Tečaj XIV. List 00. gospodarske, obertnijske národsk Ishafajovgako sredo in saboto. Veljajo za celoleto po posti4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fi. 30kr. V Ljubljani v saboto 26. julija 1856. Drevj orej a. Koristnost pttijega ali inostranskega drevja. Govorili smo mnogokrat v našem listu od drevjoreje, ter Ozirajmo se o tem po drugih evropejskih deželah, v ktere so že upeljali, in v kterih že redijo mnogo ptujega, posebno a m er i k a n s k e ga drevja, in to je v velik do- Se vé da kaj takega se ne more lotiti vsak biček dežele. priporočali verlim kmetovavcem in posestnikom večjih zem- piost kmetič; mi priporočamo to početje tudi le vlastnikom ' .. K. _ _ ____________. . . . . «... . ___* • • 1 1 • • v V .V. . , V« • v v da naj sadijo pa redij koristnega drevja kolikor m vecjih zemljišč, grajšakom in bolj premožnim kmetovav koli ga utegnejo, ker je zadnj cas da eliki potrebi com sploh. in po trati lesa v okom gremo ter da zopet ponavljamo, kar Govoriti hoćemo tedaj od nekterih ptujih drcvesnih ple- sejali v domovini svoji. men, ktere bi ugodne bile, da bi jih vedno pokončujemo. Veselí nas tudi zvediti, da opominjanje naše ni bilo glas upijočega v pušavi, temoč da mnogo se- Popisovali bomo manj važne le ob kratkem, bolj obširno pa ljanov in grajšakov je že poprijelo se potrebne drevjoreje, imenitne drevne plemena. Večidel so v severiii Ameriki domá in da pridno sadé pa redé koristnega drevja. Danes pripo- nektere plemena so pa udomaćene tudi v drugih krajinah ročamo nekaj drugega. Ne le domače, tudi ptuje koristilo drevje moramo saditi, ter si prizadevati, da posebno take drevesne plemena nasadimo ter jih udomaćimo, ktere legi, podnebju in zemlji naše domovine se prilegajo. Kajti kakor namreč iz ptujih dežel bolje živinske plemena v svoje kraje si vpe-Ijujemo, da ž njimi požlahnujemo domačo živino ; kakor ptuje zelinje in zernje sploh presajamo v svoje krajine ki je tudi nam došel sveta, nektere se celó ze po naših vertih in sadiščih naha , postavimo: Japansko bogovsko drevó, Planêra in mnogo drugih V/ (Dalje sledi.) Gospodarske skušnje. V • sočivje i (omenim memogredé le k r o m p i r j a , od ptujine iz Amerike čez véliko morje ) : tako je tudi treba, in bo koristilo na mnoge strani, ce tudi ptuje ali inostranske drevesne plemena upeljemo v svoje kra- (Nova ajda). Ta ajda — kakor časnik „Landw. Zeit. fur Westphalen und Lippe44 piše — je siva kakor srebro, o krog la kakor konoplja, težja kakor navadna, ima tanjo luskinjo, zato dajč več moke in manj otrobov; raste silno košato kakor germ, tako, da le zgornje vejice nastavijo seme, ako se pregosto seje. Seje in obdeluje se jine i ter jih nasadimo v domače gojzde, med domače drevje, kakor navadna ajda. Ker pa se zlo košato razraša i mm • J* je ali pa po hribih, dolinah in goličavah sploh. treba saj napol pognojiti; na tako pognojeni zemlji je za Je pa še drug uzrok, zakaj da je treba inostranskega pol orala dosti 6 do 8 funtov semena, na prav pusti pa ga je več treba. — Ker po naših krajih veliko ajde pridelujejo drevja k nam upeljavati ter pri nas udomaćiti. Zemlja nasa bi bilo prav. da bi poskusili tudi to, in je za poskušnje naro (in evropejska sploh), obdelana že toliko pa toliko stoletij, èile kmetijske družbe. _ _____— v - %i . _ c/ ? je že sila izpraznjena in oslabljena; nobena cloveska ved nost ne more nji več poverniti, kar je zgubila, in leto za (Mravlje je odgnal 0(1 mlađega sadnega letom še zgubiva. In to velja posebno od ravnin, po kterih je rastel lés, ali pa še raste. Ker se lesa dan