K. 237 PtiMi tasja. (kvasa* poateOek. AsUkega R. 20, L mdjtiufH plsaa se oe sprejemalo, Pimpla' Knt• A Gcrbs«. — Lastnik tšlfa ca amc L t aotei Za. tn—e mrtvo mesečno 4 (fre več mti »mu m h ram * Trstu, v pattK 5, outoara 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVIII y t ulica it. mMRn dajjteij hi ' V V -: - ' * tiskarne ■ c • fcta. L. 33.— in - iUC L In uprave It 11-17' INOST Posamezne Številke v Trstu In okalkf po 20 cent — Oglasi se ačaaajo t' firokostf ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in okrtoikov skot po 40 ceflt osmrtnice sahvate, poslanic« ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 1 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije so poifljajo isključno upravi Edinosti, v Trste, ulica sv. Frančiška Asiikeg* štev. 20, L nadstropje. — Telefon ttedniitva ta m»iw 1141 Kulturni kanibalizem «Per norma deiie dirigenze scolastiche si comunica chc a datare dal 1. ottobre Tistruzione nelia prhna classe (sezione) delte scuole elementari dovra essere esclusivamente in lingua italiana per tutte le materie, L'istruzione nella lingua slove u a per i hambini delle dette classi sara facoltativa.* Slovenski se pravi to: «V ravnanje šolskih vodstev se sporoča, da bo moral biti od 1. oktobra dalje pouk jVseh predmetov v prvem razredu (oddelku) ljudskih šol izključno italijanski. Pouk slovenskega jezika bo za otroke omenjenih razredov aeobvezen.» Tako se glasi dobesedno uradno besedilo ene izmed onih sramotnih in vsakega kulturnega naroda nedoste;nih naredlb ^ .poiialiiančenju naših ljudskih šol. Čitatelji j videli v vedo, da so bili obveščeni o tem ukrepu načrt. so še nezavedni in lenobni. V njih je italijanstvo ogroženo, v njihovih otrokih se bori s smrtjo, a t njihovih vnukih bo morda že popolnoma ugasnilo. To italijanstvo, ki obrobuje obale Sredozemskega morja od genovskega stolpa v Galati do ozkih napoletanskih uličic v Marseille, od beneških stez na Krfu do sicilijanskih nasadov v Siaksu in ki gleda na Padovo kot na žarki studenec svojega znanja in tradicijonalni trg svojega prometa^ to italijanstvo se mora zaščititi za časa. Ščititi to italijanstvo, ki ga tvorijo jezik, običaji, kultura, zavednost, je za nas ne samo narodna dolžnost, temveč predvsem naše človečansko pravo. In tej pravici se ne moremo odreči, a drugi ribajo nikakega poltenega razloga, da bi tem kak nevaren ali sovražen ■žc vcersj. storimo to, Ako ga danes ponavljamo, ker hočemo ta protizakoniti, fprotikuUiirni in protlČloveški ukrep šol- Čitstelj ima sedaj pred seboj oba dokumenta. Minister Federzoni se sklicuje na človečansko pravo, ko utemeljuje potrebo Iskega cblasiva posiaviti na ooseben način1 in dolžnost zaščite italijanskih manjšin v priti na dan in na luč. Oblastnike, ki: kakor smo že zgoraj omenili, glasoval na uvajajo pri nas, prezirajoč najpleroenitejša seji ministrskega sveta za novi šolski zakon raceia civiliziranega sožitja med narodi,! ministra Gentile, s katerim se hočejo navrše kulturno trpinčenje, kar jih pozna j poteptati najeleznentarnejša človečanska zgodovina civilizacije z njene slabe stran;, načela, se pljuje javno pred vsem svetom naj postavimo pred zrcalo, ki so mu sami na najprvotnejši čut človečnosti, ki se ga napravili okvir, da bodo videli v njem svojo zaveda in ga spoštuje tudi najbolj divje pravo podobo, j plesne sredi Afrike, namreč na pravico Kakor smo tuci že poročali, se je vršilo I človeka do lastnega duševnega življenja? pred dobrim tednom v Padovi zborovanje Na kakšno pravo se opirajo šolski skrbnik italijanskega društva za raznarodovanje i v Trstu, predsednik okr. šolskega sveta v drugcrodcev «D=inte Alighieri*. Zborovanje j Postojni g. Stranieri m razni drugi «Stra-ie o tvoril v imenu vlade minister za nien», ko izdajajo na lastno pest ukaze, da kolonije (!) Federzoni. Imel je dajjši otvori- se imajo naše šole v nasprotju z obče tveni govor, v katerem je orisal poi^en priznanim pravom manjšinskih pravic društva «Danle Alighieri» in cilje, za-zapreti oziroma poitalijančiti? katerimi ima stremeti v novi dobi, ki je j Ako je zaščita italijanskih manjšin, njiho-capcčila po ^ koncu vojne. Ministrova< vega jezika in njihove kulture utemeljena Izvajanja so Sako značilna, so tako zgovorna v občem človečanskem pravu, potem pač priča o Jako grozni dvojni morali, da bi i ne more biti ono pravo, s katerim se v drugimi ministri vred za poitalijančenje! p o s i a v i 1 i glede nas na stališče slovanskih in nemških ljudskih šol. ! p r a v a kulturnega kanibalizma. Evo torej, kaj je rekel minister Federzoni< Kakor jedo nekatera divja plemena meso na zborovanju v Padovi: «Niti zmagoslavni mir ni mogel pridružiti veliki italijanski družini vseh 3opieme-tsjekov; ki so ločeni in raztreseni. Mnogi med njimi podlegajo še vedno popačevalni nadmočnosti raznih jezikov, raznih dušev-nosti in raznih oblik socijalnega in duševnega življenja. Nekateri se zastonj tega zavedajo in se zastonj upirajo, drugi s človeškega telesa — in to so kanibali — tako se pripravlja sedaj veselica, na kateri naj bi se uaši brezvestni in brezčutni oblastniki gostili z dušami naših nedolžnih otročičev. Ali bomo to dovolili? Ne! V središča zapadnoevropske civilizacije ne sme biti mesta za aikak kanibalizem. Vlada mora popraviti, kar je zagrešila nad našo šolo! @Mtev posojanj za Reko BEOGRAD. 