholc, Pevno 7, Škofja Loka 2822 JAWA 90, brezhibno motorno kolo, poceni prodam. Kranj, telefon 24-630 2823 Ugodno prodam SIMCO 1000, letnik 1967, dobro ohranjeno. Ogled pri Škul j, Svetje 25, Medvode 2824 Prodam ZASTAVO 750, generalno popravljen, letnik 1967, zelo dobro ohranjen. Lesce, Čopova 23 2869 Prodam 4 vrata za ZASTAVO 101. Rihtaršič, Bukovica 13, Selca nad Škofjo Loko 2870 Prodam ZASTAVO 1100 v voznem stanju ali po delih. Virmaše 4, Škofja Loka 2871 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Zalog 78, Cerklje 2872 Poceni prodam dobro ohranjenega SPAČKA, letnik 1964. Klicati v soboto in nedeljo. Telefon 24-947 2873 Kupim rabljen avto do 1300 kubi-kov. Kranj, tel. 23-263 2874 Prodam osebni KOMBI Z 430 K, registriran do decembra, letnik 1974. 20.000 v gotovini, ostalo na kredit. V račun vzamem tudi Z 750. Luštrek, Ladja 30, Medvode 2875 Prodam FORD M 15. Štefetova 24, Šenčur 2876 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. Telefon 23-044 od 7. do 8. ure stanovanja Stanovanje ali SOBO iščeta mlada zakonca brez otrok v okolici Kranja, po možnosti v Bitnjah. Ponudbe pod »Predplačilo« 2828 Iščem opremljeno SOBO od 20. 6. dalje v Kranju ali okolici, po možnosti Planina — Čirčiče. Plačilo po dogovoru. Ponudbe Kuhlang Stjepan, Smledniška 3, Kranj 2885 Oddam SOBO dvema dekletoma na Bledu. Telefon 50-334, Golnik 25 2886 Poštenemu fantu — sostanovalcu, oddam ogrevano SOBO s kopalnico. Naslov v oglasnem oddelku. 2887 Čl 64, Kranj 2883 posesti Kupim moderno eno- ali dvosobno, takoj vseljivo, STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod šifro »Plačilo takoj« 2766 PARCELO z lokacijsko odločbo za stanovanjsko hišo na Golniku prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Sončno« 2829 Prodam 1 ha GOZDA v bližini Vogelj. Šenčur, Štefetova 1 2830 Prodam GARSONJERO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku Prodam dvodružinsko HIŠO, eno stanovanje takoj vseljivo. Informacije vsako soboto od 15. do 16. ure. Kranj, Titov trg 23 2832 Poleg Pekarne v Kranju dajem v najem GARAŽO. Hotemaže 50. 2888 zaposlitve V bližini Kranja nudim poštenemu dekletu za varstvo otroka stanovanje in hrano. Ponudbe pod »Adi« 2668 Takoj sprejmem KUHARICO ali žensko za pomoč v kuhinji. Ponudbe pod »Dopoldansko delo« 2889 Ugledna gostilna v PODGORI -MAKARSKA RIVIERA išče za sezono KUHARICO, veščo kuhanja gorenjskih jedi. Zaželena mlajša upokojenka. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2833 Sprejmem VAJENCA avtoličar-ske stroke. Draksler Izidor, Zasavska 36 b, Orehek 2834 Petrič Janez, Cesta na Klanec 26 E, Kranj 2892 V nedeljo, 18. maja, ob 19. uri PLES V POLJANAH. Vabljeni. Igra ansambel JEVŠEK. 2836 OOZMS MOŠNJE prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igra ansambel TURISTI 2891 izgubljeno Izgubil sem OBLOGO od avtomobilskih vrat v Dragočajni. Poštenega najditelja prosim, če jo vrne proti nagradi: Dragočajna 10 2837 prireditve obvestila ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 4733 IZREDNA PRILOŽNOST - izdelke iz lastne proizvodnje lahko kupite s 5 % popustom v prodajalni pohištva LESNINA, Kranj, Titov trg 5 in Primskovo. Če pošljete ta oglas na naslov: LESNINA, SJEP, 61000 LJUBLJANA, Parmova 53 (1 M), vam bomo poslali dodatne informacije. 2554 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 Ugodno popravljam vse vrste gospodinjskih naprav, čistim bojlerje in izvajam ELEKTROINSTALA-CIJE. Cenjene ponudbe na naslov: GD MAVČIČE prireja nagradno KEGLJANJE na avtomatskem kegljišču na Podreči. Sobota, 17. 5. 75, ob 16. uri, nedelja, 18. 5. 75, ob 10.uri. NAGRADE: športno dvokolo, mikser in še 3 nagrade. Vabljeni 2835 MLADINSKI AKTIV ŽELEZNIKI prireja v soboto, 17. 5. 