današnji drevesa drevja), kteremu so zlo škodljive, neki gosp. Juri Kosel v fari Lankoviški na Štajarskem s tem, da je okoli vsakega vedno več potřebuje, pa tudi nespametno in nepotrebno pokončuje, tako da ga je od dné do dné manj, uzročuje vedno eno plodjenje enakih drevesnih plemen na istih mestih tudi ? ki ga je hotel mravelj obvarovati, položil 2 do 3 kaljive grahe (keimfahige Erbsenkorner). Gosp. Kosel ima toliko sadnega drevja, da je lani čez 60 štartinov mošta napravil. sadnega Tako piše v časniku štaj. km. družbe notrajne premembe v zemlji, po kterih se seme zveržuje, o-ogp( Kr." Seemiller iz Koflaha. Če grah res (?) odvraća ter vedno slaběji lés rodí. Neobhodno potrebno je, da tudi o drevjoreji bi se upe-Ijalo nekako drevno kolobarenje ali ver s tenj e gojzd-nih sadežev, to je, da bi na mestih, po kterih smo kako mravlje, si ne more noben vertnar želeti ložjega pomočka. Kmetijske novice. (Pravda zavolj sadja, ki je padlo na sose-(domače) drevje posekali, sadili drevje drugega plemena, dovo zemljišče). Na Rajnu je neki gospodar pobíral ali pa kar je bolje, sej ali drevja inostranskega orehe , ki so s sosedovega drevesa padali na njegov vert, prikladne plemena. Ptuje drevje, posehno amerikansko, }n je odlomil veje, ki so na njegov vertviséle. Sosed gré bi v naši zemlji še mnogo ugodnega redivnega soka dobivalo, ki našemu domaćemu ne prilega se več, in tako m ga tozi. bi se zemljišna moč hranila dalj časa, ktero bi zasajeno i i Sodnija je razsodila, da zatozeni ni ni ces a ker ni segal čez svoje posestvo, zakaj vsak ima pra- ši to prilastiti, kar na njego vem zemljišču zraste; kriv ■■ H Hvíco ^mm nmI I | domače drevje izserkalo popolnoma. Dobiček bi bil tedaj tedaj ge ne more tatvina imenovati, če pobere kdo to, kar dvojili o takém drevnem kolobarenji. To se dá pa le po na nje^ovj zemlji, pa tudi mu ni treba terpeti, da bi mnogih zarodih izpeljati. Mi moramo začeti inostransko drevje sejati; otroci pa potomci naši morajo slediti v ptuje blago njegovo posestvo motilo. Poškodovani sosed tem, če hoćemo mi, in če hocejo oni, da domovini nasi prihaja iz takega početja zaželjena korist. Tudi ni dvomiti, da mešanje inostranskih drevnih plemen z našimi domačimi utegne dati priložnost k brezkončni rajdi naravskih križatev, ktere po več letih donašajo mnogo požlahnjenih pa različnih verst in podverst. Ne bomo omenili v tem popisu sploh znane in prekoristne akacije. ktera je tudi drevó amerikanske zemlje, pa že od veliko let udomaćena pri nas in povsod; povémo le, da že v majhnem raste čversto v dveh vertih velicastno Japansko da ondi pred kolodvorom stojé C I 9 pa drevó „Cesarska Pavlonij krasne áirokopernate „Bignonije Ratalpe", ktere ravno zdaj ( so polne sprelepega mirisnega cvetja. Pis 40 m adovoljeii s to razsodbo in toži soseda pri višji sodnii cernega, Amerikanci pa dva delà zelenega in en del čeř ta pa je takole sklenila: Po občnili pravilih so drevesa pritiklina tistega zemlj civilnega pi nega. Anglezki tergovci v Indii in Avstralii pijó samo • v v na k tojé caj. kakor Kinezi N Ruskem se pije samo zeleni čaj veje in sadje, ki je na vejah, so pa obstoj d drevesa, Zdravniki terdijo, da je ta čaj zares korišten da člověka in ne zgubé te lastnosti, če tudi visi jo na sosedov Jjo. Sosed ima sicer pravico terjati, da lastnik dreve d ne samo dobro razpoiaga, temuč da ga tudi krepí Piti caja v Kini se je začelo že v najstarejših časih P veje iz nje e m lj « v v sam pa ne smé ne vej Najstarejse vesti imamo iz casov dinastij Djin, 265 let po odsekati ne sadj odtergati Če