4. Vesti, da bo skoraj zopet pričelo delo paritetne komisije se ne potrjujejo. Predsednik komisije dr. Rybar je ravno ie dni odšel na daljši dopust, Pogajanja se bodo vodila direktno med obema vladama. Italija dosedaj svojih predlogov še ni spremenila ter stoji slejkoprej na stališču, da se mora < sporazum^ doseči na obnovi Mussolinijevega projekta, ki daje Reko v last Italiji, Baroš in Delto pa Jugoslaviji. V okviru tega projekta, ki pomenja seveda tudi definitivno razveljavljenje ra-pallske pogodbe, je Italija pripravljena pristati na korekture meje v Kastavščini ter se raagovarjati o drugih koncesijah. V posebni trgovski pogodbi naj bi se uredilo vprašanje uporabe baroškega in reškega pristanišča za obe stranki. Minister zunanjih del Ninčić je bil zvečer pri kralju v avdijenci, da mu poroča o stanju reškega vprašanja, V ju goslo venskih političnih krogih se sedaj mnogo razpravlja in ugiba o sedali jem zadržanju Italije. V tem pogledu se nagiaša, da italijanska vlada namenoma zavlačuje odgovor na Pašićevo pismo, da dobi čas, da utrdi svojo pozicijo, ki je omajana zaradi neprilik v fašistovski organizaciji. Mussolini, ki čuti, da je njegov prestiž omajan, da je uprizoril stvar z generalom Giardinijem, da pokaže svojo energijo, ko pa je prišlo pomirljivo Pašićevo pismo se je odločil izvajati isto taktiko, katero je dosedaj neprestano očital 'Jugoslaviji, t. j. taktiko zavlačevanja. V merodajnih krogih mirno pričakujejo nada I jni razvoj reškega vprašanja. Jugoslovenska vlada v stvari ne stori ničesar, temveč čaka na Mussolinijev odgovor, ki •bi imel priti danes ali jutri. iTobačni izdelki na Reki se bodo smatrali za italijanske REKA, 4. General Giardino je včeraj sklical vladni svet, ki je imenoval izrednega komisarja za trgovsko zbornico. Svet je nato odobril nov dogovor med tobačnimi podjetji in italijansko upravo monopolov, °a i1*?^?* ka*erega se bo zvišala dobava rr tlačnih izdelkov. Rimska vlada je pooblastila kr. carinarno, da ravna reškimi tobačnimi izdelki kakor z državnimi. Ta ukrep je reškim industrijalcem zelo dobrodošel. Madiarsko-bolgarske spletke proti Mali antantl ZAGREB, 4. Dopisnik «Novosti» javlja iz Budimpešte, da sta povodom zadnjih 'pogajanj med Malo entento in Madžarsko 'jr Ženevi zahtevala jugoslovenski in romun- ski delegat od grofa Bethlena, naj razpusti revolucijonarne organizacij v Madžarski. Grof Bethlen je to obljubil, nakar so mu zastopniki Male entente izjavili, da bodo podpirali prošnjo Madžarske za mednarodno posojilo, vendar pa bi se akcija za madžarsko zunanje posojilo razvijala paralelno, kakor se bo vršil na Madžarskem razpust vseh tajnih in iredentovskih organizacij. Grof Bethlen je pač vse obljubil, madžarska vlada si je pa mislila svoje. Istočasno, ko je v Ženevi obljubovala vse, je delala doma ravno nasprotno. Tako je ravno te dni pozval vojni minister pod zastavo vse mladeniče od 20. do 25. leta, ki so morali podpisati izjavo, da vstopajo prostovoljno v vojsko, ker po določbah mirovne pogodbe Madžarska ne sme rekrutirati mladih ljudi. Za tajno vežbanje teh vojakov so angažirali častnike, ki pripadajo organizaciji legitimistov in «pro-bujajočih se Madžarov». Ti častniki imajo vsak dan pred vojaštvom govore in predavanja v velikomadžarskem duhu ter pozivajo vojake, naj bodo pripravljeni na velike dogodke, ki bodo kmalu nastopili. To vse se godi sporazumno z bolgarsko vlado, ki trdi, da ima pozitivne dokaze, da je bila v poslednje dogodke na Bolgarskem zapletena tudi jugoslovenska vlada. Bolgarska vlada pravi, da bo Jugoslavija svojo igro kmalu ponovila in zato se je treba sedaj pripraviti za boj na življenje in smrt. Kakor poročajo, si je Cankov dal po svojem poslaniku v Budimpešti poročati o oboroževanju na Madžarskem. V Budimpešto je dospel tudi posebni zastopnik Todora Aleksandrova. V torek je bilo v Budimpešti več javnih shodov, na katerih so govorili notranji minister Rakovzski, bivši minister Lukacs, Štefan Friedrich in Jurij Gombos. Štefan Friedrich je dokazoval, da se ima Bethlenova vlada zahvaliti za vse Društvu probujajočih se Madžarov in da je krivično, ako preganja sedaj sporazumno z Malo entento to organizacijo. Gombos je imenoval lojalnost napram Mali ententi anahronizem, ker se Madžarska more nahajati napram Mali ententi samo v borbenem stanju. Napovedal je odločno borbo proti onim, s katerimi je grof Bethlen sklenil v Ženevi sporazum, zaradi česar bo prišel pred narodno sodišče. Revizija vseh razsodb ▼ zadnjih letih Nižaj v inoMi nar. sivini Razkol t džemijetskem klubu BEOGRAD, 4. Na včerajšnji seji narodne skupščine je bilo najprej prečitano poročilo o ostavki dalmatinskega radikalske-ga poslanca dr. Uroša Desnice, na katerega mesto pride dr. Nikola Subotić iz Šibenika, in predstavka Jugoslovenske Matice o rešitvi reškega vprašanja, nakar je zbornica sklepala e predlogu administrativnega odbora glede povišanja poslanskih dnevnic od 180 na 300 Din. Po kratki debati je bil predlog sprejet z veljavnostjo od 1. oktobra. Skupščina je prešla nato na dnevni red in je bil najprej sporazumno med klubovimi načelniki sestavljen odbor za zakonsko tolmačenje člena JO. zakona o sodnikih. Sledila je razprava zakona o taksah. Poročevalec Kocić je pročital poročilo večine, Vesenjak in Lazić pa poročilo manjšine, nakar se je pričela načelna razprava,-Prvi je govoril finančni minister dr. Stoja-dinović, ki je v svojem ekspozeju naglašal, da je glavni namen tega zakona izenačenje finančne zakonodaje. (Ugovori.) Zvišanje taks pa je potrebno tudi radi proračunskega ravnotežja. Minister opozarja, da znaša budžet za leto 1924., ki se že nahaja pred finančnim odborom, 10.344 milijonov dinarjev. Vladi se je posrečilo doseči ravnotežje v proračunu s sledečimi dokladami: 500 milijonov od povišanih neposrednih davkov, 200 od povišanja železniških tarifov, 300 od monopolskih taks in 100 od povišanja postavk po taksnem zakonu, kar znaša skupno 1100 milijonov dinarjev. Le na ta način, np pa z uvajanjem novih davkov, je mogoče stabilizirati finance. Zato prosi skupščino, naj sprejme zakon. Posl. Svet. Gjorgjevič (dem.) je v pol-drugournem govoru navajal napake novega zakona. Posl. Gjorgjevič je končno izjavil imenom svoje skupine, da bo glasoval proti zakonu o taksah. Nato je bila seja ob 12. zaključena in se bo vršila prihodnja danes, ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu so: Interpelacija posl. Ivana Puclja na ministra pravde glede zaplembe «Kmetijskega Lista* iu posl. Sre-tenovića na finančnega- ministra o tihotap-Ijanju blaga. Demokrati so protestirali, da ni bila postavljena na dnevni red interpelacija o občinskih voKtvah, nakar je notranji minister odgovoril, da še ni zbral podatkov. Min. predsednik Pašič je imel včeraj konference z zastopniki džemijta in Nemci. Gre za podrobnosti sporazuma, ki je v načelu že sklenjen. V džemijetu pa je nastala popoldne nepričakovana sprememba. V dolgi ostri debati o pogodbi z v lado so se pojavila taka nasprotstva med zmernejšo in radikalnejšo skupino, da se je v parlamentu raznesla vest o razkolu kluba. Pod pritiskom radikalnejše skupine je bil sestavljen nov seznam pogojev za podpiranje vlade ter zvečer izročen Pašieu BEOGRAD, 4. Penzioniranje tolikih višjih oficirjev prečanov je vzbudilo veliko pozornost javnosti ter se v opozicijonalnih krogih najostrejše obsoja. Demokratski poslanci bodo zahtevali od vlade pojasnila, kateri razlogi so bili merodajni za umirovljenje. Radikali se izgovarjajo na finančnega ministra, češ da mora na njegovo zahtevo biti odpuščenih 10 odst. vseh aktivnih častnikov. Umirovljenje generalov Maistra in Pliveliča je napravilo silno neugoden vtis in celo « Tribuna* graja ponesrečeno «politiko penzijoniranja» ter piše: «Po umirovljenju Maistra in Pliveliča Hrvati in Slovenci v naši vojski nimajo nobenega generala več. Nedvomno je v interesu države in narodnega edinstva, da merodajni faktorji pojasnijo, kaj je vodilo vojnega ministra, da je ta dva generala pahnil v penzijo.® Ostavko Stresemannove vlade Sestava nove vlade poverjena Stresemannu Socijalisti v boju proti diktaturi desnice Gibanje za vzpostavitev monarhije BERLIN, 4. Sinoči se je sestala parlamentarna skupina socijalistične stranke, da prouči vladne^ predloge za kompromis med vlado in socijalistično stranko v s vrh o nadaljnega sodelovanja socijalistov z vlado. Po dolgi razpravi, ki je trajala do 22.30, je parlamentarna skupina z 61 proti 54 glasovom odklonila vladne predloge. Nato je Stresemann sklical ministrski svet na kratko posvetovanje, nakar se je podal k predsedniku republike ter mu predložil ostavko celokupnega kabineta. Predsednik Ebert je sprejel ostavko ter je poveril spet Stresemannu nalogo, da sestavi novo vlado. Vzroki krize. Od dneva dalje, ko se je Stresemannova vlada odločila za tako težak korak, da namreč prekliče odredbe za pasivni odpor v Porurju, ni bilo ravno težko prorokovati padca te vlade. Vsakdo je pač vedel, da bo ta korak zadel na tako hud odpor pri strankah desnice, da bi bilo treba na vladi moža izredne energije in spretnosti, ako bi hotel biti kos novemu položaju. Pričakovati je bilo tudi, da bodo tudi stranke skrajne levice izrabile to priliko, da nastopijo proti vladi. Dalje je napetost med Berlinom in Miinchenom rastla od dne do dne, da je lahko vsakdo uvidel, da ob prvi primerni priložnosti bruhne na dan. Zadnji dogodki