Celjski tednik CELJE, 29. julija 1960 Leto X.. štev. 30 GLASILO SOCLALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Občinski praznik — sestavni del revolucionarne poti horovanlu v Celiu le govoril sekretar Glavnega odbora u'uditva Slovenije tov. Franc Kimovecž.ea MED ŠTEVILNIMI PRIREDITVAMI IN PROSLAVAMI NA CAST 15-LETNICE OSVOBODITVE TER 20. IN 22. JULIJA SMO V CELJU IMELI TUDI DVE MANIFESTACIJI, KI ZARADI SVO- JEGA PO.MENA ZASLUŽITA VEG POZORNOSTI. TO STA VELI- KO ZBOROVANJE NA VEČER PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM TER SKUPNA SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA IN OBČINSKEGA ODBORA ZVEZE BORCEV. Prvi del zborovanja na Slandro- ve/n trgu pri spomen¡!e gre pozabiti. Mesto Celje, ki je leta 1939 štelo 15.000 prebivalcev in je nudilo bo- ren zaslužek le okrog tri tisoč de- lavcem, je v 15. letih po osvobodit- vi več kot podvojilo število prebi- valcev ter nudi zaposlitev 18.360 delavcem, kar je več kot 6-kratno predvojno število. Struktura prebi- valcev se je v tem kratkem času povsem spremenila. V kmetijstvu aktivnega prebivalstva je le še 16%. dočim je ves ostali del 84% akti- ven v gospodarstvu in v javnih službah. Narodni dohodek je od 11 milijard leta 1952 narasel na 18 mi- lijard in pol letos. Vsak v gospo- darstvu aktivni prebivalec občine ustvarja povprečno 714.000 din na- rodnega dohodka letno. Samo teh nekaj številk govori o izredno hitri rasti narodnega dohodka, kar je po- sledica sproščanja ustvarjalne mo- či delovnih ljudi zadnjih 15 let po osvoboditvi. Letos praznujemo tudi 10-letnico delavskih svetov, ki so že v tem času, ko se naše gospodarsko in družbeno življenje šele sprošča v prehodnem obdobju gospodarske nerazvitosti potrebnih administra- tivnih vezi, močno uveljavili. Problemi razvijanja notranjega demokratlzma v kolektivih posta- jajo vsak dan bolj pereči, ker imajo odločitve organov samoupravljanja dalekosežne posledice za sam ko- lektiv, za komuno in za širšo skup- nost. Uveljavljanje delavcev iz pro- izvodnje v vsem družbenem doga- janju izven gospodarske organiza- cije bo poleg drugega pospešilo razvoj ostalih panog gospodarstva kot kmetijstva, obrti, trgovine, go- stinstva itd. Zadružni sveti se uče in zgledu- jejo na praksi delavskih svetov. Čim bolj bo v le-teh prihajala do Izraza pobuda vseh delavcev, tem boljši politični pogoji bodo tudi za hitrej- šo rast kmetijskih zadrug v dobro organizirane socialistične kmetijske gospodarske organizacije. Razne oblike gospodarskega sodelovanja bodo pospešile rast socialističnih odnosov na vasi le v tem primeru če bodo dale kmetu proizvajalcu in skupnosti ustrezne ekonomske re- zultate. Cim bolj bo tudi kmet spo- znaval prednosti vsestranskega na- predka z družbenih osnov, tem- bolj se bo razvijala njegova ustvar- jalnost v vseh smereh, kar bo ob- čutno ustalilo osebni in družbeni standard delovnih ljudi. Pri tem se veliko nalog postavlja pred same stanovanjske skupnosti in krajevne odbore, ki naj občinski ljudski od- bor osvobode drobnih problemov, da se bo z vso zavzetostjo posvetil šir- šim in ključnim problemom ko- mune. Hitra rast gospodarskih organi- zacij in rastoče osebne in družbene potrebe so v tem času zadajale de- lavskim svetom, družbenim orga- nom in ljudskemu odboru ter nje- govim svetom in komisijam vrsto neodložljivih nalog. Ti organi ne- posredne socialistične demokracije bi brez razumevanja in neposredne pomoči delovnih kolektivov in vseh prebivalcev občine ne mogli reše- vati komunalnih problemov, stano- vanjske izgradnje, kulturne, pro- svetne, zdravstvene probleme in probleme drugih javnih služb. (Nadaljevanje na 2. strani)-a Med zborovanjem na Slandrovem trgu Tovariš Kimovec med govorom Krajevni praznik v Preboidu Kakor vsako leto so tudi letos krajevna organizacija SZDL in osta- le množične organizacije Prebolda priredile praznovanje krajevnega praznika in dneva vstaje sloven- skega ljudstva. Praznovanje se je pričelo v ne- deljo 17. julija, ko so bile pri Domu Svobode nogometne tekme, na ka- terih so sodelovala moštva okoli- ških društev Partizana. Zatem so odprli samopostrežno trgovino. Od ponedeljka do četrtka je bila na spo- redu še vrsta športnih prireditev — košarkarski turnir, tekmovanje v od- bojki, rokometni turnir in atletsko tekmovanje. Na vseh prireditvah so- množično sodelovala društva Parti- zan. V okviru praznovanja je bila v četrtek zvečer tudi proslava pri spo- meniku padlih borcev, ki so se je poleg številnih vaščanov udeležili tudi zastopniki družbenih in poli- tičnih organizacij. Zadnji dan slavja, 22. julija pa so poleg »lova na lisico« in spret- nostne vožnje za mopediste otvo- rili 'kar dva pomembna objekta — dom ljudske tehnike, ki ga je v ce- loti investirala ljudska tehnika sa- ma, ter strelišče strelske družine »Slavko Slander«, za katerega so sredstva prispevale posamezne go- spodarske organizacije. Tako je bil letošnji krajevni praz- nik Prebolda izpolnjen z bogato družbeno kakor športno dejavnostjo, ki je pokazala nenehno rast tega kraja na poti naše graditve. PROSLAVE TUDI V VOJNIKU IN ŠKOFJI VASI V spomin na prve talce, ki so padli 22. julija 1942. leta v Starem piskru, praznujejo prebivalci Voj- nika in Škofje vasi ta dan tudi kot svoj krajevni praznik. Kakor v Voj- niku, tako so tudi v Skofji vasi pri- pravili bogat program prireditev in proslav. Tako so v Vojniku med drugim organizirali pohod parti- zanskih patrulj v Ivence ter pripra- vili njihov veličasten sprejem v Voj- niku. V Skofji vasi pa^so pri pro- slavljanju sodelovali člani skoraj vseh tamošnjih organizacij od ga- silcev, strelcev, članov Partizana in drugih. Deiegacija CELJSKEGA MESTA IN OKRAJA NA POLJSKEM Prvi tesnejši prijateljski stiki med mestom Kaliszem ter Celjem so bili ustvarjeni lani ob obisku delegaci- je tega poljskega mesta in okraja v Celju. Takrat so se poljski gostje sešli z najvidnejšimi predstavniki celjskega mesta in okraja ter se v pogovorih z njimi seznanili z na- šimi stremljenji, delom in načrti. Obiskali pa so tudi delovne kolekti- ve in se poglabljali v delo samo- upravnih organov. Pretekli teden pa je štiričlanska delegacija celjskega mesta in okra- ja vrnila obisk poljskemu mestu. V njej so Franc Simonič, Riko Jer- man, Franc Rupret in Anton Aškerc. Spomenik padlim borcem v Straniceli V okviru praznovanja dneva vsta- je je odbor Zveze borcev na Strani- cah odkril spomenik padlemu borcu, fci je pokopan ob glavni cesti Ma- ribor—Celje»;,v bližini avtobusne po- staje Laznik. Svečanost je bila v nedeljo popoldne in se je je udele- žilo lepo število ljudi iz Stranic in okoliških krajev. Po govoru tovari- ša Sodina in recitacijah šolske mla- "•ine je spomenik odkril predsednik občinskega odbora Zveze borcev v Konjicah tov. Tone Šporer. V. L. VREME V NASLEDNJIH DNEH Do konca julija nestalno s pogo- stimi padavinami, a v začetku avgu- sta lepo vreme. Nekako od 5. avgu- sta dalje zopet nestalno s padavi- •lami. SPREJET JE PROGRAM ZA gradnjo kulturnega centra v Celju SKUPNA SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA OD- BORA IN OBČINSKEGA ODBORA ZVEZE BORCEV — LETOS 55 STANOVANJ ZA BORCE Ob obletnici ustanovitve Prve celjske čete ter na čast petnajstlet- nice osvoboditve je bila v sredo, 20. julija popoldne, v veliki dvo- rani Narodnega doma skupna slav- nostna seja Občinskega ljudskega odbora in Občinskega odbora Zveze borcev v Celju. Razen članov oheh forumov so seji prisostvovali tudi častni meščani Ivan Kokalj, inž. Blaž Pristovšek, Fran Roš, Martin Kač, Janko Orožen nadalje mnogi predstavniki političnih in družbenih organizacij, delovnih kolektivov itd. V uvodnem delu zasedanja je podpredsednik Občinskega ljudske- ga odbora Beno Krivec orisal velik razvoj celjskega mesta in občine v letih po vojni. Ko je