je tedaj sosed sadj d je glava zlo bolela tergal z n a m e n o m si g a p r i 1 a s t i t i, se je po k Kristusu. Kinezkega cara Venti-a liki duhoven mu svetuje, naj pije čaj, in to mujepomag ve vem po las til ptujega bia in una sodba, da je imel Odsihmal se je zacel čaj ko zdravilo piti Pij ga Kinezi sosed pr sosedove orehe pobirati, je zoper postavo in zoper pravila pravíce zjutraj, opoldne in zvečer, in večkrat še razun tega; pri pra vlj aj o ga pa, kakor Evropejci, samo brez cukra, mléka Pomenki. m ruma. Pred IT. stoletjem čaja v Evropi niso poznali. Rusi Kaj so met I j aj i ? Na vprašanje v 55. listu. Metljaji, metulji (ali metilji, kakor jih pastirji so ga pervi upeljali. Ruski poslanec v Mon kamniške okolice zovejo), so večidel ovčja bolezen ; vendar ioma urinili in Holandezi golii je za prinesene darove, ki so obstajali v sobolovini iu druzih dražih kožah, dobil čaja v dar; izperva se mu je za malo zdelo, da bi ga bil vzel; al ker so mu ga bili si- se tudi, toda redkeje, pri goveji živini nahajajo. Metilj je okrogel, za pavec debel červ ali gljista, ki i ga vzame in posije v Moskvo, kjer so ga s posebnim veseljem sprejeli. Leta 1667 dobi angležki kralj 2 funta čaja od iztočno se okoli jeter tako pomnoži, da gaje vse živo. Imenuje se indiške družbe na poklon in berž to leto dobi že neka ladija ta červ tudi jeterna , pijavka („Leberegel", „distoma zapoved, da naj 100 funtov čaia iz Kine nrinelie. NaFran- hepaticum Leberegel 1 distoma Ovca, ki ima metljaje, ne jé rada, polega in hujsa ; tudi zdravi piti začeli. zapoved, da naj 100 funtov čaja iz Kine pripelje. Na Fran cozkein je bil čaj delj časa samo zdravilo, pozneje so ga ko je huje, se meče tako, da pogine. Kmetje pravijo: „ovca Dan ali govedo se metuljá u (wálzt sich vor Schmerz hin lijonov funtov na leto. današnji se ga pa pripelje v Evropo blizo 70 mi Angleži sami ga potrebujejo po 40 und her). Od tega me tanja ali meteljanja bi utegnila mil. funtov na leto, Rusko 7 mil., Holandija 3 mil., Franta bolezen svoje imé imeti, če ga nima od m e tulj a (Schmet- Cozko blizo 3 mil., Nemško 2 mil.; severna Amerika ga terling), ker ima z metuljem nekoliko enakosti. Morebiti imajo porabi na leto po 10 mil. Kinezi skupijo vsako leto veliko tudi metulji odtod svoje imé, da ferfraje po zraku se milijonov iz prodanega čaja. zibljejo in nekako mečejo po njem? Metilj e dobi žival, če se po močvirnih pašnikih ali po kaki povodnji ob lužah in mlakah pase. Tako je pred lickaj leti v spodnji Tuhinjski dolini več bravo v * ) po neki povodnji za metilji poginilo. Konopljene plévě in posušene in zdrobljene orehove Slovanski popotnik. »V V Radostni smo brali v zagrebških oblačine (to je zeléna lupina) med zobanje bolni naslovom: Narod. Novinah" sledeče priporočilo : „Nedavno je prišla na svetlov Ljubljani pri ^■ospodarje pod Jož. Blazniku kniga znamenita za vse poljske ar ts živini Kmetijska kemija od verlega slovenskega ie (to je, gornja zelena lupina) med zobanje ooini naslovom: „Kmetijska kemija" od verlega sb dajati, je nar boljši, tukaj znani pripomoček zoper to 8atelja Ma ti ja Ver tove a. Ker mi enake P* bolezen, ce ni zamujena Sšk. knige še ni Vatoroznanske drobtinice. Kiuežki čaj. Domovina te rastline je edina Kina. Divja raste 10 do 12 čevljev visoka; al kadar se redno obdeluje, kakor v Kini, je le 5 do 6 čevljev visoka in ktere so polne vedno zelenega in sjajnega perja mamo in naši gospodarji lahko slovenski razumejo, jo pri poročamo tudi našemu občinstvuu. Slavni pesnik Mirko Bogovič, ki je nedavno iz-dal žaloigro ,,Frankopau", je spisal novo tragedijo „S t e p a n Tomašević, poslednji kralj Bosne". Dalje zbira marljivi Bogovič „narodne prišlo vice" slovanskega poganj a innogo vejic, Cvet, ki ima 5 do 6 listov, nareja belo glavico ; najbolj v rodu si je s kamilicami. Sedaj se seje tudi v Asamu in britanski Indii, tudi v Brazílii so ga jeli obdelovati ; v ta namen so poklicali več Kinezov, ki so se tudi domá s čajem pe- naroda v Bosni, Hercegovini, Serbii, Cernigori, v horvaskem in dalmatinskim Primorji, v Istri, na Krajnskem, Stajarskem in Koroškem. Res hvale vredno početje, s kterim se nabira gradivo za ,,Modroslovje slovanskega naroda", kteremu je položil zaklad slavni Celakovsky. (Praž. Nov.) V/ Pop y Sedmica" piše, da izverstni pesnik serbski Jovan S je umei 22. mar cali ; vendar dozdaj pridelk se ni kinezkemu enak. V zvez-nih deržavah severne Amerike pa obdelovanje prav dobro napreduje; tamošnji čaj je kinežkemu popoinoma enak. Imajo tanke za višji gimnazi; t. 1. Na Dunaji je přišel na svetio 1. del ilirske či kniga ta obsega spiske iz zelenega in cer nega, kakor v Kini. horvaške literature od početka noter do leta 1835. Kinežki čaj razgreva cloveka in prijetno draži čutnice in tudi dušne moči oživlja in oveseljuje. To je vzrok, da se je tako deleč po svetu razširil. lzjeniši kavo (kofe) je to edina dražilna pijaca, ki hudih nasledkov nima, ako se tudi v obilnosti pije. Kinezi in vsi narodi jutrovih dežel sploh pijó samo černi čaj; Angleži jemljo po navadi en del zelenega in stiri dele ij V/. V • v 5Î N naznanja, da slavni arhivar I Kuk je voljen za dopisujočega družbenika carsko-ruske akademije znanosti. * V Jičini so v založbi F. E. Kastranka prišli na svetio České zpevv" ; zvezek drugi obsega 116 spevov ; cena 16 kr. Lumir" pravi, da knižico J o s. yy J u g m a n a je * ) Brav, u. Stuck Vieil sowohl Gross- als auch Kleinvieli. Pis. **) Hvala lepa za zanimivo opombico, ki nam poterjuje naše mu- jenje, da metljaji so červi, in bolezen dolgočasna. kakor smo jo popisali v 4. delu živinozdravstva. Sedaj nas pa še ruski car za carsko knižnico Petrogradško kupil. V/ Berlinski skladavec godbe Dom je zložil novo spe voigro (opero) pod imenom „en dan na Rusovskem"; tak se vidi pravijo ,,Slov. Novine", kako so rusovski bolj mika iz Notrajnskega zvediti, kako je to, da ondi me- predmeti v operah „v modo" prišli, tljaje imenujejo tisto naglo bolezen, ki se po nemški „ brand1' zove. Prosimo, naj nam kak domoljub na Notrajnskem to reč razjasniti blago voli, ker veliko je pri boleznih na tein V Zadru je G. M i la k o vi č izdal „Povestnico Cerne Gore". Sedmica w i v • V pise y da ie to dobra kniga in ležeče, da se prav raz u rn emo. Vred. da zapopada autentične pisma 241 V/ Vredništvo „Nevena4*, ki je gotovo V # vse hvale v re- in že dva predalčika v škrinji si je bil belih kron prihranil den zabavno-podučen časnik, milo tozi v poslednjem svo- za stare dní. Njegova mesnica in pohistvo ste bile ravno jem listu, da se ne more dalje uzderžati, ako se ne po- pri iztoku černo-zelene Reke v morje. — Navadno je vsak množí število naročnikov. In verli serbski gospo- teden na Horvaško ali proti Dalmacii hodil volov kupavat. darski list „Ratar*4, ki ga marljivo vreduje prof. Dim. Pe Spremljal ga je velik kodrast pčs Turko. Zvest tovarš • r trović, je mogel ze dvakrat prejenjati, ker mu ni došla do- mu je vedno bil, nikoli se ni od njega ločil. stojná pomoč naročnikov; tretjikrat je sedaj v Karlovcih Ravno njemu nasproti unstran vode je bekaril neki dru tr » nastopil ternovo in nezahvalno knizevno pot; al