1975, ob 20. uri PLES. Igra ansambel NOC-TURNO, poje SONJA GABR-ŠČEK. 2890 Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto spremljevalca na tovornjaku ki prevaža mleko iz Poljanske doline Delo na tem delovnem mestu terja moškega, po možnosti s stanovanjem v Poljanski dolini Prijave sprejema kadrovska služba Kmetijske zadruge Škofja Loka. f VČUsul Veletrgovsko podjetje Kokra, Kranj n.sol.o. Kranj razglaša za potrebe _ Detajl n.sub.o., Kranj ^J Prosto delovno mesto dveh urarjev Pogoj za izbor je poklic urarja. Prijave sprejema in daje pojasnila kadrovski oddelek podjetja, 64000 Kranj, Poštna ul. 1, 15 dni po objavi razglasa. poslovalnica Plevna Škofja Loka Stara cesta 23 Merkur vam nudi jeklenke za butan 10 kg na kavcijo 350 din. TUDI V IZBIRI OPREMEZATABORJENJE IN REKREACIJO JE VSAKO LETO NEKAJ NOVEGA, zatoje n VELEBLAGOVNICA nama Škofja Loka potrošnikom spet pripravila RAZSTAVO S PRODAJO ŠOTOROV IN KAMP OPREME OD 15. DO 24. 5. 1975 Na razstavi si potrošniki lahko ogledajo vse novosti, ki so jih za letošnjo sezono pripravili domači in tuji proizvajalci obiskovalcem pa je omogočeno, da vse razstavljene predmete tudi lahko kupijo in £>cv£>n£> It'C/Of t/V^ Padel z mopedom V ponedeljek, 12. maja, ob 22. uri se je na Cesti 1. maja na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Andrej Gabršček (roj. 1945) iz Zg. Gorij je vozil z Blejske Dobrave proti športni hali na Jesenicah. Pri hiši št. 36, kjer je odcep ceste za kisikarno, je voznik zavil, vendar pa zaradi neprimerne hitrosti ovinka ni mogel zvoziti; zapeljal je v robnik visok 25 cm, padel ter obležal hudo ranjen. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. " 9 Padel na mostu V sredo, 14. maja, nekaj pred 16. uro se je pripetila prometna nezgoda na cesti prvega reda v Bistrici pri Naklem. Voznik kolesa z motorjem Franc Debeljak (roj. 1927) z Zg. Dobrave je peljal od Podtabora proti Naklem. Na mostu v Bistrici pa ga je začelo zanašati, trčil je v robnik na mostu in padel. Lažje ranjenega so prepeljali v ZD Kranj. Izsiljevanje prednosti V sredo, 14. maja, dopoldne se je v križišču Kidričeve in Ljubljanske ceste v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik avtomobilske cisterne polne bencina Jože Ferkulj (roj. 1931) iz Ljubljane je vozil od Jeprce proti Škofji Loki. V omenjenem križišču pa je od železniške postaje na Trati po stranski cesti pripeljal s tovornjakom Pavel Ambrožič (roj. 1941) z Bleda, ki ni upošteval, da vozi na prednostno cesto in je začel zavijati v levo proti Jeprci. Ko je voznik avtocisterne to opazil, je pričel okoli 15 m pred križiščem močno zavirati in se umikati v levo, vendar mu je tovornjak že zaprl pot in trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči je bil voznik Ferkulj lažje ranjen, škode na vozilih pa je za 50.000 din. L. M, Požar V ponedeljek, 12. maja, okoli četrte ure-zjutraj je začela goreti žaga last Marije Skuber z Zg. Jezerskega 17. Ogenj je uničil leseno poslopje z žago venecijanko, krožno žago, nekaj pogonskih jermenov in okoli 5. kub. metrov rezanega lesa. Škode je za okoli 80.000 din. Goreti je začelo na severozahodni strani poslopja pri podstrešni sobi, kjer je bil pred tem na oddihu študent M. K. iz Ljubljane. Ta je prejšnji dan popoldne kuril ogenj pod strešnim napuščem tik lesene stene, ne da bi potem žarjavico pogasil. Ponoči je veter verjetno žerjavico razpihal in lesena stena se je vnela. festivalna dvorana bled Razstavljamo izdelke pohištva nagrajenega na sejmih v Beogradu in Ljubljani od 23 maja do 10. junija 1975 razstava in prodaja pohištva preprog •zaves •gospodinjskih strojev STOL Industrijo pohištvo STOL Kamnik Organizira v času od 15. V do 15. VI. 1975 prodajo lesenih stolov in miz po TOVARNIŠKIH CENAH v prodajnih salonih: Stol - Intener Ljubjano Celovško 163 Stol - Intener Duplica pri Kamniku Brezplačno dostavo no dom CBLED'75 razstava bo odprta vsak dan od 10. do 19.ure murha Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnjo pot našega skrbnega moža in očeta J ožeta Arneža z Zg. Bele Posebna zahvala dr. Zgajnarju, sestri Majdi, župniku iz Preddvora, sorodnikom, sosedom in prijateljem, ZB, sodelavkam iz Tekstilindusa obrat I ter kolektivoma IBI in Komunalnemu podjetju Kranj. Vsem že enkrat najlepša hvala. % Žalujoči: žena, hčerka Angelca, sinova Jože z družino in Vinko Zg. Bela, 14. maja 1975 Zahvala Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, deda in pradeda Alojza Čebulja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, Cirilovim in Albinovim sodelavcem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Štularju za nesebično pomoč in lajšanje bolečin med dolgotrajno boleznijo. Zahvaljujemo se godbi in gasilcem za Častno stražo in spremstvo ter .