so potrdili ta ugibanja. V zadnjem času so se vedno bolj množili glasovi v političnih krogih, da bo mogoče rešiti Nemčijo iz sedanjega obupnega položaja edino potom ditakture. Temu gibanju za bolj odločen nastop proti neredom v državi, četudi s pomočjo ditakture se je zadnje dni pridružila tudi nemška ljudska stranka, ki je bila do tedaj znana kot zmerna stranka. Znano je, da pripada k tej stranki tudi Stresemann, ki je bil do pred kratkim njen načelnik. Tako je ta stranka predložila potom sedanjega načelnika Scholza ministrskemu predsedniku naslednje zahteve: 1) menjanje nekaterih članov vlade (finančni minister socijalist Hilferding naj bi odstopil; 2) soudeležba nemško-nacijonalcev na vladi; 3) odprava osemurnega delavnika. Centrumaši niso bili proti morebitnemu vstopu nemških nacijonal-cev v vlado; izrazili so tudi, da hočejo sodelovati s socijalisti. Socijalisti sami pa so bili proti sodelovanju z nemškimi nacijonalci; nastopili so tudi proti zahtevi vlade po polnomoči, ker so smatrali polnomoč za enostavno ditakturo, bili so pač tudi proti odpravi osemurnega dnevnika. Pri pogajanjih s socijalisti je predlagal Stresemann naslednji kompromis: osemurni delavnik se ne odpravi, vpeljane bodo le nekatere izjeme za gotovo vrsto delavcev; finančni minister Hilferding odstopi; stranka bo glasovala za diktatorične ukrepe, ki jih bo predlagala vlada, a le na gospodarskem in političnem polju. Sinoči je parlamentarna skupina socijalistične stranke, — kakor že rečeno — razpravljala o teh predlogih ter jih po dolgi in burni debati z malo večino zavrnila. Odločitev je bila pač težka; kajti socijalisti so gotovo dobro proučili vse morebitne posledice, ki jih bo rodila zavrnitev Strese-mannovih predlogov. Verjetno je namreč, da bo Stresemann sestavil novo vlado iz samih strank desnice, iz katere bodo izključeni socijalisti; taka vlada bi ne bila daleč od diktature. ZA VZPOSTAVITEV MONARHIJE. MONCHEN, 4 Kljub prepovedi vlade v Berlinu izhaja še nadalje tukajšnji «Volkspartei-Beobachter». Nekateri listi prinašajo novico, da ie včeraj nenadoma odpotoval neki kurir Munchena na otok Wieringen, kjer biva nemški prestolonaslednik, ki je baje prosil za obisk pri očetu. Nekateri politični krogi spravljajo to vest v zvezo z možnostjo vzpostavitve monarhije na Nemškem. Toda vzpostavitev stolonasledniku posrečilo zasesti prestol v Bar« linu — kar pa je zelo malo verjetno spričo ob-sovraženosti Hohenzollercev — bi niti zdaleč ne prišlo še do enotne monarhije; kajti na Bavarskem nočejo ničesar slišati več o Hohen^ zollercih, ampak tu bi v tem slučaju proglasili Wittelsbachovca princa Rupreohta za kralja. Ruprecht je na Bavarskem in tudi $p\oh v Nemčiji zelo priljubljen, ker je bil proti napo« vedi vojne. Na strani Ruprechta je Hitler, medtem ko Ludendorff simpatizira z nemSkim prestolonaslednikom. Nemško državno posojilo BERLIN, 3. Na posojilo v zlatu je bilo dosdaj podpisanih 164 milijonov mark v zlatu. SESTANEK BENEŠA IN SEIPLA DUNAJ, 4. Ćehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je bival včeraj na povratku iz Ženeve v Prago kratek čas na Dunaju. Zvezni minister za zunanje zadeve dr.; Griinberger ga je obiskal v čehoslovaškem poslaništvu, nakar je dr. Bencš odšel v urad zveznega kancelarja, kjer se je delj časa razgovarjal z dr. Seipelom. V razgovoru se je razpravljalo o ravnokar zaključenem zasedanju Društva narodov v Ženevi z vsemi vprašanji splošne evropske politike. Zunanji minister dr. Beneš je v prvih popoldanskih urah nadaljeval svojo pot v Prago. Snoči se je vrnil minister Beneš iz Ženeve. Podal se je takoj k prdsedniku republike. Benešova popularnost med narodom jo ogromno narasla, kar se je videlo tudi pri sprejemu. _________ NASILJE NAD SV. SINODOM V CARIGRADU CARIGRAD, 3. Danes zjutraj je Papas Eftimi, poglavar pravoslavnih Turkov v Anatoliji v spremstvu z nekaterimi lajiki vdrl v Fanar, sedež pravoslavnega patriarha, kjer se je ravno vršila seja sv. sinoda. Papas Eftimi je prisilil sv. sinod, da je proglasil odstavljenje patriarha Meletios IV. in da je sesiavil predsedništvo pravnega dekanata. Šest nadškofov, med njimi nadškofa iz Varne in Belgrada, je bilo vrženih iz sv. sinoda. Med pravoslavnimi verniki v Carigradu vlada veliko razburjenje. VPRAŠANJE TANGERJA _ PARIZ, 4. Agencija «Havas» javlja: Edini vzrok odložitve uradnega sestanka angleških, španskih in francoskih izvcdencev v svrho proučitve možnosti za kako konferenco, ki bi razpravljala o vprašanju Tangerja, je treba iskati v dejstvu, da niso prizadete države pripravljene, da bi prišle na dan z elementi, ki naj bi služili kot podlaga za razprave. Vendar pa že lahko sedaj trdimo, da vlada v Parizu in Londonu zelo spravljivo razpoloženje in da so od, stranjene glavne zapreke, ki so bile na poti sporazumu. Tudi Španija bo gotovo pristala na glavne smernice pariške in londonske vlade. Državna milica v boju z vstaŠi v