se bo ob- mesar tudi tik vode. Iz njegove mesnice je bila napeljana deržal, čeravno je svojemu narodu potreben kot ribi voda, velika cev, moževe debelosti, skozi ktero se je kri in druga kdo vé? Žalostilo je slišati take reci, in maločastne so y nesnaga v Reko odtékala, m po nji v smje, nemirno va za narod naš jugoslovanski. Mnogi tako zvani domorodci44 lovje Jadransko. Tudi to mu je šio še dobro po volji. Pa se hliuijo s svojo domorodnostjo,— oj domorodnost ! da se Bogu nekaj časa sem je zapazil eden njegovih hlapcov, da vsako smili. Po deset takih „domorodcev44 je narocenih na en iztis, noč več ali manj mesa zmanjkuje. Nihce ni mogel tata oj to je verla pripomoć! Med dvajsetimi piše komaj uganiti, — člověk ni bil, ker je bila mesnica vedno dobro eden za narod svoj in je tlačán za blagor svoje domovine, zaperta. oj to je res obilna pripomoć ! Eni so čmerni y drufifi » so Nekega večera se pa dva hlapca za omaro v mesnici leni, mala mnozica je iskrenih delavcev domorodnost jugoslavenska gori, to je v obce skrijeta, da doli in v sredi. „Vsi pojte bi tatú vendar zasledila. Okoli polnoči jame zunaj v vodi nekaj šumljati, in kmali se po cévi nekdo rakom žvižgat lažnjivi domorodci!44 bi takim zatrobil naš Pre- priplazi. Silno čudno se jima zdí, ko psa ugledata. Pčs s polovico še v cevi ju plašan gleda. Ker sta nepremakljivo stala, se iz cevi skobaca, pol obešenega teleta zagrabi, ga nazaj k luknji tira, in po nji v vodo spusti. Kmali tudi on sern 1 ko bi še živel. Kako vse drugač je pri naših sever nih bratih na Českem! Kako marljivo ondi vse delà in se giblje na polji mnogoverstnih znanstev. ..časopis česk. muzeja'* in Poglejmo „Živo mnogoverstne druge časnike in za njim svojo pot nazaj derkne. V vodi meso vjame i ga knige: povsod nahajamo imena nevtrudljivih pervakov češke v gobcu na unstranski breg nese, in ž njim na Česnikovo literature, in časniki in druge knige imajo naročnikov do dvorišče smukne. Bil je Turko že polleten tat. Drugo ju velj. Če ne moremo kričati, ne veseli nas domovina, tro gré okradeni mojster k Česniku in mu to razodene. Zdaj koristna delavnost za blagor in slavo njeno se nam se le vé Cesnik, od kod toliko toliko kosti in taki kosovi žalibog ! gnjusi mesa na njegovo dvorišče pridejo. Dosti je mogel odškod A 11 Razun „B i lj a r s t v a44 Sulekovega, ki ga je ze ome Popotnik44, je prišla na Dunaji še druga botaniška kniga nil v hervaškem jeziku na svitlo pod naslovom: botaniki" za avstrijanske nižje gimnazije nine plaćati; zarad tega sklene, tegadel poprosi znanca, Turkota umoriti. Za n i iz přestavil dr. Ivan Kiseljak, učitelj naravoslovja na za-grebškem gimnazii. — In mi Slovenci ni m amo še nobene botanike ! Dosti nam je, da nam mili Bog Ie rasti dá krasno cvétano (floro) ! ! naj psa ustřelí. Ta je berz pri-Pouka u pravljen, verže puško čez ramo, priveže psa na motovoz in gré iz mesta proti Tersatu. Došli so ga trije Horvatje ter ga vprašali, kamo da s psom hoče? Ko zvedó, mu eden nemškega i 3 krone za Turkota ponudi ; berž sta eden. Horvat plača y prodajavec pa prec k Česniku koraci in mu pové: hudode lec je že plačo prejel. Pa Česniku se milo storí po Tur • V V Zagrebu pride kmali na svetio od izverstnega po-vestničarja gosp. Ivana Kukulj eviča pod naslovom: Pervostolna cerkva u Zagrebu, opisana s gledišta poviest- kotu, ker je sicer šklata bil, — al zmiraj zvest in posebno dobrega in lepega po toči ne pomaga nič zvoniti. V nice i i kteri 81 umietnosti i starinah'4. * Jožef K a j e t a n Tyl, slavni pisatelj češki je postavil kot