č. duhovščini — prof. Krakarju iz Vogelj in g. župniku Slabetu iz Šenčurja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena, hčerka in sinovi z družinami Voklo, 14. maja 1975 sistem t> iA«vxT ... so ... cdo x° oP o«* M MU! "»'V* ALPL^ J(D BEOGRAD 74 Industrija »alples« y 64228 sistem Pavle Jereb: Po treh letih uspehi Na nedavnem republiškem strelskem tekmovanju je med pionirji zasedel prvo mesto učenec 8. razreda osnovne šole Cvetka Golarja iz Škofje Loke Pavle Jereb. Pred nekaj dnevi sva se srečala na hodniku traške šole in ob tej priložnosti sem ga zaprosila za nekaj besed o treningih, tekmovanjih in uspehih. »Pred približno tremi leti sem se nekoč povsem po naključju udeležil treninga v strelskem krožku, ki ga vodita Rudi Fojkar ln Tone Oman in na naši šoli deluje že več let. Poskusil sem nekaj strelov z zračno puško in potem se je začelo ... Redno sem začel hoditi na treninge strelskega krožka. Vključil pa sem se tudi v strelsko družino Kopače vina Škofja Loka.« Prvi uspehi? »Trenerji pravijo, da se ob redni vadbi pokažejo prvi uspehi nekako po treh letih. Tudi pri meni je tako. Letos sem bil prvi na občinskem tekmovanju, na katerem so se v streljanju pomerile strelske družine. Na občinskem tekmovanju v streljanju z zračno puško, ki so se ga udeležila šolska športna društva, pa sem Nasedel drugo mesto. Tudi na medobčinskem tekmovanju v Cerkljah sem bil najboljši, prav tako tudi naša ekipa. Na republiškem strelskem tekmovanju sem najprej sodeloval kot član ŠŠD naše šole in nato še v pionirski ekipi strelske družine Kopačevina. Obakrat sem zasedel prvo mesto.« Si uspeh pričakoval? »Pričakoval sem, da se bom uvrstil med boljše, na tako velik uspeh pa nisem upal.« Koliko treniraš? »Treninge imamo dvakrat tedensko, pred tekmovanji pa vsak dan. Sedaj se intenzivno pripravljamo na državno prvenstvo v streljanju, ki bo ob dnevu mladosti v Beogradu. Jeseni, ko bom začel tekmovati pri mladincih, me čaka še veliko treninga, če se bom hotel uveljaviti tudi med starejšimi tovariši.« S čim se še ukvarjaš?« »Igram tudi košarko. Sem član ekipe šolskega športnega društva. Na občinskem prvenstvu smo zasedli drugo mesto. Kadar pa nimam dela s šolo, niti ne treniram, pa berem ali urejam album s sličicami avtomobilov formula I.« L. Bogataj P0 TrK:xZanim^vem srečanju je Triglav šele v zadnji minuti igre ugnal goste iz lCa- ~ Foto: F. Perdan Triglav : Tržič 1:0 (0:0) skeJ f,nale Področnega gorenj-noir tekmovanja za jugoslovanski MlaU tni Pokal, stadion Stanka Tn,> v -,a gledalcev 200, sodnik ^.(Kranj). otre ec: 1:() Golič (89). lann £V: K1Jon, Kos, Brezar (Va-vi<5 t Krni(V>' A Špraicar, Stanišle Vir p °nu)vec, Dulič (Šernerl -p *?dosavl jevic, Golič. Špra ■ H;»"ar, Pehare, Ježek, T niv,'r1!' ^'ahovec, Šimnovec, Cer 8uStla' ■Kanko, M. Valjavec, Hladnik G rko- V obeh delih igre, obe moštvi sta imeli nekaj dobrih priložnosti za zadetek, je odločitev padla šele v zadnji minuti srečanja. Po krivdi gostujoče obrambe je Goliču le uspelo premagati odličnega vratarja Hu-mra. Pri tem se je izkazal že v 88. minuti, saj je ubranil strel Radosav-ljeviča iz enajstmetrovke. Pokal zmagovalcu je predal predsednik TNZ Gorenjske Miha Kramar. _cih B skupina: Reteče v vodstvu Goi-*1^' nogometnega prvenstva t^ ' '^ke v I. razredu članov so se tati.1!, končale z naslednjimi rezul-: j,; leteče : Grintavec 5:0, Kondor Kiiu Sa- Alpina 1:5. V vtl so Reteče z 19 točkami, doJKo število točk pa ima tudi Kon- v'>dst >k LTH 12 9 3 0 37:11 21 Medvode 12 7 3 2 39: 9 17 Sava 12 6 2 4 42:11 14 Britof 12 6 2 4 30:21 14 Prim. 12 5 3 8 27:29 13 Šenčur 12 4 1 7 29:44 9 Preddvor 12 1 0 11 17:61 2 Korotan 12 2 0 10 16:51 0 ti".lulo nedeljo je bil prost termin ljev "adince in pionirje. Pred nada-1JanV,1iem v mladinskih ligah objavit 0 lestvice mladinske lige. Mčnice i?Wv 12 8 2 2 35:19 18 12 8 0 4 30:24 16 12 7 1 4 24:23 15 12 6 1 5 26:18 13 12 4 1 7 23:27 9 12 3 3 6 12:26 9 12 3 2 7 16:23 8 12 3 2 7 16:23 8 P. Novak Pokal meseca mladosti v Šk. Loki To nedeljo bo v Škofji Loki že tradicionalno tekmovanje za pokal meseca mladosti