analiziral ve- lik porast družbenega bruto proiz- voda in prav tako narodnega do- hodka, razširitev in nastanek novih industrijskih podjetij je dejal: Vse to potrjuje, da so se delovni ljudje celjske občine v polni meri zavedali svoje dolžnosti in da so dali vse od sebe, da dosežejo čim prej blago- stanje in si ustvarijo boljše življenj- ske pogoje. Res je, da je tudi po petnajstih letih uspešnega razvoja ostalo več problemov nerešenih. Predvsem mislim tu omeniti neskla- den razvoj posameznih panog go- spodarstva, ki je šel v tej smeri, da se je zelo hitro razvijala industrija, zaostajalo pa je kmetijstvo, obrt, trgovina, gostinstvo, komunala ter druge dejavnosti, ki neposredno vplivajo na življenjske pogoje pre- bivalstva. Ostali so nerešeni števil- ni komunalni, šolski in drugi pro- blemi. V Celju je še poleg tega ne- rešeno železniško vozlišče itd. Z razliko od prejšnjih let moramo letos pri planu upoštevati vse real- ne osnove za povečanje proizvodnje in narodnega dohodka, ki služi kot materialna osnova za reševanje vseh ostalih problemov. Pogoji za gospodarski razvoj naše komune so ugodni. Pri tem pa se je treba upi- rati na lastne materialne vire, to se pravi, na sredstva podjetij in na združena sredstva. Skratka, gre za to, da bodo sredstva, ki se formi- rajo v okviru komune, bodisi, pri samih gospodarskih organizacijah ali komuni, res najbolj smotrno an- gažirana ter tako dajala čim večji dohodek in rentabilnost. Reševanje problemov družbenega standarda sloni v celoti na materialnih mož- nostih komune. Svoj govor pa je končal z bese- dami: Trdno sem prepričan, da bo- do številni problemi razvoja naše občine ob petnajstletnici osvobodi- tve in proslave našega občinskega praznika našli vsestransko razume- vanje in podporo pri vseh delovnih kolektivih in prebivalstvu v želji, da bi se v prihodnje še tesneje pove- zali v okviru naše komunalne skup- nosti za uresničevanje bodočega perspektivnega plana v korist obči- ne in celotne na^e domovine. V nadaljevanju slavnostne seje je ljudski odbor pregledal izpolnjeva- nje sklepov, ki jih je sprejel na lan- ski slavnostni seji v počastitev ob- činskega praznika. Tako je pred- sednik sveta za stanovanjske zadeve Alojz Napret poročal, da je ljudski odbor ob sodelovanju Občinskega odbora Zveze borcev ugotovil, da je na območju naše občine sto de- set borcev, ki nimajo zadovoljivo rešenega stanovanjskega vprašanja. V smislu sklepov lanskoletne seje je reševanje tega vprašanja na naj- boljši poti. Tako je že doslej osem borcev dobilo nova stanovanja, v , naslednjih mesecih pa bo rešenih še 35 primerov. In končno tudi v no- vem 107-stanovanjskem bloku ob Drapšinovi cesti je dvanajst stano- vanj določenih za bivše borce. Tako bo letos rešenih vsega skupaj 55 primerov, ostali pa bodo prihodnje leto. Ob koncu svojega izvajanja je tovariš Napret še ugotovil, da go- spodarske organizacije in ustanove kažejo veliko zanimanja za priori- tetno reševanje stanovanjskega vprašanja bivših borcev. Zato bo tudi sklep, kot si ga je zadal ljud- ski odbor, zadovoljivo rešen. O izvajanju drugega sklepa z lanskoletne slavnostne seje, to je o razpisu natečaja za urbanistično ureditev novega mestnega središča, pa je poročal tov. Rado Jenko. Tudi ta sklep je bil v redu izpolnjen. Ta- ko so bili prav v prazničnih dnevih razstavljeni osnutki za ureditev no- vega središča mesta Celja. V sklo- pu novega mestnega središča pa bo zgrajen tudi kulturni center Celja. Da bi gradnjo tega centra pospe- šili, je ljudski odbor sprejel pripo- ročilo sveta za kulturo o gradbenem programu za gradnjo kulturnega centra v Celju. Poleg tega je spre- jel še načelni sklep, da naj se po- samezni objekti bodočega kulturne- ga središča celjskega mesta izgra- jujejo postopoma. Spričo tega je priporočil projektantom, da naj iz- delajo premišljene povezave med posameznimi deli centra, oziroma poslovnimi prostori. Istočasno pa je ljudski odbor celjske občine odobril še predlog o razpisu javne- ga natečaja za izdelavo idejnih osnutkov za objekte, kot jih določa gradbeni program za gradnjo kul- turnega centra v Celju. M. B. CELJSKI TEDNIK — STEV. 30 - 29. julija I960. Žrtve Celjske cete niso bile zaman iz govora tov. franca kimovca-2ige na zborovanju v celju (Nadaljevanje s I. strani) Na vsfih teh področjih je v zad- njih 15. letih viden napredek, če- prav še zdaleč ne zadovoljuje vseh potreb prebivalcev občine. Regula- cija Savinje se približuje zaključku. Komunalne usluge, ki so' skromno zadovoljevale potrebe malega mesta ne ustrezajo novemu času. Nara- ščajočega priliva delovnih ljudi v mesto ne dohaja stanovanjska iz- gradnja, potrebe po gospodarskih kadrih niso pokrite z obstoječimi šolami itd. Kako rešiti te in niz dru- gih nalog, to so vprašanja, ki se zastavljajo ob 15-Ietnici občinskega praznika slehernemu prebivalcu v občini. Čakati, da bo nekdo od zu- naj prinesel načrte in sredstva za to, bi bil jalov posel. Delovni ljud- je v Celju so oprti na lastne vire našli svoje rešitve in sicer z zbi- ranjem sredstev za komunalni sklad in s prostovoljnim delom. Samo v letu 1959 so te akcije dale sto tri- deset tisoč ur prostovoljnega dela, kar predstavlja nad 40 milijonov ustvarjene vrednosti. Za letos je sprejetih obveznosti za okoli 300.000 ur prostovoljnega dela ter je doslej izvršenih nad 90.000 ur. Pri tem so se zlasti odlikovali kolektivi žele- zarne Štore, Aero, Toper, Savinja, Tovarna emajlirane posode in or- ganizacija Ljudske mladine. Seveda pa vseh problemov, ki jih povzroča tako hitra rast gospodar- skih in družbenih odnosov ni bilo mogoče rešiti v teh 15. letih. Treba bo na osnovi dosedanjih izkušenj še bolj smotrno in skladno reševati vse obstoječe in nastajajoče težave. Del teh nalog bo zaje! bodoči per- spektivni plan. Nadaljnja decentra- lizacija družbenih sredstev bo nala- gala komunam, gospodarskim orga- nizacijam, javnim službam in usta- novam še mnogo večjo odgovornost kakor doslej. S tem, kako hitrim in s kakšnim uspehom bomo tudi v bodoče sposobni reševati probleme našega gospodarskega in družbene- ga življenja ob popolni zainteresi- ranosti delovnih ljudi, bomo največ prispevali k lastnemu napredku in razreševanju notranjih protislovij v socializmu. MEDNARODNI P0L02AJ NAM NE PRINAŠA LE UGLEDA temveč nam nalaga tudi soodgo- vornosti za nadaljnji razvoj med- narodnih odnosov. Politika aktiv- nega sožitja med narodi se ne more zreducirati na koeksistenco med dvema blokoma, kar je nazorno po- kazala propadla konferenca na vrhu Velike sile, ki ne spoštujejo niti su- verenosti ozemelj velikih sil niso v statiju rešiti perečih mednarodnih; problemov. Vrsta izvenblokovskih držav, zlasti azijsko-afriških, se na- haja v izrednih gospodarskih te- žavah, kar predstavlja stalno ne- varnost za mešanje velikih v njiho- ve notranje zadeve. Moralna pomoč in navezovanje vsestranskih stikov s temi deželami nam nalaga vrsto zelo resnih nalog, ki jih moramo opravljati vestno in z vso odgovor- nostjo, ker s tem največ prispevamo k vsestranskemu jačanju pogojev za trajen mir v svetu. Naši narodi so prestali preveč gorja v preteklosti, da bi ne znali ceniti osvobodilnih bojev še do vče- raj zatiranih kolonialnih narodov. Idejno politična in akcijska enot- nost naših narodov, ki ju predstav- ljata Zveza komunistov in Sociali- stična zveza nas usposablja za re- ševanje odgovornih dolžnosti do sebe in do vseh narodov sveta ne glede na njihovo trenutno družbe- no politično ureditev. Le v pogojih boja za trajen mir se lahko v vsaki deželi uveljavljajo družbeno na- predne sile z delavskim razredom na čelu in s tem prispevajo k ja- čanju socialističnih sil v svetu. Glede na naš družbeni sistem, ki sloni na delavskem samoupravlja- nju v gospodarskih organizacijah in družbenem upravljanju javnih