novelista, vrednik, dramaturg in pesnik neumerle spominke, je umerl v Pilzni 11. dan t. m. v 48. letu svoje starosti. „Slov. Nov.44, ki so, kakor „Lumir44, ,Praž. Nov. Pride leto, kar ,se je to pripetilo. Cesnik se sopet na pot podá, mastné govedine nakupovat. Zdaj se nameni skor do ogerske meje iti, in gré s polno mošnjo. Po dolgi pu-stini koraci , ki je bila brez vasi, brez hiš i noč ga dohiti, in skerbeti ga jame za prenocisce. K sreći vendar pride do majhne hiše , ki je samotna poleg ceste stala. Konec svečana u 1 in drusri ts v m češki časniki, prinesle v 85. listu certice iz njegovega življenjopisa, pač po pravici pravijo, da pesnik ene naj milejših pesem slovanskih „Kde domov je bilo in jako je deževalo; do kože je bil moker. Toraj V # V V prosí prenocisca. Že o pervem pogledu ugane, da ni na prav priden kraj přišel. Nekaj malega použije in kerčmar (bila je bajta kos kerčme) ga z gorečo kerlico je Cesnik sam, si pipo napešta, ter v % • muj44 (Kje dom je moj) ni bil le po Českem ali Moravském znan, temuč po vsem Slovanském. Vsaki Slovenec kterega moj44, i je razgrela ljubeznjiva pesem njegova „Kje dom je bo pač ginjenega serca bral pesem, ki jo je zložil njego- do izbice na oder spremi. Zdaj kadí doli in gori po izbi se sprehajaje. Pregleduje profesor dr. Smetana in jo je zbor pel nad viní. Takole se glasí: Kde domov tvůj , kde domov tvůj ? Cesta tvoje dokonána, Zití truchlohra dohrána, grobom sedaj in premisljuje, kar se mu je danes prigodilo. Sumljivo se mu zdí obnašanje kerčmarja in njegove žene, ktera sta edina prebivavca hiše bila. Vidil kako sta si v tem, ko je on večerjal, migala in se po- 1 Milovaný pěvce náš Na vavřínu spočíváš V klidném lůné věrné máti, Zem posvátná domov tvůj. Kde domov tvůj , kde domov tvůj ? V nadehvězdné tam té vlasti. je gledovala. zašel, in začne preiskovati. kervave lise. Gleda, kje bi jo odtegnil. Pa žalibože ! kerčmar je vrata na tihem zaklenil, okno pa ni dosti široko, da bi Misli si, gotovo sem v kako roparsko koco lej ! pod posteljo najde In o* dobro rejen mož skoz mogel. „O mili Bog! z d i h u j e Tam jsi zbaven zemských strastí Milostiv ti budiž Pán . Před něhož jsi povolán , A vy kaž ti v ráji věcném S vyvolenci domov tvůj ! obvari me hudodelnika4*. In zvije rijuho skup, ter jo pokrije s svojim klobukom, češ, da bo morivec, ako pride, inenilr da se oblečen ulegel; še plahto nekoliko pomendraje, stopi k oknu, na ktero je sněžilo in deževalo. Tù moli: „Dobrot-Ijivi Bog! le na tvojo pomoč se zanašam, da bom s tem nožem hudodelnika premagal. Ako pa mi je tvoja previd-nost smert določila, tako bodi ti oče moji ženi in ljubim Jvratkoćasno berilo. Zvestoba psa. Pred kakimi 30 leti je živel v Reki mesár, kteremu mojim otročičem44. Čuj! sedaj stopi v izbo kerčmar s puško in ustřelí, ker na posteljo. Hitro skoči 1 ^HH^^^H ^^^H H v v ■ ■ ■ m Ćesnik rekli. Po sreči mu je rokodelstvo napredovalo ko že kerčmar omaguje, zakřičí : „hus! bus!44 In kmali pri meni, da mesar mirno počiva y ^ li mesar od okna na morivca in ga skusa ob tla vreći. 