v namiznem tenisu. Tekmovanje bo v telovadnici osnovne šole Cvetka Golarja. Po prijavah sodeč bo letos številna udeležba. J. Starman Zmagovalno moštvo Vodovodnega stolpa. — Stojijo: (od leve proti desni) Marinček, Puhar, Veličkovič, Rebolj, Slevec, Žun, čepijo: Ankerst, Švegelj, Chwatal, Košnik. Vodovodni stolp prvak Končane so letošnje borbe na odprtem vaterpolskem tekmovanju Kranja. Moštvo — Finžgar, Žun, B. Balderman, Slevec, Šorli, Puhar, Ankerst, Veličkovič, J. Rebolj, Švegelj, Chvatal in Marinček — Vodovodnega stolpa je prvak, čeprav so bili dvakrat poraženi. Premagali so jih le Kamničani in kombinirane ekipe Triglava II. Le-ta je naslov izgubila, ker v zadnjih dveh srečanjih ni igrala. Kamničani so s 3. mestom spet presenetili, medtem ko je Iskra s 4. dosegla svoj največji uspeh. Ostali so pokazali dobro igro, ki kaže, da imamo na Gorenjskem dobra vaterpolska moštva. Izid zadnjega srečanja: Gimnazija : Iskra 16:9." Lestvica: Vod stolp 9 7 0 2 110: 57 14 TriglavII 9 7 0 2 88: 64 14 Kamnik 9 6 0 3 93: 56 12 Iskra 9 5 0 4 87: 86 10 Gimnazija 9 5 0 4 77: 59 10 Triglav I 9 5 0 4 86: 69 10 Radovljica 9 3 0 6 64: 64 6 Tekstilindus 9 3 0 6 69: 96 6 Borec 9 3 0 6 47: 78 6 Domžale 9 1 0 3 18:123 2 -dh Krvavec : Gorenjski sejem 27:44 (12:23) Zaradi praznovanja dneva zmage in 30-obletnice osvoboditve so gorenjski ligaši počivali. Med tednom je bilo odigrano samo zaostalo srečanje 13. kola. V Cerkljah je domači Krvavec namreč gostil moštvo Gorenjskega sejma. Gostje so opravičili vlogo favorita, saj so jim bili domačini enakovredni le do rezultata 3:3. Nato je ekipa Gorenjskega sejma razbila obrambo Krvavca in na koncu zasluženo slavila visoko zmago. Lestvica: Alples 14 12 2 0 351:235 26 Sava 14 11 1 2 317:270 23 Gor. sejem 14 10 1 3 332:270 21 Storžič 14 9 0 5 278:252 18 Preddvor 14 8 1 5 314:274 17 Radovljica 14 6 1 7 313:328 13 Košarkarji OŠ S. Jenka v finalu Osnovna šola Simona Jenka Kranj je bila organizatorica pol finalnega turnirja pionirskih košarkarskih ekip OŠ Kočevje, OŠ Dolenjske Toplice, OŠ J. Mihevec Idri ja ter ekipe organizatorja. Najboljšo igro so pokazali gostitelji, saj so v borbi za prvo mesto brez težav premagali vrstnike Kočevja. S prvim mestom so si pridobili pravico nastopa v finalu tega našega največjega košarkarskega pionirskega tekmovanja v Sloveniji »Košarkarskega festivala 75«. Izidi — predtekmovanje: Kočevje : Dolenjske Toplice 36:31 (19:14), S. Jenko : J. Mihevec 42:30 (23:20); finale — za 3. mesto: J. Mihevec : Dolenjske Toplice 37:28 (16:15), za 1. mesto: S. Jenko : Kočevje 52:32 (27:14). Vrstni red: 1. OŠ S. Jenko, 2. OŠ Kočevje, 3. OŠ J. Mihevec, 4. OŠ Dolenjske Toplice. -dh Kladivar še brez poraza V II. mladinski slovenski košarkarski ligi, ki jo letos vodi TSG za košarko, nastopa deset ekip, med njimi tudi pet gorenjskih predstavnikov, Kladivar, Kroj, Šenčur, Sava ter Jesenice. Gorenjski predstavniki so se v novem »okolju« dobro znašli, kar velja še posebej za Kladivar, Kroj in Jesenice. Izidi: 1. kolo: Kroj : Savsko naselje 74:52 (35:20), Jesenice : Sava 50:43 (24:15), Trnovo: Kamnik 73:48 (30:24), Kladivar : Domžale 79:54 (37:36), Šenčur : Prule 59:74 (32:31); 2. kolo: Domžale : Šenčur 79:51 (41:21), Kamnik : Kladivar 54:61 (26:31), Sava : Trnovo 66:73 (32:37), Kroj : Jesenice 75:40 (28:22); 3. kolo: Jesenice : S. naselje 57:55 (23:30), Trnovo : Kroj 74:57 (39:15), Kladivar : Sava 82:68 (43:28), Šenčur : Kamnik 55:68 (30:35), Prule : Domžale 47:64 (25:31). Po tretjem kolu je v vodstvu ekipa Trnovega iz Ljubljane pred Kladi-varjem in Krojem, Jesenice so pete, Sava deveta in Šenčur deseti. -BB- Žabnica 14 4 1 9 264:291 9 Krvavec 14 4 0 10 291:328 8 Kr. gora 14 1 1 12 125:331 3 Križe B 14 10 13 288:339 1 Pari prihodnjega kola — GRL I: Gorenjski sejem : Alples (drevi ob 19.45), Sava : Zabnica (drevi ob 18.30), Radovljica : Storžič (sobota ob 16. uri), Kranjska gora : Preddvor (sobota ob 16. uri), Križe B : Krvavec (sobota ob 17.30); ORL: Huje : Veterani (nedelja ob 10. uri za OŠ F. Prešeren), Stadion : Besnica (nedelja ob 10. uri), Žabnica B : Duplje B (nedelja ob 10. uri). -dh Nogometni turnir v Šk. Loki Jutri se bo na nogometnem igrišču v