služb pomeni vsak napredek v tej smeri najobjektivnejšo kritiko tako kapi- talistične kakor tudi državno biro- kratske družbene ureditve, katero so prerasle proizvodne sile, ki zahte- vajo nove resnično socialistične družbene odnose. Zakaj nas psujejo, če imajo oprav- ka z lastnimi težavami in to v času ko je človeški um prodrl v vesolje. To spoznanje nalaga slehernemu človeku, ki opravlja kakršno koli javno službo, da spoštuje in vse- stransko razvija sposobnosti sočlo- veka, kar velja za nas, se prav tako postavlja v mednarodnih odnosih Socialistični družbeni odnosi zno- traj dežele pogajajo socialistično politiko v mednarodnih odnosih. Ce jim naša samostojna mednarodna politika, ki je v interesu našega, ka- kor tudi vseh ostalih narodov v svetu, ni všeč, potem ni mogoče re- či, da delajo za mir. V mednarodnih odnosih 15 let ni veliko, celo za ob- čino kot smo videli, premalo, da uT rešili vsaj glavne probleme; vendar je v vsakem pogledu precej in lah- ko rečemo, da žrtve celjske čete niso bile zaman. Nasprotno, že danes uživamo bogate plodove takratne smele odločitve in od nas v mnogo- čem zavisi, da bodo ti plodovi v bo- doče še večji. Delovni ljudje celjske občine so v teh letih pokazali, da se zavedajo pravic pa tudi dolžno- sti, ki jih imajo do sebe in do vse naše skupnosti. Drugi del slavnostnega zborova- nja sta izpopolnila godba na pihala 2PD »France Prešeren« ter moški komorni zbor. V zadnjem tednu po domovini Cetertek. 21. julija V OKVIRU PROSLAV na ("ast dnevu vstaje so v Ljubljani odkrili spomenik Borisu Kidriču,, enemu izmed najpo- membnejših osebnosti naše socialistične revolucije. Petek, 22. julija V POČASTITEV dneva vstaje sloven- skega ljudstva so bile po vseh mestili in krujili slavnostne proslave. Sobota. 23. julija V LESKOVCU IN ĐEVDJELIJ1 se je začel drugi festival graditeljev avtomo- bilske ceste »Bratstva in enotnosti«. V PLLJU se je začel sedmi fcstiviil jugoslovanskega filma. Nedelja, 24. julija NA OHRIDU so odprli nov počitniški dom poštnih, telefonskih in telegrafskih delavcev Jugoslavije. Leži tik ob jezer- ski obali, vanj pa so vložili SS milijonov dinarjev. Ponedeljek, 25. julija AVTO.MOBILI Zastava 6ÖU. katerih pro- daja je bila začasno ukinjena, so vnovič naprodaj po dosedanjih cenah. Torek, 26. julija IZ RABCA na istrski obali je prvič odpeljal na otok Cres 220-tonski trajekt »Vanga«. ki bo odslej dvakrat dnevno vzdrževal redno zvezo na tej 1-4 milj dolgi morski progi. Trajekt bo lahko naenkrat sprejel 200 osebnih avtomobi- lov in 200 potnikov. Vožnja z njim bo trajala dve uri. Sreda, 27. julija DAN VSTAJE Hrvatske ter Bosne Hercegovine. V počastitev praznika b< I imeli v obeh repuiblikah več prosi namenu pa bodo izročili tudi prene tere nove objekte. Mozirski gasilci so dobili nov orodni avtomobi v nedeljo, 17. t. m. so člani pro. stovoljnega gasilskega društva v Mozirju dobili nov orodni avto. 0\ tej priložnosti so pripravili uspelo prireditev, katere so se udeležili tu. di številni gosti. Nekaj od teh jiji kaže tudi naša slika, ki je bila po. sneta med gasilsko parado Novenni avtomobilu je botroval pomočnil državnega sekretarja za notranj zadeve LRS general-major Ivan Li košek-Jan, ki ga je naš reporte »ujel« prav v trenutku, ko je о\ avtomobilu razbil steklenico pene- čega vina. Tako je bilo opravljena botrovanje novemu vozilu. POGLED PO SVETU Vroče pasje dni, ki jih v naših krajih skoraj ni več, 2e nekaj časa sem \vladajo tu svetovnem položaju. Na dnevnem redu kot žarišče svetovnih nasprotij sto- jita Kongo in Kuba. V Kongu se je sicer kmalu pokazalo, da do spopada nasprotujočih si sil ne sme in ne more priti. Doba inter- vencij s klasičnimi izgovori ko- lonialnih gospodarjev, češ da gre za zaščito belcev, premoženja in morebvti še raznih krščanskih vrednot, ta doba je za nami. OZN in njen Varnostni svet je prišel prav in vsi, ki so ga pokopavali kot nekako mednarodno govorni- ško tribuno brez vsake moči de- janja, so morali te dni priznati, da je taka porovnalna in urav- nalna mednarodna institucija za- res potrebna. Belgija se seveda upira, ven- dar je bila toliko oprezna, da ni priznala Combe, eksponenta ve- likega kapitala v Katangi. Doma- čin Combe je morebiti novost za Afriko, ni pa novost za človeško politično zgodovino. Poincaré je nekoč zabrusil poslancem, da po- slanci ne ljubijo domovine, am- pak svoj volilni okraj, kjer boga- te, in že pri Demostenu se je vi- delo, da mu je bilo več za aten- ski polis kakor za helensko skup- nost. Ce je Combe posegel po protikomunističnih geslih, to toli- ko bolj potrjuje naše gledanje na imperializem. Ce se je Belgija ra- da ponašala z vzornim sožitjem Kongožanov in Belgijcev, je to samo en dokaz več, da bakla, ki je bila vržena po drugi vojni v Afriko, ne bo več ugasnila, do- kler ne bo zadnji afriški deželi zažarel svit svobode in neodvis- nosti. In to kljub stiski, kljub težavam v preskrbi, v organiza- ciji, v gospodarstvu in vladanju sploh! To vidijo celo države, ki so nedavno še mislile, da ekstra- profitov iz kolonij ne bo nikoli konec. Tudi Anglija ni' priznala neodvisnosti Katange niti ni odo- brila belgijske intervencije. In za njo vrsta nekdanjih ve- likih kolonialnih držav. Gre za to, kakor je dejal Macmillan na lan- skem potovanju po Afriki, kdo bo osvojil srce Afrike, njenega duha! Kuba, znana vsemu svetu po sladkornem trsu in po Heming- wayu, se je uprla napol kolonial- ni odvisnosti od ZDA, ki imajo na Kubi 800 milijonov dolarjev vlo- ženih v ključne gospodarske vire. Kuba je zdaj pred Varnostnim svetom. Ni čudno, če so ZDA in z njimi nekatere zahodne države zoper to, češ te plenice naj se operejo v OAS, v organizaciji ameriških držav, ne pa pred vsem svetom. Stvar seveda ni preprosta, na Kubi je bil Miko- jan, na Kubo je prišla sovjetska nafta, kubanski sladkor bo šel v SZ, ker ga zaradi gospodarske agresije nočejo kupiti ZDA, na Kubi se nacionalizirajo rafinerije, last največjih petrolejskih tru- stov, na Kubi se izvaja agrarna reforma, na Kubo je povabljen Hruščev, Castro je povabljen v Moskvo. Kakšen je Fidel Castro, ne vemo. A verjetno ni eden ti- stih, ki jih gre dvanajst na tucat, verjetno je eden od tistih, ki so iz posebne kovine. Hruščev pa je zaradi Kube zagrozil s sovjetsko raketno artilerijo, ki da lahko natanko zadene katerikoli kva- drat na vsej zemeljski obli. Ta krvava grožnja spominja na najhujše grožnje v hladni voj- ni. Seve, opravičil za take besede nudi zahodni lager na pretek. V zadnjem času so trije najodgo- vornejši ameriški velmožje, mini- stri Gates, Brucker in Frank, ob- iskali Nemčijo. Na Vzhodu pra- vijo, da zaradi raketne oboroži- tve Bundeswehra. Demantiji niso prepričevalni. Ob obisku Franka, ministra ameriške vojne morna- rice nam hodi na misel nemški članek, v katerem se kot veliko upanje bodočnosti razglašajo ame- riški poskusi z raketnimi rampa- mi na podmornicah, češ vsa ame- riška oporišča, ca. 60 po številu, so izmanevrirana, ker so na do- segu sovjetskih balističnih instru- mentov. Tako nekako se glasi ba- je tudi zadnja analiza ameriških vojnih strokovnjakov na konfe- renci v Quanticu, ne daleč od Kube. Ce bo šlo tako naprej, ima Macmillan prav, ko pravi v pi- smu Hruščevu, da se bo diploma- cija znašla v zagati, po kateri ne bo poti naprej. Medtem ko je francoski mini- ster Debré sedel za okroglo mizo s predstavnikom afriškega Gaho- na Leonom MBa, je de Gaulle ponovno razglasil trdo roko v Al- žiru. Ponujali smo mir tistim, ki ga doslej niso hoteli, je dejal. Al- žirska začasna vlada odgovarja z orožjem. V Italiji je moral končno od- stopiti Tambroni kljub odločni podpori Vatikana in katoliške akcije. V krščansko demokratski stranki je dobilo večjo moč levo krilo, nasledek manifestacij anti- fašističnih sil v italijanskih