212 skače silni pes, in ko blisk se na mesarja zažene. Ali kot v Valadolidu želel oštre strune napeti. Es part in bi tren il, ga popusti, se zapraši v kercmarja, ga verze na tla, Tako dolgo većina druzih ministrov pa ne. Kralj si je na vso moc in mu ne pusti ne kreniti, ne ganiti se. prizadev tlači, da se jame daniti. Kerčmar tiho pod njim leži, za- ure proí kaj v hipu, kadar se gane, ga Turko za vrat popade. razpor med ministri z lepo poravnati, in je tri E s p a r t y naj ostane minister, al v takih okoljšinah se ni dal sprositi, ampak odstopil je in ž njim Pes je bil svojega nekdanjega gospoda spoznal. Zarano razun O'D vsi ministr Kralj ni bilo tedaj dr nevihta noči neha, in potovajo memo bajte tergovci. Mesar zega storiti, kakor da je O D jih kliče na pomoc, ker sopet one lu izrocila, naj sostavi ni iz hiše mogel. Kerčmar novo ministerstvo, kteremu ima on biti predsednik. O'Donel je namreč vrata za sabo potegnil in same so se zaperle. je napi novo ministerstvo, vso deželo djal v obsedni stan Pridši tergovci zvežejo roparja ga na voz verzejo in pra in poslance derzavne » zbora vici izročé, kjer je zasluženo plačilo za svoje morije prejel. zoper njega oglasili. In na to v se podil, ki so se v pismu e je vnel punt in kervav Kmali potem je Česnik umerl. Turko pa, zvěsti pes, boj v Madridu, ki je terpel 15. in 16. t. m. skoz 48 ur. je še dolgo pri njegovem hvaležnem sinu živil in 15 let O D pa je ustajnike premagal in Madrid upokojil Al star in slep še le nehal živeti. Pivcan. po druzih mestih se je razširil punt in v 8 ft Sekira in gojzd. zbralo cez 80 poslancov deržavneg zbora, ki terdij se je i. da Bil je čas, ko sekira še ni imela toporišča. Clovek pride v gojzd, da bi ž njo derv nasekal. Mlado drevjiče kor 0?D po ustavnih pravicah gré v imenu kraljice njim vladařstvo Tako si stojita sedaj Madrid in Saragosa nasproti, ka- se ustraši in teče starému hrastu nevarnost potožit. Je li in E spart oba veljavna Spanjoljca. K j kdo od vas s sekiro v zvezi?u Nihče ne vprasa jih stari hrast. so bile v Madrid je Espartero in kaj počne, ne povejo nobene novice. u V) odgovoré mlade drevesca — „sekira je sama Turgot vedno na strani k i DftiWn f n/lni t^ n n i U ,, . • i i • . • . • Ko prekucije, je bil francozki poslanec rece starec v roki člověka". „Pojte tedaj nazaj in ne bojte se, ne pretí nam nobena nevarnost'4. Cez nekaj časa pride clovek sopet v gojzd. On je bil y g 1 e ž k Howden pa se ni dal viditi y zateg volj i poslanec in pa, ker je nek angležka vlada ukazala svojemu poslanců, naj se iz M nataknil svojo sekiro na top oriš če in strašno seka po gojzdu. Sopet gré mlado drevje starému hrastu tožit. Sopet jih praša starec: „Je li kdo od vas s sekiro v zvezi?" Je dri da poda v Saragoso, veljá sedaj misel, da f str ka vlada stoji ii Sarasrosč na strani O'Donela, angležk v in tedaj tudi Espartera y pa ni kteri y yy odgovoré drevo se je s sekiro združilo". Na to križem derži. To je sedanj čeravno sedaj od njega ni duha ne sluha , težko da roke stan uzdihne starec: „Gorje, zdaj smo poginili!" Gorjé, če se z unanjirn sovražnikom združi tudi domači. pri£:odb » na Spanjskem Tudi C Knez č gora je jela spet obračati pozornost na-se. ski je pod poveljstvom svojega brata Mirka Novičar iz raznih krajev. Petroviča poslal 6000 vojnikov nad sosedno okrajno v Ku ki mu noče davka odrajtovati in mu ne podložna biti. v • So Nova postava za družino (posle) je oklicana že na pa Kučani pastirji, ki ne spoznajo ne turške ne černogorske K o r o s k e m. Za gotovo slišimo, da tudi za Krajnsko vlade; če pridejo Turki nad nje po dávek kaj druže jo vis. c. k. deželno poglavarstvo pripravlja za oklic. Po • • pravijo y da » k i podložniki ; če pa pridejo C ministerském ukazu se imajo za otrok e, ki v fabrikah nogorči, jim pa recejo, da so tursk i n d e l a v n i c a h delajo, večerne šole napraviti, v kterih t. m. planili Černo 6 i. Že so 10. dan čez njih okope, pa niso dosti opra- se bojo pozimi od 5. do 7. ure, poleti od 6. do 8. ure zve vili m v w v |/ufiiiui uu u • \i yr i • ui 1/ ^ j/ i v i, i uu \j • uu yy • ui v v \ ill ^ \ viiuui J ^ í.»jli čer učili naj potrebniši nauki ljudskih šol; vsak lastnik fa- dobé kakošne pripomoći vendar jih upa Mirko v enem tednu premagati, ako Avstrijanski poslanec knez Pavl brike ali delavnice ima dolžnost take otroke , ki pri njem E s t e r ha z y se je že 23. t. m. podal na pot v Moskavo hkronanju delajo in morajo šolo obiskavati, v določenem času iz delà cara rusovske ft"? ki bo 31. prihodnj mesca. 