Puštalu v Škofji Loki v počastitev praznika mladosti začel dvodnevni mednarodni nogometni turnir mladinskih ekip. Na njem bodo sodelovale enajsterice: TSV 1899 Stuttgart in TSV 1999 Stuttgart iz ZR Nemčije, NK Preddvor ter NK LTH iz Škofje Loke. Prva tekma se bo jutri začela ob 15.30, druga pa ob 17. uri. V nedeljo ob 9. uri dopoldne se bosta sestala poraženca, ob 10.30 pa zmagovalca prvega dne. Pokrovitelj mednarodnega nogometnega turnirja je SGP Tehnik iz Škofje Loke. -jg Derbi Korotan : Bled Tekmovanje v najkvalitetnejši gorenjski nogometni ligi se počasi bliža koncu. Vprašanje prvaka je še odprto, saj se zanj borita Bled in kranjski Korotan. Odločitev pa bo morda padla že jutri. Kranjčani jutri na stadionu Stanka Mlakarja ob 17. uri gostijo Blejce. Torej derbi za najvišji gorenjski naslov, ki zmagovalcu daje možnosti, da si s prvim mestom pridobi pravico nastopa v ZCNL. -rfh V nedeljo Duplje«: Križe V nedeljo se obeta v Dupljah izredno zanimiva rokometna tekma ljubljanske conske rokometne lige med krajevnima tekmecema ekipo Dupelj in Križ. Pričetek tekme bo ob 10. uri. V drugem gorenjskem derbiju pa bodo Kamničani gostili Jesenice že jutri ob 19. uri. J. Kuhar Prva nočna tekma v Dupljah V prijateljski rokometni tekmi v soboto zvečer v Dupljah med ekipami Tržiča in Dupelj so zmagali Tržičani s 26:17. Sodil je E. Rakovec iz Dupelj. To je bila prva nočna tekma v Dupljah. Električno razsvetljavo bodo uradno predali namenu ob krajevnem prazniku Dupelj. J. Kuhar Gibalna omika Gibanje je značilnost našega bivanja in delovanja. Danes že natančno razčlenjujemo način gibanja tako pri delu, športnem treniranju in tekmovanju. Gre za gibalno prilagajanje strojem, hodnikom, potem ali cestam, igrišču, tekmovalni stezi ali gimnastične-mu orodju — tako, da bi bilo gibanje kar najbolj skladno, ekonomično, učinkovito in varno. Vsakodnevne izkušnje nas poučujejo, da gibanje posameznikov ali skupin ni dovolj omikano, da smo večkrat neomikani, kadar se zadržujemo na ozkih prehodih, in onemogočamo ali zapiramo pot ostalim in jih silimo, da morajo stopiti na cestišče in se izpostavljati nevarnostim. Nekateri hodijo bolj napadalno, premikajo se kakor oklepniki in se nikomur ne izognejo. Večkrat se mlajši in bolj zdravi ne umaknejo starejšim ali betežnim, včasih se morajo tisti, ki nosijo kaj težkega, umikati onim, ki so praznih rok. Kolikokrat neomikani vozniki privoščijo pešcem malo vodne kopeli, tako da namenoma zavozijo v lužo blizu pločnika ali ob nalivu silijo pešce čakati pred prehodi in jim naklonijo nekaj neprijetne prhe. Veliko je primerov pomanjkanja gibalne omike in omike sploh, ko se uveljavlja, če tako rečemo, čredna omika s prerivanjem, uveljavljanjem močnejšega in odrivanjem šibkejšega. Gibalno omiko sestavljajo*: gibalna izobraženost, izurjenost, zmogljivost, ocenitev okoliščin, predvidevanje v prostoru in ob pravem času. Gre za točno zaznavanje okoliščin, za ustrezno mišično gibalno pripravljanost, za hitro in najboljšo odločitev in kar je najpomembnejše; za pravilno ukrepanje in delovanje. Psihologi ugotavljajo, da so športni uspehi odvisni od hitrega in pravilnega mišljenja. To je dejavno mišljenje, ko misli, kakor da bi bežale pred gibanjem in ukrepanjem. Tako dejavno mišljenje sestavlja gibalno omiko, ko gre za to, da pravilno usmerjamo, nadziramo ali dovolj točno kontroliramo naše gibanje in vedenje. Omikano gibanje je uglajeno, povezano, lepo in skladno. Pri takem gibanju je več medsebojne uvidev- v nosti, več humanosti in medsebojne pomoči. Gibalno omiko negujemo že v šoli, ko mladino navajamo na red, disciplino in uravnovešenost, ko odpravljamo gibalno togost, preprečujemo prerivanje in nebrzdanost. Gibalna omika pa bi morala postati trajna sestavina vsakega. Ne smemo pozabiti, da omikano gibanje veča storilnost pri delu in športu, zagotavlja večjo gibalno, vozniško ali potovalno ugodje, nas obvaruje pred prepiri, nejevoljo ali celo nezgodami. Cim bolj pa se manjša ali omejuje naš gibalni prostor, tem bolj se mora stopnjevati in izražati naša gibalna omika. Jože Ažman Triglav in Jesenice v finalu V polfinalu košarkarskega pokala SFRJ za področje Gorenjske favorita nista