me- stih. Pri nas je bil na daljšem obisku Abud, predstavnik Sudana. Raz- govori med predsednikom vlade maršalom Titom in njim so po- kazali, da se sile miru na svetu krepe in da raste ugled tistih dr- žav, ki nočejo v vrtinec blokov- skih razprtij. Prav zato je naša država ena od tistih, ki bo s si- lami OZN pomagala na noge ne- odvisnemu Kongu. T. O. S seje Občinskega ljudskega odbora v Šmarju Na zadnji seji občinskega ljud- skega odbora v Šmarju so potrdili investicijo za melioracijo Imenske- ga polja, ki jo izvaja obsotelska vodna skupnost, v višini 56 milijo- nov dinarjev. Koristniki tako pri- dobljenih površin bodo delež od- plačevali v dvajsetih letih po za- četku proizvodnje na izboljšanih in izsušenih površinah. Predsednik komisije za nacionali- zacijo tov. Hercog je poročal o delu. Pod udar zakona je prišlo 25 objektov, čeprav je bilo za ugoto- vitev vloženih 140 prijav. Posebno debato je sprožilo vpra- šanje odobravanja garancij, ker so ponekod potrjevali garancije brez temeljite proučitve kreditne sposob- nosti prosilca. Odslej bodo previd- nejši in tako mora dokazati kredit- no sposobnost KZ Kozje, KZ Šmar- je in drugi. Odbornik Markovinovič je spro- žil vprašanje zdravstvene službe v Rogaški Slatini, kjer je trenutno ra- zen zdravilišča kraj praktično brez zdravnika. Kljub težavam bi morali urediti nadomestovanje in dokončno rešiti vprašanje zdravstvene službe v Rog. Slatini. Govorili so še o šolstvu, gradnji zdravstvenih do- mov v Šmarju in Rog. Slatini ter zavrnili predlog o združitvi krajev- nih odborov okrog Podčetrtka. s. Mladi brigadirji s SUTJESKE NAM PIŠEJO Horuk! Horuk! Tako odmeva v julijskih dneh marsikje po naši domovini. To je brigadir- ski delovni pozdrav, ki ga po- vsod poznamo. , Poleg gradnje avtomobilske ceste je delo v legendarni do- lini Sutjeske največja manife- stacija mladega rodu. Tu, kjer se je vodila najsrditejša borba partizanske vojske z okupator- jem in domačimi izdajalci, kjer so med visokimi planinami od- mevale eksplozije, odmeva da- nes vesela pesem mladine, pe- sem dela. Sutjeska je postala simbol borbe za svobodo, simbol vezi med jugoslovanskimi narodi — nekoč v borbi, danes v de\u Deset delovnih brigad, ki jih sestavljajo mladinke in mla- dinci, pionirji in odrasli, člani raznih družbenih organizacij in društev, urejuje dolino ob Sutjeski, ki naj postane eno najvažnejših turističnih sre- dišč. Na dan borca so prvič za- zveneli krampi -— med Zelen- goro, Vučevim in drugimi pla- ninami. Vsi hitimo in hočemo čimprej izpolniti svojo nalogo. Vsi brigadirji mladinske de- lovne akcije na Sutjeski po- zdravljamo svoje mlade tova- riše. Horuk! Aktivnost Zveze borcev v Preboldu V okviru proslave dneva borca je organizacija Zveze borcev v parti- zanskih Matkah razvila svoj pra- por, poleg tega pa izvedla tudi kre- sovanje. Organizacija Zveze borcev je so- delovala tudi v tednu proslav kra- jevnega praznika in dneva vstaje slovenskega ljudstva in v tem smi- slu pripravila proslavo pri spome- niku padlih borcev. V pogledu skrbi za borce posveča organizacija ZB vso skrb vpraša- njem, ki zadevajo njihove pravice pri invalidnini, priznanju časa sode- lovanja v NOB za delovno dobo, pri gmotnem stanju, zlasti pa še zdravstveni zaščiti v primeru bo- lezni in zdravljenja v bolnišnicah oziroma klimatskih zdraviliščih, če- sar je vsako leto več. Posebno pozornost posveča orga- nizacija ZB otrokom padlih bor- cev — pomaga jim, da se ti lahko šolajo. PRAZNIK ŠOFERJEV V LAŠKEM V Laškem so šele v nedeljo pro- slavili dan šoferjev. Društvo šofer- jev je pripravilo obširen program, kateremu je ves dan sledilo okoli tisoč Laščanov. Zjutraj je bila pa- rada motornih vozil, nato pa kul- turni program, med katerem so raz- vili svojo zastavo. Ob tej priložnosti je zastopni'k okrajnega združenja šoferjev izročil Ludviku Vogi in Darku Preskarju odlikovanja. Mar- tinu Kodrunu, Francu Zupancu in laškemu društvu pa diplome. Popoldne so imeli še dirke mope- distov, kolesarjev ter tudi polževo dirko. T. K. Cesto Rimske Toplice-Juridoiter so odprli v petek se je v Jurkloštru zbralo več sto ljudi k proslavi dneva vsta- je. Na začetku slovesnosti je pod- predsednik OLO Celje Miran Cvenk izročil prometu obnovljeno cesto Rimske Toplice—Jurklošter. Nato pa je sledil zbor patrulj, ki so obiskale partizanske grobove. O pomenu praznovanja 22. julija je govoril predsednik občinskega odbora Zveze borcev Alfonz Ferjančič. Po govoru je bil kulturni program ter nastop članov partizanske organizacije. T. K. 'V TRI VPRAŠANJA ŠTIRIM OLIMPIJCEM Od osmih olimpijskih kandidatov — članov in članic AD Kladivarja — so si doslej že štirje zagotovili potne liste za letošnjo rimsko Olim- piado. Medtem, ko so trije (Lorger Lešek, Brodnik) izpolnili olimpijsko normo, si je Olga Sikovec-Luncer zagotovila udeležbo na olimpijskih igrah s postavitvijo državnega re- korda v teku na 200 metrov. Razen njih pa imajo veliko izgledov za na- stop na letošnji največji športni pri- reditvi na svetu še Simo Važič, Mir- ko Kolnik in Ančka Slamnik-Gra- dišnik. Pa ne samo izglede — vsi ti bi si že na račun svojih doseda- njih uspehov zaslužili, da potujejo v mesto ob Tiberi. Tisti dan, ko je mestna reprezen- tanca Celja, ali bolje rečeno moška vrsta Kladivarja čisto brez potrebe izgubila dvoboj z izbranimi atleti iz Ljubljane, smo izkoristili za krat- ke razgovore s štirimi olimpijci. Vsem smo zastavili ista vprašanja: # Koliko ste stari in kaj po po- klicu? # Kateri je bil doslej vaš naj- večji športni uspeh? # Kaj menite o nastopu na Olim- piadi? OLGA ŠIKOVEC - »ŽE UDELEŽ- BA JE ČASTNA...« — Imam sedemindvajset let, si- cer pa sem uslužbenka Katastrske- ga urada pri Okrajnem ljudskem odboru v Celju. • — Najbolj sem bila vesela zmage v teku na dve sto metrov na med- državnem dvoboju Francija—Jugo- slavija v Beogradu. V teku na sto metrov sem zasedla komaj tretje mesto. Zato so vsi menili, da se bom tudi v teku na dve sto metrov slabo odrezala. Pa sem se potrudila in . .. zmagala. V tej disciplini smo slavi- le domačinke dvojno zmago. — 2e udeležba na olimpijskih igrah je častna! Olimpiade se zelo veselim. V kolikor bom sploh na- stopivla (Olga je še vedno skeptič- na), bom startala na dve sto me- trov. Tek na sto metrov ne pride v poštev. Imam namreč silno slab start in zaradi tega tudi čas 11.9 se- kunde ne pomeni skoraj nič za naj- boljše tekačice пи svetu. ROMAN LEŠEK — »TEŽKO JE POVEDATI...« — Star sem dvaindvajset let. Sem študent in obiskujem Višjo šolo za telesno vzgojo v Ljubljani. — Tisti na mednarodnem mitin- gu v Zagrebu, ko sem se v skoku ob palici plasiral med dva atleta. ki sta osvojila naslova evropskih prvakov. Takrat je zmagal Rubanis. jaz sem bil drugi, tretji pa je bil Bulatov. Vsi trije smo preskočili 440 cm. — Težko je povedati kaj o plas- manu na Olimpiadi. Seveda, najprej je treba priti tja. Vedeti je treba, da je veliko število atletov, ki so do- segli enake rezultate, kot jih imam jaz. VeliTtabo- ra«, ne more smukniti skozi njihove mlinske kamne. Ko pa se zgrne do- volj trdna tema, prično z obzidja in bližnjih dreves padati nekakšni plo- dovi v obliki malih gledalcev, ki so si priborili pravico do predstave s tem, da so splezali v višino in po- tem tvegali skok navzdol. Človek razmišlja, če bi ti sprhneli sedeži morda vendarle prenesli poleg te- lesne teže še kakšne plehnate šte- vilke? Ali pa je to že prevelika za- hteva za šest kovačev? oh Prijateljstvo mest Celje-Kalisz Lanii je Celje obiskala delega- cija mesta Kalisza in vzpostavi je- ne so bi:le prijateljske vezi dveh mest po vzoru mnogih mest doma in v tujini. Običaj je, da se ob teh srečanjih mesti obdarita. Le- tos bo vrnilo Celje poljskemu Ka- lii&zu obiäk. Ob tej priliki bo celj- ska delegadija ponesla s seboj v dar bronasto