Tripolisu RIM, 4. Iz Tripolisa poročajo, da je bil centurio Guido Collu, častnik prostovoljne državne milice, v bližini Ras Fulige od vstašev zahrbtno napaden. Cullo se je junaško branil, a je kljub temu smrtno zadet obležal. Prihodnje zasedanje ministrskega sveta. RIM, 4. Ministrski predsednik je odredil, da se bo prihodnje zasedanje ministrskega sveta MADRID, 3. Uradni Ust prinaša kr. odlok, na podlagi katerega se bo sestala sodnijska komisija, ki bo imela nalogo, da revidira vse razsodbe, ki so bile izdane v teku zadnjih let; komisija bo razveljavila krivične razsodbe. Odgovorni sodniki bodo odstavljeni. RADIĆ OSTANE V LONDONU BEOGRAD, 4. Po vesteh angleških listov se namerava Radič stalno naseliti v Londonu. Trdi se, da je Radič odredil, naj se proda v Hrvatski vse njegovo imetje in da so njegovi prijatelji poslali ves denar zanj preko zagrebške Eskomptne banke. Odgodltev volitev no Bolgarskem Jugoslovenska vlada ne izroči voditeljev zadnje vstaje SOFIJA, 4. Ministrski predsednik Cankov je izjavil novinarjem, da je vlada zaradi zadnjih žalostnih dogodkov prisiljena, da odgodi volitve za sobranje, ki se bodo vršile med 11. in 18. novembrom. Izrazil je obenem nado, da pride do ustanovitve enotne demokratske stranke, ki bo zbrala okoli sebe vse napredne elemente, BEOGRAD, 4. Sofijska vlada je zahtevala od jugoslovenske vlade izročitev obeh glavnih komunističnih voditeljev Dimitri-jeva in Kolarova, ki sta po ponesrečenem prevratnem poizkusu pobegnila v Jugoslavijo. Vlada smatra oba imenovana za politična begunca ter ju ne bo ovirala v svobodnem kretanju. SOFIJA, 4. Minister Dasov je izjavil, da bo izjemno stanje na Bolgarskem predvidoma 11. oktobra preklicano. Vse razprave, ki so se pričele proti upornikom, bodo prešle na civilna sodišča. Meščanska koalicija je sklenila z^ desničarskimi socialnimi demokrati volilni kompromis. ___ _____________________ ^ _ enotne nemške monarhije je zaenkrat prav [ priČelo'll. t. m'.; ministrski svet bi proučil važ gotovo izključena. Četudi bi se nemškemu pre- I ne gospodarske in finančne ukrepe._____ DNEVNE VESTI Mil poslanci zn Mie šolstvo Zdiaviivsao RACCONIGI, 4. Zdravniško poročilo pravi: V zadnjih 24 urah se je stanje princezinje Ivane precej izboljšalo. Včeraj sta se odposlali ministrskemu predsednika in naučnomu ministru enako se glaseči brzojavki sledeče vsebine: «Provveditore studi Venezia Giulia di asserita propria ini-ziativa sta attuando per scuole Srequentatc scolari slavi disposizione riforma lingua istru-zione esdusivamente italiana. Firmati deputati a nome popolazione dava elevano alta protesta contro questa disposizione e sua ap-plicazioae contraria fondamentale postulato pedagogico inoppugnabile diritto naturale es-sendo 1«wg«a materaa unico mezzo eificace educazione istruzione. Firmati reclamano im-mediata revoca ignominiosa anticultorale in-novazione Lavrenčič Podgornik Stanger Šček Wilian». (Šolski upravljač Julijske Benečije izvaja kakor pravi iz svoje inicijative za šole obiskovane od slovanskih šolarjev določbo reforme glede izključno italijanskega učnega jezika. Podpisani poslanci dvigajo v imenu slovanskega prebivalstva glasen protest proti oni določbi in njeni izvedbi, ki sta nasprotni temeljni pedagogični zahtevi in nepobitni prirodni pravici, ker je materin jezik edino uspešno vzgojno in izobraževalno sredstvo. Podpisani zahtevajo takojšnji opoziv sramotne pro-tikal turne novotarije.) Nadalje so naši poslanci aknpno priglasili interpelacijo na vlado glede njene politike proti slovanskemu prebivalstva, zlasti ▼ šolskih stvareh. _ Perf idnost I Odredbe i se asora uvesti v prvem razreda ljudske iole italijanščina kot «čai jezik, nima nobsne pravne podlage! Geatflejev načrt še al potrjen in ozakonjen. Vsiljujejo nam ga tiho la zahrbt- no, ker se morda vendarle sramujejo lastnih ukrepov iu pa, da vidijo kako stališče bo zavzelo naše ljudstvo. Mislijo si: «Ako se bo ljudstvo, prestrašeno od groženj, požigov in masakriranj, u dalo in pošiljalo svoje otroke brez ugovora v potujčevalnico, potem ni treba nobenega posebnega zakona za to — šola 9e poitallfanči sama od sebe in mi si umijemo roke pred svojo vestjo in pred inozemstvom kakor Pilat. Ako pa bi se ljudstvo uprlo, kdo nam more kaj dokazati, ko ni bilo tozadevnega zakona? Podrejene oblasti pač lahko grešijo!