dovolila presenečenj. Kranjska Sava se je dobro upirala ekipi Jesenic, saj je prvi polčas tekme celo rešila v svojo korist, vendar jim je v drugem delu zmanjkalo moči. Oslabljena ekipa Triglava brez Mavriča, Torkarja, Urlepa in Zupana pa je brez težav premagala borbene igralce Kroja. Izida: Sava : Jesenice 45:54 (26:25), Kroj : Triglav 78:101 (37:49). .bb. m KiAlS* 15 Petek - 16. maja 1975 Šivanje je že od nekdaj čislana spretnost, v zadnjem času pa še posebej. Zato so šiviljski tečaji postali kar naenkrat izredno zanimivi in obiskani: medtem ko za ene pomeni šivanje samo prijetno zaposlitev, spremembo v vsakdanjem delovniku, koristno izrabo prostega časa, pa spet ne gre prezreti tega, da je vsako doma opravljeno šivanje tudi prihranek k družinskemu proračunu. Poiskali smo enega od najstarejših in dobro obiskanih šiviljskih tečajev tovarne šiviljskih strojev Bagat, ki ga v Delavskem domu v Kranju že dolga leta vodi Cveta Pavli-n ova. Sedem let za uboj žene Po dvodnevni sodni obravnavi je petčlanski senat okrožnega sodišča v Kranju razglasil sodbo za 53-letnega Milota Jukića z Jesenic, ker je 27. januarja letos s tremi streli iz svoje pištole ubil svojo 48 let staro ženo Marico Jukić. Dogodek se je odvil v kuhinji Jukićevega stanovanja na Titovi cesti na Jesenicah in je bil zaključek dokaj napetega stanja, ki je vladalo med zakoncema že dlje časa. Jukićeva žena je namreč moža nameravala zapustiti, že nekaj časa je imela ljubimca, s katerim je nameravala začeti novo življenje, pa čeprav ne več tako mlada, saj so v zakonu že trije odrasli otroci. Zakonca se pravzaprav kot se je izkazalo na obravnavi, o tem so povedale številne priče, že dolgo časa nista razumela in sta že kmalu po poroki, ko so bili otroci še majhni, živela kake tri leta ločeno: mož Milo je bival s sinom pri svoji materi v Črni gori, žena pa je ostala v Sloveniji. Ko sta zakonca spet zaživela skupaj, je življenje prineslo marsikaj; žena je možu očitala, da preveč pije, tudi varal jo je in včasih tudi položil roko na svojo ženo. Zaradi tega se je verjetno žena ohladila do svojega moža in se navezala na drugega moškega. Tega pa mož Milo ni mogel preboleti: grozil je ženi, in tudi drugje je govoril, da bo ženo, če jo zaloti z ljubimcem, ubil oziroma oba. Konec lanskega leta in v začetku letošnjega je bilo stanje v družini še posebno napeto, saj se je žena resno pripravljala, da odide. Mož, ljubosumen in čustveno prizadet ter užaljen je uvidel, da je vse manj možnosti, da bo žena ostala pri njem. Telesno in duševno ubit, bolan, je, potem ko se je v mislih že nekaj časa pripravljal za to dejanje, 27. januarja to tudi izvršil. Obtoženi se je zagovarjal, da sta takrat nekaj po 14. uri prišla v stanovanje oba, žena in njen ljubimec, ki naj bi mu tudi grozil z nožem, vendar pa so priče in pa preverjanja pokazala, da si je Milo Jukić drugega moškega v svojem stanovanju tistega kritičnega trenutka le predstavljal. Ženin ljubimec je namreč v tistem času bil na svojem delovnem mestu kot zidar v Železarni. Žena je začela pripravljati kosilo, mož pa je stopil v spalnico, kjer je pod blazino imel revolver, šel v kuhinjo in jo trikrat ustrelil, da se je zgrudila mrtva. Potem je šel in prijavil dejanje na postaji milice. Sodišče je sledilo mnenju sodnega izvedenca psihiatra, da je bil ob tem -dejanju Milo Jukić bistveno zmanjšano prišteven, na kar je vplivala dolgotrajna prizadetost zaradi ženine nezvestobe, gripozno stanje in temperatura ter popit alkohol in zdravila, ki jih je pred tem vzel, vendar pa je kljub temu kazensko odgovoren. Med olajševalnimi okoliščinami je sodišče upoštevalo, da gre za starejšega človeka, ne več zdravega, da je bila prizadeta njegova moška čast in druge okoliščine. Seveda pa sodišče ni moglo mimo tega, da je bil sam kriv, da so se odnosi med zakoncema ohladili do take stopnje, da mu je žena vrnila z enako mero in ga je za to hudo dejanje obsodilo na sedem let strogega zapora. L. M. Nikoli prej nisem šivala, za vsak najmanjši šiv je bilo treba odnesti obleko k šivilji. Zdaj bo drugače: dobila sem veselje do šivanja, po meni pa že tudi obe hčerki, ki že veselo šivata na moj stari šivalni stroj. Če