plaketo miojstxa Sto- vička. Plalketa je bila izdelana v ta poseben namen. Kipar je imel nailogo upodobiti značilnosti Celja s celjskim zaledjem. Prikazati hkrati preteldosit in sedanje sta- nje v kolikor je to simboMčno možno izraziti na plastično reli- efni način. Mojster je v kompozi- cija priiikazal v desnem kotu celj- ski NOB-'spomeniik, v ozadju fa- sado gledališča z okroglim sred- njeveškim stolpom, prav na hori- zontu pa skicirali tovarno kot sim- bol celjske iinduistnije. V levem kotu je vpletel hmeljsko rastlino v diskorativen element in hme- ljarstvo kot značiJino panogo naše agrikulture. Napis likovno pove- zuje kompozicijo in izraža namen celjskega daru: »Prijateljisitvo mest — Celje-Kalisz — 1960«. Izdelana zamisel je vznifcnHa na okrajnem ljudskem odboru, za kiparja pa je bila težavna naloga: likovno združiti heterogene eile- menite. Miojister je natogo lepo in dobro izvršil. Nedvomno bodo v Kalisizu plakete veseli, isaj kimajo Poljaiki dovolj strokovnjaikov, ki bodo ocenili in vrednotili Stovič- kovo delo. Pripominjamo, da je naš moj- ster pred kratkim razstavil ko- lekcijo svojih kolajn na dunajski mednarodni razstavi medalj er jev. Razstavljeno je bilo blizu 350 me- dalj sikoraj vseh dežel. Posamez- nim avtorjiem je bilo dovodjeno razstaviti največ 4 drobne umet- nine. Žirija je Stovičku sprejela vse kar je poslal. Večina mojstrov je razstavila po en primer svojih izdelkov. Hvale vredno je, da je Stoviček posilal tudi Trubarjevo kollajno, katero je izvršil ob pro- slavi 500-letnice tiska prve slo- venske knjige. Slovenski tekst na Trubarjevi kolajni je bil dobesed- no preveden za katalog. Katalog je prinesel nekaj nad 30 repro- dukcij od razstavljenih del. Citatalje bo zanimala še ena podrobnost. Stoviček je bili edini reprezentant jugoslovanskih me- daljerjev na tej razstavi. Gotovo bi prezrl to važno mednarodno prireditev, saj živi v Leskovcu pri Kršikem in ima kaj malo stikov z mednarodnim življenjem. Fran- coski kiparji iz Pariza so ga opo- zorili, da pošlje svoja dela na raizisftavo. Naše Celje se bo s Sto- vičkovo plaketo lepo predstavilo na Poljskem; delegaciji, ki bo v kratkem odpotovala, želimo sreč- no pot. A. S. Naši portreti Manjkalo je še nekaj minut do predstave. Vstopil sem v dvorano Mladin- skega kina. Moram reči, da me že prvi pogled po dvorani ni preveč navdušil. Otroci so divjali med vrstami, vstajali na stole in kri- čali. Poiskal sem svoje mesto in se- del. Mislil sem, da se hodo že umirili. Toda, kaj pomaga! Mlajši so sicer utihnili, ko je luč ugasni- la, pa so se oglasili starejši. Vsak trenutek je kdo zinil kako prav neumno opazko. Nekateri so jih mirili... velika večina pa se je samo smejala. Klici: Mir! in ho- dite tiho!, so samo še večali ne- mir. To je trajalo precej časa ... Prisluhnem. Na uho so mi uda- rili čudni zvoki... Pogledam na desno in zagledam v poltemi deč- ka, starega kakih dvanajst let, ki se je razkomotil čez dva stola in igral na orglice! Ko sem stopil k njemu in ga opozoril, se mi je bedasto zarezal v obraz. Nemara je mislil, da se šalim. Sledil je kratek premor! V dvo- rano je prišlo nekaj starejših mladincev. Hrupno so zasedli svoja mesta, se krohotali in su- vali s komolc^. Začel se je drugi del filma, ko se je ista skupina nenadoma na glas zakrohotala. Takoj sem uganil! Nekdo je pripovedoval »mastne« dovtipe. Cez nekaj časa se je krohot po- novil! Potem jih to niti ni več zabavalo. Vstali so in se postavili na prehod sredi dvorane in pri- žgali cigarete ne glede na usluž- benca kino sekcije, ki si ni mo- gel nič pomagati, ker pač ni znal »Jiu-Jitsa«! Sedel sem v njihovi bližini in ker niti sam nisem ljubitelj bo- ksa, sem jih molče poslušal! S svojimi »duhovitimi« opazka- mi so me spominjali na star slo- venski pregovor: »Prazen klas pokonci stoji!« Šopirili so se in se istočasno pokazali kot pravi du- ševni reveži, ki jim primanjkuje naravne inteligence. Slo mi je na smeh, ko sem pomislil, da so brž- kone prepričani, da občudujemo njihovo usmiljenja vredno drz- nost in velikopoteznost. Ko sem opazoval svoje vrstni- ke, sem bil ponosen nase in na one, ki so me vzgajali, da jim ni- sem podoben. Bil sem ponosen, da si prizadevam postati spodoben človek. Videl sem tudi, da nisem sam, ki tako mislim. Bilo nas je več, toda vseeno premalo, kajti samo en napačen zapeti glas že pokvari harmonijo zbora. Spogledali smo se in se razu- meli! Oni pač ne bodo ponosni na svoje vzgojitelje, kajti prav gotovo se bodo enkrat zavedli, sa- mo, da bo takrat za marsikoga morda prepozno ...I A. K. Kadrovska komisija metalurško kemične industrije »CINKARNA« CELJE razpisuje NATEČAJ za podelitev štipendije študentov 1 ing. metalurg (novinec) 2 metalurga tehnika 3 elektrotehniki 2 ekonomista (ESŠ) 1 ekonomist 2 ing. kemije 6 kemikov tehnikov Prošnje pošljite kadrovskemu oddelku podjetja v 15 dneh po objavi natečaja. Kam na dopust ? Ce se še niste odločili, vam pri- poročamo, da greste v Zgornjo Sa- vinjsko dolino. V Mozirju, na Ljub- nem, v Lučah in Solčavi imajo še nekaj mest nezasedenih. Prijavite se pri tamkajšnjih turističnih društvih, kjer boste dobili tudi vsa nadaljnja pojasnila. RAZGLEDNICE S POTI PO MAKEDONIJI, KOSOVU, METOHIJI TER SRBIJI Na zadnji letni skupščini AD J (Arheološko društvo Jugoslavije), ki je bila 1. 1958 v Sarajevu, je bilo sklenjeno, da bo prihodnja skupščina v Makedoniji. Makedonski kolegi so skupščino pripravili v Ohridu. In prav so storili. Makedonija je resnično tako lepa in zanimiva, da niko- mur ni bilo žal dolge in naporne vožnje do skrajnega juga naše države. Ze kar z balkona modernega »Palače« hotela, kjer smo stano- vali, smo lahko opazovali posa- mezne spomine slavne makedoske zgodovine. Na vzpetini nad Ohri- dom se še danes vidijo mogočne razvaline nekdanje Samuelove trdnjave. Ob tem pogledu se člo- vek nehote spomni težkih bojev, ki jih je Samuel vodil z Bizan- tinci. Zal so se le preveč nesrečno končali za Makedonce. Bizantinci so vojsko na nečloveški način uničili s tem, da so skoraj vse vojake oslepili. Samo vsakemu stotemu so pustili po eno oko, da je lahko ostalih sto slepih tova- rišev pripeljal domov. Razen tega je bil Ohrid žarišče cerkvenega in narodnostnega življenja. Me- todov učenec Klement je tu na- daljeval delo svojega velikega učitelja. Zgodovinarji menijo, da je ravno on zamenjal glagolsko pisavo z mnogo preglednejšo ci- rilico. Mislim, da čitatelje organiza- cijska in strokovna plat kongresa ne bo ravno preveč zanimala. Za- to bom skušal bralce opozoriti sa- mo na razne muzeje in druge kulturne spomenike, ki bodo go- tovo bolj zanimivi. V zvezi s tem kongresom bi omenil samo toliko, da se je slovenska arheo- logija v jugoslovanskem merilu lepo uveljavila. Ze pred leti je bil v Celju sestanek slovanske in klasične sekcije ADJ. Pa tudi za prihodnjo letno skupščina ADJ je določena Slovenija. V upravi AD Jugoslavije sta tudi dva Sloven- ca, od katerih je eden izvoljen za podpredsednika društva. Mu- zeji v Makedoniji so vsi brez iz- jeme zelo mladi. V Ohridu in v Bitolju obhajajo menda ravno 10-letnico obstoja. V tem razme- roma zelo kratkem času so ob iz, datni podpori ljudske oblasti do, segli res lepe uspehe. Zaradi po, manjkanja strokovnega kadra si, cer še vedno posamezna izkopa, vanj a vodijo arheologi iz Slove^ nije in Srbije. Gradivo pa ostane le doma in je dostopno za ogleSodobnega go- spodinjstva« poroča obširno o razstavi »Družina in gospodinjstvo 1960«. Tina Maležič piše o novih nalogah, ki stojijo pred nami v zvezi z delovanjem šolskih mlečnih kuhinj. Pripraviti je treba vse potrebno, da jeseni ne bo nobenega šol- skega otroka brez malice v šoli. O pra- vem času objavlja revija napotke star- šem, kako naj opremijo otroka, ko od- haja na letovanje. Gospodinjam, ki pe- rejo v