« To je laška taktika v teh dneh! Da je taka, nam dokazuje tudi dejstvo, da molči časopisje o tej stvari kakor grob! Da molče samo zato, ker jih je sram, ne verjamemo, ker so imeli že premnogo krat priliko sramovati se, pa se nisol Zato kličemo našemu ljudstvu: Ne strašite se ne groženj, ne kazni, ko terjate svojo pravico. Kdor je vpisal otroka v laško šolo, je dolžan pošiljati ga v laško; kdor v slovensko: ni ga zakona, ni je grožnje, Id U mu mogla krajšati volje. Slovenski otrok v slovensko šolo I Ne pustimo, da bi nam odtrgali lastno dece od materinih pršil Dali bomo In ie dajemo kralju« kar je kraljevega, a hočemo, da nam ds« Sava da, kar nam gre po vseh človeških iu boft« jih pravicah« , la če aei x Naie pni so gole, sunite vaaje, braniti se m moremo s enakim oroijess, oaie oroije jfe a« ao pravica* Sanitet Morda js i* e»*og aatf vsemi! ~~ «Glasbe la Matica*. Jutri ob I9J0 odborov* seja. Tudi srednji Soli v Idriji odpravljeni Včerajšnji «Plccolo» je prinesel zopet ekraj-bo svilo sestavljeno oUdjdso poročilo, ka* koršnrh dežuje t udsjem Saša in Id se glasil Tiskovni urad izredne komisije za Furlansko pokrajino poroča: Kraljeva izredna komisija u spravo fflR fanske pokrajine je vzela na znanje, d* t« dovoli! tečaj nižjega tehnlčnga zavoda s (Jo-. J venskim učnim jezikom (tečaj obsega štiri aiž:e ! razrede novega tehničnega zavoda op. »-.) ns j Tehničnem zavodu v Vidmu, in si prlc;*2alj sklepanje o tozadevnih izdatkih ca poza i ti' A čas. Tako se je glasilo nedolžno, a perfidno poročilo! Nikjer ni namreč omenjeno, da jo t tem M-pečateaa usod« obeh srednjih šol v Idriji, višje realke in gimnazije, in sicer za večno. Mesto dveh popolnih srednjih šol se nam obeta ena samo nižja srednja šola. Ali boljše samo nižji tečaj na italijanski srednji šoH in še to v Vidmu. _ _ . Kdo nam le začel skrunlti našo Solo ? Včeraj je bil naš državni poslanec dr. Wilfan pri tukajšnjem šolskem skrbniku {Provveditore agli studi), da protestira radi postopanja šolskega oblastva proti našim ljudskim šolam. Gospod šolski skrbnik je Izjavil našemu poslancu, da se je prvi Razred slovanskih ljudskih šol poitalijančil »o njegovi naredbi, ki jo je izdal na svojo lastno pobudo. Ta ukrep da je napravil fcato, da se s temi predpripravami olajša izvajanje novega zakona o ljudskih šolah, ki ga je izdelal naučni minister Gentile in ki bo v kratkem objavljen. Ta izjava šolskega oblastva stavlja gonjo pioti naši šoli v še gršo luč. Vprašanje je, kako se more navaden šolski skrbnik drzniti, da *po svoji lastni pobudi» izpre-tninja obstoječi šolski zakon! Ne bomo madalje govorili o tej «pobudi» šolskega oblastva, temveč povejmo, da smo mu za to izjavo, kljub njeni gorostasnosti z ene Strani celo hvaležni, ker je z njo samo priznalo nezakonitost in samovoljnost svojega postopanja. Noben državljan pa se ni dolžen pokoriti protizakonitim ukrepom! Šolska oblastva pa si dovoljujejo tudi aganjati komedije z našim razjarjenim In užaljenim ljudstvom. Šolska oblastva v Gorici so namreč izjavila na sličen protest Goričanov, da ne morejo drugače postopati, ker da le izvršujejo naredbe iz Rima. Področje šolskega skrbništva v Trstu obsega pač tržaško, istrsko in vso furlansko pokrajino. Kako je torej mogoče, da bo prišle na Goriško posebne naredbe iz Rima za hrbtom šolskega oblastva v Trstu. Torej ti gospodje šolniki (izvajaj od besede solen!) bi hoteli celo briti norce iz zastopnikov našega ljudstva. Ne pomaga, ljudstvo je takoj pretehtalo vse hinavske naklepe šolskih obJastev, Kako le na Tirolskem I «Der Landsmann> (prejšnji «Tiroler») od 3. t. m. se bavi na uvodnem mestu s šolskim vprašanjem ter pravi, da je radi tega vprašanja vse nemško ljudstvo v velikih skrbeh. • Ljudske šole — pravi omenjeni list dalje — ko te dni večinoma zopet odprle vrata, ki so bila tako dolgo zaprta. Toda šolska vrata sc niso odprta za vse otroke. Najmlajšim, učencem prvega razreda, je vstop zabranjen za nedoločen čas. Zakaj? To ve Bog, Tudi po srednjih šolah se pouk še ni mogel pričeti. Preurcdba teh učHišč jo izzvala med stariši, učenci in učitelji veliko zmešnjavo. In vendar se zdi, da ni še prišel konec preobratov na šolskem polju. Uvedba novih šolskih zakonov, ki jih je pred kratkim sklenil ministrski svet, se ne predvideva za letošnje šolsko leto, pač pa za šolsko leto 1924/25. Vsebina teh zakonov nam je ravno tako neznana kakor usoda naše šole v najbližji bodočnosti. Po dosedanjih znakih ne smemo od njih ničesar upati, pač pa se bati vsega». Kakor je razvidno iz teh vrstic, je ftolsko ob-lastvo ga Tirolskem le odgodilo otvoritev prvih razredov, ni pa bilo tako nesramno kakor pri nas, da bi jih kar poilalijančilo. Kaj to pomeni? Ali ne sledi iz tega, da so hoteli mogotci najprej poskusiti na nas, kako bomo sprejeli klofuto? Ako jo sprejmemo brez protesta in brez odpora potem še le bi lopnili tudi po &oli tirolskih Nemcev. Če bi udarili po obeh hkratu so si mislili — bi protesti morda preglasno završali. Za nas pa je še večji razlog, da s tem večjo vztrajnostjo nadaljujemo borbo za našo šolo in s tem za naše otroke! Iz tržaškega življenja Pcskušen samomor. Včeraj popoldne si je hotela vzeti življenje 19-letna lobtrioa Ines De Marchi, uslužbena pri nekljiruSini v ulici Madonnina št. 17. Tam je okoli 16. ure Izpila v svoji sobi nekoliko lizola. O dogodku fe bila obveščena rešilna postaja. Zdravnik, ki je kmalu potem prihitel na lice mesta je mladenki izpral želodec ter jo spravil izven vsake nevarnosti. De