pomislim, s kakšnim strahom sem prišla v tečaj. No, sedaj pa imam že sešitih nekaj kosov oblek, in to kar dobro. Pavlinova namreč ne dovoli kake površnosti in prav je tako. Z veliko potrpežljivostjo prenaša na nas svoje znanje, strokovno in natančno. Imam pa predlog: za mlada dekleta, ki so rade lepo oblečena in si tudi same hočejo šivati, bi lahko organizirali večdnevni tečaj na primer med počitnicami, ko nimajo več opraviti s šolskimi obveznost- Cveta Pavlin, strokovna učiteljica šivanja: »Res že kar dolgo vodim šiviljske tečaje. Pred kratkim je minilo deset let, odkar vodim Bagatove tečaje in že dvajset let, odkar smo sploh v Kranju začeli z Delavsko univerzo organizirati tečaje šivanja. Na leto se sedaj zvrsti 4 do 5 tečajev, in sicer so krojni, šiviljski in tečaj za vezenje. En tečaj traja deset tednov, prijavljenih je vsakokrat okoli 100 tečajnic. Prihajajo tako iz kranjske občine pa tudi iz Tržiča, Radovljice, iz škofjeloške občine, iz Medvod in še od kje. Tečajnice same prinesejo blago, iz katerega šivajo zase, ves ostali šiviljski pribor in pa seveda stroje pa imajo tukaj. Za začetek ni nikoli prepozno; sem prihajajo tako upokojenke kot tudi mlada dekleta: prav sedaj sta tu dve, ki sta stari šele trinajst let. Vse pa druži izredno vesel je do šiviljske spretnosti. Zadnje čase imamo nekaj težav zaradi prostora, ker kaže, da bomo morali tako kot ostali uporabniki Delavskega doma te prostore opustiti. Za tečajnice bi bila velika škoda, saj tu ustavljajo lokalni avtobusi: za zaposleno ženo, ki do 14. ure dela, ob 15. pa pribiti na tečaj, pa je vsaka minuta dragocena.« Nada Juršak iz Kranja. »Ta teden končujem že nadaljevalni tečaj. Ker pa menim, da mi do spretnejšega šivanja še nekaj manjka, bom že naslednji teden začela obiskovat i že drugi nadaljevalni tečaj šivanja. Ada Konc iz Naklega: »Prvič sem v tečaju in prej nisem znala šivati. Zdaj že dosti znam in enostavne kose že lepo sešijem. Seveda bom šla še v nadaljevaljni tečaj. Posebno veselje je, če lahko s svojimi rokami ustvariš nekaj lepega, še posebej pa, če je to obleka, kakršne nima nobena druga. Blago, posebno za poletne obleke, je dokaj poceni in z malo truda bi si vsaka ženska lahko sešila obleko. V teh desetih tednih sem se dosti naučila, tako da se znesek, ki ga plačamo za tečajnino, vsekakor povrne. Zanimanje za tečaj, posebno zače^niški, je tolikšno, da bi kazalo za tečaj dokupiti še kak šivalni stroj in likalnik. Razen šivanja se vsaka tečajnica tudi do potankosti spozna z vsemi možnostmi uporabe šivalnega stroja, tudi kupimo ga lahko na obročno odplačevanje.« L.M. Slovenci na najvišjem vrhu Mehike V četrtek, 8. maja je odšla v gorovje Mehike prva slovenska »mini« planinska odprava, ki jo sestavljajo dr. Franc Porenta, Milan Krišelj, Samo Šemrov in Matej ter Roman Herlec. Odprava se je nameravala povzpeti tudi na najvišji mehiški vrh 5863 metrov visoki Popocatepetl. V sredo je prišla iz Mehike prijetna novica, da so se Roman Herlec in njegov 14-letni sin Matej, dr. Franc Porenta in Milan Krišelj po sedemurnem boju s severno steno tega orjaka uspešno prebili do vrha. Pri sestopu so slovenski planinci pomagali nekemu popolnoma iz-črpanemu nemškemu planincu. Njihova pomoč je bila dobrodošla še posebno zato, ker se je bližalo neurje. Uspeh slovenskih planincev je zbudil v daljni Mehiki veliko zanimanje. Povratek slovenske »mini« planinske odprave je pričakovati konec meseca- "-'k V počastitev 13. maja, praznika organov za notranje zadeve, in 30, obletnice osvoboditve je komisija za šport in rekreacijo osnovne organizacije sindikata Uprave javne varnosti iz Kranja organizirala že tradicionalno tekmovanje v streljanju, kegljanju, šahu in namiznem tenisu. Udeležile so se ga ekipe organizatorja ter športniki Vojne pošte 1098 Kranj in Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj. Tekmovanje, bilo je v petek, 9. maja, nima le športnega pomena, temveč pomaga h krepitvi tovariških vezi med delavci v notranjih zadevah, vojaki in delavci Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj. Upoštevajoč vse štiri športne panoge je v skupni razvrstitvi zmagala ekipa Uprave javne varnosti. Zmagovalne ekipe v posameznih disciplinah pa so prejeli pokale v trajno last. REZULTATI - streljanje: 1. UJV 556 krogov (Kranjc 155, Urban-čič 148, Ilič 132, Staroverski 121), 2. Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo 525 krogov (Lukež 146, Mežnar 135, Janhar 123, Berčič 121), 3. VP 1098 432 krogov (Škunca 130, Božič 111, Globočnik 98, Osterman 933); kegljanje: 1. VP 1098 1581 kegljev, 2. IJJV 1527 kegljev, 3. Zavod 1526 kegljev: namizni tenis: l. Uprava javne varnosti, 2. VP 1098, 3. Zavod za požarno, reševalno in tehnično' službo; šah: 1. Uprava javne varnosti, 2. Vojna pošta 1098 Kranj, 3. Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo. -jk Ekipa UJV skupni zmagovalec Po štirih kolih v 1 SKL A je moštvo kranjskega Triglava — od leve proti desni stoje: psiholog Rojšek, Zupan, Košir, Torkar, Štefe, Mavrič, Skubie, trener Rus, čepe: Klavora, Fartek, Urlep, Hribernik, Kalan, Lipovac - tudi na drugem gostovanju v Mariboru (Branik Triglav 75:80, 40:51) ostalo nepre-magano. Jutri ob 19. uri pa bodo doma gostili moštvo bivšega trenerja Olim-pije Gagi a ajdovski Fructal. (h). — Foto: D. Humer Ob obletnici osvoboditve so predstavniki delovnih invalidov in veletrgovine Živila Kranj obiskali v Domu upokojencev v Kranju težje invalide in jim izročili darila. — Foto: M. Zivulovič Naneslo je, da so se oni dan v neki manjši družbici prisotni zapletli v pomenek o razmerah v sodobnem šolstvu. Seveda je moral tudi profesor Lojze Malovrh, ravnatelj škofjeloške gimnazije, reči kakšno zraven. Takole je odgovoril ko so ga sobesedniki pobarali, v čem je razlika med »včeraj« in »danes«: »Kot mlad začetnik sem moral na zagovor k upravitelju Hriberniku, ker se mu ./(' zdelo, da delim učencem v fiziki in kemiji predobre ocene. Danes so stvari ravno obratne: na zagovor kličejo učitelje, ki delijo preslabe ocene.« Drugi časi, druge metode, kaj hočemo! Lenobe in zabi-tosti po novem očitno nikomur več ne štejemo v zlo. Naš bralec J. Draksler iz Britofa 176 nam je pred dnevi poslal dopisnico z naslednja vsebino: ~ »V Glasu ste objavili članek pod naslovom Prvi dan osvobojenih Jesenic', kjer je med drugim rečeno: 'Nedelja bila. 10. maja. Lep in prevroč pomladanski dan...' da-Zdravko Smolej, Milan Vam in ostali so gotovo pozabili, a takrat minilo že 30 let.« '' Nič čudnega, da. Prvi d(l'[ svobode zagotovo odtehta k"' precej nedelj. »Sodišče združenega dela Kranju, ki ima sedež v so(W1 palači Kranj. Ulica Mose Pijadeja 2, je začelo redno poslovati,« se je glasil oglas, pri-občen na tretji strani našega časopisa z dne 6. maja letos-Jožico Kukovič iz Štrahinja 95 so nekatere navedbe v njem spodbudile, da nam je napisala pismo naslednje vsebine: »Tovariš urednik! Ko sem prebrala priloženi oglas, sem se vprašala, kdo je naredil ah proglasil v Kranju sodno palačo, in sicer v razmerah. ko kmalu ne bomo mogli dat' v uk svojih otrok, ker "i prostorov za srednje šole in zd predšolske ustanove, celotno področje vzgoje in izobraževanja pa ni sposobno nit' približno realizirati določb sa m oupravn ega spora zli- ma . . . Zanima me tudi, s čim bodo oni v 'palači' pomaga'1, združenemu delu izpolnjevat' svoje samoupravne dolžnosti!« Jaz res ne vem. spoštovana tovarišica Kukovič. Vprašaji' kar naravnost v palačo, Jež Popotnik _ Didić trener mlade reprezentance Že nekaj dni v Beogradu pod stvom Kranjčana Petra Di«1 i trenira mlada jugoslovanska vhm polska reprezentanca do 20 let' 1 T njegovim vodstvom je začela s 0 1 pravami za evropsko prvenstvo bo od 10. do 17. avgusta „ Jbnkopingu na Švedskem. Did*1^ . tako dobil ponovno priznanje. l()j ; ravno za kranjskega drugoligašf ^ več dober. Škoda je le, da sta za1 ,i šolskih obveznosti morala <>s ^ doma dva nadarjena reprezentf' , Triglava Janez Švegelj in Znjj^ Malavašič. plošč* Spominska zdravniku J V okviru 112. občinskega slovenskega zdravniškega (lrUSwr bo v petek, 16. maja, ob 15.30 v ^ fji Loki na Mestnem Trgu št. ^ kritje spominske plošče zdr«v%l dr. Ludviku Grbcu (1805 - ^.„r Rojen je bil v Škofji Loki v zd>? ški družini, služboval pa je cre'\ let v Idriji. Za svoje zaslug i področju zdravljenja zastrupi'1 ^ živim srebrom je bil imenoval1 cesarskega svetnika.