mehaniziranih hišnih pralnicah, bodo dobrodošli recepti za pranje v Himo pralnem stroju. Zanimiv je pri- spevek o novem izdelku Tovarne emajli- rane posode v Celju, ki je pričela izde- lovati emajlirano omarico, kombinirano s pomivalnim'! koriti. Potrošnikom sta namenjena tudi prispevka o vzdrževanju plastičnih oblog v stanovanju in o mož- nostih reklamiranja pri nakupu tekstila. Ta številka objavlja tudi izide preiz- kušanj golaževih konzer*, ki jih je pre- izkušala grnpa strokovnjakov. Strokov- nim mnenjem o zunanji opremi, kvali- teti konserv, embalaži, ceni in uporab- nosti, so priključeni tudi preizkušeni recepti za pripravo golaževih konserv. Revijo »Sodobno gospod in jstvot izdaja Centralni zavod za napredek gospodinj- stva v Ljubljani, Gradišče 2/II1. Izhaja mesečno. Letna naročnina znaša 500 din. Kako streljamo na glinaste golobe streljanje na glinaste golobe je v Slo- veniji kot lovsko-športna disciplina še malo razvita. Nekoliko starejšo tradicijo ima ta šport v Prekmurju, kjer je veliko pernate divjadi in se je potreba poka- zala poprej kakor v drugih krajih Slo- venije. Streljanje na glinaste golobe lahko smatramo kot šport, kakor tudi potrebne vaje lovcev kot predpriprava za lov na živo pernato divjad v jesenski sezoni. Lovec, ki goji ta šport bo brez dvoma imel večje uspehe na lovu. manj bo zastreljene divjadi poginilo, ne da bi jo lovec našel. V drugih republikah, predvsem v Hrvatski, pa ima ta šport že tradicijo, da ne omenimo nekatere druge države, predvsem CSR, kjer je ta športna disciplina na svetovni ravni. Pri Lovski zvezi Celje ie bila pred tremi leti formirana komisTfa za lovsko strelstvo, katera je na podlagi medna- rodnega pravilnika izdelala lasten pra- vilnik za to športno disciplino, prilago- jen našim razmeram in možnostim. Ko- misiji je do sedaj usnelo zainteresirati za_ ta šport večje število lovskih družin, oziroma lovcev. V letu i960 je sodelo- valo na družinskih prvenstvih že 450 lovcev iz 22 lovskih družin celjskega okraja. Družinskega prvenstva se lahko udeleži vsak lovec. Ce na družinskem prvenstvu doseže 60 % možnih zadetkov, se plasira na sektorsko prvenstvo, kjer sodelujejo strelci vseh lovskih družin določenega področja, ki so na družin- skih prvenstvih dosegli normo. Lovci, ki na sektorskem prvenstvu dosežejo 70% možnih zadetkov, sodeluiejo na okrajnem prvenstvu. Iz najbolje plasi- ranih na okrajnem prvenstvu se sestavi ekipa, ki sodeluje na republiškem prven- stvu. Ekipa Lovske zveze Celje je v letu 1959 na republiškem prvenstvu v Ljub- ljani dosegla častno П. mesto za prvo- plasirano ekipo ljubljanske Lovske zve- ze. Da se dosežejo vrhunski rezultati, je tudi pri streljanju na glinaste golobe, kakor pri ostalih športnih disciplinah, potrebno mnogo truda in vežbe. Na ža- lost pa se lovci zaradi visoke cene lov- skih nabojev ne morejo posvetiti temu športu v taki meri kot bi bilo za lov sam, kakor tudi za šport koristno. Lov- ski naboj s šibrami stane 40 dinarjev, za vsakega odvrženega goloba pa lahko računamo dva naboja, torej 10 golobov 800 din. Streljanje na glinaste golobe je pri nas izven lovskih vrst le malo poznano, čeprav je na svetovnem strelskem prven- stvu to kot obvezna disciplina. Marsikdo niti ne ve kako se to pravzaprav vrši. Potreben je stroj z vzmetjo, v katerega se vloži »goloba« v obliki krožnika s premerom 12 cm iz umetne asfaltne ma- se. Na strelčevo znamenje »pul« ali po- dobno, se goloba spusti, stroj ga vrže z veliko brzino, lovec pa ga mora s stre- lom razbiti, kar se smatra, da je golob zadet. Stroj mora biti v bunkerju, tako da je oseba, ki golobe spušča, varna pred streli iz lovskih pusk. 15 m za stroiem v ravni črti stoji strelec, ki pa nikdar ne ve v katero smer bo »golob« leiel. Samo od njegove spretnosti je od- visen uspeh. »Golobi« se lahko spuščajo tako, da letijo naravnost, ali pa za 45" odklona v levo in desno, največja višina letečega goloba ne sme presegati 4 m, najmanjša dopustna višina pa je 1 m. Torej zadeva vsekakor ni tako lahka in enostavna. Pri slabih strelcih seveda pade marsikatera šaljiva na njihov ra- čun, vendar zaradi trenutnega neuspeha ni vreči puške v koruzo. Za streljanje na glinaste golobe se uporabljajo lovske puške šibrenice kal. 12 in 16, ter šibre št. 12. Lovske organizacije iščejo možnosti, da bi kakor strelske organizacije dobile regres na lovske naboje, kar bi vse- kakor pozitivno vplivalo na razvoj te športne discipline pri nas. Štncin Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Gradbenem industrijskem podjetju »GRADIŠ«, centrala Ljubljana razpisuje delovno mesto SEKRETARJA gradbenega vodstva Celje Pogoj: višja ali srednješolska izobrazba in 5 let prakse. Osebni dohodki po tarifnem pravilniku. Družinsko stanovanje zagotov- ljeno v letu 1961. Ponudbe je dostaviti na gradbeno vodstvo v Celju do 6. avgusta 1960. Koliko spanja rabi otrok Redko je neko novo znanstveno spoznanje poseglo tako globoko v navade in življenje milijonov ljudi, kakor so to storila dognanja mün- chenske univerzitetne klinike pred nedavnim. Vrsta znanih specialistov na tej kliniki je že dalj časa nadzo- rovala številne dojenčke, predvsem njihovo spanje in sedaj so ti zdrav- niki objavili svoja odkritja, ki so precej presenetila. Vsaka mati je prepričana, da sa- ma najbolje ve koliko spanja rabi njen otrok, če rabi opoldansko spa- nje in drugo. No, in če sama ni o tem popolnoma prepričana, vpraša za svet svojo mater ali kakšno teto, ki je vzredila vsaj šest otrok, »pa so vsi zdravi«. Izkušnje, na katerih je temeljila tovrstna vzgoja velike večine otrok po svetu, pa so sedaj postale čisto nepomembne, prav na po_dlagi spoznanj znanstvenikov, mûnchenske otroške klinike. Eno prvih' dognanj s tega področ- ja je ugotovitev, da spadajo psiho- loške funkcije spanja in bedenja pod popolnoma druge zakone človeškega organizma, kakor se je to mislilo doslej, kar pa je temeljilo le na po- vršnih opazovanjih. Saj so prav ti zdravniki-specialisti priznali, da so faze v razvoju dojenčka, o kate-ih ne pove tudi najboljša učna knjiga ničesar. Dejstvo, da otrok prve dni svoje- ga življenja prespi je ovrženo. Om.e- njeni zdravniki so dognali, da no- vorojenček prebedi skoraj polovico dneva in noči." Spi le v kratkih in- tervalih, kar nanese preko vsega dne od 14—16 ur. Do 8 tedna svoje starosti otrok ne loči dneva od no- či in ga 'torej dotlej nima smisla vzgajati k spanju. Dotlej je silje- nje, da bi otrok prespal vso noč, ma- lone brezuspešno, saj dojenček, ki je star manj kakor 8 tednov tega niti ni zmožen. Po tem času oa otrok loči dan od noči in sčasoma neha zahtevati nočne obroke hrane. Sedaj napoči čas, ko lahko privadi- mo otroka, da prespi noč. Naslednje noči otrok zahteva hrano kakor je bil to navajen doslej in mati rmi jo zavrne. Ko otrok prejoče nekaj noči tega obroka več ne zahteva in pre- spi noč. Ce otroku ob tem času noč- nega obroka še ne odrečemo, pa ga po nekaj tednih tudi sam ne zahte- va več. Neprekinjeno spanje ponoči pa je mnogo več vredno, kakor noč- ni obrok hrane. Zelo važno je, da vsak otrok spi preko dneva. Opoldansko spanje je več vredno, kakor sprehod, zaradi katerega mu to" spanje odrečemo. Vendar ni treba, da otrok spi dva- krat na dan, zlasti ne po svojem 6 mesecu. Do svojega drugega leta starosti mora spati otrok najmanj 13 in pol ur, pozneje do petega ali šestega leta starosti pa najmanj enajst in pol ur. Revolucionarno do- gnanje omenjenih zdravnikov pa je, da je zelo važno, da pustimo otroku njegovo »ceremonijo« pred spanjem. Tej bi morali starši posvečati mnogo več časa, da bi se otrok lahko pri- pravil na spanje. Omenjeni zdravni- ki so enodušno izjavili, da je bilo za otroke zelo primerno prepevanje uspavank, ki se je danes že opusti- lo. Enolične melodije so namreč de- te popolnoma umirile. Otrok sme in naj zaspi z igračko. Posebnost malega otroka je, da zaspi zgodaj zvečer in se zato tudi zgodaj zjutraj zbudi. Do petega le-' ta starosti naj starši otrok ne sku- šajo navajati drugače, pozneje pa jih iahko prilagodijo svojim nava- dam. Vendar naj otroci do desete- ga leta ne gredo nikoli spat po os- mi uri zvečer, saj je že to skrajna meja. V času, ko se otroci navajajo na jutranje spanje, pa so že šolarji in odhajajo zjutraj ob osmi uri k pouku, ko še niso popolnoma bistri. Omenjeni znanstveniki so prav za- radi tega priporočili vsem vzgojnim zavodom, predvsem pa šolam, naj ne začno s poukom ob osmi uri, kar je sedaj navada v vsej Evropi. Prav iz tega razloga so uvedli v ZD.