Marchiejeva je ostala v domači oskrbi. Zdi se, da si je mladenka hotela vzeti življenje radi nesrečne ljubezni. Podjeten «trgovec». Zasebnica Berta Car-pentier, stanujoča v ulici Rapiccio št. 5, js izročila svoječasno 20 letnemu Maksimiljanu Horlacchi, trgovcu s starim pohištvom en kip fn starinski daljnogled z naročilom, da bi Mor* lacchi prodal ta predmeta. MorlaccM je obljubil, da bo izvrSil naročilo, ter odšel. Od tedaj ga ni bilo več na spregled. Končno je Carpentier, ki se je naveličala Čakanja, naznanila mladeniča na kvesturi. Predvčerajšnjim je bil Morlacchi aretiran ter todveden v zapor v ulici Coroneo. Kip m daljnogled sta bila vredna približno 1000 lir. ^ Se ena zadava s daljnogledom. Predvčeraj-Injim sta bila aretirana neki Josip Cumar, stanujoč v ulici Mmdonnina it. 20, in neka Emilija Vuk, stanujoča istotam. Ukradla sta nekemu 9o«pn Delise, stanujočemu t ulici Gatteri it. 47, daljnogled, vreden 400 Ur. j Katre ča aa panika «Aventino». Včeraj popoldne se je na L!oydovem parniku «Aventi-no». ki ie zasidran v stari prosti luki. pripe tila težka nesreča, ki je skoro zahtevala človeško žrtev. Mornar Peter Longo, star 20 let, rodom iz Rovinja, ukrcan na tem parniku, je imel opravili aa krovu pri ventiiacijski napravi, skozi katero prihaja zrak v notranje prostore ladje. Nenadoma je mladeniču zmanjkalo ravnotežja in padel je skozi odprtino v notranjost parnika, v globočino kakih 15 metrov. Drugi mornarji) ki so to videli, so prestrašeni hiteli v spodnje prostore na pomoč mladeniču. Pobrali co ga nezavestnega ter ga nesli na krov. JVLed tem časom je bila obveščena rešilna £>o~\aja. iS a lice mesta prihiteli zdravnik je ugotovil, da si je Longo pretresel možgane, »adobil nekoliko prask po telesu, sicer pa ni nobene druge nevarne poškodbe. AUade-imel pri tej nesreči veliko srečo; pri t^Jtn iz take višine jo je poceni izkupil. jj^freneljali so ga v mestno bolnišnico. Njegovo staifje ni nevarno. ""Tatovi ▼ podstrešju. Neznani tatovi so ukradli iz podstrešja hiše St. 21 v ulici S. S. Martin razne predmete in perilo, ki so jih imeli tam spravljene najemniki tiste hiše. Tatvina je bila odkrita predvčerajšnjim ter naznanjena na policijskem komi-sariatu v ulici Sanita. Vrednost ukradenih predmetov se ceni na približno 10.000 lir. Vesti z Goriikesa Za povzdigo pridelovanja žita. Pokrajinski upravi Furlanije in Trsta sta razpisali v svrho povzdige pridelovanja žita na Goriškem natečaj s sledečimi nagradami: 1. nagrado 300 lir, zlato kolajno in diplomo; 2. nagradi po 200 lir, srebrna kolajna in diploma; 3. nagrade po 100 lir, bakrena kolajna in diploma; 4. nagrade po 30 lir in diploma. Natečaja se lahko udeležijo zemljedelci iz okrajev Gorica, Gradiška, Kormin in Červinjan. Zemljedelci, ki se nameravajo udeležiti natečaja, morajo predložiti najpozneje do 30. decembra t. 1. prošnje kmetijskemu uradu v Gorici, Via Trieste Št. 43. V prošnji mora biti navedeno ime in priimek prosilca, občina, v kateri se nahaja posestvo, skupna površina zemljišč prosilca, površina z žitom posejanih zemljišč i. dr. Vsem onim, ki se zanimajo za ta natečaj, daje pojasnila kmetijski urad v Gorici ali pa tudi posamezne kmetijske zadruge. Podelitev nagrad za obnovo po vojni opustošenih krajev. Deželni odbor za obnovo Goriške je svoječasno razpisal s sredstvi, ki sta mu jih dala na razpolago goriški hipotečni zavod ter zvezni kreditni zavod v Benetkah, natečaj z nagradami za vzorno obnovo krajev opustošenih vsled vojnih dogodkov. Dne 18. avgusta t. 1. so s zbrale razso-dilne komisije ter so poročale odboru o svojem delu in so stavile končne predloge za podelitev nagrad. Po izčrpnih poročilih in malih spremembah prvotnega načrta klasifikacije je bila od odbora enoglasno sprejeta razdelitev med one mnogoštevilne udelžence natečaja, ki so se posebej odlikovali s hitro in vzorno obnovo svojih porušenih in razdejanih posestey. Ker je seznam z nagradami odlikovanih preobširen, prinašamo v sledečem samo imena odlikovanih slovenskih posestnikov in podjetnikov. Udeleženci natečaja so bili uvrščeni v tri kategorije in sicer v kategorijo A institucije in posamezniki, ki so v izdatni meri prispevali k obnovi vseh po vojni porušenih krajev, v kategorijo B občine, ki so negledč na zapreke z lastno silo ali s pomočjo prebivalstva najhitreje in najbolje izvedle svojo obnovo; kategorija C se deli v dva dela, v agrarni in industrijski, agrarni del pa zopet razpada v tri skupine: v skupino velposestev (površina čez 100 hektarjev), v skupino srednjih posestev (površina nad 15 hektarjev) in skupino malih posestev (površina do 15 hektarjev), V skupini srednjih posestev so odlikovani: L z nagrado v znesku 2000 lir-Dediči po pok. Ivanu Simčič, Šmartno-Koj-sko; Josip Mrevlje, Dornberg-Tabor; II. z nagrado v znesku 1000 lir: Ivan Pangos, Brje; Anton pl. Reja, Kozana; V skupini malih posestev I z nagrado v znesku 2000 lir: Teodor