13. dan spustiti. Otroci pod devetim letom pa se sploh ne smejo v t. m. se je pripeljal v Pustersko dolino na Tiroljskem nek fabrike ali druge delavnice v delo jemati. Na Oger- slep eden mu je trobil, drugi na turški boben bil s kem so zaceli tudi za otroke ciganov sole napravljati. pa je stal na vozu in ponujal d d on za V Peru se je 11. susca začela ena tacih sol, ktera šteje vsake že 22 učencov in 18 učenk, pa čedalje več jih pride; čuda bolj ^ te bolezni, steklenico po 24 krajc. Da bi mu ljudje jeli, je kazal zlato svetinjo in se lagal da papez , peti in in cesar sta Svitli nadvojvoda Karl Lude vi k, brat cesarjev res je oslep; pridno se ueé kersanskega nauka , brati in pisati s* poslala ubogemu ljudstvu na pomoc in lahkovei in v malo urah skupil okoli in sedaj deželni poglavar Tiroljskega, 23 let star, se je te dni zaročil s princesu jo Marga reto, hčerjo kralja Sakson 100 kei Pi živinski razstavi v Kemlsfordu je bil unidan eri ki je premijo prejel A n g 1 e i-i 12.000 fl skega, 16 let staro. 23. dan t. m. so presvitli cesar viš- v Avstralijo pi Za toliki dnar ni bilo se nobeno an jemu školu zagrebškemu žl. gosp. Jurju Hauliku z veliko slovesnostjo v dvorni cerkvi na Dunaji izročili kardinalski baret. — Avstrijanska m era in vaga je tudi na gležko govedo dosihmal prodano Stara in nova slovenšina. Slez kem za edino veljavna oklicana. Na S p a n j s k o so sedaj oči vse Evrope obernjene, ker še nič gotovega ni, kako se bo sila zamotani klopčič izmotal. poslednje prekucije začele, je sedaj precej gotovo. Novo ministerstvo v pismu do kraljice samo pravi, da so se na- Foleg Donave so stali Kdaj Slovenci, pritikvali, Vender deblu rast ne mine Terdne le so korenine; Zakaj so se TÙ se Italii prezali, so mu novine v s križ-m i s li vnele med poprejšnim ministerstvom zavolj Tam se v Carjigrad stegvali Uceniki od zahoda So pr in od izhoda poslednjih prekueij, ki so se pripetile v Valadolidu ; minister Razjasnili um naroda Escosura, ki je šel vzrok onih prekueij v Valadolid Z znanjem večnega Gospoda preiskavat, je povernivsi se v Madrid v zboru ministerskeni Se je ljudstvo vere vneto dokazal, da tista stranka, ki ne želi na pr e d ka (Modéra- Sre^e bilo vredno šteto. Da je bilo kdaj sprejeto V njega jezik pismo sveto Res po tem viharjev sile Mocno deblo so zdrobile, Vceplj Da njegovo ime ne zgine. Save, Drave so bregovi, er se mladi cep gotovi; V mesto starih so glasovi Zdaj prišli slovenski novi. Lepi veji rast pustite, Ptuje kali trebite dos) je podpihala plamen, da bi se znebila deržavnega zbora in ustave; minister O1 Don el se je temu natolcevanju zo- Socne vejice redite, Suhih prazno ne cepite perstavil in terdil nasprotno misel, da ravno napredniki (Progressisten) so krivi vseh homatij. To pa je razderlo nježno nitko edinosti, ki je celi čas njega in pa pervega Ljud edanji ni starina. In ed ljudom so utihnile ministra Espartera vezala. O'D on el je gledé na ústavo Stare govorice mile. Bil je. bode le novina; Manj je množna rodovina Močna je, če je edina. Znojemski Odgovorni vrednik : j)r. Jaiiex Bleiweis Natískar in založnik : Jožef Blaznik.