\ pouk šele ob pol deseti uri dopol- dne. Pri otrocih, ki hodijo v šolo se že javlja individualna potreba po spa- nju. V tem času siljenje nima več pomena, ker otrok spi toliko, koli- kor rabi. Ali bodo ta edinstvena dognanja poučila tudi tiste matere, ki so vse doslej vse najbolje vedele? Omenje- ni znanstveniki so prišli do teh do- gnanj potem, ko so več kakor dve leti nadzorovali spanje malone 15 tisoč otrok. Saj niso odkrili kaj po- sebno novega, vendar pa so o spa- nju otrok dognali sedaj že precej. Njihova odkritja bodo vsekakor te- melj poglavjem o spanju otroka v učbenikih in v priročnikih za ma- tere. Lovska priznanja v počastitev 20. in 22. julija je lovska družina Hum v Celju izvedla tekmovanje v streljanju na glina- ste golobe. Prvi del svečanosti pa so izkoristili za kratko proslavo, na kateri so podelili tudi nekaj lovskih priznanj. Na sliki: predsednik Okraj- ne lovske zveze Jože Ančik izroča Red za lovske zasluge druge stop- nje tovarišu Slavku Kovaču. , Samopostrežba tudi na vasi v nedeljo dopoldne so v Prebol- du v okviru krajevnega praznika odprli samopostrežno trgovino. Od- prl jo je načelnik gospodarskega oddelka žalske občine Ivan Kač, navzoči pa so bili tudi predstav- niki družbenih organizacij. V trgovino, za katero je prostor odstopila kmetijska zadruga v svo- jem zadružnem domu, so investirali okrog 3,5 milijonov dinarjev. Pro- stor sicer ni velik, a je za potrebe Prebolda dovolj velik in poleg tega okusno urejen, v prodaji pa so sko- raj vsi artikli. Ko bodo rešili še vprašanje skladišča, ki ga prav ta- ko namerava odstopiti kmetijska za- druga, bo trgovina lahko nemoteno poslovala. Ker si samopostrežne trgovine šele utirajo pot, so tudi v Preboldu gledali nanjo malce skeptično, ven- dar je nepričakovan obisk že v prvih dveh dneh ovrgel vse dvome. V tem času je šlo skozi trgovino 586 po- trošnikov, promet pa je bil od 180 do 200 tisoč dinarjev dnevno. In kaj menijo ljudje? Janko Rajh — poslovodja: Mislim, da bomo s samopostrežbo potrošnikom vsekakor ugodili, saj je tak način prodaje boljši in hitrej- ši, vsak si lahko sam izbere, 'kar potrebuje in mu ni treba čakati na vrsto, da bo postrežen. Razen tega bo trgovina poslovala od šeste do osme ure zvečer v poletnem času in od sedme do šeste ure pozimi, s či- mer bo omogočeno nakupovanje tu- di tistim, ki so zaposleni v rednem delovnem času ali izven njega. Fani Janšek — gospodinja: Trgo- vina mi je všeč, gre vsekakor mno- go hitreje, morali se bomo še pri- vaditi. Ko se bodo prebivalci Prebolda te trgovine privadili, bo brez dvo- ma postala sestavni del njihovega vsakdanjega življenja in je ne bodo mogli pogrešati, saj bodo lahko tu kupovali udobno in hitro in jim ne bo treba izgubljati časa s čakanjem. Nesreča zaradi prehitre vožnje V petek se je na Teharski cestr pripetila huda prometna nesreča. Motorist Mirko Bohorič iz Celja j^ vozil iz štorske smeri s precejšnjo hitrostjo na motornem dvokolesu. Prt prehitevanju ga je zaneslo na levo stran ceste, kjer je z vso silo trčil v smernik in se nato prevrnit po nasipu. Pri nesreči si je nalomil hrbtenico ter dobil hud pretres mo- žganov. Sopotnica Marjana Agrež iz Trnovelj pa si je zlomila desno nogo. Oba so prepeljali v celjsko bolnišnico. ZARADI ALKOHOLA... Druga nesreča se je zgodila v La- hovem grabnu pri Jurkloštru, kjer je močno vinjen voznik osebnega avtomobila Slavko Pavlin iz Koš- nice izgubil oblast nad vozilom, za- peljal na levo stran ter se prevrnil. Po tem dogodku je osebni avto ob- stal ob potoku Gračnici. Voznik je ostal brez poškodb, zato pa sta bila sopotnika Miha in Neža Tovorniki teže poškodovana. Zaradi tega soj ju morali prepeljati v bolnišnico. K i\mkü „NIadinsIce delovne akcije ne bo" v 27. številki »Celjskega tednika smo objavili prispe- vek z naslovom »Mladinske delovne akcije ne bo«. Da ne bi prišlo do neljubih nespo- • razumov, smo se odločili, da zadevo še enkrat in podrob- neje opišemo. Uprava za ceste LRS, teh- . nična sekcija Celje in Okraj- ni komite LMS Celje sta se o delovni akciji na cesti v Logarsko dolino res pogovar- jala. Takrat je tudi Uprava za ceste predstavnikom mla- dine pojasnila, da dela izva- ja v lastni režiji pod izjem- nimi okolnostmi in da takih del prej še ni opravljala. Po- jasnili so še, da tudi nimajo vseh sredstev, kot na pri- mer v gospodarskih organi- zacijah in da bi brigada po- menila povečanje režijskih stroškov za nastanitev in opremo. ] Ker pa je okrajni komitet Ljudske mladine moral zbi- rati brigadirje v času, ko je bil na šolah še pouk, so z ak- cijo za zbiranje brigade pri- čeli takoj. Ko je bil izvoljen štab in brigada pripravlje- na, so vložili pismeno ponud- bo Upravi za ceste LRS, teh- nična sekcija Celje. To je bilo 24. MAJA, brigada pa bi morala odpotovati julija. Dne 15. JUNIJA je Uprava za ce- ste LRS, tehnična sekcija Celje odgovorila, da mladin- ske akcije žal ne morejo an- gažirati, jim še enkrat na- vedla razloge in predlagala, da bi mladina delala pri ure- ditvi kolesarskih stez na Ma- riborski cesti. Pri obveznil(ili predvojašle začele svoje načrtno izkoriščanje te bogate dežele. Polovico narod- nega dohodka so v Kongu pobrali monopoli, medtem ko je druga polovica pripadala domačinom, ali bolje rečeno 90 odstotkom vse- ga prebivalstva. Ob črncih v Juž- ni Afriki so v Kongu domačini bili najbolj izkoriščani. Domala nobenih političnih pravic, na me- ji suženjstva, zapostavljenih in iz- ročeni na milost in nemilost so črnci plemen Bantu, Sudanskih črncev in Pigmei cev, preživljali najtežje obdobje v svoji zgodo- vini. Samo podatek, da je ko- maj po trideset črncev zaslužilo komaj po toliko, kolikor je za- služil en sam beli delavec, zgo- vorno potrjuje to potrditev. Protikolcnialistično združenje Abaco je bilo težke politične boje in končno s pomočjo simpatij svobodoljubnih sil v svetu zma- galo. Vendar so mladi republiki vrgh polena pod noge še preden je mogla shoditi. So res notranji nemiri v neka- terih pokrajinah bili vzrok? Mnogo je stvari, ki dajo mi- sliti, če je res šlo pri zadnji in- tervenciji le za zaščito belih pre- bivalcev? Zakaj? Zato ker je Kongo prvi v svetu v pridobivanju urana. Zaloge te strateške rude znašajo okoli 10.000 ton. Prvi na svetu je Kongo tudi v proizvodnji kobalta (o ko- baltovi bombi dosti čujemo), man- gana je v Kongu obilica, za njim pa cele vrste drugih rudnin vse do platine, zlata in dragega ka- menja. Brez dvoma so to tudi vzroki, da so se kolonialisti skesali nad tem da so dali Kongu neodvis- nost. Najbolj pa gotovo to, da so v Kongu na vladi ljudje, ki ka- kor kaže, nimajo ravno posluha za ponižne plesalce po taktu glas- be svojih bivših gospodarjev. Toda vse to je zaman. Tok časa gre naprej nezadržno in zanes- ljivo kakor motne vode reke Kon- go, ki se vali v Atlantik. C. k. RECITE lì il! Mati v Normandiji, mati v Ukrajini, ti mati v San Fran- čišku in Londonu, v Ham- burgu, Oslu, Kairu in Ne- aplu — matere vseh konti- nentov, matere vsega sve- ta... Ce vam jutri zapove- do: rodite otroke, za bolni- ške sestre vojnih bolnišnic in nove