Blažica, Št. Peter pri Gorici; Andrej Zorz, Dornberg-Tabor; Ivan Stepančič, Renče; Josip Trčon, Gor-janskoj Q. z nagrado v znesku 1000 lir: Ivan Kragelj, Zatolmin; Peter Kusič, St. Peter pri Gorici; Anton Stoka, Skopo-Krajnavas; Alojz Terpin, Podgora; Peter Murovec, Čepovan; Josip Komič, Vrtojba; Valentin Komel, Ajševica; Josip Kunnčič, Drežnica; HI. z vzpodbudno nagrado v znesku 500 Hr: Mihael Vidič, Kanal; Andrej Stih, Kred; Andrej Lukan, Kred; Anton Suder, Bovec; Silvester Zavadlav, Standrež; Josip Pahor, Renče; Ludvik Ker-ševan, Renče-Gradišče; Ivan Skolaris, Šmartnot-Kojsko (Vipolže); Franc Debe-njak, Kozana; Josip Zorzut, Smartno-Koj-sko; Anton Bevčič, Šmartno-Kojsko; Valentin Pavlin, Gorica; Peter Podgornik, Idrija ob Bači. V industrijskem delu kategorije C sta odlikovani v skupini velikih in srednjih podjetij z veliko zlato kolajno «Narodna tiskarna» v Gorici in «Čevljarska zadruga* v Mirnu, v skupini malih podjetij z nagrado v znesku 2000 tir Valentin Taljat, lastnik žage tn mizarske delavnice pri Sv. Luciji, z nagrado v znesku 1000 lir: Josip Žigon, mlin, Komen; Alojzij Štrukelj, mlin, Orehovi je; Zadružna mlekarna, Zatolmin. Ko bo pripravljeno vse potrebno za odlikovanja, se bo vršila v Gorici slovesna podelitev nagrad. Dan in spored slavnosti bo pravočasno objavljen v listih. Na Goriškem še vedno poka. Baiquini Antonu, zaposlenemu pri zbiranju vojnega streliva, je med delom eksplodirala granata tar mu odnesla obe roki. V- obupnem stanju so ga prepeljali v goriško bolnišnico in le majhno je upanje, da ostane pri življenju. 30 letni Angel Lavrenčič iz Doberdoba je trgal v Gaberjah grozdje v nekem vinogradu. Na stezi, po kateri je hodil, je opazil neeksplodiran naboj ter ga je' hotel odstraniti, toda ravno v istem trenutku je eksplodiral in ga težko ranil na roki. Tudi njega so prepeljali v goriško bolnišnico. 16 letni Alfred Humar iz Trnovega je žagal drevesno deblo, ni pa opazil, da se nahaja v deblu projektil. Ko se je z žago dotaknil naboja, je eksplodiral ter ga težko ranil na roki. »Zeleni križ» ga je prepeljal v goriško bolnišnico, kjer je v podeljek zjutraj izdihnil. Zaman se povprašujemo, kedaj bo že enkrat konec tem granatam in nesrečam! Redek dogodek. V soboto se bo odigral v Prvačini dogodek, ki se le izredka pojavlja v življenju današnjih pomehkuženih zemljanov. V družini Šušmelj bodo slavili kar tri poroke in sicer bo družinski ded Jožef praznoval s svojo dolgoletno družico dijamantno poroko, družinski oče Alojz bo obhajal z domačo gospodinjo srebrno poroko, domači sin pa pripelje tega dne v hišo mlado, brhko nevesto. Vsem trem parom kličemo: na mnoga leta! BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Lju-beznjiva oskrba. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23 1387 DAHOVI V počastitev spomina pok. Mirka Struscie-wicza darujejo: N. N. L 10.— Orel L 10.— Cink L 2.— Marija L 5.— in G. L 5.— skupaj L 32.— za «Šolsko društvo«. Srčna hvala! ^16-LETEN mladenič, močan, z 2 realkami in nekoliko prakse, išče mesto v trgovini, kjer bi imel hrano in stanovanje. Ponudbe pod «16-leten» na upravništvo. 1397 Borzna ooračils« Tečaji: Trst, 4. oktobra 1923 Cosulich •••••••• •••#••«••• 304 Dalrnatia 2*5 Gerolim?di Libera 'lriestiaa • , LIoyd • " .v Lussino.................. Martinolich Oceania 1'® Prcmuds •«••*•••-•••*••••** Tripcovich Ampelea *«»•«••••••••••••* Cement Dalrnatia Cement Spalato • 215 Valuta na tržaškem teg«. Trst, 4. oktobra 1923 ogrske krone » V* • ••••••• 0*11 0*12 avslrijske krone.........0.0310 0.0i2f, češkoslovaške kron? ••••••• 66.70 67*2? dinarji , * S6-70.— 26.— leji ............... !0.— 10.&O marke. za milyon 05 08 dolarji 22-4« M55 francoski franki ......... 130-75 131 fO Švicarski franki ••••*•••« 398*— 40*.— angleški funti papirnati......1«>2-15 lJ-^o BRILJANTE, zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Pa jem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, H. (45) KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje nego drugi kupci. Via Pondares št. 6, I. KRONE, srebro« zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert« Trst, via Mazzini 46. 53 Pohištvo po zelo znižanih cenah M. STEINER i Đruiba r o. z. Via Geppfl 17 - tflfl M\im 1 (Piana Mm) Fiijalve oa dežela, točno zajamčene. Vipavsko, istrski refošk In kraški teran. Na debelo in za družine Via CunUoll 8V na drobno in za družine Via €iu8ianl 32« Priporoča se lastnik (468) FR. ŠTStAKCAR. Spominjajte i@ ob vs^ki pr .Dijaške 6 Odhodi in prihodi vlakov JU2NI KOLODVOR. Trst, Tržič, červinjan, Porto£ruaro - Benetke. Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18.— o.; 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 pa pripravljava kuhinjske darove, ki so skromni — prehudo nag stiska nedostatek masti, sladkorja, pa tudi tajec. Običama peka torte in godovnega kruH ha odpada. Babica meni, da naj spečemo otro* kom samo kolače.