vojake za nove bitke — matere vsega sveta — po- tem preostane samo eno: Recite NE! Matere, recite NE!! Kajti, če ne porečete NE, če VE ne porečete ne ... Ma- tere, potem ... potem ... . .. potem ho hlatnosiva, svinčenotežka tišina legla, se valila, grizla, se širila v šol- ske izbe, v univerzitetne pre- davalnice, v gledališča, na športna in otroška igrišča — Odvratno, vsiljivo in neza- držne. ... potem ho sočno vino razlito v razbitih kleteh pro- padalo, rii bo osteklenil v presušena zemlji, krompir ho zmrznil na zapuščenih nji- vah in krave hodo molele svoje otrdele noge kvišku kot leseni štrclji prevrnjene- ga molznega stolčka ... ... potem hodo v inštitu- tih iznajdbe genialnih zdrav- nikov skisane, zdrobljene, z gobami preraščene ... ... potem ho med prevr- njenimi mizami, na razbitih krožnikih kruh pozelenel, bo maslo zaudarjalo kot pokvar- jeno milo, žito ho ležalo oh zarjavelem plugu kot potol- čena vojska, tovarne prera- ščene z večno travo hodo razbite — razbite — razbite. ... potem ho zadnji človek z raztrganim drobovjem in zastrupljenimi pljuči ohrez- umljen divjal pod strupeno vročim soncem in nihajoči- mi zvezdami, sam med ne- preglednimi množičnimi gro- bovi, med mrzlimi betonski- mi stenami razdejanih mest. Zadnji človek, nor, obrez- umljen, obupan in obtožu- joč ... Njegova strašna ob- tožba, ZAKAJ? se bo zgub- ljala v gluhi stepi, odmeva- la med pošastnimi ruševina- mi, tonila v prahu cerkva, se odbijala oh betonske bun- kerje, se sprevračala v krvav krohot... Nihče je ne bo slišal, nihče na tožbo odgo- voril ... Zadnji živalski krik, zadnjega človeka — živali... To se bo zgodilo, vse to ... jutri, jutri morda, morda že nocoj, morda že zvečer... Samo, samo če ... Ce ne po- rečete NE! (Odlomki iz Wolfgang Borhetove zbir- ke, prevod J. K.) # Ženske imajo vedno tri mož- nosti, da prebrodijo hišno krizo: Da se pošteno izjočejo, da gredo k advokatu, ali pa da prestavijo pohištvo v stanovanju. Raketa Dobili smo pismo, v katerem nas bra!ec »Zanmivosti« vprašuje, ka- ko je mogoče, da raketa lahko leti skozi brezzračni prostor, ko ji je za odriv potrebna snov, ki daje odpor. Naš čitatelj je na pol na pravi po- ti. .Umetna leteča telesa tipa rakete ne delujejo več na principu elis, ki vlečejo ali potiskajo letalo skozi zračne gmote. Raketa pa tudi ne de- luje po principu, ki ga poznamo pri ribah z mehurjem in recimo po tem kako navaden otroški balon sfrči v zrak, če ga napihnemo in nezave- zanega spustimo. To bi bil princip stisnjenega plina. Raketa je naprava, ki deluje na odtisk. Iz zgorevalnih kamer, kjer se spreminjajo določene snovi v energijo, pritiskajo delci energije na vse stene raketnih izpustov. Toda ta enak pritisk je zaradi odprtin v iz- pustnih ceveh zmoten. Na odprtini nasproti ležeči steni nastane velik pritisk, ki poriva raketo v nasprot- no smer od njenih odprtin. Zato pa ni potreben, zrak, ki bi dajal odpor skozi odprtino bežečim plinom. Sicer pa ni več potrebno dokazo- vati, da je to mogoče. Nekaj vesolj- skih raket, ki so obkrožile zemljo obšle luno, treščile na površino me- seca in se podale v orbito okoli son- ca, je zgovoren dokaz, da rakete ne potrebujejo zraka. Spomnimo se »lunika«, ki je na poti do meseca svojo tretjo stopnjo izstrelil v od- daljenosti, kjer zanesljivo ni nobe- nega zraka več. POZABLJENI SPOMINI o POZABUENI VOJNI V univerzitetni založbi v Tek- sasu je te dni izšla knjiga na 150 straneh, ki opisuje dramatične dogodke o »neki mali vojni«, da- Pisatelj spremljevalcem na bo- jišču balkanske vojne leta 1912 ... leč od novega kontinenta. Ta voj- na je bila za Američane res ma- la, toda za Črnogorce, ki so se leta 1912 na življenje in smrt spopri- jeli s Turki, je bila velika. Kako je prišlo do tako pozne iz- daje te knjige? Leta 1912 je Irec Joyce Cary, željan avanturizma, pripotoval z Rdečim križem na bojišče balkan- ske vojne. Mladi mož, ki je šele pred meseci zapustil Oxford, se je naenkrat znašel med junaškimi Crnogorci in živel z njimi težke vojne trenutke. Ko se je Cary vrnil na Zapad in pozneje živel v Ameriki, je svoje zapiske zbral in opisal, toda nikoli ni končal. Izdal je sicer dve, tri knjige, leta 1957 pa je umrl kot komaj znan publicist. Toda med njegovimi nedokonča- nimi deli so našli rokopis »Spo- mini na Bohote«, na vaščane ne- kega črnogorskega zaselka v pla- ninah ob albanski meji. CE SO ŽEPI FARANOV... Lloyd Douglas, znan ameriški romanopisec, je bil v mlajših letih duhovnik. Nekoč so ga vprašali, za- kaj je dal svečeniški suknji slovo. Lloyd je prostodušno priznal: — Bil sem sit tega, da bi moral celo faro postaviti na glavo, da bi si natresel nekaj drobiža. — Ruske ikone Pravoslavne cerkve in kapele v naši državi sicer niso nekaj nena- vadnega. Nasprotno. Na jugu, zlasti pa v Srbiji imamo prave umetnine velike vrednosti, zlasti pa samosta- ne, katerih zgodovinski in umetnost- ni spomeniki so predmet zanimanja vsega sveta. Dokaj redkeje najdemo pravoslav- ne cerkve na Hrvatskem, zlasti pa jih v Sloveniji skoraj ni. Pravoslav- no cerkev v Celju so Nemci med vojno porušili, ostala je edino cer- kev v Ljubljani. Vendar imamo v Sloveniji pravo rusko kapelo, kjer so vsi napisi v ruski cirilici in kjer so podobe pra- ve ruske ikone. In to pod Triglavom v nizkem gozdiču ob serpentinasti cesti čez Vršič. V višini nad tisoč metrov se skriva v pritlikavem bu- kovju. Izdelana je iz skodelj, ka- kor so pokrite vse planinske hiše na Gorenjskem in v alpskem svetu sploh. Kako je prišla ta kapelica v tiši- no gorskega veta, v okrilje razri- tih vršacev v Julijcih? Med prvo svetovno vojno so Av- strijci gradili cesto čez Vršič. Za gradnjo so uporabili ruske ujetnike, ki so tu živeli v izredno težkih po- gojih in s primitivnim orodjem gra- dili eno najholj slikovitih in drznih alpskih cest pri nas. Blizu kapelice je bilo taborišče barak. Neko zimo je snežni plaz zdrvel čez taborišče in pokopal pod mrzlo odejo na sto- tine Rusov. Preživeli so v spomin nanje postavili v gozdiču kapelico, ki si jo danes ogleda malone vsak ki popotuje čez Vršič. Jure Krašovec Plavooke vodne vile v CELJSKIH VODAH Balet v vodi... V Celju doslej samo na kino platnu — v soboto zares. Gledalce okoli plavalnega ba- zena spreletava srh, ko so nimfe zahodnonemškega Neptuna zlezle v vodo. Kako nebi, saj je bilo pre- sneto mrzlo v soboto zvečer ob Sa- vinji. Dekleta plavalnega kluba »Nep- tun« iz Osnahrücka so zaslužila polno priznanja. Pokazala so, da so spretnosti v vodi še vse drugačne od tiste; ostani na površmi in ne utoni. Vrsto nastopov so izvedle s precizno natančnostjo, eleganco in gracioznostjo. Zal je bila večina njihovih gibov, prevratov, obratov in drugih spretnosti skrita očem celj- skih gledalcev. Taka prireditev 'bi .nujno morala biti v osvetljenem ba- zenu in v kristalno čisti vodi. V Celju tega žal ne premoremo. Dekleta nemškega Neptuna, stara so med 13 in 20 let, so čiste šport- nice. V Nemčiji je ta vrsta plaval- nega športa zelo razvita, saj vsako leto prirejajo državna tekmovanja v umetnem plavanju. V Celju je na- stopila tudi njihova državna prva- kinja s solo točko. Med točkami pe- strega sporeda so vnesle tudi »ples gejš«, točko, ki jim je lani prinesla OBISK NEMŠKEGA CELJSKEMU »NEPTUNU« i zmago na državnem, prvenstvu. Umetno plavanje goji zahodno- nemški »Neptun« že okoli deset let. Ta disciplina zahteva, to je razum- ljivo, obilo smisla, še več pa vaje in truda. Plavooke vodne vile s severa so zaslužile priznanje, ki so ga bile tudi deležne. Toda mimogrede še majhna misel: V Celju smo pred leti že posku- šali nekaj podobnega, žal je ekipo, ki bi naj prestala svoj »vodni krst« v Rimskih Toplicah, odnesla ploha. Mar bi ne bilo vredno ponovno za- četi. .VVar celjski Neptun nima nimf? Linolej, volnene odeje, strugala in prešite odeje